cinuijijcif« DrETA »ssr oLUVIiJldM DliEM. "/tr
Odgovorni vrednik: Ant. Janezih. Št. 23.	V četvertek 9. jufiija 1853.	IV. leto.
r--	■ ■■	. ...... - ■	. ■	—■•„■-	•-- ......• - „> .,.■■-■■■ t-..
Sinonove laži.
(Kom c.)
Zdaj nas mika se le pozved in izpit po nzrocih, Ki nam bila jd elost in kovarstvo Pelašfco rigznAhb. Pripovedava boječ in začne hiiiaVslcega Srca: Že za odhod od Troje so stran se ravnali Dan&jci Večkrat, ih iti sakseb že dolge utrujeni vojske; Oj da šli bi bili! Ai jih je pomorska nevihta, Ino vih&r je okrožal, in jug je ostrašal gredoče. Zlasti tičas, ko ta konj sost&vljen je z javorovine Stal Že, vrsal vihar je in buril po celein ozračji. Febov oraKelj tedaj v tej stiski pošljemo prašat Euripila, ki vest od svetišča prinesel je grenko. Vmirili pišč vetrov s krvj/i ste i dive umorom, Kadar v prvo prišli Danajci ste v Ilske dežele,
V	krvi iskati vam spet je vrnitve, in dušo Arg61sko
V	spravo žrtvujte. Ko glas ta ljudem prileti na ušesa, Duh ostrmel je vsem, ter mrzel trepet je spreletel Vznotrej kosti, kdo bil lii, ih kterega misli Apolon. Zdaj je privel Itačan Kalkanta vedeža s krikom
V	sredo med nas i ga praŠal brž po izreka pomembi. Prorokovali v naprej pa so meni že mnogi hudobo Strašno zločina; molče so vidili skorno bodočnost. Dvakrat po pet dni uni molči, in prikrit se jim brani Spregovorivši za smrt naznaniti kterega z glasom. Toda prisilil ga le ftačin z mogočnim je krikom. Pogovorjen da glas, ki je mene odločil za žrtvo.
Vsi pritrdili so mu, in kar bal se slednji je zk se, Vsem je bilo prav, vse da v pogin je na enega padlo. Že zazori dan strašni, za me se daritev napravlja. Moka soljena za me, in okoli senčov ovenČje. Smrti pa sim se izvil, povem, ino zdrobil okove,
V	blatnem tičal sim skrit močirji pono.či med trstjem, Dokler razpeli bili bi jadra, če jih bi razpeli.
Že mi ni upa Kilo več viditi starega doma, VeS ne ljubih sinov, i ne več zaželjenega otca, Ki jih, težko če ne, bodo za tibeg moj v kazen pozvali, In kar zadolžil sim jaz, zravnžli so smrtjo nesrečnih. Prosim pri višnjih tedaj, ki znajo resnico, bogovih, Prosim pri njžj, ki dosihdob še je ostala med ljudstvom, Vera brez vsega kvaru; daj, prosiin, usmili nadloge Take se; daj, in usmili nedolžno trpeče se duše. Damo življenje za jok tak, ter se usmilimo radi, Priam uk&z da sam naj prvi oprostiti moža Spon ino teshiH okov, in besžd govori mu prijaznih: Kdor si koli, odslžj zgubljenih pozabi le Grajeov,
Naš si od zdaj, in povej po pravici, kar bodem te prašal:
Konjski čemu ta razvlak je storjen 'i kdo ga je sostavil?
Kaj je namen? kak verski uzrok? li naprava za vojsko?
Rekel je, uni pa zvit ino umen Pelaških kovarstev
K zvezdam kviško okov oproščeni dvignol je rocl:
Lučice večne, o ve in pa vaše neskrunljivo bogstvo
Sidite priče — je djal — in vi strašni oltarji i noži,
Ki sim ušel vam, i venci bog6v, ki vas nosil sim žrtva, —
Že prestopiti smem zdaj Grajcov svete pravice,
Smžm črtiti možd, i na dan prinesti vse skrivno,
Tudi vezf postav me ne vežejo več domovinske,
Bodi le mož ti beseda; ohranjena Troja ohrani
Vero pa tud, če resnico povem, i veliko povrnem.
Ve Danajcov zaup ino vojske nada začete
Palade bila pom6č je vselej; odk&r pa brezbožni
Zlostni Tidejev sin, i zločinstev izmijdnik TJIises
Zdrznola sta se, da šla sta nkrast nesrečno PalAdje
Iz svetišča, popred umorivši grajske čuvaje,
Sveti ugr&bila kip, i z okrvljenema sta rokama
Zupala se dotaknit'pajčol&na deviškega bognje,
Od sih dob obrnol se potekli je up od Danajcov,
Vsa se potrla je moč in odn&gnolo bognjino srce,
Tudi dvomljivega ni Tritonia znamenja dala;
Komaj postavili kip so v stan, zažare migljajoči
PlAmeni jej iz oči povzdignjenih, slan se po udih
Pot pocedi, in od tal — o čudo je praviti! — trikrat
Sama je »kit in pa kopje v rokah drže poskočila.
Naglo podati v pobeg se na morje veluje nam Kalkant,
In da razdjati ne d& z Argolskim orožjem se Pergam,
Ako po božji naznani se ne vrnejo v Argos, in bognje
Zopet domu ne neso, ki pril&djali so jo čez morje;
Zdaj pa jadrali domu so z vetrom v očetne Micene,
Spravljajo boge seb6j in orožnih priprav; al po morji ■
Pridejo semkaj na hip; tak znamenja vredil je Kaltant,
Namest Pal&dija to so podobo postavili bognji
Za razžaljenje zato, da nečist bi popravila tako.
Ta pa tako neizmerni raz vlak je sostaviti Kalkant
Z dobov zloženih velel i v nebo povzdignoti vkazal,
Da bi moč ne bil<5 skoz vrata privesti ga v mesto,
In bi ne mogel ljudi več varvati v starem češčenji,
Ker, če Minerve dari oskrunele vaše bi roke,
Priamovemu prti kraljestvu pogin i Friž&nom,
Toda bogovi zaznim obrnite ta v samega njega!
Ali če spravili vi z rokami bi v mesto ga svoje,
Azija cela z močjo priliiti do Pžlopa zidov,
Tota osoda potim pa zadela unuke bi naše.
Zavolj tih zanjk i zvij&č prisegolomca Sinona
Vjeti z lestjo in prisiljenimi smo solzami verjeli,
Ki nas Tidejev sin ni, in ni Larišan Aliilej,
Vkrotilo ni deset let, zm&galo tisuč ne ladij.
M. V a 1 j a v e c.
Vraže primorskih Slovencov.
» raz je (oliko med našimi Slovenci, da je joj! Od leh je bilo mnogokrat govorjeno v Novicah, v Vedežu in v Slovenski BSeli, tako da je
skorej nepotrebno, da še kej tukej od tega govorim ; ludi mi ni mogoče veliko povedali, ker sim premalo se s priprostim ljudstvom pečal. Vender pa bom enmalo od tega povedal, kar sim ravno zvedil.
Da so res copemice, coperniki, Škrateljni itd., si ne da neuki Slovenec nikakor izbili iz glave, zakaj tako je slišal od svojih rajnkih in druzih starih ljudi, in mora res biti, naj kdo temu nasproti reče, karkoli hoče. Copemice so v zvezi s hudičem, in z njegovo pomočjo zamo-rejo veliko veliko storiti, posebno pa škodvali bližnjemu na blagu in na zdravju. Ce komu kdo v hiši oboli, mu je že narejeno; če živina boleha, je že neki copernica (ali pa kak copernik) ji škodila. One stopajo v megle in oblake, se ondi ženijo, plešejo in točo delajo. Posebno se rade o mlaju shajajo o ponočnem času. Kadar se hudo vreme bliža, in se k toči napravlja, je treba s posvečenimi zvonovi zvoniti. Strelni prah ali smodnik (pulfer) žegnali, z njim puško nabasati, pa namesti krogle prid-jati glavo žeblja, s kterim je bil žrebec podkovan — to verže copemice iz oblakov doli na tla. Kadar ima toča priti, ali kadar že toča pada, vražne babice (in tudi babjeverni dedci), precej veržejo na ogenj žegna-ne oljke in Iojber s pelinom vred; v nekterih krajih vzamejo kak na pol ubit lonec, ga napolnijo z gorečim ogljem, in ga obesijo na terto ali beko, in slavijo vanj žegnano oljko, Iojber, pelin itd. hodijo okoli hiše, in kadijo oblakom; ta dim namreč smerdi copernicom, da morajo iz oblakov doli pasti. Ko sim še majhen otrok doma bil, siin moral o lacih priložnostih tudi hitro stole vun iz hiše pod milo nebo znositi, in jih tam prekucniti, da so slolov noge kviško molele, menda zato, da bi se copemice na njih pobile, ako bi iz oblakov doli padle. V ta namen nekteri tudi gnojne vile tako copernicam nastavljajo. — Copernik in copernica, pravijo, ne moreta Čebule terpeti. Tako se spomnim, da sim v otročjih letih t kedaj praviti slišal: »Glej, ta ženska mora biti copernica, ker še duha od čebule terpeti ne more." Copernica ne more v hišo, če se metla po čez postavi na prag; ravno lako ne more po poti naprej, ako se ji čez pol križem postavi metla. Čudno je pa, da se večidel le od starih bab pravi, da so copernice. Od boja copernic s kerstniki o kresu smo že govorili.
Sploh verujejo naši Slovenci, da nekej malim otrokom kri iz pers pije; ne vem pa komu se to pripisuje, ali vedomcu, ali mori, ali komu. Mora tlači človeka po noči. Vedomca in moro panati, kakor pravijo, delajo pri Gorici tole: Vzamejo tigičo, (Kurbissflasche), jo napolnijo s scav-nico, jo zamaše in jo obesijo nad ogenj v dimnik. Dokler je tigiča v dimniku nad ognjem, ne more ne vedomec ne mora ne v hišo, ne iz hiše, ako je že notri. Ako je ladaj v hiši, ne more vun, pa tudi ne more pustili svoje vode; tako mora li poginiti, ali pa se ovaditi, ker pravijo, da je nevidlivo v hiši. V gorah si pa taki, kteri menijo, da jih pogostoma mora tlači, snop slame k postelji vzamejo in pa gorjačo pripravijo; če po noci čutijo, da jih tlači, zgrabijo za gorjačo, in začnejo snop slame pretepati, ker menijo, da v slami moro mlatijo. V Ipavski dolini sim vidil, da se je hišo tako zavarovalo pred vedomcom in moro. Eden je vzel vilice ali pa nož, in jih vnic zagnal v hišne duri od znotrej, da so se vanje zapičile. Kjer je tako v duri zaboden nož ali pa vilice, ne more mora in tudi ne vedomec čez prag.
Vedomec je človek; kako se ubrani, da novorojeno dete ne poslane vedomec, je bilo že rečeno. Od njih se pripoveduje tudi, da se po noči na križpolih snidajo in kot koštroni terkajo. Zatorej mislijo
23*
nektftfij da je vedomep vsak človek, ki irpa plešjtsjo gl?yp. Vedptncf imajo nekteri za slrašnp velikane, kjeri se ponoči pkoji klaljjo po in po polju, in da imajo lako moč, da stare drevesa izruvajo.
Š/nert je po mislili naših Slovencov bela žena.
$kratQlj ima rudečo kapico; se klati po robeh, gorah, gpjzdih, % bičeij) poka in žyjžg3, tpr človeka inpli, da pravo pot zgresjj; kadar j? (ako človeka napeljal, ?e pa zakrohota.
Ponočne svpčice (Jrrlichter) so uboge dušice, ki miru in pokoj? iščejo. Ogenj, ki se ga po noči vidi, kaže, kje je šac a|i zaklad zakqp?q, tey pravijo, da Šqc cvet$. Varuje pa ga škratelj. Ako pa kdo pateroostef Ijekej yerže, kjer tak ogenj zagleda, ter nckej pomoli, prežene škrateljn^ in je njegov.
Kdor zve za tičje gnjezd,o, ne sme lega pod streho povedati; sjeei; pridfi kača, in mu v gnjezdu vse jajčka spije.
Pri Goricj sploh verujejo ljudje, da hudobna oko (das bose Aug$) str^špo šjiodi-	ffocian$i#.
Slovenska slovstvena zgodovina.
(Dalje.)
Vcenel In nasledniki tih svetih sedmih.
Na čelu teh se znajde Konstantin, bulgarski škof, učenec in goreč naslednik sv. Konstantina ali Cirila, slovanskega aposteljna. Učene dela tega izverstnega moža: Atanazja iz Aleksandrie 4 knjiga
f roti Arianom, prestavljene v letu 906 na tirjatev cara Simeona, in o-ranjene v dveh rokopisih iz 15. veka, je že K. Kalajdovič spomnil. Toda Dobrovski in več druzih učenih tega veselja niso pustili, da bi beli dan zagledalo. Pa zdaj se je vender našel v zborni knjižnici v Moskvi en rokopis na belani iz 11. stoletja, namreč zbirka govorov o nedeljskih, evangeljih, deloma iz Ivana zlatousta (37 govorov), deloma pak iz Izidorja Peluzionskega (5 govorov.)
Po Šafarikovih mislih se ima tudi: »IVapisanije v pravej vere« pripisovati temu škofu Konštantinu, katero se je v bulgarskem, za cara Ivana Aleksandra spisanem rokopisu od leta 1348 obderžalo, in se zdaj v zborni knjigarni hajde. Od tega škofa se ima dobro ločiti Konstantin modroslovec Kostenski ali pa Kostenecki, to je, rojen iz mesta Kostenec (ne daleč od Sofie), ki je v pervi polovici XV. stoletja v Zegligovskem samostanu blizo Skopja živel, in je tukaj o slovanskih čerkah, kazanjih (pridigah) evangeljih, in o življenji serbskega kneza Štefana Lazarja (t 14li) i. d. govoril.
Cirigorij, bulgarsk pop (presbyler) sicer nepoznan, je prestavil za bulgarskega cara Simeona, okoli let 880 — 927 kratko svetno in cerkveno zgodovino, v kteri se posebno važen odlomek o razdjanji Troje, vzet iz greškega letopisca Malala, znajde. Veliko obširnisi je, kakor v greškem izvirnem spisu, ki se je do nas ohranil. Odlomki od ^ega se najdejo v Kalajdovičevem, že omenjenem delu, in za izdanje se je (udi goreči Josip Bodjanskij trudil pri cesarski družbi za zgodovino in starine.
Joan, eksarh, to je po sfarem razloženjj te besede v slovanskih rokopisih »cerkven slrojitel ali veliki vikari, ludi obhodnik (Geschafls-fuhrer), poslanec očakov, kateri je imel cerkveno prepiranje razsojevati in čuvati nad postavljenim redom po cerkvenih postavah; ob kratkem sredpik iflfd narodno cerkvijo in očakom. Ta mož je bil eden naj delavniših in rodovitniših bulgarskih spisateljev za čpsa cara Simeona (888 — 927;. O njim in njegovih spisih se najde natančen popis v Kalajdovičevem de|u: Jpann fl.varch, Moskv- 1$24 na čitavein listu (folio); ie ob krat-Heip oineninjo, kar je spisal:
a- Š#stod)iQV (heksameron) to je, obširno razlaganje pervih poglavij 1. Mojzesovih bukev o stvarjenju sveta, po sv. Bazilji, Severjanu Gabalgkvv} (Gabal) in po njega lastnih mislih. Naj starši rokopis od Ifta 1263, spisan v puščavi sv Sava-ta blizo Kilandarja na aloškein gorovji se znajde v zborni Moskovski knjižnici.
b. Je prestavil bogoslovj e Ivana Damascana pod naslovom » Nebesa" v rokopjsij iz 11 - 12. stoletja v zborni knjižnici v Moskvi.
p. Ravno tega Ivana Damascana modroslovje ali dialektiko v 70. poglavjih, v rokopisu iz 16 veka; sedaj v samostanu Josipa Volokolam jana, fj. Tudi še greSho slovnico imenovanega Ivana DamaŠčana, ki jo jfi pa nekoliko prekrojil, od katere se je dozdaj le samo začetek ohranil, y ravna tem rokopisu.
p. Nekaj govorov za razne praznike.
Sicer pa cerkv. oskerbnik Joan ni bil le samo priden preslavljavec m fpis^telj, jjuripak on je tudi druge k enačim učenim delom vzbujalj ka-koj je njeg? menih Božidar Doksov zbujal in ga tudi zbudil. Neimenovani prestavlja ver dveh življenjopisov
1.	Antonja velikega od Alanazja in
2.	Zivljenjopis Pankracja, učenca Petrovega.
V predgovoru svojega dela po rokopisu, n? davno na Rusovskem Uiydenem, po zborniku i7. januarja mož sam od sebe takole govori: ne na svoj že um nadejuščii sja ni soboju derznuhom na delo sije, lol Velilto sušče, no prinuždeni ot stroitelja cerkovnago Joanna borgarskija zemlji; *) po slovensko: Ne v svoj mu zappljivi srno se tega tolicega dela lotili, le primorani smp k temu po cerkvenem oskerbniku Joanu borgarskem.
Iz tega se vidi, da je na ukaz oskrbnika Joana, ted<\j še pred vlado caya Simeona prestavljal; škoda da nam ni imena svojega zapisal.
Menih Božidar Doksov ali Duks. Tega imenuje Joan c. oskerbnik gorečega ljubitelja in podpornika slovanskega slovstva in pripoveduje se, da ga je on z vednim povzbujanjeui in opominjevanjein premogel, da nam je bukve prestavljal in jih tudi spisoval. Toda kdor druge zbuja, tudi gotovo sam kej stori. In res, najde se prepisovavca imenovanega v predgovoru k štirim, od Konstantina prestavljenim govorom Alanazja pro,ti Arianoin, ktere je po svedočenji poznejši, do naših časov ohranje-ite snimke (kope) v letu 907 prepisal. Lastnih spisov od tega moža še dozdaj učenih nobeden ne ve.	(Dalje sledi.)
*) Ta y ogovarjaj kakor nemški ii.
Običaji T u r k o v.
13 omovina Turkov je dežela Turkestan med Kaspiškiin morjem in Aralj-skirn jezerom v Azii. V osmem stoletji so se bili k muhamedanski veri spreobernili; prej so bili neznabožci (ajdje). Leta 1289 je pogumen poglavar, Osman imenovan, nekoliko sto družin zbral, ž njimi ropaje v Malo Azio planil ter si nekaj kerščansJiih deželic pribojeval, ktere je Osinansko deržavo imenoval. In od tod so se razširili Turki po velikem delu Azie, Evrope in Afrike, so leta 1453 Carigrad s silo vzeli in dolgo časa mogočni in naši deželi tudi strašni in nevarni sosedje bili. Naj več so imeli južni Slaveni ž njimi opravili in terpeti; zato jih imajo ljudje po Slovenskem še vedno v spominu. Današnje dni se je vender ves strah pred njimi zgubil, ker je njih moč tako opešala, da imajo veči evropejske vlade po volji opraviti, njih cesarstvo na nogah ohranili. V Evropi jih komaj še en milion prebiva. Njih vladar, sultan ali padišah se takole imenuje: „Mi sultan, sin sultana, kakan, sin kakana, sultan Abdul-Medšid, kan, sin zmagovavnega sultana Malimuda II. po neskončni milosti stvarnika sveta in večnega bitja in po posredovanji in velikih čudežih Muhameda Mustafa, naj imenitnišega med preroki, nad kterim naj božji blagoslov počiva, služabnik in gospod mest Meke, Medine in Kudsa, proti kterim ves svet svoj obraz obrača, kadar moli, padišah treh velikih mest Istambula (Edreneh) Adrianopola in Burse, na ktere se vsi knezi zavidno ozirajo, senca božja, odsvit božji na zemlji, brat solnca in lune i. t. d. še kake dve ali Iri strani. Žen ima silo božjo v seraji zapertih; le sedem pa se jih imenuje, sultank t. j. gospa, druge so odaliske. Mladi sultaniči se v starem seraji kol v kletki zaperli odrejajo ter se kacega rokodelstva ali kake umetnije uče, druzih vladarjem potrebnih vednost in učenost pa Bogobvari. Nimajo druzega upa, kot na vladarski sedež priti ali pa v kletki vse svoje dni živeti, ako se vladajočemu sultanu ne dopade, jih zavolj lastne varnosti spola spraviti, kar se Turkom ne zdi krivično in pregrešno.
Turki so lepe, velike in močne postave, trudnim in težavnim delom pa vender le niso kos. Njih obleka se nekaj stoletij že ni spremenila. Nosijo spodnja oblačila zelene barve z ozkimi rokavi, pas, za kterim sablja in nekaj samokresov tiči, široke hlače, rudeče gornje oblačilo s ko-žuhovno in obuvajo se v črevlje iz zaliana. Pokrivajo se s turbanom, ki je iz mušelina zvit in z bombažem natlačen. Po turbanu se tudi razni stanovi ločijo in spoznavajo. Pri obleki naj bolj zeleno barvo ljubijo, in kristjanu ali judu bi bilo celo nevarno, zeleno oblačilo nositi. Ženske se skoraj ravno tako oblačijo kot moški. Naj bolj pa Turk za svojo brado skerbi; kadi jo in maže; naj veči sramoto bi mu storil in ga naj huje razžalil, ko bi mu brado odrezal. Sdaj so že jeli tudi svojo izhodno nošo popuščali in se evropejske poprijemati. Večidel pa so na pol po svoje in na pol po ptuje našemani.
Vere so, kakor je bilo že omenjeno, muhamedanske, klero je bil Muhamed pred 1200 leti v Arabii izmislil. On se je imel in vedel za naj imenitnišega božjega poslanca, vikšega od Mojzesa in Kristusa, ktera je vender le za božja poslanca spoznoval, in je nauk z ognjem in mečem razširjal. Muhamed je učil, da je le en sam Bog, stvarnik nebes in zem-
lje, in ga je imenoval Allah. Zapovedal je obrezovanje, zderževanje od vina in svinine in je svojim vernim ukazal, petkrat na dan moliti, in deseti del premoženja ubogim dajati. Vsak petek je zapovedan praznik. Tudi ojster post je časi zapovedan, zlasti mesca Ramadana. Cerkve mu-hamedancov se imenujejo mošeje, nektere in sicer poglavitne tudi džamije; zidane so na kuple in imajo veliko ozkih pa visocih stolpov, s kte-rih ^ vsaki dan petere inolitevne čase z vpitjem naznanujejo. Nektere mošeje imajo tudi marmeljnov tlak, in so z drazimi preprogami pogernjene. V vsaki mošeji stoji proti Meki obernjen sedež za velicega preroka (Mohameda), kamor mora tudi vsak verni pri molitvi svoj obraz obernili, akoravno je na cesti. Po mošejnih zidovih ponoči veliko lučic gori. Mu-hamedanec se vselej pred vrati umiva, predinj gre v mošejo. Božjo službo opravljajo z branjem korana in z molitvijo. Verujejo na večno življenje, nebesa pa si mislijo polna zemeljskega veselja. ' (Konec sledi.)
frv-l
Bukva na Tominskem in Turki.
(Po ustnem izročilu).
" časih, (menda 1471 — 1478), ko so že pogostoma siloviti Turki tudi v naše lepe Goriške kraje zahajali, požigali, plenili in morili, se je zgodilo, da so poleg dereče Soče vedno dalej in dalej v gore se pomikali , do Svete Lucie na Mostu prihrupeli, od tam do merzle bistre Bače, in po Bački dolini naprej do Grahove in do Slovenske Koritnice prider-vili. Gorje je bilo tistim, ki so jim v pesti padali; gorje vsem vasem, v ktere so priropolali, ker so z ognjem in mečem vse grozovitno končevali. Prestrašeni gorjani so se jim po nezdatnem uporu verh gor in v gosto lesovje vmikali in poskrivali, da bi tem nepovabljenim gostom v pesti ne prišli.^ K Bogu so neprestano vpili in od njega samega so še gotove pomoči pričakovali. Eno saboto je bilo, ko so do Grahove, na izloku Koritnice v Bačo, prihlačali, in prav po turško z zapuščeno vasjo ravnali, ter se potem proti Bukavi na pot pripravili. — Bukava pa je eno uro daleč od Grahove, lahko rečem nad Grahovo, ker se mora iz Grahove na Buka-vo vedno v reber iti, je pa pod zelenim verhom podolglate in gladke gore, kteri Koica pravijo, prav prijazno in proti solncu položena. Cerkev svetega Lenarta, edina, ki jo Bukavska fara ima, stoji verh sterme poti, ki iz Grahove na Bukavo vodi. Pač si lahko mislimo silni strah Bukavcov, ki so kmalo bili zapazili pretečo nevihto namreč da se gro-zovitni Turki na svojih berzih konjih od Grahove gori proti njim pomikajo ; poskrijejo kar na hitrem morejo, možaki se napravljajo na upor; vse gre križem in na robe. Pri tej splošni zmešnjavi pa je vender vse ena misel nav-dihala, k Bogu namreč pribežati, in od Njega z gorečimi molitvami pomoči prositi. Hitro tečejo eni k zvoniku, in začnejo zvoniti; ves ljud, kar ga ni še strah v druge varniše kraje pregnal, se v cerkvi, božji veži, k molitvi zbere: tu molijo in zdihujejo; blagoslovljeni zvonovi tudi oddaljenim oznanujejo, da se mora na Bukavi kej nenavadnega, kej posebnega goditi, milo se razlega glas zvonov po vsi gorali okolici . . . . čuj! raz-getanje lurških konj in nerazumljivi glasovi kervoželjnega sovražnika
Kristusove vere se že slišijo .... bledi in preplašeni Bukavci čdkajd zdihovaje v cerkvi na neodvernljivo osodo svojo, še enkrat vsi k Bogu milo zdihnejo, zvonovi še milejši zabuče in glej! — Turk ne more naprej ; zemlja se jim začne pod njihovimi konji vdirati; do trebuha se konji pogrezvajo. Turk preklinja, da je tako blizo konca svoje dna-šne hoje tako slabo se naletel; zdajci že Bukavci, ki sto kmalo vse to zapazili, se nadnje trupoma vsujejo polni zaupanja naf Božjo pomoč , kteri jim je tako neprevidoma pomagal, in pobijejo jih Veliko s kamnjem in z orožjem, kar jih ni hitro nazaj proti Grahovi vteklo. Na to se pa rešeni Bukavci v cerkev vernejo, in za to ne-nadjano pomoč zoper grozovitega Turka vroče Boga zahvalijo. In da bi to nikdar iz spomina njih otrok in vriukov ne zginilo, kar jim je Bog o tej priložnosti dobrega milostivo skazal, so sklenili, da se ima vsako saboto na večne čase precej popoldan sveti več6r zvoniti, kat Bukovci še dan današnji zvesto spolnajejo. Slišal sim tudi, da so nekdaj posebno pesmico imeli, ktero so v spomin na to čudno rešenje Bukave od Turka prepevali, toda jaz je nisim mogel več dobili. Ipavec.
Slovstveni glasnik.
Stric Tomaž ali živlenje zamorcov v Ameriki. — Pod lim naslovom je v Celovcu kar na svitlo prišla in se ravno na vse kraje razpošilja dolgo pričakovana in že skorej v vse evropejske jezike prestavljena povest o prenesrečnem živlenji vbogih zamorcov v svobodnih deželah Amerike. Milo se človeku stori, slišati, kaj ti revčiki terpeli morajo. Popisano je vse to v prav gladkem lahkorazumljivem jeziku, da se bo branje gotovo vsakemu prikupilo. Znotrajnemu zapopadku |e tudi-zunajna oprava kaj primerna; natis je čist in razločen iz nevtrudljive g. Leonove tiskarnice. Knjiga šteje XII—155 drobno tiskanih strani in je verh lega s 6 prav lepimi podo bami ozaljšana. Velja po vsih slov. mestih enako le 40 kr. sr.
Različne drobtince.
*	G. Mijat Stojanovič je ravno razpisal naročilo na njegove Nabavne i poučne spise" v 3 zvezkih po II tiskanih polah. Naročnin* znese 30 kr. sr. za vsak zvezek in se prejema do srede mesca avgusta.
*	Serbski časopis Svetovid za prosveto, novosti, tergovino in modo je dobil dovolenje , da sme od 1. junija spet izhajati. Na četert leta velja 2 gld. 30 kr. sr.
*	V Parizu je oglašeno delo Choiše des noimlles /čifssfes (izbor
ruskih novel).
*	Dolgo pričakovana Zora je neki že izšla.
*	V g. Blaznikovej tiskarnici v Ljubljani je na svitlo prišel zem>
Ijovid Palestine.
*	Slišali je, da se zlata vredna knjiga Blaže in Nežica, malo popravljena in novim časom primefjena tukaj za Leonovo liskarnico za natis pripravlja.
Natisnit Ferd. 21. Kleinmajr v Celovcu.