POGOVOR Z BORISOM PLATOVŠKOM O RESOLUCIJ11986
Z znanjem do zastavljenih ciljev
Zborl občlnske skupščlne so na zadnjem zasedanju v letošnjem letu, kl Je bllo v četrtek, 19. decembra, sprejeli resoluclfo o uresnlčevanju družbenega plana v letu 1986.0 resoluclji smo se pogovarjaH s predsednikom Izvršnega sveta občinske skupščlne Borlsom Platovškom.
»Glavna značilnost letošnje re-solucije je poudarek na kvaliteti in na lastnih silah,« je dejal Platovšek in ob tem pripomnil, da moramo zastavljene cilje doseči pred vsem z znanjem in ne toliko s fizičnim povečanjem obsega proizvodnje. »Prostorsko smo omejfeni in zato ne kaže uveljavljati nekih anibici-oznih programov v obliki širjenja zmogljivosti in gradnje novih to-vam.«
Ali velja to tudi za področje iz-voza?
»V naši občini ne gre toliko za fizično povečarge izvoza, ampak bolj za izvoz storitev in za posred-
niške posle. Tako imamo na pri-mer v občini sedeže velikih izvoz-nih organizacij, ki opravljajo izvoz-ne posle za proizvajalce iz vse Ju-goslavije. Njihove storitve pa niso zajete v nobeni statistiki. Taka or-ganizacija je na primer Metalka.«
Kar zadeva področje investicij, gre v letošnjem letu predvsem za posodobitev, vlaganje v poslovne prostore (kar naj vpliva na izboJjša-nje kvalitete opravJjenih storitev) in y razširitev in izpopolnitev seda-njih zmogljivosti.
Na osnutek resolucije ni bilo bi-stvenih pripomb in tudi posebnih amandmajev ni bilo. Kljub temu
pa velja opozoriti na pomanjklji-vost: med investicijami je zelo ma-lo vlaganj predvidenih v širitev hotelskih in turističnih zmogljivo-sti, čeprav je turizem - zlasti kon-gresni - za Ljubljano izredno po-memben. Edina izjema v načrtu predvidenih naložb je razširitev notela Lev, ki pa je še vedno dvom-Ijiva predvsem zaradi nasprotova-iya okoliških stanovalcev in kraja-nov krajevne skupnosli Ajdovšči-na. V.Ljubbani bi potrebovali 400 do 500 novih hotelskih postelj, vendar pa bi morali ta problem reševati y okviru vsega mesta. »Si-cer pa bi moralo na tem področju prevladati prepričarye, da je turi-zem kompleksna dejavnost in da za njegov razvoj niso odgovorne samo gostinske in turistične orga-nizacije, ampak vsi, ki imajo od njega korist, med drugim tudi tr-govina«, je pripomnil Platovšek.
Kako pa je s stanovanjskim go-spodarstvom?
»Menim, da je realno tisto, kar smo zapisali v resoluciji in da lah-ko te naloge tudi izpolnimo.«
Zakaj v resoluciji ni posebej omenjena prenovapodstreh?
»Zaradi nerešenih sisterhskih vprašanj. Med temi naj omenim samo eno: Kako naj na primer obračunavamo najemnino za pod-streho občanu, ki ni njen lastnik, vendar pa je vložil v preureditev zelo velika lastna sredstva?«
Prihodrye leto je prvo leto dolgo-ročnega plana Ljubljana 2000. Bo-ris Platovšek meni, da nam to nala-ga posebno odgovornost in če nič drugega bomo morali zaostriti po-litiko gospodarjer\ja s prostorom. Ena od takih zaostritev naj bi bila tudi politika oddajanja poslovnih prostorgv, ki jih ne moremo odda-jati po isti ceni na tistih točkah, kjer je promet velik in na manj
izpostavljenih mestih. Na vpraša-rye o prometni ureditvi pa je odgo-voril:
»Resno bomo morali končno razmisliti o zapiranju mestnega je-dra za promet. Zdaj je na primer Krekov trg ena najbolj onesnaže-nih točk v mestu. In vendar imamo tukaj v neposredni bližini živilsko tržnico in lutkovno gledališče.«
In na koncu še eno vprašanje: osebni dohodki?
»Sredstva za OD in skupno pora-bo se morajo gibati v skladu z rastjo dohodka. Zadržati moramo raven OD v družbenih dejavnostih in jo do konca leta 1986 uskladiti z gospodarstvom. Sploh pa na p»-dročju družbenih dejavnosti ne smemo več govoriti o porabi, saj nam varčevanje na tem področju več škoduje kot koristi. To vejja zlasti za izobraževarye in razisko-valno dejavnost, ki sta v bistvu sestavni del proizvodnega pro-cesa.«
Niko Isajevič