Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16’—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96’	,
celoletno Din 192‘—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
15.
kos.
V LJUBLJANI, dne 19. februarja 1936.
Letnik
VIL
VSEBINA:
96. Uredba o izločitvi kraja Lipa iz občine Odranci in priključitvi k občini Turnišče.
97. Pravilnik o prehrani in obleki obsojencev kazenskih in drugih podobnih zavodov.
9S.	Telefonski promet.
99.	Odločbe drž. sveta: k čl. 61. zak. o ustroju vojske in mornarice; glede draginjskih doklad drž. uslužbencev; k § 135. z. u. p.; k § 62. fin. zak. za 1. 1932./33.; k § 147. urad. zak.,
odn. k § 153. zak. o drž. prom. osebju; k § 4. zak. o skupnem davku na poslovni promet; k § 152. urad. zak., odn. k § 158. zak. o drž. prom. osebju.
100. Izprememba § 19. skupščinskega poslovnika.
101. Razglas o volitvah občinskega odbora za občino Vitanje.
102. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
103. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
96.
Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o izločitvi kraja Lipa iz občine Odranci in priključitvi k občini Turnišče.*
§ 1.
Kraj Lipa v srezu dolnjelendavskem Dravske bano vine se izloči iz občine Odranci in priključi občini Turnišče.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 23. januarja 1936; IV. br. 282.
Minister za notranje posle: dr. Korošec s. r.
97.
Na podstavi § 39. zakona o Izvrševanju kazni na Prostosti z dne 16. februarja 1929 in člena 25. zakona z dne 16. 'februarja 1929, s katerim se uveljavljajo in l,\ajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14- februarja 1936, št. 35/VI/62.
postopku in zakon o izvrševanju kazni na prostosti, predpisujem
pravilnik
o prehrani in obleki obsojencev kazenskih in drugih podobnih zavodov.*
Splošne določbe o prehrani.
Clen 1.
Obsojenci vseh kazenskih in drugih podobnih zavodov se hranijo ob državnih stroških.
Obsojenci in priporniki sodnih zaporov se smejo hraniti tudi ob svojih stroških.
Država nima od nobenega obsojenca pravice zahtevati povračilo stroškov, narejenih za njegovo vzdrževanje, izvzeinši sodne pripornike.
Člen 2.
V hrano obsojencev spadajo kruh, meso, prikuha ali zelenjava in začimbe, po potrebi pa tudi druga živila, kakor mleko, jajca, čežana, sadje itd.
Člen 3.
V hrani obsojencev in pripornikov morajo biti take in tolike sestavine, kakršne in kolikršne so po, izsledkih znanosti in izkustva potrebne, da se vzdržujeta zdravje in delovna moč s/ednjega delavca. Hrana mora biti raznovrstna.
Člen 4.
Obsojenci in priporniki dobivajo hrano v naravi; kadar pa potujejo, se jim sme dajati tudi v denarju, kolikor stanejo obroki v tem času.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	februarja 1936, št. 25/1V/49.
Clen o.
Upravnik zavoda ali starešina sodnega zapora in . zdravnik pregledata in pokusita vsak dan pripravljeno hrano in vpišeta svoje mnenje o kakovosti hrane v posebno knjigo, ki se osnuje v ta namen pri vsakem zavodu in zaporu. O izdatnosti hrane se vodi razvidnost tudi s tem, da se obsojenci občasno tehtajo.
Clen 6.
Hrana se oddaja v obrokih, kakor je določeno s tem pravilnikom. Odstopki so dopustni samo v izjemnih primerih, dalje, kadar to odredi zdravnik, in ob praznikih.
Člen 7.
Ob postnih dneh je hrana postna, ob riirsnih dneh pa mesna.
Člen 8.
Postni dnevi so srede in petki. Razen tega spadajo v postne dni tudi prva in zadnja nedelja velikonočnega in božičnega posta, v mrsne dni pa tudi še vsi državni prazniki in dnevi, predpisani kot prazniki z uredbo o praznikih.
Člen 9.
Če bi bilo v zavodu ali zaporu več obsojencev, ki bi se želeli postiti vse štiri poste, o veliki noči, Petrovem, Gospojnici in božiču, kakor tudi druge dni, ki so jih odredile cerkve za post, jim bo dajala uprava postno hrano.
Člen 10.
Za obsojence, ki pripadajo islamski verski zajednici, se pripravljajo jedila, ki ustrezajo predpisom njih veroizpovedi.
Splošne določbe o obleki.
Člen 11.
Vse obsojence v kazenskih in podobnih zavodih kakor tudi v sodnih zaporih oblači država.
Člen 12.
Obleka in posteljnina se uravnavata po klimatičnih razmerah s posebnim ozirom na snago in zdravje.
Člen 13.
Obleka je po vrsti kazni različna po kroju in po barvi.
Obsojenci pri kazenskih in podobnih zavodih dobivajo obleko od države, pri sodnih zaporih pa, kolikor je to mogoče.
Obsojencem se sme dovoliti, da nosijo svojo obleko in obutev in uporabljati svojo posteljnino, samo v primerih, omenjenih v §§ 69. in 76. zakona o izvrševanju kazni na prostosti.	„
Vrste hrane za obsojence.
Člen 14.
Hrana za obsojence in pripornike se deli na hrano za zdrave in hrano za bolnike in na srednjo hrano po § 39. zakona o izvrševanju kazni na prostosti.
Hrana za zdrave je predpisana v tem pravilniku;
srednja hrana se predpisuje po členu 35. tega pravilnika, hrano za bolnike pa predpiše po potrebi zavodski zdravnik z odobritvijo upravnika ali starešine zapora po dnevnih dietnih listajč
I.	Hrana za zdrave obsojence.
Člen 15.
Hrana za zdrave obsojence in pripornike sestoji iz kruha, kave, mesa, prikuhe ali zelenjave in začimb.
Člen 16.
Vsakemu zdravemu obsojencu gre ob nedeljah in četrtkih po 850 gramov, ostale dni pa po 1 kg dobro pečenega kruha. V kruhu ne sme biti več ko 25% koruzne moke.
Člen 17.
Meso se daje za hrano zdravim obsojencem in pripornikom dvakrat na teden, in sicer ob nedeljah in četrtkih. Meso se sme oddajati presno, soljeno ali suho. Za prehrano zdravih obsojencev se sme dajati goveje, ovčje, jančje in telečje meso, za kristjane tudi svinjina. Kozje meso se za hrano ne sme dajati.
Ob izjemnih razmerah in po posebnih olajšavah in drugih okolnostih se smejo dajati namesto mesa za hrano tudi presne ribe.
Člen 18.
Razen v prednjem členu označene dni se sme dajati meso za hrano, dasi je dan, ko bi se meso ne dajalo, in sicer na državna praznika: dan rojstva Nj. Vel. kralja in dan zedinjenja, dne 1. decembra, kakor tudi prva dva velikonočna, božična in binkoštna dneva.
Člen 19.
Količine hrane so določene v tem pravilniku za ves dan; pri pripravljanju jedil se morajo deliti in polovica porabiti za obrok ob zajtrku, obedu in večerji.
a)	Zajtrk.
Člen 20.
Zdravi obsojenci dobivajo za zajtrk ob ponedeljkih po 50 centilitrov prežgane juhe, ob sredah in petkih pa po 30 centilitrov črne kave.
Kavo dobivajo tudi ob vseh praznikih, omenjenih v členu 18. tega pravilnika.
b) Obed in večerja.
Clen 21.
Za obed dobivajo obsojenci in priporniki praviloma ob mrsnih dneh govejo juho s prikuho iz riža, makaronov in dr., za večerjo pa eno mesno jed. Ob postnih dneh dobivajo postno juho s prikuho, za večerjo pa eno jed ne na prežganju. Ob ostalih dneh za obed prežgano juho, za večerjo eno jed.
Člen 22.
Za prehrano obsojencev in pripornikov gre in se oddaja hrana po naslednji dnevni razpredelnici,
Razpredelnica o količini človeške hrane.
h S’	Kakšne hrane	Vrsta hrane in začimbe		•1 Koliko j gramov
		Kruha				850—1000
		1. Presnega mesa (govejega, ovčjega, svinjine, teletine)			180
	o <D	2. Soljenega mesa ali presnih rib .		180
	S	3. Suhega mesa ali soljene svinjine		110
		4. Slanine			75
		1. Fižola ali graha			160
		2. Riža ali leče ali ječmenčka ali nastrgane kaše ali zdroba ali makaronov ali rezancev ali pšenične ali koruzne moke itd			120
rt	rt > .rt c S "S N	3. Tikvic ali paradižnika ali melan-can ali špinače ali ohrovta ali buč ali kolerabe ali zelenih paprik za nadevanje itd			500
U <D	"rt rt G	4. Krompirja ali korenja ali repe ali sladkega zelja itd			700
> «3	G u •N	5. Stročjega tižola ali zelenega graha ali zelja ali kislega zelja ali pora ali mlade čebule (luka) itd.		600
TJ 0> J3		6. Sušenega sočivja ali sušene zelenjave 	, ... .		35
				
		7. Kuhanega paradižnika ....		200 I - 1
			1. Masti, olja ali sala ....	20
		Tolšče	2. Margarine ali kokosovega masla		25
			3. Govejega ali ovčjega loja . .	30
	rt	1. Morske ali kamene soli ....		20
		2.	Čebule (luka)		20
	rt N	3.	Moke za prežganje ......	10
		4.	Rdeče paprike		. 2
		5.	Popra		 . . .	1
		6.	Kisa v centilitrih			3
		i		9
Člen 23.
Kadar se daje za hrano prikuha ali zelenjava pod 3., 4-i 5.,	6. in 7.,	se daje razen predpisanih	količin tudi še
P° 20	gramov	riža na obrok.
Člen 24.
gojijo	zavodi in zapori	v svojih	vrtovih poleti
zeleno salato,	kumare ali peso	in drugo za salato,, se
lahko h količinam, predpisanim z razpredelnico, oddaja od teh vrst za salato tudi še po 200 gramov kumar, zelene salate in drugega, po 2 centilitra kisa in olja in P° ^ gramov soli.
Člen 25.
Zavodi in zapori, ki proizvajajo na svojih posestvih sadno Čežano (iz sliv, jabolk, breskev itd.), smejo namesto Večerje dajati na obsojenca po 120 gramov te čežane.
Člen 26.
Upravnik zavoda ali starešina zapora, zdravnik in oseba, kateri se poveri skrb za prehrano, morajo strogo paziti, da se predpisane količine oddajajo in uporabijo izključno le za prehrano obsojencev in pripornikov.
Njih dolžnost je, da strogo pazijo na to, da se pripravijo jedila pravilno, tako da se dobi zdrava, krepka in okusna hrana.
Člen 27.
Paznikom, ki jim gredo po členu 11., odst. (3), uredbe o prejemkih civilnih državnih uslužbencev v naravi označene ugodnosti (»Službene novine« št. 280 z dne 30. novembra 1931*), gre kruh, ki se daje zdravim obsojencem in pripornikom.
II.	Hrana za bolnike.
Člen 28.
Bolniško hrano dobivajo vsi bolni obsojenci, ki so na zdravljenju v zavodski bolnici.
Razen bolnih obsojencev dobivajo bolniško hrano izmed zdravih samo bolničarji in pazniki, ki opravljajo nadzorstvo v bolnici, kuhinji in pekarni.
Člen 29.
Bolniška hrana se daje kot prazni obrok ali kot četrtina, tretjina, pol obroka ali pa kot celi obrok.
Velikost obroka določa jedilnik.
Člen 30.
Kakšen obrok dobi posamezni bolnik, določi zavodski zdravnik.
Člen 31.
Bolničarji in pazniki dobivajo celi obrok bolniške
hrane.
Člen 32.
Vsi bolniki ne glede' na obrok dobivajo vsak dan:
1. za zajtrk: mleko brez sladkorja ali lipov čaj z 10 grami sladkorja;
2. za obed: govejo juho z močnato zakuho, rižem ali zdrobom, in drugo jed;
3. za večerjo: prežgano juho in drugo jed (prikuho);
4. kruh po količini in vrsti, kakor predpiše zdravnik.
Člen 33. ,
Razen tega dobivajo tisti, ki imajo celi obrok, za obed in večerjo še po eno jed prikuhe ali zelenjave po jedilniku; ostali bolniki pa smejo dobivati po zdravnikovi naredbi za dodatek: 1. sladko ali kislo mleko do 1 litra na dan; 2. po 30 centilitrov jogurta ali mlečnega riža (130 centilitrov mleka, 15 gramov riža in 15 gramov sladkorja); 3. 20 centilitrov bele kave (20 centilitrov mleka, 15 gramov sladkorja in 10 gramov frankove kave);
4.	2 jajci alj 100 gramov navadnega sira ali 30 gramov surovega masla; 5. telečje, janjčje ali goveje meso v omaki (150 gramov'mesa, 20 gramov masti, 10 gramov moke); 6. 200 gramov telečjega, janjčjega, govejega, svinjskega pečenega mesa ali zrezka (10 gramov masti);
7.	na rešetki praženo pečenko iz 20 gramov mesa; grahov ali krompirjev pirč (250 gramov krompirja, 200 gramov graha in po 20 gramov masti); 9. močnato jed (100 gramov moke, 20 gramov masti, K jajca, 5 gra-
* ^Službeni liste št. 597/70 iz 1. 1931.
»
mov sladkorja), 50 gramov sadja ali 25 gramov sira ali pa močnato jed po jedilniku za zdrave obsojence, toda v količini, določeni za bolniško hrano; 10. kuhano sadje (150 gramov sadja in 10 gramov sladkorja).
Jedilnik.
Clen 34.
Koliko in kakšne sestavine morajo imeti v sebi po-edina jedila, ki se dajejo obsojencem, zdravim in bolnim, kakor tudi način njih pripravljanja predpisuje jedilnik dotične uprave ali zapora.
Jedilnik predpišejo uprave kazenskih zavodov glede na razpredelnico o količini človeške hrane in ga pošljejo ministrstvu pravde v odobritev; sodni zapori store isto po poprejšnji odobritvi apelacijskega sodišča.
Uprave zavodov in sodnih zaporov predpišejo jedilnik po krajevnih razmerah, ki so v zavodu ali zaporu.
Pri sodnih zaporih, kjer ni kuhinje, se opravlja prehrana po zakupnikih v smislu predpisov zakona o državnem računovodstvu.
Ko se sklepajo pogodbe o prehrani, je treba uvaže-vati znesek kazenskih stroškov, določen po § 315. zakona o sodnem kazenskem postopku; v tem primeru so od-stopki od razpredelnice o količini človeške hrane dovoljeni.
Clen 35.
Od zgoraj predpisanega načina, kako je pripravljati jedila, se smejo napraviti odstopki na predlog zavodskega zdravnika in z odobritvijo upravnika; vendar pa jed ne sme stati več nego jed, predpisana o količini človeške hrane.
Zdravljenje in popravljanje zob.
Clen 36.
V vsaki zavodski bolnici se ustanovi odsek za zdravljenje in popravljanje zob obsojencev.
Clen 37.
Zdravljenje, izdiranje in popravljanje zob z navadnimi plombami se opravlja brezplačno ob državnih stroških. Vsak obsojenec pa si sme dati ob svojih stroških plombirati zobe s plemenitimi kovinami, srebrom, zlatom itd. ter nameščati krone in mostove. V ta namen se pozove na zahtevanje ob stroških obsojenčevih specialist za zdravljenje in popravljanje zob, če bi zavodski zdravnik ne mogel takih poprav sam opraviti.
Vrste obleke in obutve za obsojence.
Clen 38.
Obsojenčeva obleka po razkužitvi in druge njegove stvari se ob nastopu kazni odvzamejo, popišejo in hranijo v skladišču do izstopa iz zavoda.
O teh odvzetih stvareh se vodi spisek stvari obsojencev z razpredelki: zaporedna številka, dan nastopa kazni, matična številka obsojenca, obsojenčevo ime in priimek, kratek popis stvari, dan izstopa in podpis.
Clen 39.
Spisek obleke obsojencev vodi poveljnik straže; zato je dolžan skrbeti, da se vzdržujejo stvari v dobrem stanju.
Clen 40.
Vsi obsojenci nosijo obleko: široke hlače vojaškega kroja, zaprt suknjič (jopico), telovnik, na glavi pa čepico (plitvo in preprosto šajkačo).
Clen 41.
Za obsojence je zimska obleka iz sukna, letna iz belega platna; za obsojenke pozimi iz barhanta, poleti pa z bluzo iz belega platna.
Clen 42.
Po barvi je obleka za obsojence takale:
Robija.
I. stopnja kazni: široke hlače in suknjič iz belega sukna z belo čepico;
II. stopnja kazni: široke hlače in suknjič iz belega sukna z dvema črnima prišitima pramenoma na zgornjem delu levega rokava, z belo čepico;
III. stopnja kazni: široke hlače in suknjič iz črnega sukna, s črno čepico.
Zatofenje.
Temnomodra čepica.
I. stopnja kazni: široke hlače in suknjič iz temnomodrega sukna;
II. stopnja kazni: široke hlače in suknjič iz temnomodrega sukna z dvema rumenima pramenoma na zgornjem delu levega rokava;
III. stopnja kazni: široke hlače in suknjič iz temnomodrega sukna s tremi rumenimi prameni na zgornjem delu levega rokava.
Strogi zapor.
Rjava čepica.
I. stopnja kazni: široke hlače in suknjič iz rjavega sukna;
II. stopnja kazni: široke hlače in suknjič iz rjavega sukna z dvema rdečima pramenoma na zgornjem delu levega rokava;
III. stopnja kazni: široke hlače in suknjič iz rjavega sukna s tremi rdečimi prameni na zgornjem delu levega rokava.
Zapor.
Temnomodra čepica.
I. stopnja kazni: rjave široke hlače, suknjič pa temnomodre barve;
II. stopnja kazni: rjave široke hlače, suknjič pa temnomodre barve z dvema rjavima pramenoma na zgornjem delu levega rokava;
III. stopnja kazni: rjave široke hlače, suknjič pa temnomodre barve s tremi rjavimi prameni na zgornjem delu levega rokava.
Starejši malolctniki
nosijo obleko, kakršno nosijo polnoletni obsojenci, po vrsti kazni, s čepico iste barve po vrsti kazni, krojeno kot široka preprosta šajkača.
Poleti nosijo obsojenci belo obleko iz domačega platna z isto oznako na zgornjem delu levega rokava, ki jo nosijo na zimski obleki.
Clen 43.
Obsojenke nosijo široko nabrano krilo, bluzo nad krilom, ki se zapenja spredaj, in naglavno ruto, in sicer je naglavna ruta bele barve, obleka pa nastopnih barv.
Robija.
I. stopnja kazni: temnomodro krilo in siva bluza;
II. stopnja kazni: temnomodro krilo in siva bluza z onim rumenim pramenom na zgornjem delu levega rokava';
III. stopnja kazni: temnomodro krilo in siva bluza z dvema rumenima pramenoma na zgornjem delu levega rokava.
Zatočenje.
I. stopnja kazni: sivo krilo in siva bluza;
II. stopnja kazni: sivo krilo in siva bluza z enim črnim pramenom na zgornjem delu levega rokava;
III. stopnja kazni: sivo krilo in siva bluza z dvema črnima pramenoma na zgornjem delu levega rokava.
Strogi zapor.
I. stopnja kazni: krilo in bluza temne kavne (rjave) barve;
II. stopnja kazni: krilo in bluza temne kavne (rjave) barve z enim zelenim pramenom na zgornjem delu levega rokava;
III. stopnja kazni: krilo in bluza temne kavne (rjave) barve z dvema zelenima pramenoma na zgornjem delu levega rokava.
Zapor.
I. stopnja kazni: krilo in bluza temnomodre barve;
II. stopnja kazni: krilo in bluza temnomodre barve z enim rdečim pramenom na zgornjem delu levega rokava;
III. stopnja kazni: krilo in bluza temnomodre barve z dvema rdečima pramenoma na zgornjem delu levega rokava.
Starejše maloletnicc
nosijo obleko, kakršno nosijo polnoletne obsojenke, po vrsti kazni, z naglavno ruto rumene barve.
Poleti nosijo obsojenke bele bluze iz domačega platna z isto oznako na zgornjem delu levega rokava, ki jo nosijo na zimski obleki.
Clen 44.
Obutev za obsojence in obsojenke: čevlji črne barve (cokle) ali opanke, kar je bolj gospodarno.
Clen 45.
Obleka in obutev za obsojence se vodi po inventarju in se ne sme izknjižiti, dokler se popolnoma ne ponosi 111 ne postane neuporabna.
To velja tudi za posteljnino.
Clen 46.
Obleka in blago, ki je v zavodskih skladiščih, se mora porabiti za oblačenje obsojencev po dosedanjih Predpisih; zanaprej pa se mora nabavljati blago po tem pravilniku.
Voditcv knjig o prehrani. Clen 47.
Knjige o prehrani v kazenskem zavodu vodi oseba, ki jo odredi upravnik, odnosno starešina sodišča. Oseba,
odrejena za voditev teh knjig, je obenem tudi skladiščnik in odgovorni računodajnik v smislu zakona o državnem računovodstvu in zakona o glavni kontroli.
Dolžan je skrbeti za to, da se uporabijo izdani predmeti tako, kakor so izdani, in tako, kakor to predpisuje pravilnik, in mora prijaviti nakazovalcu vsako nepravilnost v tem pogledu, obenem pa vpisati svoje pripombe v knjigo za pripombe.
Da bi se vedeli in imeli podatki o tem, koliko je bilo zdravih, koliko pa bolnih obsojencev in paznikov kak dan na hrani, katere vrste hrane in v katerih količinah so se porabile za prehrano obsojencev-pripornikov, vodijo zavodi, odnosno zapori, pri katerih se pripravlja hrana v lastni kuhinji, dnevnik o človeški hrani po obrazcu št. 1.*
Clen 48.
Vse to, kar se nabavi za prehrano obsojencev bodisi z nakupom iz proračunskih kreditov bodisi iz zavodskega gospodarstva ali iz drugih sredstev, se mora vpisati v dnevnik o človeški hrani in ob tem v ustreznih razpre-delkih označiti dan, ko je bilo prejeto, od koga in kako, številka listine in količina hrane.
Clen 49.
Ce bi kaka oseba ali dobrodelna naprava podarila kakršnokoli vrsto hrane radi priboljška obsojencem, se vpiše tudi ta hrana v ta dnevnik in se razdeli med obsojence glede na darovalčevo željo po nalogu, ki ga izda upravnik, odnosno starešina sodišča.	•
Clen 50.
Oseba, odrejena za voditev knjig in skladišča za prehrano, mora vsak dan izračuniti hrano za zdrave in bolne obsojence in za paznike, katerim gre hrana.
Tako izračunane količine hrane se vpišejo v zahtevek po obrazcu št. 2.
Izračuni se hrana po poročilu poveljnika paznikov o številčnem stanju iz raportne knjige, po zdravnikovi dnevni dietni listi in po količini človeške hrane po razpredelnici, omenjeni v členu 22. tega pravilnika.
Ko se količina hrane za zdrave in bolne obsojence izračuni, se vpiše skupna količina v razpredelku >sku-paj<; ko se vpiše zahtevek v vložni zapisnik in ga naka-zovalec, upravnik ali starešina zapora overovi, se po njem izda hrana kuhinjskemu šefu, da jo pripravi, kruh pa odrejenemu pazniku, da ga razdeli med upravičence.
Clen 51.
Ko se izdaja hrana iz skladišča, se vknjižijo količine, izdane po zahtevku, v dnevnik o človeški hrani in se pri tem označi dan, številka zahtevka, število zdravili in bolnih obsojencev, število paznikov, ki prejemajo samo kruh, število paznikov na bolniški hrani in izdana količina hrane po vrstah.'
Konec meseca se dnevnik zaključi in se odšteje stran izdatkov od strani prejemkov, preostale količine pa se prenesejo v naslednji list za prihodnji mesec.
Tako zaključeni dnevnik podpiše poslovalec in ga upravnik, odnosno starešina zapora po primerjavi s stanjem v skladišču overovi.
* Ta in naslednji obrazci niso še objavljeni. — Op. ur.
Mesečni obračun.
Clen 52.
Poslovalec s skladiščem za prehrano mora izdelati mesečni obračun, koliko stane za dotični mesec porabljena hrana, po obrazcu št. 3. Po tem obrazcu je treba navesti hrano in njeno vrednost, porabljeno za zdrave obsojence, ločeno od hrane, porabljene za bolne obsojence.
Ko se dobi skupna mesečna vrednost porabljene hrane, tako za zdrave kakor za bolne obsojence, se izračuni po številu obsojencev povprečna vrednost, koliko stane hrana, posebej za zdrave in posebej za bolne obsojence.
Hrana za bolničarje se vračuni v hrano za bolnike. Glede paznikov, ki prejemajo samo kruh, se leta v ta obračun ne vpiše.
Clen 53.
Mesečni obračun se sestavi v dvojniku in se pridrži en primerek za lastne potrebe, drugi pa se pošlje ministrstvu pravde, ki vodi po teh obračunih razvidnost o gibanju cen in o vrednosti dnevne prehrane za enega zdravega in za enega bolnega obsojenca, odnosno pripornika.
Clen 54.
Za prehrano bolnikov mora sestaviti zavodski zdravnik vsak dan dnevno dietno listo po obrazcu št. 4 in vanjo vpisati vse potrebne podatke in količino potrebne hrane.
Tako sestavljeno dietno listo predloži zdravnik v overovitev, starešini, ki jo pošlje poslovalcu, da izda hrano za bolnike. Ko se je hrana izdala, pridrži poslovalec dnevno listo, jo priloži k zahtevku in postopa dalje po členu 47. tega pravilnika.
Upadek in usušek pri proizvodih človeške hrane.
Clen 55.
Proizvodi človeške hrane izgubijo neko količino, ko se hranijo, in se računi izguba za leto dni, in sicer: pri zrnati hrani (fižol, grah, riž, leča, pšenica, rž itd.), če je v razsutem stanju, do 2%, če je pa v vrečah, 0'5%;
pri ostali hrani: makaronih, rezancih, nastrgani kaši in zdrobu, pšenični in koruzni moki 0-5%;
pri zelenjavi: tikvicah, paradižnikih, špinači, ohrovtu, bučah, kolerabah, korenju, repi, sladkem zelju, stročjem fižolu, zelenem grahu, poru in mladi čebuli (luku), če stoje ti proizvodi več ko 7 dni, 1*5%, za dalj časa pa 2%;
pri olju in masti 0'5%;
pri začimbah: pri soli 0'5%, pri rdeči papriki in popru po 0'5%, pri kisu 0‘5%;
pri krompirju in česnu se odobruje za usušek za leto dni 10%.
Clen 56.
Odstotki, označeni v prednjem členu, se smejo uporabljati samo tedaj, kadar se pojavi manjek zaradi zava-ge, upadka in usuška. V tem primeru mora poslovalec predložiti referat, v katerega vpiše vse potrebne podatke za izknjižbo (količino, čas hrambe proizvodov in v kakem stanju so se hranili). Po tem referatu se mora upravnik ali starešina z vpogledom v knjige in tehtanjem sam uveriti, ali je nastal manjek zares zaradi upadka, zavage in usuška in v kateri višini je proti količini nastal.
V večjih kazenskih zavodih smejo opraviti tehtanje trije člani komisije.
Ko je upravnik zavoda, odnosno starešina zapora po ugotovljenih podatkih ugotovil, da je manjek zares nastal in da je upravičen, izda na referatu samem v mejah njemu dane pooblastitve odločbo, da je izkazani manjek izknjižiti.
Na podstavi te odločbe izvrši poslovalec izknjižbo v dnevniku o človeški hrani.
Clen 57.
Najstrože je prepovedano ostvarjati namerne prebitke. Ce bi se pokazali pri nekih predmetih prebitki, jih mora poslovalec v referatu konec meseca pojasniti, izkazati in v knjige vpisati.
Ostale določbe.
Clen 58.
Dnevnik o človeški hrani mora biti overovljen pri davčni upravi.
Clen 59.
Dnevnik o človeški hrani se vodi po proračunskem letu in se zaključi konec leta, skladiščno stanje pa se prenese v novo knjigo.
Clen 60.
Konec leta, najkasneje pa v 15 dneh, morajo sestaviti poslovalci rekapitulacijski mesečni obračun, koliko stane porabljena hrana, in mu priložiti izpisek o ostanku vseh predmetov, ki je prenesen v prihodnje leto. Tako rekapitulacijo pošljejo uprave kazenskih zavodov XI. odseku ministrstva pravde, sodni zapori pa pristojnemu apelacijskemu sodišču na vpogled in uporabo.
Clen 61.
Posamezne določbe tega pravilnika se ne smejo iz-premeniti brez odobritve ministra pravde na obrazloženi predlog oddelka za kazenske zavode.
Za vsa pojasnila in tolmačenja tega pravilnika je pristojen minister pravde na predlog samo oddelka za kazenske zavode.
Clen 62.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in dobi obvezno moč dne 1. aprila 1936; tedaj prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi prejšnjih pravil in naredb.*
V Beogradu, dne 3. januarja 1936; št. 859-P-151.
Minister pravde dr. M. Miškulin s. r.
98.
Telefonski promet.**
Upostavljen ije telefonski promet:
1. M a r i b o r—S o c h a u, izza dne 1. januarja 1936; taksna enota za navadni triminutni pogovor 2'70 zl. fr-'.
2. J u g o s 1 a v i j a—M e 1 i 11 a v Španskem Maroku, izza dne 10. februarja 1936; taksna enota kakor v prometu med Jugoslavijo in Balearskimi otoki;
* »Službeni list« št. 82/16 iz 1. 1930. (pravilnik o prehrani) in št. 204/17 iz 1. 1932. (pravilnik o uniformiranju).
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. januarja 1936, št. 19/111/39 (ad 1.) in z dne 14. februarja 1936, št. 35/VI/77 (ad 2. do 5.),
3. Jugoslavij a—A v s t r i j a , izza dne 5. februarja 1936, v naslednjih zvezah in z nastopnimi taksnimi enotami:	C a n k o v a—T i e s c h e n bei Heiben-r a i n — 2'70 zl. fr., C e 1 j e—B i s c h o f s h o f e n — 3'45 zl. fr., F r a m—L e i b n i t z — 1'50 zl. fr., Laško— W i e n — 3'45 zl. fr., Litij a—K rumpendorf — 270 zl. fr., L j u b 1 j a n a—R e i f n i t z am W o r t h e r -s e e —270 zl. fr., L j u b 1 j a n a—T r e i s © n — 4'20 zl. fr., M a r i b o r—R u d e n bei Bleiburg 2(0 zl. fr., Murska Sobota—St. Peter am Ottersbach 1'50 zl. fr., S t r a ž i š č e—G r a z — 3'45 zl. fr., Stražiš g e—V i 11 a c h — 270 zl. fr., Šmarje' pri J e 1 -š a h—G raz — 270 zl. fr.;
4. Murska Sobot a—K nittelfeld, izza dne
15.	februarja 1936; taksna enota 2 70 zl. fr.;
5. Dravogra d—L avamiind, St. Paul im Lavanttale, Wolfsberg in Leoben, Maribor—Bruck a. d. Mur in Freistadt O. O. in Dolnja Lendav a—S e m r i a c h , izza dne 10. februarja 1936; taksna enota znaša 1‘50 zl. fr. za zveze Dravograd—Lavamiind, St. Paul im Lavanttale in Wolfs-berg, 270 za zveze Maribor—Bruck a. d. Mur, Dolnja Lendava—Semriach O. O., Dravograd—Leoben in 3 90 zl. fr. za zveze Maribor—Freistadt O. 0.
Razne obče veljavne odredbe.
9f
Odločbe
občne seje državnega sveta z dne 27. in 28. novembra 1935, št. 32.633/35.*
I.
K členu 61. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 80. septembra 1931 v zvezi s členom 383. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923.
Ko se uporablja člen 333. iz prehodnih določb zakona o ustroju vojsk© in mornarice iz	1.	1923.,	ni	dopustna uporaba člena 61. zakona o ustroju	vojske in
mornarice iz 1. 1931.
II.
K členu 2. uredbe št. 10.990/1 z dne
12.	marca 1932 o draginjskih dokladah državnih uslužbencev.
Pri mestih, ki nimajo odobrenega gradbenega okoliša, se smatra v smislu člena 2. uredbe o draginjskih dokladah iz 1. 1932., da spadajo v gradbeni okoliš samo listi deli mestne občine, ki jih mestna občina kot prvostopno gradbeno oblastvo sama označi.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14- februarja 1936, št. 35/VI/71.
III.
K točki 3. § 135. zakona o občnem upravnem postopku.
Odločbe upravnega oblasiva, izdane v izvrševanju razsodb državnega sveta, se ne morejo izrekati za nične po točki 3. § 135. zakona o občnem upravnem postopku; prav tako ne morejo biti razlogi, določeni za obnoyo postopka, kakor tudi nepravilno tolmačenje zakonskih norm podstava za uporabo točke 3. § 135. tega zakona.
IV.
K točki 25. § 62. finančnega zakona za 1. 1932./1933.
V rok iz § 49. uradniškega zakona se šteje po točki 25. § 62. finančnega zakona za 1. 1932./1933. samo tisti čas, ki je bil z izvršnimi odločbami priznan za nadaljnje napredovanje po zakonih, ki so bili v veljavi pred zakonom o uradnikih iz 1. 1931. in ki so predpisovali napredovanje v višjo skupino po določenem številu let službe v nižji skupini, in se sme tudi točka 25. § 62. omenjenega zakona uporabljati samo v takih primerih, ne pa tudi v primerih, ko je bila z izvršnimi odločbami priznana skupna služba po zakonu o uradnikih iz 1.1923., ki je predpisoval napredovanje po skupinah na podstavi skupnega števila let službe.
V.
K odst. (2) § 147. uradniškega zakona, odnosno k drugemu odstavku § 153. zakona o državnem prometnem osebju.
Odst. (2) § 147. uradniškega zakona, odnosno drugi odstavek § 153. zakona o državnem prometnem osebju se ne nanaša na sporazumno ločitev zakoncev, ker to ni ločitev po predpisih rimskokatoliške cerkve.
VI.
K odst. (3) § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne
12.	julija 1930.
Pri izračunu osnove za skupni davek na uvoženo blago je umevati izraz >franko določeni kraj« tako, da so tudi prevozni stroški do označenega kraja obseženi v računu, dokler se v poedinem primeru ne dokaže nasprotno.
VII.
K točki 3. § 152. zakona o uradnikih, odnosno točki 3. $ 158. zakona o državnem prometnem osebju.
Služba delavke-snažLlke pri državnih prometnih napravah se ne smatra za državno službo po točki 3. § 152. uradniškega zakona iz 1. 1931., odnosno točki 3. § 158. zakona o državnem prometnem osebju iz 1. 1931. in torej vdova z nastopom take službe ne izgubi pravice do uživanja pokojnine.
100.
NARODNA SKUPŠČINA kraljevine Jugoslavije,*
sklicana z ukazom z dne 6. februarja 1935 na izredno zasedanje za dan 3. junija 1935, ije usvojila v svoji IX. redni seji, ki jo je imela dne 4. februarja 1936 v Beogradu, tole
resolucijo o izpremembah in dopolnitvah drugega odstavka § 19. zakona o poslovnem redu v narodni skupščini,**
ki se glasi:
»Za stalne in posebne odbore se izvoli obenem enako število namestnikov, ki po vrsti nadomestujejo začasno odsotne člane odbora. Ti namestniki imaijo iste pravice in dolžnosti kakor člani, kadar jih nadomestujejo. Mesto člana odbora se lahko izprazni trajno ali začasno. Trajno se izprazni s prestankom mandata, začasno pa v vseh drugih primerih.«
Predsednik narodne skupščine Stevan Čirič s. r.
Tajnik
Aleksander N. Lazarevič s. r.
Banove uredbe.
101.
II.	No. 5559/1.
Razglas.
Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 17. marca 1934, IV. br. 983 (»Službene novinec št. 66-XVII), je bila iz občine Vitanje izločena bivša občina Kozjak in priključena občini Mislinja v slovenjgraškem srezu.
Na podstavi § 9. zakona o občinah in odredbe ministrstva za notranje posle z dne 3. X. 1935, IV. No. 3707, izdane po § 32. fin. zakona za leto 1934./35., odrejam za občino Vitanje
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 29. marca 1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Služb, list« št. 470/73).
Kralievska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1936.
Za bana, pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	februarja 1936, št. 28.
** »Službeni list« št. 602/80 iz 1. 1931. in št. 258/25 iz 1. 1932.
102.
Izpremembe
v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 31. januarja 1936, I. No. 1851/1, je postavljen Bidovec F r a n j o, banovinski tehnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehnika v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. januarja 1936, I. No. 677/1, je postavljena Dobovišek Bogomira, banovinska strokovna učiteljica VIII. skupine na zavodu za slepo deco v Kočevju, za banovinsko strokovno učiteljico VII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 29. januarja 1936, I. No. 483/1, je postavljen inž. F u-gina Edvard, banovinski tehnični svetnik V. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega svetnika IV/2 položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom bana Dravske banovine z dne 8. februarja 1936, I. No. 11.320/1—1935, je bil postavljen dr. Šarec Janez, praktični zdravnik v Radovljici, za zdravnika združene zdravstvene občine Radovljica.
103.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 2 z dne 2. januarja 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. julija 1935, IV. št. 7978/10, je bil premeščen po službeni potrebi Cepuder Leon, sreski šolski nadzornik za srez ptujski, za sreskega šolskega nadzornika za srez Maribor, desni breg.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. decembra 1935 je bil razveljavljen v zvezi z razsodbo državnega sveta z dne 7. septembra 1935, št. 23.756, ukaz z dne 17. januarja 1935, 0. n. št. 4064, kolikor se nanaša na razrešitev C e p u d r a Leona, sreskega šolskega nadzornika V. položajne skupine v Ptuju, dolžnosti sreskega šolskega nadzornika in postavitev za učitelja narodne šole v Ljubljani, v tem smislu, da se Cepuder Leon vrne na položaj sreskega šolskega nadzornika za srez ptujski.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. decembra 1935, št. 99.540, je bil premeščen na prošnjo k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Novak Ciril, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 1.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 16. decembra 1935, št. Kns 1467/35, razširjanje in prodajanje koledarja »NašKalendar 1936«, izdanega v Zagrebu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. S Ljubi junij njen predstavnik: Otmar Miliulek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 15. kosu VII. letnika z dne 19. februarja 1936._______ _
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1034/2	534
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. jan. do 31. dec. 1935.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H- br. 4948 z dne 21. marca 1930.
					
Srez	Ostali	Na novo oboleli	© > ca *-» H3 S	Umrli	£e |g O ►
			O		
			—		
	•-	o... > —	© >		o — •Jv-f?
Srez	cfl O	= 0	ca Ut M	u s s	V o ►
							
Skupina tifuznih
Brežice.....................
Pelje.......................
Pelje (mesto)...............
Dolnja Lendava..............
Gornji grad.................
Kamnik......................
Kranj .....................
Kočevje ....................
Konjice ....................
Krško ......................
Laško ......................
Litija......................
Logatec,....................
Ljubljana (srez)............
Ljubljana (mesto) ....
Ljutomer....................
Maribor desni breg . . . Maribor levi breg ....
Maribor (mesto).............
Murska Sobota...............
Kovo mesto..................
J reval je..................
Ptuj........................
Kadovljiea..................
Slovenjgradec...............
Šmarje pri Jelšah . . . .
bolezni.
		10	9	-	1
2	23	21	3	1
—	14	12	—	2
—	4	3	1	—
		5	6	—		
	6	6 1	—	—
	1 8	1 6	2		
1	4	4	1	—
—	21	21	—	—
—	3	2	1	—
		5 3	0 2	1	__
—	4	3	—	1
1	23	23	1	—
—	6	5	—	1
—	12	12	—	—
		8	6	1	1
1	5	4	1	1
—	3	1	2	—
—	11	11	—	—
1	14 1	12 1	1	2
		1 6	1 6	_		
—	12	10	2	—
1	16	5	1	1
Vsega
7 2281206 18 11
Griža. — Dvsenteria.
Metlika.................
Brežice.................
Pelje...................
Črnomelj ...............
Dolnja Lendava . . .
Gornji grad............
Kamnik..................
Kranj ................
Kočevje...............
Krško ................
Litija................
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) .
Ljutomer..............
pribor desni breg Murska Sobota . . .
Novo mesto............
preval je.............
Ptuj  ................
Slovenjgradec . . . .
Vsega
—	3	3	—
-	1	1	—
—	3	3	—
—	51	41	10
--	54	51	3
—	15	9	6
—	2	1	l
—	4	3	1
		79	70	9
		18	8	5
		14	10	3
		14	12	2
		10	10	—
		10	7	2
		6	5	1
—	14	13	1
_	606	550	52
		19	18	1
		4	4	—
—	9	1 2	—
— |929|82l| 97 | It
Llremavica. — Encephalitis lethargioa.
Ljubljana (srez) . ■ . . . j ~~  11 l 1 — 1 —
.Vsega , , . i — I li ti — i —
Skrlatinka. — Scarlatina.
Brežice		1	27	25	—	3
Celje			2	27	26	—	3
Celje (mesto)		—	15	8	—	7
Dolnja Lendava		—	?■	6	1	—
Gornji grad		—	4	4	—	—
Kamnik 		4	25	19	2	8
Kranj 		4	24	25	—	3
Kočevje 		—	4	3	—	1
Konjice 		—	18	17	—	1
Krško 		—	8	7	—	1
Laško 		—	9	7	—	2
Litija			1	21	18	—	4
Logatec				4	1	—	3
Ljubljana (srez) .....	6	68	66	—	8
Ljubljana (mesto) ....	t	209	167	1	48
Ljutomer		3	16	16	1	2
Maribor desni breg . . .	—	44	38	1	5
Maribor levi breg . ; . .	6	15	14	2	5
Maribor (mesto)			79	4(	—	32
Murska Sobota		4	18	20	—	2
Novo mesto		—	17	16	1	—
Prevalje		7	35	31	—	11
Ptuj . . . . i 		—	9	7	—	2
Ptuj (mesto)		—	3	3	—	—
Radovljica .........	1	18	17		2
Slovenjgradec		—	4	3	—	1
Šmarje pri Jelšah ....	1	I 11	19	1	1
Vsega .
47 l739|62l| 10 |l55
Ošpice. — Morbilli.
Brežice 			—	26	25	1	—
Celje		—	16	16	—	—
Črnomelj 		—	2	i	—	1
Gornji grad		—	1	i	—	—
Kamnik 		—	1	i	—	—
Kočevje 		—	30	30	—	—
Konjice 		—	26	26	—	—
Krško 		—	424	381	3	40
Laško 		—	6	6	—	—
Litija		—	72	70	1	1
Logatec		—	27	27	—	—
Ljubljana (srez)		—	4	4	—	—
Ljubljana (mesto) ....	—	15	14	—	1
Maribor desni breg . . .	—	18	18	—	—
Maribor (mesto)		—	55	00	—	—
Murska Sobota				4	4	—	—
Novo mesto		—	74	74	—	—
Ptui		9	186	191	4	—
Ptuj (mesto)			74		1	—
Slovenjgradec		—	2		—	—
Šmarje pri Jelšah • ■ • •	—	3	2	—	1
Vsega	9	imel 10211 io			44
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemiea.
Celje (mesto) ..... Gornji ^rad	 Kočevje 	 Litiia	 Ljuhljana (srez) . . . Maribor desni breg . Murska Sobota .... Prevalje		. . i • • !	2 1 1 2 1 •> 1 1	1 2 1 1	1 1 1 2 1	—
Vsega	i-	11	5	6	—
Norice. —	Varicellae.				
Celje (mesto)		• |-	1	1	—	—
Ptuj . . 			53	56	—	—
Ptuj (mesto)			44	44	—	—
Vsega		,1001100		—	1-
S r e z	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	| 77 s 1 H	0 — aT.0 S *• » S =>>
Oavica. — Diphteria et Croup.					*
Metlika			11	1	_	—
Brežice		1	175	144	10	22
Celje		9	46	48	5	2
Celje (mesto)		—	18	14	1	3
Črnomelj 		—	2	2	—	—■
Dolnja Lendava		—	12	10	2	—■
Gornji grad		—	16	12	3	1
Kamnik 		5	61	57	2	.7
Kranj 		7	76	79	3	1
Kočevje		3	52	53	2	—
Konjice 		2	13	14	1	—
Krško 		0	54	63	5	1
Laško 		5	45	40	3	7
Litija		6	70	70	2	4
Logatec		1	24	23	1	1
Ljubljana (srez)		18	146	151	7	6
Ljubljana (mesto) ....	17	232	240	1	8
Ljutomer		5	28	28	5	—
Maribor desni breg . . .	—	92	76	9	7
Maribor levi breg ....	11	46	47	6	4
Maribor (mesto)		1	63	57	—	'!
Murska Sobota		5	35	33	4	3
Novo mesto		1	16	16	1	—
Prevalje		5	52	45	7	5
Ptuj		3	86	76	i11	2
Ptuj (mesto)		1	13	14		—
Radovljica		3	23	24			2
Slovenjgradec .......	1	43	39	0	—
Šmarje pri Jelšah ....	4	60	54	V	3
Vsega . .	tl 19 llBOO		1520	! 103	96
Dugljivi kašelj.
Celje.....................
Črnomelj .................
Konjice ..................
Krško ....................
Litija.............
Ljubljana (srez) ....
Murska Sobota.............
Novo mesto................
Ptuj......................
Ptuj (mesto) . . . ■ . ■
Vsega . .
Pertussis.
50	50	—	—
33	33			—
26	24	1	—
4	4			—
24	24			—
354	363	1	—
10	9	1	—
61	61		—
169	163	6	—
27	27		—
757l748i 9			—
Hripa. — Grippe.
Metlika...............
Brežice...............
Celje.................
Celje (mesto) ....
Črnomelj .............
Dolnja Lendava . .
Gornji grad...........
Kamnik ...............
K ran j ..............
Kočevje ..............
Konjice ..............
Krško.................
Laško ................
Litija................
I.ogatec..............
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) .
Ljutomer..............
Maribor desni breg Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . .
Novo mesto............
Ptui..................
Ptuj (mesto) .... Kadovljica............
—	241	241	—
—	9	9	—
—	101	101	—
—	45	45	—
—	54	54	—
—	80	80	—
—	5	5	—
—	141	141	—
—	59	58	1
—	23	23	—
—	42	40	2
- 1332		1321	11
—	23	23	—
	88	88	—
—	186	185	1
—	918	918	—
	1585	1565	—
—	105	105	—
—	272	272	—
—	477	477	—
—	40	36	4
•—S-	184	183	1
—	236	234	2
—	109	109		
1 -	78	78 1 — 1	
Vsega
— 16433,6411) 22 j
Sret
o —
oS
c o .■O
Metlika............
Brežice ......
Celje...............
Celje (mesto) . , Črnomelj . . . . Dolnja Lendava Gornji grad . . . Kamnik..............
Šen. — Erysipelas.
3
Kranj ...............
Kočevje .......
Konjice .............
Kr&ko ........
Laško ...........
Litija...............
Logatec..............
Ljubljna (mesto! .
Ljutomer.............
Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . .
Novo mesto...........
Prevalje.............
Ptuj.................
Ptuj (mesto) ....
Radovljica...........
Slovenjgradec .... Šmarje pri Jelšah .
J!*
C en C3 O
Vsega . .	8	387 353 17 25
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Celje................
Dolnja Lendava . .
Gornji grad..........
Kamnik............
Kranj ...............
Kočevje..............
Konjice .............
Krško  ..............
Laško ...............
Logatec..............
Ljubljana (srez) . .
Ljutomer.............
Maribor desni breg Maribor levi breg . Murska Sobota . . .
Novo mesto...........
Ptuj.................
Radovljica ......
Slovenjgradec ....
Šmarje pri Jelšah ._
Vsega
1
56 24 31 Anthrax.
Sepsis
Vranični prisad.
Celje.....................
Konjice	.........
Ljubljana (srez) .........
Maribor desni breg . . .
Otročična vročica. — pucr-peralis.
Brežice..................
Celje....................
Črnomelj ...............
Dolnja Lendava ....
Kranj ..................
Krško.  ...........
Litija ..................
Ljubljana (srez) . . . .
Lbihliaria (mesto) . . •
Ljutomer................
Maribor levi breg . . .
Novo mesto .......
Prevalje.................
Ptuj.....................
Radovljica...............
Slovenjgradec . . ■ • ■________________
Vsega ... | 4142 J 25116 i 5
t
Srez	■5	o_ — o ai c o	> cS 0.		o — v-e GM <0 M
	O	■■K Z O	T3 M O	ta	« ° O »
Otrpnenje tilnika. — acute.	Polyomyelitis				
Kočevje			—	1	1	—	—
Krško				2	2	—		
Laško 					1	1	—	—
Ljubljana (mesto) ....			1	1	—		
Maribor desni breg . . .	—	1	1	—		
Maribor (mesto) .....			1	1	—		
Murska Sobota ......			1	1	—		
Ptuj .........			1	1	—		
Vsega . . .	—	9	9	—	—
Vnetje priušesne slinavke. Parotitis epidemica.
Celje		—	31	31	—	—
Celje (mesto)		—	11	11	—	—
Dolnja Lendava		—	79	79	—	—
Gornji grad ........	—	1	l	—	—
Litija		—	46	46	—	—
Ljutomer		—	30	30	—	—
Murska Sobota		—	17	9	—	8
Novo mesto		—	2	2	—	—
Ptuj		—	166	123	—	43
Šmarje pri Jelšah ....	—	130	105	—■	25
Vsega . . .	—	513	437	—	76
Rdečke—Rubeola,
Šmarje pri Jelšah
. . ; .	-i i	i	—	—
i • • •	-1 i	i	-	—
Vsega
Ljubljana, dne 2. februarja 1936.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
VI. No. 2424/5.	547
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. februarja do 7. februarja 1986.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
Skupina tifuznih bolezni.
	Colj© . . • ••••• i • • •	1	—	—	—	i
—	Črnomelj 		1	—	—	—	i
	Krško . 		• * •	—	1	—	—	i
	Maribor levi breg ....	5	—	—	—	5
	Maribor (mest<'		4	—	—	—	4
	Prevalje		2	—	—	—	2
	Slovenjgradec		—	3	—	—	3
—	Vsega . . .	13	4	—	-	17
Ošpice. — Morbilli.
Brežice Celje . Kamnik Krško Laško L 'djan
			2					2
	12	88	12 2	—	86
			1		_	1
	1	__	■ —	—	1
(mesto) .... esto	0	3	2 2	—	1
Vsega . . .	15	94	18	-	91
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Slovenjgradec ■ ■ . . |	1	I	—	I	—	j	—	I	1
Srez	1	O _ O 4» C 0	© > es	| Umrli	23 H « S
	O	o -9 Z °	-d M O		* 0 *
Škrlatinka. — Scarlatina.					
Celje	....i.	1	—	—	—	1
Celje (mesto)		6	—	1	—	0
Dolnja Lendava		2	5	—			V
Kranj 		7	1	3	—	6
Kočevje 			2	—	1			1
Konjice 		3	—	1	—	2
Krško 		1	—	—			L
Laško 		5	—	—			b
Litija 			7	—	3	—	4
Logatec		2	—	—			2
Ljubljana (srez)		3	1	—			4
Ljubljana (mesto) ....	13	3	2			14
Ljutomer		3	—	—			3
Maribor desni breg . . .	4	—	—			4
Maribor levj breg ....	5	1	—			6
Maribor (mesto)		18	1	8	—	11
Murska Sobota		3	—	—			3
Novo mesto		3	3	1			:>
Prevalje		14	1	4	—	11
Ptuj (mesto)		2	—	—			2
Radovljica		1	—	—			l
Vsega . . .	105	16	24	-	97
Otročniška vročica. — Sepsis puer-peralis.
Celje.......................... 1	—	1
Konjice ....................... 1	—	1
Murska Sobota.................. 1
Novo mesto..................... 1
Vsega
4
2 -
Griža. — Dysenteria.
Ljutomer..........  ■	.	■	|.	11 — [ —
1 -
-I 1
.Vsega
!i	t
Vsega . .
Davica. — Diphteria et Croup.
Brežice  ................
Celje....................
Celje (mesto) ...........
Dolnja Lendava ....
Gornji grad..............
Kamnik ..................
Kranj ...................
Kočevje ............
Konjice .................
K rško ..................
Laško ...................
Litija...................
Logatec..................
Ljubljana (srez) ....
Ljubljana (mesto) . . .
Ljutomer.................
Maribor desni breg . .
Maribor levi breg . . ,
Maribor (mesto) ....
Murska Sobota .....
Prevalje...............
Ptuj...................
Radovljica.............
Šmarje pri Jelšah .
- 1
8	2	5	-	5
4	1	1		4
5 1	—	4	—	l l
1 2				n	2
2	2	2	—	2
11	6	7	—	9
4					—	4
1	1					2
11	1	3	—	9
5	—	1	—	4
11	1	4	—	8
2	1			—	3
15	4	3	i	15
11	5	8	—	8
1	—	1	—	—
6	6					12
4	3					7
8		6	—	3
3	2			—	6
7		3	—	4
•4	2	1	_	5
1	1			—	2
4	1	1	—	4
Vsega . . . 1131 | 38 | 50 |
l|U8,
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Ljutomer . . . Maribor desni Novo mesto . Radovljica . .
breg
Vsega
— I •
2 -
Vnetje priušesne slinavke.
epidemica.
. Dolnja Lendava  I j
Šmarje pri Jelšah . . . ■ 1 i
Vsega ... i — |
Parotitis
—	_l 3 - j i
—	T
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveti	Umrli	Ostanejo 1 I v oskrbi j
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Ptuj		34	18	21	-	31
Vsega ... | 34 | 18 Šen. — Erysipelas.			21	-	31
Celje (•...«.«••.•	1	—	—	—	1
Celje (mesto)		2	—	1			1
Črnomelj 		1	—	1			—
Dolnja Lendava		—	2	—	—	2
Gornji grad		1	—	—			1
Kamnik 		1	2	1			2
Kranj 		.2	—	1			1
Kočevje 			3	—	1			2
Konjice 		2	1	—			3
Krško 		2	—	—			2
Laško 		1	—	—			1
Litija		3	1	—	—	4
Logatec		2	1	—			3
Ljubljana (mesto) .... Maribor desni breg . . .	8	1	—			8’ 1
Maribor levi breg ....	2	—	—			2
Maribor (mesto)		1	i	—			2
Kovo mesto		2	—	1			1
Radovljica		2	—	—			2
Šmarje pri Jelšah ....	1	—	1			—
Vsega . . .	37	1 9	7	1-	39
Liubljana, dne 10. februarja 19db.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
•j*
Vili. No. 825/2.	545
Poziv.
Podjetja, vršeča obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili, ki nameravajo svoj sedanji vozni red izpre-meniti za poletno sezono, se pozivajo, da ga ugotove in predlože v odobritev do 20. marca 1930.
Predložiti ga je v 11 predpisanih obrazcih (kojih 1 je na prošnjo za združenje avtobusnih podjetnikov), kolkova-nih vsak za Din 2'— po tar. post. 2 taksne tarife zakona o taksah, in ob priloži-tvi enkratne takse Din 20/— po tar. Postavki 5 omenjene taksne tarife za odobritev.
Novi vozni red stopi v veljavo dne 15. maja 1936.
Smernice za sestavo voznega reda in Z njim združenega cenika za prevoz oseb in prtljage so razvidne iz dosedanjih zadevnih okrožnic, zlasti iz one z dne 21. II. 1934 VIII. No. 551/4.
Izrečno se opozarja, da se je pri sesta-vi voznih redov ozirati na vozni red železnice, poštne avtobusne službe in interniranih nedržavnih avtobusnih podjetij, zaradi česar jih je v primeru možne kolizije ugotoviti sporazumno.
Sporazumno z direkcijo pošte in telc-Rtafa v Ljubljani je določiti vozni red tndi tedaj, kadar vrši avtobusno podjetje Prevoz pošte.
Izpremcmbc železniškega voznega redu zaznajo podjetniki pri železniških podajah, ki so po izjavi direkcije državnih železnic o njih že obveščene, izpremem-jj? voznega reda poštnih avtobusov pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
Pri cenikih naj se, kolikor se to ni že godilo, uvažuje oprostitev, odnosno znižanje državne takse na vozovnice, če je
bila ta vkalkulirana v odobreni voznini.
Prekasno vloženi vozni redi se ne bodo odobrili, kakor se ne bodo odobrile izpremembe že odobrenih voznih redov med sezono. Poleg tega se opozarja na kazenske posledice namernega zavlačevanja oblastvenega poslovanja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. februarja 1936.
*
548—3—1
VI/2 No. 7321/1.
Razpis.
Na temelju zakona o državnem računovodstvu čl. 82. do 165. in oddelka B. pogodbe in nabave — se razpisuje pismena olertna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, moke in mlevskih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga, hišnih potrebščin ter kuriva, v kolikor se posamezni zavodi glede nekaterih potrebščin ne oskrbujejo v lastni režiji ali jih krijejo na drug način, v prorač. letu 1936./37., to je za dobo od 1. aprila 1936 pa do 31. marca 1937 za sledeče zavode:
1. Banovinska splošna bolnica v Mariboru,
2. Banovinska bolnica v Celju,
3. Banovinska bolnica v Murski Soboti,
4. Banovinska bolnica v Slovenjgradcu,
5. Banovinska bolnica v Brežicah,
6. Banovinska ženska bolnica v Novem mestu,
7. Banovinska bolnica in hiralnica v Ptuju,
8. Banovinska hiralnica v Vojniku,
9. Banovinsko zdravilišče za tuberkulozo na Golniku,
10. Gluhonemnica v Ljubljani,
11. Banovinski dečji dom v Ljubljani,
12. Banovinski dečji dom v Mariboru,
13. Zavod za slepo deco v Kočevju. Licitacija se bo vršila v ponedeljek,
dne 16. marca 1936 ob desetih dopoldne v upravni pisarni navedenih zavodov za vsak zavod posebej.
Za banovinsko splošno bolnico v Mariboru in dečji dom v Mariboru se vrši skupna licitacija v upravni pisarni bolnice, za gluhonemnico v Ljubljani in banovinski dečji dom v Ljubljani pa je skupna licitacija v pisarni gluhonemnice.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazila potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo.
Dobavna pogodba se more vsake tri mesece 8 dni pred potekom tromesečja obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša za nadaljnje tromesečje. Dobavo pa je treba ponuditi za vso dobavno dobo.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo interesentom uprave zavodov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1936.
V-No. 170/19-1936.	543-3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani i.izpisuje za grad-
njo sodobnega cestišča (brez dobave kock in robnikov) na drž. cesti štev. 2 od km 625.500 do 633.950 (Št. Vid—Je-perca)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. marca 1936 ob 11. uri dop.
v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
a) za alternativo za cestišče od cementnega betona Din 6,080.047'80,
b) za alternativo za cestišče od asfaltnega betona Din 6,337.347'80.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter sekcije.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1936.
V.	No. 170/20.	542-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo 1990 ton kock ter 3448 metrov robnikov za tlakovanje državne ceste štev. 2 od km 625.500—633.950 (Št. Vid—Je-perca)
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. marca 1936 ob 11. uri dop.
v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
Din 1,106.237'20.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter sekcije.
Kraljevska banska utirava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
1 2067/35-14.	517
Dražbeni oklic.
Dne 26. marca 1936 dopoldne ob 'devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin- zemljiška knjiga Vodruž, vi. št. 105.
Cenilna vrednost: Din 10.526'—.
Vrednost pritiklin: Din 165'—.
Najmanjši ponudek: Din 7127'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra/it^ '' ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 20. januarja 1936.
$
I 1067/35-11.	516
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kalobje, vi. št. 273.
Cenilna vrednost: Din 7782'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 5188'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 29. januarja 1936.
I 2894/35-9.	515
Dražbeni oklic.
Dne 1. aprila 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gotovlje, vi. št. 164.
Cenilna vrednost: Din 69.961'15.
Vrednost pritiklin: Din 401'—.
Najmanjši ponudek: Din 47.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 27. januarja 1936.
I 1787/35-16.	539
Dražbeni oklic.
Dne 3. aprila 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vojnik-trg, vi. št. 357.
Cenilna vrednost: Din 72.128'50.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 48.085'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravrtal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI,
dne 30. januarja 1936.
»5»
I 2528/35-10.	538
Dražbeni oklic.
Dne 7. aprila 1936 ob devetih bo pri podpiranem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremi;'»>in: zemljiška knjiga Peharje, vi. št. 121,
Cenilna vrednost: Din 287.938'35.
Vrednost pritikline: Din 4170'—.
Najmanjši ponudek: Din 97.370'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 29. januarja 1936.
H*
I 1272/35-15.	552
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1936 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dokležovje, vi. št. 288.
Cenilna vrednost: Din 38.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 25.333-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, siceT bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 13. februarja 1936.
I 53/35-14.	549
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pusto polje, vi. št. 4 do polovice, cenilna vrednost: Din 18.894 in cela nepremičnina zemljiška knjiga Pusto polje vlož. štev. 129, cenilna vrednost: Din 3.768'—.
Vrednost pritikline: Din 50'—.
Najmanjši ponudek: Din 15.140-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gornjem gradu,
dne 8. februarja 1936.
&
I 429/34-13.	535
Dražbeni oklic.
Dne 16. marca 1936 ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Čemeča vas, vi. št. 69 in 579. Sv. Križ, vi. št. 112.
Cenilna vrednost: Din 63.342'52.
Vrednost pritikline: Din 6100-—.
Najmanjši ponudek: Din 46.295'48.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Kostanjevica, dne 21. januarja 1936.
I 1483/35-11.	541
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Predoslje, vi. št. 171, Britof, vlož. štev. 164.
Cenilna vrednost: Din 13.086'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 13. februarja 1936.
$
f 1994/35-9.	555
Dražbeni oklic.
D n e 28. m a r c a 1936 o b e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stražišče, \1. št. 547.
Cenilna vrednost: Din 25.100'—.
Najmanjši ponudek: Din 16.733'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 15. februarja 1936.
$
V 1 1468/35-14.	531
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin (hiše št. 35 v Gameljnih z vodnjakom, vrtom in njivo): zemljiška knjiga k. o. Stanežiče, vi. št. 410.
Cenilna vrednost: Din 53.384'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 35.589'33.
Varščina: Din 5338'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni ‘klic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 21. januarja 1936.
&
Va I 1605/35-8.	529
Dražbeni oklic.
D n e 26. marca 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16
Štev. 15;   _________________________________________________________________________________________________________________  Stran	81:
I 2581/35-9	478
dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje, vi. št. 1959, travnik.
Cenilna vrednost: Din 102.165'—. Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 68.110'—. Vadij: Din 10.216-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, bi je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
fresko sodišče v Ljubljani, odd. V a,
dne 3. februarja 1936.
&
V I 1659/34—29.	530
Dražbeni oklic.
Dne .27. m a r c a 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Grosuplje, vi. št. 33.
1. skupina: pare. št. 67/1, stavbišče oz. travnik, cen. vred. Din 46.695—, s stavbami, stoječimi na tej parceli, in sicer: bišo št. 19 v Grosupljem, cen. vrednost Din 50.000'—, zidano kletjo, straniščem, svinjakom, drvarnico, gnojiščem in greznico, cen. vrednost Din 8000'—, hlevom, skladiščem in podom, cenilna vrednost Din 14.000, pare. št. 67/2, gosp. poslop., cen. vrednost Din 840’—, pare. št. 1629, travnik, oz. vrt, cen. vred. Din 34.290'—, Pare. štev. 1631/3, pašnik, cen. vrednost Din 1030'—, pare. štev. 1631/2, pašnik, cen. vred. Din 410'—, solastninska pravica 12/383ink zemljišča v lož. štev. 302, k o. Grosuplje, cen. vred. Din 1500 —, skupna cen. vred. 1. skupine dinarjev 156.765'—, najm. pon. Din 104.510'—, varščina Din i5.700'—.
2. skupina: pare. št. 955, gozd, cen. vr. Din 373575, pare. št. 1106, gozd, cen. vrednost Din 9914-40, skupna cen. vred.
- skupine Din 13.650'15, najm. ponudek Din 9101'—, varščina Din 1400'—.
3. skupina: parcela štev. 89, travnik, cen. vrednost Din 28.775'—, najm. pon. Din 19.184'—, varščina Din 2900'—.^
4. skupina: pare. št. 171/13, pašnik, cen. vrednost Din 3185’—, najm. pon. Din 2124-—, varščina Din 420'—.
5. skupina: pare. št. 1100/4, pašnik, cen. vrednost Din 1935'—, najm. pon. Din 1290-—, varščina Din 200'—.
6. skupina: parcela štev. 50, njiva, cen. vrednost Din 9896'—, najm. pon. Din 6598'—, varščina Din 1000'—.
7. skupina: parcela štev. 52, njiva, cen. vrednost Din 30.212'—, najm. pon. Din 20.142'—, varščina Din 3100'—.
8. skupina: pare. št. 729, gozd v k. o. 8tara vas, cen. vred. Din 12.394'—, najm. Pen. Diri 8263'—, varščina Din 1300-—.
Celotna cen. vrednost nepremičnin, vk št. 33 k. o. Grosuplje Din 246.812'50, "ajm. ponudek Din 171.212'—, varščina Din 25.700'—.
Pritiklin ni. Pod najmanjšim ponud-kom se ne prodaja.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, 'e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 1. februarja 1936.
*
IX I 5353/35.	518
Dražbeni oklic.
Dne 6. aprila 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slivnica, vi. št. 6.
Cenilna vrednost: Din 47.062'—. Najmanjši ponudek: Din 31.374'66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 2. februarja 1936.
*
IX I 4990/35.	\	452
Dražbeni oklic.
Dne 6. aprila 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Poh., vi. št. 161 (polovica) .
Cenilna vrednost: Din 6539'—. Najmanjši ponudek: Din 3270'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 1. februarja 1936.
I 1327/35-7.	523
Dražbeni oklic.
Dne 24. marca 1936 ob o s m i h bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (delež do hiše, njive, travnik itd.): zemljiška knjiga: ‘/a vl- *t. 2, cel vi. štev. 53 k. o. Lukaoovci.
Cenilna vrednost: Din 83.374'—. Najmanjši ponudek: Din 55.586'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču na jpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 4. februarja 1936.
Dražbeni oklic.
Dne 2. aprila 1936 o b p o 1 e n a j -stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Sp. Breg a) vi. št. 404, b) vi. št. 678.
Cenilna vrednost: ad a) Din 41.641'20, ad b) Din 192.721'50.
Najmanjši ponudek: ad a) Din 27.760, ad b) Din 128.181'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 2. februarja 1936.
I 995/35-6.	537
Dražbeni oklic.
Dne 25. aprila 1936 ob pol enajstih bo v sobi št. 33 pri tem sodišču dražba nepremičnin vi. št. 229, kat. obč. Predtrg.
Cenilna vrednost: Din 32.576'—. Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 21.717-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, odd. II.,
dne 11. februarja 1936.
1 1145/35—12.	550
Dražbeni oklic.
Dne 18. marca 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zbelovska gora, vi. št. 397.
Cenilna vrednost: Din 36.16475. Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 24.107'84. Pravice, ki bj ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneir, naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 12. februarja 1936.
1 1040/35—7.	501
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 1 93 6 ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin Ceha Ernesta, posestnika v Sp. Voličini, zemljiška knjiga Sp. Voličina, vi. št. 155 in 94, zemlj. knjiga Šetarjeva, vi. št. 105, zemlj. knjiga Cermljenšak, vi. št. 54.
Cenilna vrednost: Din 95.488'50.
Najmanjši ponudek: Din 59.202"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart,
dne 4. februarja 1936.
•g*
I 658/35-16.	540
Dražbeni oklic.
D n e 30. m a r c a 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bukovica, vi. št. 62, 65 in 87.
Cenilna vrednost: Din 60.805’10.
Vrednost pritikline: Din 2950"—.
Najmanjši ponudek: Din 40.537"—.
Varščina: Din 6100-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 8. februarja 1936.
•g.
I 573/35-7.	451
Dražbeni oklic.
Dne 1. aprila 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kačji dol, polovica vi. št. 89.
Cenilna vrednost: % Din 6478'40.
Vrednost pritikline: Din 255"—.
Najmanjši ponudek: Din 4319'—.
Jamčevina: Din 648"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Šmarje pri Jelšah,
dne 22. januarja 1936.
I 467/35-12.	551
Dražbeni oklic.
D n e 8. a p r i 1 a 1936 o b e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1?) dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Voduce, vi. št. 5.
Cenilna vrednost: Din 68.893"—.
Vrednost pritikline: Din 2475'—.
Najmanjši ponudek: Din 47.578"75.
Jamčevina: Din 7137'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nept mičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 29. januarja 1936.
*
I 420/35—11	492
Dražbeni oklic.
Dne 24. marca 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolga njiva, vi. št. 64.
Cenilna vrednost: Din 38.955-70.
Najmanjši ponudek: Din 25.970'50 (dvajset pet tisoč devet sto sedemdeset dinarjev 50 par).
Varščina znaša: Din 3.896'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, glede nepremičnin v škodo zdražitelja, sicer bi se ne mogle več uveljavljati ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Trebnjem, dne 31. januarja 1936.
*
I 432/35-9	491
Dražbeni oklic.
Dne 24. marca 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjaga k. o. Mirna, vi. št. 615.
Cenilna vrednost: Din 2298"20.
Najmanjši ponudek: Din 1532 (tisoč pet sto trideset dva dinarja).
Varščina: Din 230"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Trebnjem, dne 7. februarja 1936.
$
I 447/35-7.	558
Dražbeni oklic.
Dne 20. marca 1936 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tržič, vi. št. 159.
Cenilna vrednost: Din 81.400"—.
Najmanjši ponudek: Din 40.700-—.
Varščina: Din 8140'—.
Pravice, ki bi n© pripuščale dražbe. h priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča
Sresk« sedišče v Tržiču, dne ‘24. januarja 1936,
I 305/33.	553
Dražbeni oklic.
Dne 7. aprila 1936 ob devetih' bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rakitna, vi. št. 37.
Cenilna vrednost: Din 60.498"—.
Vrednost pritikline: Din 4255'—.
Najmanjši ponudek: Din 43.168'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski.tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 29. januarja 1936.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
112.
Sedež: Črna.
Dan vpisa: 6. februarja 1936.
Besedilo: Al. Peče.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Sedež firme odslej: Prevalje.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. februarja 1936.
Rg A II 271/3.
*
113.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. februarja 1936. Besedilo: Češka industrijalna banka v Pragi, podružnica v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 16. avgusta 1932 in 11. aprila 1933 so bila spremenjena družbina pravila v §§ 4., 5., 16., 49., 53., 54. a in 59.
Te spremembe je odobrilo češkoslovaško notranje ministrstvo z odlokom z dne 29. 10. 1934, št. 64.413/1934.
Za podružnico pa je te spremembe vzela odobruje na znanje kr. banska uprava Dravske banovine z odlokom z dne 31. 12. 1935, VIII. No. 7018/1.
V posledku sklepa občn. zbora z dne
16.	8. 1932 je bila znižana delniška glavnica od 210,000.000 Kč na 100,100.000 Kč s tem, da je bilo vzetih iz obtoka 167.500 komadov delnic po Kč 400"— nom. in da je bilo ostalih 357.500 komadov delnic po 400 Kč nom. prekolkovanih na 280 Kč nom.
Deln. glavn. znaša sedaj 100,000.000 Kč, razdeljena na 357.000 komadov v gotovini in popolnoma vplačanih delnic po 280 Kč.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 1. februarja 1936.
Rg B I 89/138.
*
114.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. februarja 1936. Besedilo: Kolinska tovarna hranil d. d.
Zvišala se je delniška glavnica od zneska Din 2,000.000 za Din 2,000.000 z izdajo novih 2000 komadov v gotovini Popolnoma vplačanih, na prinosca glasečih se delnic v nominalni vrednosti po Din 1000'— ter znaša delniška glavnica sedaj Din 4,000.000'—, razdeljena na 4000 komadov v gotovini popolnoma vplačanih, na prinosca glasečih se delnic v nominalni vredn. po Din 1000-—.
Vpiše se sprememba pravil v § 4., sklenjena na občnem zboru delničarjev dne 21. decembra 1935, odobrena po kr. banski upravi Dravske banovine dne
17.	januarja 1936, št. VIII No. 435/1.
Vpiše se na novo izvoljeni član upravnega sveta dr. Krnic Branko, advokatski pripravnik v Zagrebu, Mesnička 39.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. februarja 1936.
Rg B III 1/6.
*
115.
Sedež: Ljubljana.
' Dan vpisa: 27. januarja 1936.
Besedilo: Ljubljanska kreditna banka.
V smislu sklepa XXXIV. in XXXV. rednega občnega zbora z dne 26. oktobra 1935 in sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke na 181. plenarni seji dne 23. 12. 1935 se izpremene §§ 3., 4., 5., 7., 10., 14., 24., 36. 39., 40., 69. in 93. bančnih pravil in besedilo pravilom pridejanih obrazcev delnic, kuponov in talonov. Te izpremembe so bile odobrene z odlokom min. za trgovino in industrijo, trgovinsko odelenje, II. br. 41.068/K od 26. nov. 1935, odnosno odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, VIII. No. 6737/5 od 31. decembra 1935.
Delniška glavnica družbe se je znižala od Din 49,999.950'—, razdeljenih na 333.333 delnic po Din 150'— nominale, na Din 20,000.000, razdeljenih na 200-900 temeljnih delnic po Din 100'— nominale. Nato se je delniška glavnica zvišala na Din 30 milj. z izdajo nom. Din 10 milj. Prednostne delniške glavnice, razdeljene na 100.000 prednostnih delnic po nom. Din 100'—. Delnice se glase na imetnika.
Točka 6. § 10. bančnih pravil glede delokroga banke se glasi odslej:
»Ustanavljanje, pridobivanje in opravljanje industrialniti, trgovskih, poljedelskih in prometnih podjetij in udeležba pri njih, ustanavljanje in pospeševanje tein gospodarskim nameram namenjenih delniških in drugih družb, vodstvo njihovih poslov, kakor tudi prodaja njihovih delnic in deležev, pridobivanje obrtnih koncesij in opravljanje vsakovrstnih prostih in koncesioniranih obrti, 7-lasti tudi takih po § 60., točki 22. obrt. Zakona.<
Družba objavlja svoje razglase odslej v »Službenih novinah kraljevine Jugo-8kivije* in v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«.
Dkružno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
25 januarja 1936.
Rg B 1 42/92.
116.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. februarja 1936.
Besedilo: A. Potokar.
Obratni predmet: manufakturna trgovina.
Izbriše se zaradi smrti dosedanji lastnik Potokar Adolf, vpiše pa se novi lastnik Cimperman Maks, trgovec v Ljubljani, Vodnikov trg št. 2.
Besedilo firme odslej: A. Potokar nasl. M. Cimperman.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. februarja 1936.
Rg A V 207/6.
Izbrisala se je nastopna firma:
117.
Sedež: Ljubljana, Večna pot št. 14. Dan izbrisa: 3. februarja 1936. Besedilo firme: Avguština Herz, družba z o. z.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. februarja 1936.
Rg C V 78/4.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
118.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 6. februarja 1936.
Besedilo: Zvočni kino Ptuj, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je, pospeševati gospodarstvo svojih članov, potom skupnega poslovanja, in sicer:
a) izvršuje s svojimi člani koncesijo kinopodjetja v zvezi z vsemi posli, ki so sorodnega značaja, s tem, da prevzame podjetje Zvočni kino Ptuj, dosedaj last Sokolskega društva v Ptuju in Dramatičnega društva v Ptuju;
b) skrbi za kulturne in telesnovzgojne namene svojih članov;
c) zbira sredstva za zgradbo Sokolskega doma v Ptuju.
Zadružna pogodba (statut) z dne 22. januarja 1936.
Opravilni delež znaša Din 50'— in se mora plačati takoj pri podpisu pristopne izjave.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po nabitku v zadružni pisarni ali v časopisju, ki ga določi načelstvo.
Načelstvo sestoji iz 4 do 6 članov:
1. Komac Slavo, učitelj v Ptuju (načelnik),
2. Ogorelec Mirko, upravitelj državne moške obrtne šole za pletarstvo v Ptuju (nač. nam.),
3. dr. Fermevc Ivan, odvetnik v Ptuju,
4. Plevnik Miha, uradnik Mestne hranilnice v Ptuju,.
5. dr. Šalamun Franjo, odv. v Ptuju,
6. ing. Urbančič Jože, šef progovne sekcije v Ptuju.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Firmo podpisujeta skupno po dva člana načelstva na ta način, da pod pisano ali natisnjeno firmo zadruge podpišeta svoji imeni.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. februarja 1936.
Fi 2/36.
119.
*
Sedež: Št. Vid nad Ljubljano.
Dan vpisa: 4. februarja 1936.
Besedilo: Slovenska produktivna mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadruga ima namen podpirati gmotno stanje svojih članov s tem, da prevzema in izvršuje v mizarsko stroko spadajoča dela. Edino zadružni člani morejo biti v zadrugi zaposleni, izjemo tvorijo le pomožne moči za silo.
Zadružna pogodba z dne 1. januarja 1936.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po enkratni objavi v glasilu Zadružne zveze »Narodni gospodar«, ki izhaja v Ljubljani.
Načelstvo sestoji iz načelnika in dveh odbornikov.
Člani načelstva so:
Pangos Viktor, mizar v Guncljah št. 38, načelnik,
Čepeljnik Franc, mizar v Vižmarjih št. 45,
Hafner Alojzij, mizar v Guncljah št. 22.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko dva člana načelstva.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 1. februarja 1936.
Zadr. XI 63/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 12«.
Sedež Št. Lenart.
Dan vpisa: 11. februarja 1936.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga Šl. Lenart, registrovana zadruga z o lojeno zavezo.
Po sklepu'občnega zbora z dne 27. decembra 1935 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Načelstvo zadruge.
Likvidacijska firma: Pašniška in gozdna zadruga Št. Lenart, reg. zadr. z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme:	Likvidatorji	skupno
podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sedišče v Celju, odd. L, dne 11. februarja 1936.
Zadr. III 294/5.
*
121.
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 11. februarja 1936.
Besedilo: Posojilnica v Trbovljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izstopil je član načelstva: Pust Ivan, posestnik, Loke-Trbovlje.
Vstopil je v načelstvo: Dežman Franc, posestnik in trgovec, Loke-Trbovlje. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 11. februarja 1936.
Zadr. I. 169/60.
Konkurzni razglasi
122.	ad	438
Popravek.
Sklep od 6. februarja 1936, s katerim se v konkurzni stvari Zvezne knjigarne v Ljubljani sklicuje zbor upnikov na dan 21. februarja 1936 ob pol devetih pri tem sodišču, se v toliko popravi, da se mora pravilno glasiti:
Prezadolženka: Zvezna knjigarna v Ljubljani, ne pa kakor pomotno navedeno: Zvezna tiskarna v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. februarja 1936.
St. 1/36.
123.	560
Odprava konkurza.
Prezadolženka Jadran, dr. z o. z., Ljubljana.
Konkurz, ki je bil razglašen o imovi-ni prezadolženke, s sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani od 24. II. 1927, S 5/27—3, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. st. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. februarja 1936.
S 5/27-172.
124.	*	561
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kocbeka Viktorja, zasebnika v Kranju.
Poravnalni sodnik: Gregorc Jurij, starešina sreskega sodišča v Kranju.
Poravnalni upravnik: Dr. Šilar Igo, odvetnik v Kranju.
Narok za sklepanje poravnave pri sre-skem sodišču v Kranju, dne 18. marca 1936 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 13. marca 1936.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. februarja 1936.
Por 2/36-2.
125.	*	562
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Zaletela Franca, krojača, gostilničarja in posestnika v Stožicah št. 40, p. Ježica.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Krošelj Anton, gozdar v štepanji vasi 2 pri Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri
podpisanem sodišču, soba št. 140, dne IS. marca 1936 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 13. marca 1936. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. februarja 1936.
Por 4/36-3.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 330/36.	556
Razpis.
Občina Orešje, srez Dolnja Lendava, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole z maturo. Varščina: Din 10.000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti mesec dni po razglasu v »Službenem listu«, najkasneje pa do 31. marca 1936 pri tej občini.
Uprava občine Orešje,
dne 14. februarja 1936.
Št. 625/V-Ing. S.	544
Razpis.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega razpisuje elektrifikacijo vodovoda v Klečah.
Pogoji in pojasnila se dobe med uradnimi urami v pisarni, Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega, dne 13. februarja 1936.
Br. 4443/1936.	536
Oglas jeftimbe.
Šredišnji ured za osiguranje rudnika u Zagrebu održati če u prostorijama Okružuog ureda za osiguranje radnikn u Sarajevu na dan 7. marta 1936 u 11 sati prvu javnu pismenu ofertalnu jeftimbu za instalaciji! eentralnog grijanja parom niskog pritiska i priredbe tople vode za novogradnju paviljona oporavilišta Ka-sindol kraj Sarajeva.
Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti uslove i sv e ostale upute kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Sarajevu uz cenu od Din 75'—.
U Zagrebu, dne 12. februara 1936. Šredišnji ured za osiguranje radnika
u Zagrebu.
*
512-3-2
Razpis zdravniške službe.
Glavna bratovska skladnica v Ljub Ijani razpisuje na podstavi pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicali (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« gtev. 248/40 ex 1930) službo
zdravnika krajevne bratovske skladnice v Celju.
Upošteval se bo doktor vsega zdravilstva. ki je absolviral predpisani staž v javni bolnici ter ima čim daljšo bolniško, zlasti pa tudi porodniško prakso.
Honorar znaša Din 1600'— mesečno, vštevši pavšal za potne stroške, izdajanje zdravniških poročil in pregled zobovja delavstva v cinkarni. Honorar se regulira po številu članstva.
Lastnoročno pisane prošnje sprejema Krajevna bratovska skladnica v Celju do 27. februarja 1936.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, dne 11. februarja 1936.
Razne objave
Vabilo na 41. občni zbor Posojilnice v Trbovljah, r. z. z n. z.,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. marca 1936 ob 15. uri v uradnih prostorih Posojilnice.
Dnevni red:
1. Zapisnik zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva. 3. a) Citanje poročila zadružnega revizorja.
4. Odobritev računov za leto 1935.
5. Dopolnilne volitve:
a) načelstva,
b) nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Posojilnica v Trbovljah, r. z. z n. z.,
dne 17. februarja 1936.
Anton Kuhar,	Jože	Goropevšek,
tajnik.	načelnik.
*
546
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo št. 67, izdano od uprave policije v Ljubljani dne 31. januarja 1934 na ime: Lapajne I. Julijan iz Most pri Ljubljani. Proglašam jo za neveljavno.
Lapajne 1. Julijan s. r.
*
559
Objava.
Izgubila sem »rešenjec, izdano od invalidskega sodišča v Ljubljani v in validski zadevi.
Proglašam ga za neveljavno.
Novak Ana,
Golice 11, p. Šmartno v Tuh.
*
554
Objava.
Izgubil sem odpustnico III. razreda deške meščanske šole v Ljubljani na Prulah iz 1. 1920 na ime: Pogačar Ivan, rodom iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Pogačar Ivan s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; 0. Milialek v Ljubljani,