230. številka.
Ljubljana, v sredo 7. oktobra 1896.
XXIX. leto.
Khfcja vu&k dan «Vi»4eT, unu&i nedelji iu prasnito, tir velja po poŠti prej* man za avstro-ojrernke do**le *.a vae loto \b g!d., »;a pol iota s i^Id. • i* "vtH lota 4 gld.. r:t ndcn v.itisj 1 gld. 40 kr.— Za l* j nbl;nno bret pošiljanja na dom «a vsa leto iy " ^Id., ta četrt leta 3 ,;ld 90 kr., u jode?t cnnscci i ^ld. L0 ki   Za pnliljanje na dom računa u* po 10 »ir
na jmmo, po JO kr. iti fetrt let*. — Za tuje dežel ■ tolika voo. kolikor ■ •>••• - t« i ■ Za oznanila plaAnje na od dtiriflopno pttit-viirtc p« 6 kr., če »o o/.nar.ilo jedejkra; tasfc.k, po 5 kr., 6« se d     rat, i: po < »ti-. Se m trik at ali večkrat tiuka. •'oj.ni naj ee izvede frankirati. — E(okopifl te no vračajo. -- Urodmfitvo iv upravni* Ivo Kom n It. lil,
D pra?nifit~n naj te blagovolilo pošiljati naročnine. rokJanrvcijj, o.-.nnnila, t, j, -t»s aam   ;h rn*< ne »tvaci
——
Pred proračunsko razpravo.
V nekaterih dneh začela ee bede v državnem »boru razprava o državnem proračunu za I. 18U7. in poslanci vh. h strank, mej njimi neveda tudi slovenski poslanci, bodo porabili to priliko ter po stan parlamentarni navadi obrazle šili svoje želje, zahteve in pritožbe ter precizovali svojo stališče napram sedanji vladi.
Slovenskim poslancem ne bo to težko. Bade-nijevo ministarstvo je h. d.] že leto dnij na krmilu in načelnik kabineta se je informoval o položaju našega naroda ne samo pri narodovih poklicanih zastopnikih, nego tndi osebno na svoje lastne oči na lici mesta. S prijaztimi besedami ni bil grof Ba-deni štedljiv, in tudi obljubil je marsikaj, taku, da si je pridobil mej Slovenci veliko večje zaupanje, nego je je užival katerikoli njegovih prednikov, niti sam grof Hohenwart ne.
Simpatije, katere goji naš narod za minister-akega predt-edmka, in zaupanje, s katerim veruje njegovim besedam, ee pa omejujejo samo na osebo grofa Badenija samega, a se nikakor ne nanašajo na njegovo ministerstvo.
Slovenci nimamo azreka dvomiti, da ima ministerski predsednik dobro voljo, pomagati nam do naših pravic in nam dati, kar nam gre in kar je potrebno za naš razvoj m za obstanek našega naroda, toda vlada sama ni še nikjer pokazala, da heče napram nam drugače postopati, nego so po Btopale prejšnje, nam neprijazne vlade.
Razmero na Koroškem, na Štajerskem in na Primorskem so se tekom letošnjega leta, torej v časa, kar vlada sedanje ministerstvo, znatno poostrile in da alovenskega življa v teh deželah ni zadela huda škoda, je jedini nzrok ta, da bs je mnogo let delalo z vsemi silami, naporno in požrtvovalno za ulrjeuje slovenske pozicije.
Razmere, vladajoče na Slovenskem, nar« kujejo same naš m poslancem stališče, katero moraio zavzeti pri proračunski razpravi. Povedati bodo morali vladi, da Slovenci ne zahtevamo zase nekake
pristranosti, kakor jo zahtevajo v svojo korist naši narodni nasprotniki, pač pa da kot pr»i dokaz, da ima minit-terstvo rea voljo, narediti konec kri-•v'cam, ki nas tarejo, zahtevamo, naj se birokra-tični upliv in administrativni aparat ne zlorablja zoper naa.
Povsem uvažujemo okolnost, da grof Badeni sedaj, pred novimi volitvami ne mrre premeniti sistema tudi ko hi hotel, nikakor pa nam neče v plavo, zakaj bi m«.nI administrativnim potom po množevati Dafa težave in stiske Uprava je dandane« v dobi Slovencem „naklonjeregn" grofa Budeniia prav taka, kakerfina je bila v dobi Giskie in LaS-serja in mej ministri samimi sede možje, kater' so vse prej nego Slovencem piavični in nepristran.sk', kakor na pr. pravosodni minister prof (lleaspacb.
Na to nesoglasje mej besedami ministerskega predsednika in mej delovanjem administrativnega aparata ee morajo naši poslanci pri proračunski razpravi na vsak način ozirati in povedati vlad-, da mora brez odlašanja narediti kome admini-tra ti\m un protez ranju naših narednih nasprotnikov in njih stremljenj, Uradna, katero d( kazuje in osvetljuje to protežiranju, se je teki.m leta nabralo v izobilja
Slovenci zahtevamo za sedaj, dokler se ne zvtše nove volitve, samo nepristranost administra-cje, ako pa nam gr< f Badeni mti te neče ali no more dati, potem mora izginiti tudi naše, itak le na njegovo osebo nanašajočo se zaupanje.
Državni zbor.
Na Dunaju. 6. oktobra. Mac; uit-y je naraščanje opozicije primerjal plimi. Kdor opazuje mor)e, vidi, kako prihajajo valovi drug za drugim, kako zadenejo na obrežje in kako jih to zopet nazaj vrže. Valovi prihajajo in odhajajo, tako da opazovalec dolgo no more verjeti v plimo, in se da prepričati šele potem, ko zapazi, da je morje v tem res preplulo nekoliko obrežja. Prav tako narašča opor oija v naši poalanaki zbornici.    Ministerski predsednik neče prav  verjeti, da
Troje ljubimskih zgodeb.
•Spisal L. Lipovec. (Konec.)
Po štirih dneh dobi A fooi piamo.
Taat mu piše : Hermina je pri njih ; na poti »kozi Ljubljano čutila se je — od razburjenosti menda — tako onemoglo, da je moral ondu od-počiti si. Sedaj pa se je bati, da dobi vročinsko bolezen. Upajo pač, da bode dona, kjer vživa mir, kjer je nihče ne preganja, kmalu okrevala. Ali k njemu ne pride, dokler ne pojde Tončka iz hiše. Ona je ne more videti, sosebno odkar je iz zlob-aosti proglasila malo dalo . . . Bog t! kaj!
Pobledel je Alfonz. Dobro je vedel, kaj to pomeni, da je še le četrti dan domov prišla. In ta podla sumničenja . . . Studilo se mu je pred temi ljudmi I
Pismo pokaže Tončki. Vdana mu odgovori, da odpotuje na njegovo željo še danes
A ni je pustil. Hotel je še počakati njega. Revež sam menda ne bi vedel, kaj bi mu napravil, ko bi ga zagledal.
Evgen je Bporočil glavarju, da jo sam nevarno »bolel, in pismu priložil zdravniško svedočbo in po t*eh tednih je Alfonz izvedel, da je Kflbor na lastno proenjo premeščen na Zg. Štajersko.
Na Alfonzovo dušo je legei nekak mrak. Jeza, ogenj maščevanja sta visoko vzplarotela, pa brez-vspešno pogasla . . . Ostala j« še žr j a vica, žareča, pekoča, ali zagrnjena z debelo plastjo pepela . . . Otopel je; kot uekak »troj j - opravljal vsakdania opravila, ni se brigal za ves avst . . .
Od tasta dobival je zapored pisma, a odgovarjal ni.
Trajalo je to že dva meseca. Mej tem jo teta
hudo obolela, in Tončka se je k njej preselila.
* * *
Prvi sneg je naletaval, da je bilo veselje; AliOBM pak je prinesel ■— Hermino domov, lldal se je bil taatovemu pritsku. Kct bi se bila včeraj prijateljski poslovila, priskakljala j« Hermina k njemu, oklenila se njegovega vratu, ga poljubila, precej začela ž njim o vsakdanjih rečeh govoriti . . .
Saboj je imela celo armado : očeta in mater. In ta dva sta se pri tem ganliivam prizoru za n,i, a zadovoljna sm» hljala. A tona pa je menil, da mu mora kri zavreti; čutil je Is, kako silno mu je žila ob senci tolkla, a bi je slep, gluh, tudi misliti ni na mah mogel. Nič ni vedel, kam bi se ozrl. Najrajši bi, da bi vbo to ne bilo res, ali pa da bi vse te ljudi spodil iz hiše.
Pa kamen mu jo ležal na prsih, nem je bil. Mrklo jo zrl, odgovarial kratko po dolgih presledkih; pa kaj je hotel?
mu preti od levičarjev kak* nevarnost in ker načelnik vlado toga ne v« rame, se seveda tudi drugi, ki bodejo v« lj.»ti za dalekovidno državnike in politike, norčujejo iz levico. Vslic tema p<» p* pol loj šo vedno kračun. ll';;.gla*-lo se je sicer, di ne je levica gleda drž proi čun« Se ndala, ali komunike, kateri je razglasila, {lica le, Ca jo zavladalo v levičarskem tibiru vidik, nasprotstvo, k» se je poravnalo samo navidez o L vifia ji ho imoii tri seje, v katerih so se posvet »vali o pstitičnen položaju. Javna tajnost je, d.-, so 8 v i b B ijafa »rjeđe taktike klubov.i napnrn grofa Badenija unela jako ottre debate in najb-ž tis h* bil kub razbil, da vele-pecemiuki  >-.<•   • I    '• .1        -i  : k.in pusiaucem
iz O^ške popolno pr< Stoet Komunike* priznava direktno, da obstoje v levici ^Meinungsversohieden* beiteu- in da klub pri političnih vprašanjih in tudi glede pn račnoa • e b jednotno in solidarno po-atopal. Min»ster-ki pr< J ednik, glede katerega ee čedalje bolj dvomi, da tisti N r^chejev „Ueber-menseh", n\ katerega so ga proglašali < ticijozi, bi bil lahko sadovoljen h t^m, da ima še del levičar-ekega kluba na svoji strani, a kaže se, da boče levičarja pop daoOM od sebe odbit'. V današnji seji je odgovoril oa Ku> obnrgovo interpelacijo glede katoliškega shodi v Bolnogradu. N.»hče ni pričakoval, da bode vlada na :o interpelacijo odgovo-vila, a zgod.lo se je v- nder. Badeni je o, g .\o il, sicer previdno, ■ vend c teko, da so njegove *> Mrde naredile na vso svobod« mise!ne elemente v zbor-n ci precej neprijsseo ot;s, le ičarje ps BOČOO razburile. K«r j« grof Badeni z veliko težavo doseg"!, da je namreč jadss del levidarjai pridobil n* svojo
stran, to je z đa ■ »dg   '>r,i j  na Kuenbur-
gi vo int-rpelac:jf> topel pod'!, vs«j sklepati se da to iz tega, da so k j po Badenijevem govoru nekateri levičarji, ki io s*> h;W oglasili kot p r o • govorniki za pror.» u pra 1 Dsprosili predand-sednika, naj j'h v mej c o n t ra - govornike. Tudi č» i^ko poslano ministarskega predsednika odgovor nekoliko pra »*til, a važnosti mu ne pripisujejo notne poseba ,  m g i no avarjani, da se
Večerjali so skinuo doma, Il-rniina je zopet kuhala. Ki w n Alt >.■:;« bih ao vs iavanreduo gostobesedni. A fonz js govoril samo najpotrebnejše; pri čnjn bi se malo na 10pet sprli a Ibrmina, tast in taša so Alfonza D niti i. A I uz jo bil mehak človek, in **> ndal 0S0di<   Tisti   vaftSS   po elo se je
po dolgem presledku  topet  — tedno življenje! —
* * *
Letos bil sem spet doma.  Pri Bieinikovill pa so že dolgo zibali; in kdo j« pomagal? — Tinčka! čas izleči vse, vse . . .
Tončka je žalovala j (sta, dobra, debelušna Zofija je umrla daleč od to, tam v odljudneui trga. Zatisnila ji je oči Tončka. A!f ns pa ;o je pri el le pokopat Testament se je glasi z nekimi stot-ki na Tončko, ostalo pa z■ „uatanovljt ne" maše, cerkvi, ubogim itd.
Kaj je bilo sedaj Tončki storiti? Stara komaj 20 let . . . j« zapazila — oj zlo! — da . . . postaja od dne do dne bolj debela, preobilna, grda. Kaj hode ž njo, če pojde tako naprej? Gorje, gorje! Dedna rodbinska napaka — debelost se je loti! Pije vsaki dan na tešče požir Cist ga oieta, jo prav male, a vse to ne pomaga nir, prav ni' !
Pač . . . nekaj bi pomagalo! Omožim Ne! Premoženja je neka;, lahko I', do dobila mo a; pa kje? Tu v trgu ni moči ostati. Pisa'a je bratu in so spravila h llormino.
Čistoklerikalne vlade ni bati, ker je Badeni sam neče, ker v zbornici ne dobi večine in ker je upliv ogerske vlade in grofa Goluchovvskega prevelik, da bi bilo misliti na čistoklerikalen regime.
V današnjem svojem odgovoru ua Kuenbur-govo interpelacijo je ministerski predsednik grof Badeni rekel, da je namestnik grof Thun pozdravil z njegovim privoljenjem katoliški shod v Solnogradu, ker se je že večkrat primerilo, da je vlada pozdravila taka večja zborovanja, in ker je hotela pokazati, da priznava važnost predmetov, o katerih se je na shodu razpravljalo. S pozdravom katoliškega shoda pa vlada nikakor ni hotela reči, da se identificira z vsemi sklepi in debatami tega shoda. Tudi za upliv tega pozdrava ua unanjo politiko prevzame vlada popolno odgovornost, dasi so se izvest ni krogi trudili, in sicer z unemo, katera se ne strinja prav z njih patrijotičnimi načeli, da obrnejo pozornost inozemstva na ta pozdrav. Z m orodij ne strani se pozdravu ni ugovarjalo.
Na desnici je zavladalo veliko veselje vsled tega odgovora in zadonolo je burno odobravanje po vsej dvorani.
Nadalje je ministerski predsednik grof Badeni odgovoril na interpelacijo posl. Javvorskega giede nezaslišanega kršenja zakonov, katero si dovoljujejo razni poljski uradniki. Odgovor ministerskega predsednika na to interpelacijo ni zadovoljil nikogar in priča, da je grof Badeni jako slab varuh in zaščitnik zakonito zajamčene, itak jako omejene politične svobode.
Domobranski minister gref \Velsersheimb je odgovarjal na to na razne interpelacije glede trpinčenja vojakov in napadov na civdiote. Odgovoril je po svoji navadi: da so bili krivci strahovito kaznovani, sicer pa da so vse pritožbe neosnovane.
Izmej drugih interpelacij in predlogov bodi omenjena samj Roman čukova. Mislili ministerski predsednik odgovoriti na tistih loti int^rpe las j, katere so bile podane v zadnjem zasedanja, na katere pa še ni odgovoril.
Na razpravo je potem prišel Pacakov predlog glede varntva imuniteta. P a c a k je dokazoval, da imajo odločbe najvišjega sodišča, po katerih morajo poslanci pridati, tendenco, utesniti poslansko imu niteto. Ni vsak način je potrebno, da imnntetni odsek Izreče, ali je potrebna legalna interpretacija ■akona ali doJatek k 151 in 152. kaz. pr. r. Imunitetni odsek naj o tem poroča lekom 11 dnij. Pravosodni minister grof Gleispach se je izrekel za nujnost. Pojasnil je slučaj, kateri je bi povo 1 .-t.tvijenema nujnemu prediogu in izrekel mneoje, da so poslanci dolžni pričati o svojih, pod varstvom imunitete izrečenih govorih, kakor ;e to v veljavi tudi na Neruskem iu v ltadj , đul o in a tudi na francoskem ia na Angleškem. Z interpretacijo bi ne bilo nič pomagano, treba bi bilo posebne novele. Dr. Pergel t je zahteval, naj izreče odsek, je li potrebna popolnitev zakona in k*ka popolnitev. Dr. F e r j a n č i č se je izrekel za nujnost Ako no-drča zaslišujejo poslance, je očitno, da hočejo od njih k.*.j vafl izvedeti,   nego je bilo izre< eno v par
lo tu živi s-daj, loveč si dru^a /a življenje. To je boj za obstanek. Biti ali ne bdi! Zunudri ničesar nikat . . . Vse prijateljicu zapored se može, le ti b: h <le.ic\» v srpanu!
A glsj, glej, Loser, gospod Alhin Loser, še vedno uavkar*ki adjunkt, pribaja tu b š nasproti. Revež SS no mere v<-č umakniti. Kako sreča ne ! Pozdrav, jo, Tončka mu taku navdušeno prikima sdadraveč, d.i ee je Loserju lakoj n^kaj zasvetilo v noigaoib I Morda bi bilo dobro sedaj se približati?
Počasi, s časoma js ž njo kaj spregovoril, slednjič jo je spremljal po sprt hodih, in Ton ka je bila ptav prijazna ž njim. Vsaj ni tak kot bi človek mislil, ie (»len je, (čeprav ima tak čuden dolg, šilait nos, da ho mu zlobui ljudje rekli, da nosi solnč.no DTO sredi obraza !)
Hoi je mož, partija! Oj, sladka beseda , . . partija! In Tončka je pozabili na srce, povprašala I b ;i e pamet za svet! Ta pa je velela : Okleni se ga, da ti ne uide! . . .
Pa Losi rja je- tudi ta misel ugajala, susebuo če se je spomnil tistih tisočakov, (OS prav jih ni Bog ve kolik.), ki jih mora A fon I izplačati . . . Morda ..o bode nikoli tako ugodne prilika.
Pa uič več ni bil i; kn nepreviden, košarice se je vsadai malo bal ... in pa tudi . . . kako bi neki . . . začel  ž njo zoptt govom. o zakonu!
lamentu, saj bi jim sicer zadostovali stenografiji ni zapisniki. Sodišča hočejo torej, naj poslanec kot priča svoj govor popolni, naj se opraviči, to pa prepoveduje čl. 16. drž. cenovnih zakonov izrecno. Da pravi najvišje sodišče, da je smeti poslanca siliti, naj pove kot priča vire svojih informacij, to je najnevarnejša točka cela zadeve.
Po kratkem priporočilu dr. Stranskega se je nujnost Pacakovega predloga vzprejela s pri-stavkom, da mora imunitetni odsek tekom 14 dnij o njem poročati.
Zbornica je potem razpravljala o nujnih predlogih glede premembe nekaterih določb obrtnega reda. Oba predloga sta se nekoliko modificirana po daljši debati vzprejela. Stvar je le platoničnega pomena, kajti minister G lan z je naravnost povedal, da za razpravljanje o teh predlogih — ne bo časa.
Jako zanimiva razprava se je nnela o nujnem predlogu dr. Lewakowskega glede varstva politične svobode. Povod predlogu so tiste dogodbe, valed katerih je vladi prepokorni Javvorski interpe-liral in katere so bde že pojasnjene v pol. pregleda v .Slov. Narodu". L-WrikowAi je tožil, da se v Gal ški ustava vedno krši, in potem navajal taka fakta, da se človeku kar lasje ježe. Če so razmere tuke, kakor jih je popisal LbVVdkovvski, potem so pravi škandal iu sramota za celo monarhijo. L rW I-kovvdkega je podpiral Pernerstorfer tako krepko, da ga je predsednik moral opetovano poklicati k redu. V debato je posegel vladni zastopnik Si m one 11 i, katari je skušal opravičiti gališke glavarje in dvorne svetnike, kar pa se mu ni posrečilo.
Razprava o tej stvari se bode nadaljevala v prihodnji seji, katera bo v četrtek.
V a.JnfftSJmal, 7- oktobra.
Jugoslovanski klub  in  naši klerikaloi.
Slo?euca ni nič po volji, da tudi goriški in tržaški Slovenci tako odločno zahtevajo,  uaj se slovenski poslanci združijo z drugimi jugoslovanskimi poslanci v jeden klub. »Slovenec* sedaj zopet kvi-i. da ima katoliška stranka popolnoma svobodne roke. Po tem, kar se je godilo pri zadnjih volitvah, mu m kdo tega verjet« ne more.   Če je stranka zares tako prosra, bda bi to morala pokazati s tem, da bi proti volji škofovega kapelana bila vzdržala Ž tnikovo kandidaturo.   Kar pa govori o krščansko-katoliškem sta-li-ča, je le pretveza, da ne bi  bilo  treba vstopiti njegovim pristašem v jugoslovanski klub. Ve niooreč, da klub, kateremu bode treba semtertja iskati pod pore 'udi pri Mladočehih, ne mor*) vedno verskega stališča naglašati   Razmere so take, da brez č-ška pomoči ne moremo Slovenci ničesa doneči. Zato pa ni v narodnem oziru umestno vero preve£ naglašati, ker  Mladočehi  klerikalizma   ne  bi   podpirali. Na nemške konservativce se po dosedanjih skušnjah nimamo dooti zanašati. Vera tuli ni v nevarnosti pri Slovencih, pač pa narodnost in je na to treba gledati v prvi vrsti.  Sicer pa gospodom v naši katoliški strmki ni na veri toliko ležeče. Ko ao z levičarji stopili v koalicijo, niso vprašali, kakšno stalil šel |e k bratu Alfonzu, in nuu povedal, da bi rad Tončko!   Brat  mu  obljubi  priporočila, pa t"ga niti trebalo  ni,  bila je takoj zadovoljna. Seveda, raje, kot da bi h.la vedno „teta" pri bratovih, vzame njega. I i skienili so, da se poreče o pustu; tisti čas pestane gospod Loser go ovo is kontrolor.
e
Časi se preminjajo in mi ž njimi; zato pa sem imel tudi jaz čast prisostvovati zaroki Toučke in Albina! — Poleg mene in drugih povabljen je bi tudi Janko.
Prišel je po dolgom času zopet k meni Zraste! je. Visoka postava, močne dolge bike delala so ga nekako impozantnim, globoko udrte uči pa pričajo, da uživa živlonje . . .
Povabljena pa sva bila menda nalašč od Tončke; nama |6 bila prav. Zdiavalismo se dobro; pili na zdravje zaročenih in drugih imenitno kapljico v lopi na vrtu. — Pa kmalu bi skvarilJauko vso zabavo — iz nepremišljenosti.
Kazala je namreč Hermina svojega Alfinšeka, kojemu se je ravnokar nazdravilo, in Janko je vzkliknil:
„ \| kak nežen obrazek, iu pa te krasne mile oči, tako l»»po modre, kot j h ima gospod, a ne, gospa, a . . . — tudi ne!4
Gospa je zardela, Alfonz pa se je vgriznil v ustnice . . . Kaj }e pač vedel Janko, kdo je imel lope, modru oči; saj ga ni pognal!
lišče zavzemljejo liberalci glede vere, temveč so kar vsa verska vprašanja odložili. Ko je šlo za izvolitev dr. Šašterdiča, se je v oklicn naglašalo, da je narodnogospodarsko vprašanje prva stvar. Sedaj je pa nakrat versko stališče najvažnejše, ker mislijo s tem preprečiti osnovo jugoslovanskega skupnega klaba. Naša katoliška stranka z vero že dela prave baran-t »je. Iz vsega .Slovenčevega" besedičenja je le to jasno, da gospodom manka dobre volje za skupno delovanje z dragimi slovanskimi poslanci.
Delna kriza. Govori se, da minister dr. baron Gautsch in dr. grof Gleispach mislita dati de. misijo. Trgovski in pravosodni minister sta liberalca in se zatorej ne ujemata s politiko grofa Badenija. Jima bi bilo tudi težko ostati v ministerstvo, ako levica začne strogo opozicijo proti vladi. Slovenci bi za grofom Gleispachom gotovo ne žalovali. Grof Badeni bi potem poklical na njiju mesti dva konservativca, o katerih se nadejamo, da ne bi bila nam nasprotna, če bi grof Gleispach dolgo ministrova), bi tako zameml vse slovenske uradnike n* Dolenjem Štajerskem z našimi narodnimi nasprotniki.
Dogodki v Carigradu. Minoli teden so ho. teli turški dijaki prirediti veliko demonstracijo proti sultana Prišlo bi bilo najbrž do kacega klanja kri-stijanov, da ni vojaščina hitro vmes posegla. Vnel se je bil pred sultanovo palačo hud boj mej dijaki in vojaki. Več dijakov je bilo ubitih, mnogo so jih pa zaprli. Da je vojaščina tako odločno nastopila, tema je to nsrok, da bb je izvedelo, da dijaki ljudstvo hujskajo proti sultanu in proti kristijanom. Če bi jih ne bili karpozaprli, nastali bi bili najbrž veliki nemiri. Turška vlada poskuša vse te dogodke atajiti.
Položaj na Kreti. Na tem otoka še nikakor niso nastopile cormalue razmere. Po mestih so vse hiše prenapolnjene ljudij, ker so ob ustaji rnoha-medanci bili pribežali v mesta. M )hamedanci se pa sedaj branijo povrniti se v vasi, ker sa boje, da pli napadejo kristijanje. Zahtevajo denarja in vojaškega varstva, ki se jim dovoliti no more. Vlada ima premalo vojakov na razpolago, da bi jih mogla poslati v vse vasi. Mnogo mohamedancev se bode rajše izselilo v Azijo, nege bi se povrnili v vasi. Posebno tisti, ki so že ubili kacega kriatijana, se boje, da jim kristijanje povrnejo s silo.
Ustaja na Kubi Ustaši so zadnje dni dobro nakiestili Spance. Vzeli so jim šest topov in jih bliza tisoč pobili. Španski poveljnik je ves obupan. Zahteval je, da mu pošljejo šeiJOOOO mož, a vlada mu je odgovorila, da njegovi želji ne bode mogla ustreči. Prebivalstvo je na Španskem zaradi vednega odpošiljanja vojakov na Kubo in Filipine tako raz-j r .eno, da se je bati astaje. Ilepubličanska strani'«* agituje po vsej deželi proti monarhiji. Konec sedanjih zmešnjav utegne biti, da bode Španija republika.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. oktobra.
— (Mestna višja dekliška šola v Ljub ljanii po občinskem svetu z veledušno podporo slovenskega mecena Josipa Gorupa ustanovljena in od visečega ministeratva za bogočastje in pouk potrjena, se otvori dne 1. novembra t. 1. v Cojzovi hiši na Bregu fit. 20, 11. nadstropje. Podrobnosti slede svoje časno.
— (.Narodni domtf.) Zgradba .Narodnega doma" je bila včeraj ob osmih zjutraj po frančiškanskem župniku č. g. P. llugolinu S a t t n e r j u v ioivzoiio.fi upravnega odbora blagoslovljena. Predvčerajšnjim preselila se je čitalniška kavarna iz se danjih prostorov v malo dvorano in oba rizal.ta ob njej, da se tako ustreže veliki večini društvenikov. Upati je, da bode ta izprememba ugodno uplivala na razvoj društva in pričakuje se, da pristopi društvu vsled tega več novih udov, ki v novih prostorih dobe združeno vse, česar so dosedaj baje pogrešali in vsled te*;* odlašali s pristopom. Čitalniška kavarna je sedaj gotovo najlepši na jugu od Dunaja.
— (Repertoir slovenskega gledališča) Vodstvo slovenskega gledališča je otvorilo letošnjo sezono z dvema dramama, da pokaže na ta način, kako se zaveda svoje naloge, pospeševat« razvoj slovenske dramatične literature in gojiti dramatično umetnost. Da pa hoče tudi skrbeti za zabavo ia razveseljevanje občinstva, priča z* jutri določena igra. Predstavljala se bode — prvič na našem odru — jedna najizvrstnejših veseloiger nemškega ropertoirja, L* Arrongejeva gluma „Hasemanas ToehtSt*« *a" tera je jako dobro  lokalizovana in si kot ajč-
fcnve hčere" pridobi gotovo stalno mesto v našem repertoirju. Ta igra, ki se predstavlja po vseh evropskih gledališčih, je pisana s pravim ha morjem in je tako zanimiva, polna drastičnih prizorov in dobrih dovtipov, da nas jako veseli, da 83 uprizori tndi pri nas. Glavno ulogo bode igral g. Inemann, kateri je že v raznih igrah dokazoval svojo nenavadno sposobnost tudi z\ komične uloge, nastopi pa tudi in sicer prvič v tej sezoni, gospč. Polako v a, katera bode pela krasen valček. Pričakovati je torej jako zabavnega večera.
— (Slovensko gledališče) Mej vsemi operami, kar jih obsega rapertoir slovenskega gledališča, se ni občinstvo nobena tako prikupila, kakor fTrubadur*. Ta opera se je tekom radnjih let na našem odru tolikrat pela, da so občinstvu natančno znane vse njene posamičnosti. Priznati se mora tudi, da so bilo prejšnje predstave vse jako dobre in da jih je občinstvo ohranilo v najtoplejšem spominu. Prav zategadelj je bilo kaj nevarno, uprizoriti kot prvo operno predstavo v novi sezoni ^Trubadurja" in to z novimi s*l«aai, kufere še nimajo nobene gle dališke preteklosti. Poslušalec primerja hote ah re hote nove sle s prejšnjimi, »n že tako primerjanje je jako opasno. Vzhc temu pa, da je „Trubadur" tako znan, kakor o nas nobena droga opera, vzhc tpmn, da so bile predstave v predidočih Bei6oab dobre in v polni meri zaslužil* toplo pohvalo, katera se jim je ir.rekala, velic temu, da sta včeraj na našem gledališči stopili dve novi sili prvič ni deske, ki b*j« pomenijo svet, vzlic t*rcu s* je sinoči pn g'edabšči raslegalo t«ko navdušeno, iskreno ploskanje, kakor ga je slišati le o izredn-h prilikah. 11 m ni ti i nI i jn umetnost dovršeno lepega p« tj i, vsak nav.očufk je potrdil, da se je na našem otru „Trubadur v nekaterih oeirih že spretneje predstiv Ijal, da pa ee ho nobena opera ni tako lepo in dobro pela. Pisali smo o predatavfth „Truhadurja" že toliko, da bi Morati le ponavljati, kar smo rekli dobrega iu Lakšeg* o gdćni. £> o v č i k o v i in o g. Nolliju, ki sta prvi sili in prava st-bra nioe opere. Pozornost občinetra je bila sinoči koncentro van.\ na nove moči, na tenorista g. B i n d e r j a , na aitistmjo gdč. Veterovo in na baiiita gosp. Fedyczkow«kegii in je obč nntvo u'akalo prijetno iznenađenje. Gosp. Binder je kot pevec iaborna pridobitev ta »a^o opero, resničen t< nor, kateremu sme««o žepoprtem nastopu prorokovati lepo karijero. Že zunanjost njegova je jako simpatična in prikupna, glas njegov, pristen liričen teoor, pa je jako lep, polno zveneč in veuder jako mil ter povsem čist, posebno v srednjih in višjih legah, Velike vrednosti je to, d* je glas g. B ndsrja izvrstno izšolan in vsled tega sposoben ?.a Dajilsejes modulacije G»wped B<nder vokaliznje kaj čisto in pravilno, dossss z lahkoto najvišja tone in izgovarja slovenščino t*ko pravilno, da smo se mu kar ču dili. č m si g Binder pridobi nekoliko igralske rutine, čim ee udotuači na odru in privadi fn-aemblu, bode mod, as katero nas bodo zavidala še vse drogsčns gledališče, nego je naše. Takisto kakor gospod lb«der ias je tudi zadovoljila nova altiHtir.ja gOSPČ, Ve ter ova (J Jas njen je čudovito močan in zveneč, pravi alt, blagoglasen in simpatičen ter prav jako iašolan. Gospč. VstSrSSS ima pravi igralski temperament in je pri svojem prvem »uhi • ., dosegla Uko lep uspeh, kakor ga ni bilo pričakovati. Gosp. Ke d y c z k o w s k i jo občinstva dober sasnCO »r.r.a prveg.i leta BSSS opere. Včeraj je nastopil v »mjuui ulogi, katera mu ni dala pri like, pO kesa ti svoje vrlmr, a že pri tej ulogi se je spoznalo, da ima g. Fedyozkow du 1 p, poln glas in da je dober pevec ter igralec, spoznalo se je, da js v Brnu, kjer je bil angažnvan, BOStttO napredoval. Komno nam ja še pohvalno omeniti novo moč, angaž-.vano za manjše uloge, gospč. K a u r o v o, katera je m noči nastopila kot Ines. Gospč. Katirova ima prijeten ^tas in bode dobro nudomrstovi Ia gospč. Qitslo Nigrinoto. Nove moči, zlasti gosp. Bmderja iu gospč. Veterovo, — ob sebi se uiueje, da tudi gospč. Ševčikovo in g Njilja — je ob činstvo sinoči lako pri odprti sceni kakor tudi koncem dejanj odlikovalo z opetovanim nenavadno živahnim ploskanjem. Omeniti moramo tudi še, da je letos ženski zbor dokaj boljši nsg9 lani, tako da, če vpoštevdino vse, lahko po prvi predstavi reOenio, da smemo pričakovati jnko lepo oporno sezono.
— (»Glasbena Matica'.) Danes zvečer ob 6. uri je ekusuja za> sopran, ob 8 uri za tenor. Prihodnja skušnja je v pttrik U. t. m., iu sicur za alt ob poiu 7. uri, za bas ob 8. uri zvečer. Ker
se more koncert za dražbo sv. Cirila in Metoda v najkiajšem času prirediti, vabijo se p. n. dame in gospodje, da polnoštevilno in redno k vajam prihajajo. — Da se skrbi za naraščaj za moški zbor, c tvori „Glasbena Matica" poseben tečaj za zborovo petje in se vabijo oni gospodje, ki žele v ta tečaj vstopiti, da se v soboto 10. t. m. ob 7. uri zvečer v šolskih prostorih .Glasbene Milice" pri koncertnem vodji g. Čer in u oglasš.
— (Opešana ptioa selivka) Redkokdaj se pač primeri, da bi Človeku velike ptice kar tako rekoč z neba padale v roke, seveda žive, a ne že pečene. Tak Nltičaj se je primeril minulo nedeljo ponoči. Pri M*yerjevi baraki na straži stoječi mentol redar začuje nad seboj neko šumenje in kmalu na to pade predenj mlada živa čaplja, ki je bržkone opešala na dolgem potu v prekmorxk» dežele. Pobral je precej veliko ptico in jo oddal ka-varnarm g. Krapešu v Z /e :di, kjer lahko vsakdo vidi tega, na tako čuden način ob svojo prostost prišlega selivca.
— (Zasledovani cigani ) Pri deželnem sodišču v Ljubljani vrši .-e preiskava zaradi mnogih tatvin, katerih so obdolženi cigani. Osobito so to tatvine konj, a nekaj tudi ulomov v prodaj al ti ice. Vse te tatvine učinjene so bile v zadnjih 3-4 letih, a primeroma največ letos, in to po raznih krajih na Kranjskom. Koroškem, Štajerskem iti Primorskem Samo konj ukradenih je 5 0 in le malo prišlo jih je zopet v roke svojih lastnikov. Skupna škoda iz vseh tatvin znaša blizu 7000 gld. in ta škoda je tembolj občutna, kr so vsi prizadeti kmetovalci, katerim je ukradena konjaka živina, vsebovala znaten kos imetja iu neobhodno potrebo pri gospodarstvu. V preiskovalnem /. .;. m nahaja se sedaj 2!) ciganov in cigank, zasleduje se jih pa še 11. Ker je preiskava jako ote *ko■'•ena, ookler niso v zaporu vsi osum'jem oierani, obrača se preiskovalni sodnik dež. sodišča v Ljubljani tem potom do el. občinstva, da pripomore oblastvorn zaslediti preganjane cgane in da izvoli vsakdo naznaniti takoj bližnjemu orožniAtvu, ako vidi ko£* v nastopnem popisanih ciganov: 1) Jurij Hudo-ro vič, imenovati ,Pipi", 35—40 let star, srednje velikosti, grdega, močno kozavega obraza z rutavo, redko brado. 2.) Miha Hadorovič, brat prejS ujt-gt, 17 — 20 Jet star, velike, tenjke postave, bolj belega in .-duega obraza, nosi majhne brke, ali pa je gol )brad«»; le ta ž.vi s spodaj pod 6) navedeno Franiško Hudorovič in ima ž njo leto starega otroka, ?elo bele polti. 3) Matija Hudorovič, imenovan „M*tijč»", okoli 17 let star. srednje velikost', precej široke pontaVH, golobradat, brairauec prej navedenih dveh ciganov in sin hrvaškega cigana Luke iz u i. k <, I *»•> a, ki je radi tatvine v kasen-skeni zaporu pn tukajšnjem deželnem sodiš Hi. Ti trije C'gani so zelo drzni tatovi in surani jako mnogih tatvin. 4) Jože Hudorovič, kakih .">'» let star, velike, močne postave, nekoliko koeav, nosi polno brado temne h ne in ima debel n i>pgova ženska je pred 2 letoma v Rikitm, okraja vrhniškega, umrla; cn je stric doslej imenovanih 3 ciganov. 5) Marija Hudorovič. hči pc pre.š-njega, okolo 22 let stara, velike postave, podolga-stega, nekoliko koza.ega in snh?g i obras ., \r\\ z t-vite Iste in debele oči U)Fran§iška Hudorovič, sestra poprejŠnJS, 16 —17 W et>ra, močne postave (žeuska pod 2) navedenega M he). 7 Miha Hadorovič, imenovan „Ljder", brat pod 3) na-veienega „Mrt»i e ta", okoli 30 let star, roien v Poljanah pri Šcofjiioki, srednje, močue postsvSi ima uve oči in rujivkaste brke, živi z „Aaioo*, hčerjo cigana .bogatega Jan«za Pavleta"; „Lider" js glasovi konjaki tat 8) Matija Hudorovič, oce pod 1) in 2) imenovauih ciganov, okoli 70 let feter, srednje, široke postave, ima sive lase in sivo po<uo brado. 9) Miha Hudorovič, okoli 18 let i.tar, rojeu na Brezovic pri L obijani, sm Franc ta Hudorovi'a iz Košaue, ki je umrl v Nevljah pri Kamniku; on je volke, tenike rasti, ima rujave, zavite lase ter je Škilast. 10) Jožef Hndorovic, h i ii njnrisgs Jurja iz Vrbovskoga na HfOVSŠkem, okoli 80 lat star, srednje zelo široke postave, debelega ohiaza, ima polno, črno bradi; r.\j-'n ja Podklostrom ua Koroškem, 11.) Tone Hudorovič. brat poprejšnjega, ok-ih 28 let s*ir, velike postave, suhega obrata, ima rujavo brado in take lase, rojeu je v R.-vtah pri Logatcu.
— (Iz Ribnice) se nam piše: Odkar je začela parna - ai a v .Mendolu pri Dclenjivasi dedovati, nastanili so se tam delavci, večinoma Slovenci. In sedaj je čez 20 za šolo godnih otrok, kateri hodijo v nemško šolo v Grčarce (Masern). Pri naiSo-vencih je ž« tako, da s svojim naraštajem tujce krepimo, radi ali neradi. Kaj je neki tega treba, ko bi se tega zla lahko ognili. Vsi starši bi rajši pošiljali svejo deco v I) lenjovas v slovensko, kakor v Grčarce v nemško šolo Ileklo se nam bede zopet, saj je vender v Grčarce bližje tego v DoleiijOvas. Tudi to ni res. Posebno po zimi je pot v Grčaroc huda, ker je cesta od Jelendola do Grčartc popolnoma zametena, tako da še stan na morejo prehajali, Še manj pa otroci. Cesta od Jelendoia do Do-lenjevasi ju pa radi velike vožnje  vedno odprta,
i tedaj je to veliki ngodnost. Potem pa tudi še to, ( da so naši otroci vedno zasramovanju in tepenja kočevskih otrok izpostavljeni. Po zimi je pa še hujše, kajti šola ni pred določeno uro odprta in v kmetske hiše si otroci ne up3jo, tedaj morajo zuirzovati na cesti ter čakati šole. Nujno prosimo, da bi mero-dajni faktorji o tej stvari kaj ukrenili in sicer prej ko se zima prične
— (Čudna tatvina.) Iz Logatca se nam piše: Danes ponoči je ulorail drzen tat v gostilno „pri Kramarju1, kjer je imel gosp. F*rdo Malot iz Ljubljane razstavljen svoj fonograti ';ni aparat ter istega odnesel. Kaj hod-* počel nenavadni tat s strojem, od katerega pa je pozabil vzeti seboj posamične valarčke, ni lahko pojmiti, ker g:t vender ne bode menda javno razstavljal. Akopram j« lastnik tak« j obvestil orožništvo in tudi ljubljansko policijo, se tatu še ni prišlo na sled. Napr.šr-ni smo opozoriti na to, da dobi primorao nagrado pri lastniku v Ljubljani (Kravja dolina 2), kdor bi kaj vedel o tatu.
Darila i
Banka „Slavija" je poslala svojemu tukajšnjemu generalnemu znstopu v dobrt delne namene znesek 200 «ld., od k- tsrega ne je dt.nes izplačalo 100 gld. „Rtdeg"juu id 10O gl l družbi „sv. Criia in Metod«
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. P. L iv nabiralnika v restavraciji pn „L I o y d u* v Ljubljani 2 0 kron. — Gosp A rgosi Krokar v Postojim 10 kron, katere h > »brale St. Petarake, ljubljanske in postojmske gringole v gostilni gosp. Špilarja v Šr. Petru, ker Ne niso od i»-ž li odhodnios slategaRafkota. — Bralno društvo v Krškem 8 kron 10 vin. katere je nabrala gosp-i Vilfan pri odhodnioi gospo ia P r e m r o v a. — Skupaj 3 8 kron 10 vin. — Z'veli rod Ijnbni darovalci in darovalku in njih naslednici!
Za učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Jo*. Tratar, okr. pom. učit«ij v &t. Putru S .v dol. sedaj v Mokronogu (1 k r o u , naoraooi pri „Zabav-r.em v«-cVru" mo^ro'ioškii samcev. — s - n smo izročili g »sp. J. Dimniku, ki h tem hvaležno potr!1 v sprejem. Vivat a»<piens!
Dunaj 7. oktobru. V klubu nemške levice so bile danes jako ostre razprave iti sicer zaradi B-denijovt \i \ odgovora na levičarsko interpelacijo gltde katoliške^i sh »da. N icel-nistvo je nasvetovalo, naj B6 Stvar pUSti V miru, a večfna klubova je načelnik »ve nasveta odklonila ia skinula predlagat , naj se o B*-deirjeve.ii odgovoru otvori tl-.di vta.  Ta predlog
i je v današnji seji poslanske tsbornice Btavil grof Kuenburg, a zbornica ga je odklonilg, /i Kuenbargov predlog so glasovali Bamo le-vičsrji in nekateri Mladočehi, vse druge stranke so glasovale proti predloga. Raz por * i. vič.ar-Bkem klubu mej opoiicijonalci in vladnimi pri-st-iši je velik, D* imajo opoz cijonalni elementi v klubu VeČino, so je poksialo tudi pri glasovanju o nujnem prediogu dr. Lewak< wakeglh o katerem )e danes zbornica nadaljevala razpravo. Kaltenegge r je predlagti kontej debate, a predlog je bil odklonjen, ker so levičarji, kot prvi dokaz svojemu nasprotovanj« vladi, glasovali p;< ti njemu,
Dunaj 7. oktobra. Proračunski odsek je odklonil nasvet Hohenwartovca Palffija, naj so odloži regulacija uradniških plač iu Sklenil brez odlašanja Bačeti specijalno debato, da se dožene načrt Se pred proračunsko razpravo« Prag'a 7. oktobra. Odkar je utnrl Pa-lncky, ni bilo v Pragi tikega p greba, kakor je bil danes Greg'o v. Udeležnikov »e bilo nad stotisoiV Pri mestni hiši sta govorila podžupan in dež. poslanec dr, Podlipn?, ter najstarejši urednik »Nar. L'stov" Turna, na pokopališči posl. dr. II ero ld.
Pariz 7. oktobra. Car je obiskal predsednika sonata Loubeta in predsednika poslais-ski zbornici Brissona. Republičanski listi se zahvaljajo z\ to carju, poudarjajoč, d v je s tem pokazal, ds spoštuje republičanske institucije. ('aritija ,je z entu/.ijastičinuii besedami i/rekla   svoje   veselje   radi   krasnega vzpre-
; jema, istotako   BO  je   i/rekel   car iu V dokaz
i svojega zadovoljstva obljubil, <U ostane jedeu dan dlje v Parizu,   nego  je  bilo   iz prva do-
' ločeno.
Pariz 7. oktobra. Ko sta car iu earinja prišla v poslopje ruskega poslaništva, jima je baron Mohrenheim ponudil soli iu kruha. Po> rjejeunerju sta car in earinja, but no aklaun-
rana, obiskala rusko cerkev. Po povratku je carinji naredila vj/ito gospa Fanreova s svojo hčerjo Lucijo. Car je v tem obiskal predsed nika Faurea v Elisćeju, kjer so mu bili predstavljeni ministri, poslanci, senatorji in gene ralit- ta. Navdušenost v Parizu je velikanska. Občinstvo prireja carju in carinji, koder se prikažeta, nepopisne ovacije.
fttev. 4.     Deželno gladališčo v Ljubljani.  Dr, pr. 720»
V Četrtek, «luć ft. <mtt4i>t>ra iHDii.
Dne* 6. rktobra 1896. »•/_ državne tu-ečkii iz I. 1864 po 250 p!d.    144 gld. 26 kr. Državne Brečke iz !. TH(14 po U)0 (»Id.. Dunava r«-g. srečke r>°/e po 100 gld. £emlj. obč. avstr. 4,/„0/o zlati zast. liit«
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljubljanske srečke......, .
ttndrdfove srečke po 10 gld.  . . akcije anglo-avatr, banke po 200 (»M. . lVuravvav-dniftt. volj 170 gld. a. v. Papirnati rnboli
IVO 1*29
196
22 22
i r>4
4 7!)
Prvikrat.
Hčere gospoda Zajčk
a.
Narodna Igra v ■tirih dejanjih, Spisal Adolf I/ Arronga. Poslovenil A. Fantek.   Dirigent  goip. II. Deinsek. Režiser
gosp. ll. Inenaaun. V prvem ilrjanji poj"' gospe«! l'erdan „Kuplet', in v <lrugcm
dajanji poje guapodicina Polakova BCvrftkov valček*. Blagajnica te odpre ob 7. uri.   Začetek točno ob lfi8. uri. Konec po 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava ho v soboto, dne 10. oktobra L896,
I umrli no v LjublJJBMtll X
Dne 4. oktobra: Ivaa Kačič, gostaCev sin, 2 leti, Havptmanca st. l>, driska.
Dne .r>. oktobra: Anton Vurkelc, delavec, .'10 let, Opekarska oetta št. 82, hiranje vsled kostnega prisada. — Albina Plavce, delavčev* hfii, lil no na grad it, 1 , boJjast.
Dno S. oktobra: Ivana Janko, Šivilja, 1JS let, Kolodvorske ulice St. 11, jetika.
V hiralnici:
Dne B. oktobra: Jožefa Kasteiic, gostija, 71 let, epi-lcptičn;i topoit in črevesni katar.
Meteorologično poročilo
h C	Cas opazovan ;n	Stanj« barometra v uirr.	lernpe-ratura v C	Vetrovi ;	Nebo	Mokrijoa f tuii. v 34 arah
**.	j B, »večer	741*1	rra	si. vahod	jasno	
7,	i  k nt raj	74o S	5*4	•1, sever	megla	08
o	'j. popol.	7o«jy	ttt-4	si. svzh.	jasno	
Srednja  včerajSnj.%  tempcrftOira   119°,  ta 0"!
portnalaaB
pod
dne* 7 oktobra 1896.
Sko;-'ij itriavni n< >,  * notab .	101 gH	86
Sropni LrinVni dolg v srebrn    . .	. 101	AS
LvatriJNKa ■/.;.*'* nota       . .	122 .	hO
* a brli ka kroadia r*:.»* 4*', .	•   l«l .	10
Of,-'' ka *lar« rrr.ta *' „.....	Lgy	—
0ka kr■■••■■Aa * ata 4' u	99 .	86
fW:Mi     ;.. rsk t- bat:.* r-   h-l:; <•*•	944 .	_
ltrijkl:rj\»j delnica .......	67 .	75
Condon vtita ......	.   119 ,	70
Ncir.f!u dri hauki»v- i va h*; mari;	.     S« .	72
tO tcArl; .........		73
»0 trm' v   . ...		53
		55
C. fcr. Mkiai........	2	Sfi
«0 a
76 . 50 'm
vt»u"
Na prodaj je po nizki ceui
(3073-2)
s tremi stanovanji, njivami in vrtom — Voo »e izve v Ljubljani, na Opekarnki cesti št 51.
w) iaj»^ *W
najmočnejša naravna a>s^n in železo sudr-žujoča minera!na voda (27i7-»;)
priporocovana od prvih medicinskih avtoritet pri:
anemiji, klorosi, poHnih, Živčnih in ienskih bolesnih, malariji i. t. d.
Pitno zdravljenje Uporablja se cido leto. Zaloga v vseh   trgovinah z mineralno   Vodo  in v lekarnah.
Ces. kr. avstrijske jSjb državne zeleznics.
Izvod iz voznega reda
■velja-vnega od 3L. crkztolors, 1896,
NiHtopno  i iin.-!' j en i   i. n >. ,ij a i t: i In  odhftjaliil   čađi  or.tinOnnl  »o * ■rt>tlnJe»vr»|>Hk««iii <<uNit. tl?06>98(M OttlMHl iz I^|ul>IJ»ne rjuž. kol.). ' >
Proga Čez Trbiž.
Ob 13. url min. ]>o unči osolmi vlak v Trhiž, Bnljnk, Co1uti>(. Km? MiH(i'»t.>, I.tiil.no ; čn/. Scl/.timl v Auhkoo, Inohl. Omuudcn, -vilnu^, :,i ' čer. Kli-iii-IO-illiiiLt v Sloyr, F.liio, trn Duiiuj vi> \rnntntt<iii. — Oh 7. ,lrj 10 Bila. »jutriij UHOlini vluk v Trliii, Voutuliol, llolji.k. Oi-luvnc, Krmu,!^ fostu, T.jiibiin, Dunaj ; .'•.>« Sol/.thul v BolnOgTM) o«1« Aniitutton na OunitJ — Oli II. uri M> min. dopolnilno osnimi vluk v 'Vrbi/., Votjt.thnl, Huljuk, i Icivi-i , I.piI.iio, Srl/.tli:il, lliimtj —0I> 4. url |io]KiIiiilnn (moltni »lak v Trt,u Boljak, (Jnluvci;, lijulino ; i'im Holrtlial v S.i]ini^r»d, IjOlnl-GikHtAiii, /nil niJ jneoru, InnmoHt, llmijniLc, Ourlh, Oonovn, Parlu ; či>/. K lniii-Kcitlin^ v St,.vr I.liio, Umloj«vicl>, l^lasftiij, M>»rijiiin »aro, llob, Krani'.ovu varo, Karlovo varo' IV;.,I.lpsko, liim ij via Ati>»ti tten. '
Proga v Novo mesto in v Koćevjo.
Ob ti. uri 1 fi min. r.julraj moAniii vlak, — Ob 13. uri ftii min. no. polnilno moaani vlak. — Ob H. uri .10 min. ivoior umnimi vluk.
i*riiio«i v LJalal jiat«o  j ni. kol.). Proga iz Trbiža.
Oh 6. url T.9 mili. rjutruj osnimi vlak a Dunaja via Amatolton lifptVi'K*. J'rime, Kruncovili »arov, Kurlovili viimv, lloba, Marijin ib v»ro» IMaiiJu, Hiiilojovio, .-liiliiouratla, I.inca, ht«jra, Oiniimlcna, Iiohla, Aiin- , lijiilni,, C'Iovi'k, !!.•:> .kn, Kransfintrnato. — Ob 11. uri 3A min. ilnjmi i < J., OtObnl vlak a llunaja vla AmatiiltiMi, Korlnvlli varor, lloba, Marijinlli vur..r 1'1/iij i, Imilrjnvio, SuluoKraila, I.inca, Sli-yra, Tarifa, Gonova, Gin', , ||r^ fioiiua, 11,, i ■>, i i, '/.o 11* na JoKorti, I.oinl-G Hntuiua, lijiibna, Cclovoa, l,IL. , 1'imtibla — Ot> 4. uri Tin min. DOpotOttha naobni vlak ■ Dunaja, l^ui. S..1111, i'... It. ''ili a, OoU.vtia, Kran/iumfruto, 1'outahU. —Oh 11. uri 4 min. ni n oaoltni vlak a Dunaja via Ainatottuu, ia GJubiia, lleljaka, Celovu«. l'oii talila.
Proga iz NTovega moita ln iz Ko6avJa.
Ob H. uri ia min ajutraj in.iiuii vlak. — Oh 9. uri 33 min. po. poluiluo ninaaiil vlak. — Ob H. url Afi min  svouor moaani vlak.
04lti4»d I« I.jiil.ljiaiu- (d£lj kol.) v Knuiiilk. Ob 7. ari 93 min. r.julraj, ol> 3. ml n inin. popoludno, ob 6. uri 60 min. f.vočor, ob 10. nri 96 min. evečer.   (1'oaloilnji vlak le t okinl.ru ob luntoljuli   lil praauikili 1
1'rili.Ml v  I jttMjinio   drl. kol) i« Kitiiaiilkn.
Ob 6. uri r>a min. ijutraj, ob It, uri IS min ilopoliiiluo, ob 6 url 30 min. m., it, ob 8. uri uh nun. ivoiit. iFotlailujl vlak I« v oklu! mi ob noiloljnh  iu praanikth )
A\v   AoF   ap. &.
&     ak« j**» v> j
od 25 hektolitrov višuj se takoj kupijo. 1'oiiutlbe vzprejeina upravništvo „Slovenskega, Naroda" pod „M. 50". (3082~i>
"Vzprejmem tstlcoj
trgovskega pomočnika
z dobrimi  spričevali.   Izurjen  naj  hi bil tudi  v ?e!ezniiti. Tudi vzprt-jmem takoj krepkega, 14—lli letnega
trg-ovsi^eg-a učenca.
IVI. Žig OH (3080-1)
trgovina x mešanim blagom v dkofji Loki.
VIZITNiCE
priporoča
Narodna Tiskarna"
po nizki ceni.
i r
Gosi!
kupil od gospoda Pauliiia > gospodu Avgustu Webei>ju.
Bem
ivoritev podjetja,
Usojam      ii.kjutjudnejo javljati p. n. občinstvu, da sem olvorll   »lin» 3. I. m,
tukaj na Starem trgu v Jesenkovi liiši
svoje podjetje kot
rofovičccr in bandctyst
Ker imam lx»uitl<i mirilia |m novo *mI<>i;«» r«»lio%t«-: «!u»,«'. kIuinUIIi lu p«»l«»i4'ii*klli   |..r  uiiiforiunlairi,   H   n.iili-jain,  .l.i   bodatU   mogel v v.ikiNii u.-..iii
Kado volj iti testfta p. n, otijonmika'
Po dolgoletni svoji praksi izvišujeiu lahko vsa mi d. hajajoča naročila v niij»r;ivi li Hll ..'.•/ . 11>'. 111 > <i f / it t11 «■ \. i rt* li ii s ii I li |iu%o|4ft%' in np!oh vseh v to stroko h'i.uht-joćib klrurt;l4-iilli alfi najsuli.lntjo.
Poaebno se usojam opozarjati gotpodt ^untul 1*4» in ni'H4liiJU« na to, da se pri meni tuli purajo lu AlatajV t«'** 5-"       » i i'«I" riikuv l*'v.
Halje izdi-liijimi tmli jtalialiif ||lt%a|«« l*>allf lilufi» m lurlMlit. kakor tudi M|inilnj4- lilina« in |>o \ t-c«' r.it, uia pratlOau trpfff iz đobiaga usnj;t m piovz<:.i,l;t;'.i |inti<|a- in i>4»|»ri4v%l|tiu|f h.iiiiIi IiIm« in aailifuii|. blimn lu rolia4>\ po ni»|-n..\    |.ili \Katratli in |ii>!. <>  p<» 4rviil.
1'ru.seč za prav obilna naroMa zagotav'jam uajsolidnejSo postrežbo in bebz m
z velespostovanjera
' Anton tcutgcb.
i
Preizkusili in priporočili so
znameniti možje medicinske vede
tinkturo za želodec
lekarja PICCOLI-ia v Ljubljani
katera krepča želodec, pospešuje
prebavljenje in telesno odprtje.
Stoklenioa lO Icr. (2635—14)
11 bteklenic 1 gld.    Postna  rupoiitjatcv ne vrfii v zabojčkih po 19 stekleni*- k l gld. 'M kr. itd.;  postni  zaboj  s (iti steklenicami velja ti gld. 86 kr.    Poštnino plufa naročitelj.
29JJ
Slonovih ulicah štev. 52
in izročil nje vodstvo restavratćrjii
4414        IV 5 Ui3U t*.      TI CM4J1.-J44.
Po Dajnitjih cenah se bodo točila
izborna vina
kakor tudi znano
vrhniško marčno pivo
in nr hriin nririnjnla Jtftlllft ll moje kuliinje restavracije
„llOtela pri Slonu" po znižanih couhIi.
OcL nocLeljo d.no       ol?:tolor<*a naprej
vsr.k čet^rtelc in vsako nedeljo
„Sa i vator-veeer
i reat raciji „pri slonu", kakor v gostilni v Slonovih ulicah št. .vj; tiViio so bode tO dni po inmuikovskoin načinu a la Salvator varjene) p:vo iz Fiohiit hove pivovarne na Vrhniki.
Oh jadnom si usojam riHjuljinlneje javiti, da imam slej ko prej salogo vrhniškega piva in piiporedan odjernunje piva v sodih, kakor tudi dobra uležane^a, priznano i/bornttfa, v pi\ovarni napolnjeni i piva v plombiranih steklenicah.
Vel« HpoHtovnje
(.1072 2)
restavrater v „hotelu pri Slonu1'.
Iisojitin se, slavnemu občinstvu nazimnjuti, da sem otvorll
na Poljanski cesti štev. 31
^ veliko /aio-ro ra/diovrstni!i koles
poet Inio priporočan najfluojla ('J7HG — IS)
..Styrla^-kolGsa ^tr-U
*() katera «il>či- j;.ko priljubljena in kot izvrstna poznata, po najnižjih cenah. H Olirablji-im, ilobni oliraiijriiu ,,1'iMMiuiiitik"-koli'sii praidajaiii po 70—100 gld« " Kavno tain nahaja so  meliMiiif uia il< lai nun. in
M prCTHarnajfl vsa  v to stroko spadajoča popravila. K obilnemu nakupu se priporoma
Franjo Ćuden
t ,o i > i j aa t« t« urar in juvelir        'i. hii.i tr«.
■Eatota^^
Izdajatelj in odgovorni urodink: Joaip N u 11 i.
1 iiiHt ionu in tisk .Narodno Tlakama".