TRETJE LETO SKUPNE OBRTNE DELAVNICE VAT Plačilo po delu, ali...? Vinko Mrak, Andrej Ambrožič in Tone Janežič so septembra 1982. leta uslanoviii prvo skupno obrato-valnico v naši občini. Svoje znanje so združili stavec, tiskar in knjigovez in s pomočjo kredita Ljubljanske banke, Gospodarske banke pričeli z delom. »Skupaj smo dobili milijon dinarjev kredita. Pogo-ji niso bili ugodni, saj smo morali odšteti 50 odstot-kov lastnega deleža. Aniutete pa vsebujejo znatne obresti. Leta 1983 so nam priznali 390 tisoč dinarjev dav-čnih olajšav. To je komaj omembe vredno, v primer-javi z dohodkom, ki smo ga dosegli,« so se ozrli na začetek njihovega skupnega nastopanja pod nazivom VAT-grafika, Kopališka 4 člani uglašenega obrtniš-kega kolektivčka. Po dveh letih skupnega dela znajo izluščiti predno-sti take skupne obrtniške delavnice. »Odstotnosl enega od lastnikov ni nikdar ovirala poteka dela v naši delavnici. Posameznik težko pe-brodi številne težave, s katerimi se srečuje pri uve- ljavljanju obrata. Skupno smo to zmogli in lahko rečemo, da smo s kakovostnim in pravočasno oprav-ljenim delom tudi uspeli. Upamo, da se bodo še temeljiteje poznale te pred-nosti pri uvozu materiala in opreme, pa tudi pri ostanku čistcga dohodka« Vinko, Andrej in Tone so delali polni dve leti dobesedno od jutra do večera. Po potrebi tudi po-noči. Ustvarjali so velik brutto dohodek, ob konč-nem, priznanem dohodku na posameznika pa imajo občutek, da niso plačani po ustvarjenem in po delu. Pri petih mihjonih letnega prometa fia osebo, so jim priznali leta 1983 le 43 tisoč din brutto osebnega dohodka mesečno. »S 1. januarjem letos smo zaposlili tri delavke za montažo in knjigoveška dela. Kot osnovni osebni dohodek smo jim določili 40 tisoč dinarjev mesečno. Tako nam ne ob več potrebno delati po 12 in več ur dnevno, ob koncu leta pa se bodo pokazali tudi stvarnejši stroški naše delavnice,« so nas opozorili na zadnjo spremembo v njihovi že prostorsko pretesni delavnici. Radi povedo, da se je stvarna vrednost osnovnih sredstev v teh dobrih dveh letih z nabavo novih strojev skoraj podeseiorila. Z velikim samoodpove-dovanjem in z željo, da bi naročniku lahko izvedii vsako tiskarsko storitev. Le knjig ne nameravajo tiskati. »Bolj malo nam je dosedaj ostajalo za v žep. Tudi letos bo še težko, potem, pa pričakujemo boljše čase. Seveda, če ne bomo spct posodobili naših strojev. Srčnosi želimo, dabi lahkodobili za našo delavnico zahodnonemške offset stroje,« so opredelili svoje razmišljanje o naslednjih letih člani prve skupnc obratovalnice v naši občini. STANE JESENOVEC