jih kot na dlani pod seboj. V želodcih nas je zavijalo že ob sami misli, da nam kanijo prav vse požreti, mi pa smo viseli kot salame sredi previsov, sami, samcati, brez moči. Clovek bi najraje zakričal, tulil kot lačna zver, pa kaj ko bi ga tujci morda napačno razumeli. Pa bi se na koncu razvila iz tega še kaka re­ ševalna ekipa, ki bi nam pohitela na pomoč v steno, namesto da prežene krave ... Bil je že skoraj pravi mrak, ko smo prilezli na vrh, tudi megla je postala medtem vse gostejša. Težak vzpon je bil za nami, toda čakal nas je še težji sestop iz stene. Sestop. ki bi ga upravičeno lahko imenoval spust ob vrvi, preko hlač. Cie je to dobro vedel. V ta namen si je priskrbel dvojne gate, česar pa ni zaupal nama z Lilom. Tudi Dieter je imel nekam sumljivo podložene pumparice. Piccolissima je res najmanjša izmed dveh Cin, toda tudi najtežja za sestop. Vsa višinska razlika navzdol se dobesedno predrsa z vrvjo ob zadnjici. In to je okrog 300 metrov. Pa tudi te muke smo prestali. Končno mora al­ pinist skoraj vedno računati na majhen ri­ zika, vsaj hlače in nekaj kože. Takoj po sestopu iz stene smo zdivjali k šotoru. Krav ni bilo več! Umaknile so se pošasti požrešne, da v miru prežvečijo da­ našnji plen. Mi pa smo klavrno tavali po taborišču ter zbirali ostanke hrane. Skozi večerni mrak so donele pritajene kletvice. V mislih smo pošiljali vse tiste krave v velik kotel. kjer naj bi se razkuhale v pravi goveji golaž, skratka pošiljali smo jih v pristni kravji pekel. Cie je s pravo naslado opazoval od kravjega parklja zdeformirano b utansko bombo. Škoda. da je ni razneslo, škoda, da je ni razneslo, je še dolgo govoril sam s seboj, ko je taval okrog. Res, tu se ni dalo več kaj dosti pomagati. Krenili smo k Idi, da z Dieterjem proslavimo zmago in poraz hkrati. Ker je bil to naš zadnji večer v Dolomitih, smo vzeli s seboj še nekaj pristne slivovke. Hitro smo se razgreli. Sledila je pesem za pesmijo. Pravo bojno razpoloženje je zavla­ dalo okrog naše mize. Bil je resnično nepo­ zaben trenutek, ko je Dieter zapel z nami tisto »Hej brigade«, in še dosti drugih lepih pesmi. Sama Ida je imela skoraj solze v očeh, bilo ji je težko. Ni se mogla sprijazniti s tra­ gičnim dejstvom, da naslednji večer ne b o več preživela v družbi vesele gorniške trope. Potolažili smo jo z obljubo, da še pridemo. KI i c divjine Pavel Kunaver Klic divjine me je dosegel v zelo zgodnji mladosti. Tedaj je štela Ljubljana okoli 30 000 prebivalcev. Na vzhodni strani se je končala blizu cukrarne, kjer sta od lakote in jetike umrla Kette in Murn. Zadnji me je še nekaterikrat pestoval, ker je bil prijatelj mo­ jega starejšega brata. Tedaj še ni bilo današ­ nje bolnice , in Kamniške planine so sijale pozimi skozi veje starih orehov in okna paz­ niške hiše poleg prisilne delavnice na griču. Se danes čutim tisti prvi blesk daljnih snež­ nikov v sebi. že so me klicali. Za našo hišo se je razprostiralo Kodeljevo. Kako zeleno je bilo moje Kodeljevo! Najprej polja, nato širni travniki, grad sredi košatih dreves, in nato struga stare Ljubljanice s sto­ letnimi hrasti in jagnedi ter gostim grmov­ jem. Brez ovire in dima nad staro Ljubljano so gledali velikani naših Alp, in Triglav, ki mi ga je oče zelo zgodaj pokazal na obzorju Slovenije. Od »žandarmov in ravbarjev« me je kmalu izvabil naš »Dnjeper« - Ljubljanica. še ne obzidana, ne usmrajena, obrastla. Samo da ni bilo steze - pa sem bil srečen. Čim bolj je bilo drevo staro, čim bolj je viselo nad glo­ bokimi kotlarni s sulci in divjimi racami, tem lepše je bilo. In Golovec! Stari Golo­ vec z velikimi bori, pravimi pašniki borovnic, samotnimi razgledi na daljne, vabljive Alpe in s tolikimi kotički, do kamor n i držala no­ bena steza! Sledile so »ture« na šmarno goro. Edino p1·e­ vozno sredstvo je bila železnica, a za to veči­ noma ni bilo denarja. Od Kodeljevega do podnožja gore je bilo devet k ilometrov tja in devet nazaj. Kolikokrat smo jih premedli, a kmalu do vrha kar naravnost preko skal. 163 Tam je bilo vse bolj naravno. še se je tu in tam sončil modras in bila je samota in div­ jina. In šmarna gora je bila pomladi še vsa bela od teloha ... A najbolj me je zamikala zima tam gori. S kosom kruha in slabe sa­ lame skozi oster piš in metež po samotni cesti do šentvida in nato gor. Nikjer žive duše razen nas par fantičev, ki nas je gnal nemir v srcih tja, kjer je bila narava od zime še vsa nedotaknjena in s kristali ola-a­ šena. Premi-Ji od burje in meteža smo se sti­ skali pri kapelici pod sedlom in se krepčali, saj gori smo našli zavetje samo za starimi zidovi cerkve in stolpa, ker za čaj v gostilni ni bilo denarja. Nič zato, divjina je bolj gre­ la kakor topla peč. In zato sem se kaj kmalu navadil samotnega ogenjčka na kraju, ki sem si ga sam izbral. Tako je bilo tudi na Krimu in v Polhograjskih Dolomitih. Navadne steze niso bile vabljive. Lepše je bilo, če smo bili poleg njih na nedotaknjenih, tu in tam me­ stoma še deviških tleh in če so jih pokrili snežni kristali. In vse peš. V L jubljani še nismo niti sanjali o avtomo­ bilih in asfaltiranih cestah. Nič zato. Zato pa smo imeli krepke mišice na zdravih nogah. V gorske doline so vodili Je kolovozi, na gore le steze - a kdor je hotel, je vedno lahko zapustil doline in odšel v naravo, kamor ni segal hrup, ki je bil tedaj mnogo, mnogo manjši kakor sedaj, ko skoraj ni kraja v naši domovini, kamor ne bi segal smrad bencin­ skih izpuhov ali segal glas avtomobilskih trobelj, ki jih slišiš sedaj celo na vrhu Ra­ zorja in iz globokih Vrat na vrh Triglava . .. Nato sta me brata Francelj in J ože seznanila z Alpami, ki so pri nas štele obiskovalce šele po stotinah, in je še malo ali nič ran zijalo v njihovem veličastnem obličju. Zaporedoma sem videl Peričnik, in od tam sence Triglav­ ske stene, prelepa Klanška jezera in Mangrt od severa, in Stol, kjer smo se ponoči izgubili v njegovih takrat še temnih gozdovih. I n po­ hod spomladi od Stola na Golico po zasne­ ženih grebenih, ter Grintovec. V enem dnevu preko noči peš od Kamnika v takrat še dokaj zapuščeno Bistrico, v temi na Kokrsko sedlo in v jutranji zarji na vrh, ter dolga, dolga pot pe š v Kranj. Od tedaj sem gledal svet samo skozi barvno prizmo gora, ki sem se jim popolnoma pre­ dal. Za šolskimi nalogami, za črno šolsko tablo so stale ožarjene gore, divje planinske doline, tisti razmr šen i, vsak po svoje obli­ kovani viharniki na gozdni meji, kjer jih po 164 svoje češejo viharji, in vse pestre planinske cvetice, ki jih je bilo tedaj še na pretek. Ni čudno, da so naše gore, do tal in do začetka planinskih dolin nepokvarjene, očarale tudi tujce, nas pa navdajale s ponosom nad tako lepo divjino! Ob najlepšem vremenu po divji nevihti me je še mladega fantiča poklical tud i Triglav! Tedaj je imel ledenik še razpoke, in vse ko­ tanje tja do tedanje Dežmanove koče so bile še izravnane z ogromnimi množinami snega. Iz Vrat gor, v Voje dol! Vmes trije sončni dnevi v višavah med gorami, ki so še čuvale v svojih nedotaknjenih stenah in samotnih kontah ves čar nedotaknjene divjine. Ni čudno, da sem zaostajal za svojo družbo in celo zašel s steze na nevarno polico, pod ka­ tero so zijale globine Vrat. Od vse lepote pa so mi se vtisnile v spomin razpoke Triglav­ skega ledenika. Z grebena sem gledal vanje, ki so iz bi·ezmadežne snežne površine kazale temnopJave prepade. Iz sinje daljine na se­ veru pa so vabili še vse bolj veliki ledenik i Visokih Tur ... V tistih časih se je z začetkom jeseni vse vrnilo v doline in do naslednjega poletja je bilo kone c hoje po gorah. A lepota dolinske jesen i nas je opozorila, da mora biti tam v višavah tedaj še vse lepše, še vse bolj prvot­ no. Sveže zasneženi v rhovi so klicali v me­ glene doline. In n i minilo dolgo časa, ko smo se uprli vsem svarilom, pa tudi grožnjam, da moramo v nedeljah ostati doma. Celo prazni žep i in slabi čevlji, da ne govorimo o ostali opremi, nas niso več zadržali, da se ne bi od­ zvali klicu iz daljave. In nekatel'ikrat se je zgodilo, da smo peš odrinili iz Ljubljane proti planinam. Zemlje v Kamniku so bile luksus - a kaj zato! Zato pa so bile vse gore naše, ker razen gamsov, redkih lovcev in drvarjev nikogar ni bilo v samotal1 nedo­ umno lepe jesenske narave. Tako globoko so se utisnile lepote do danes, da so pozabljene vse tegobe do kn 1 i ožuljernh nog in praznih želodcev - pred zasneženimi vrhovi žare kakor baklje jesensko obarvani macesni .. . Do nas je končno se gel tudi glas o osvajanju velikih gora v Alpah. Na vrhove pri nas so ljudje tedaj že povsod prišli. A večina sten je bila še nedotaknjena. Pred njimi je stal velikan - strah, neznano, smrt. Pa tudi od­ por velikanskega dela ljudi. A t isto neznano iz mrkih kaminov, iz navpičnih sten je vlek­ lo. Nedostopni so se zdeli previsno nad doli­ nami viseči napušči, samotni macesni nad skalnimi odlom i in žareče tratice kakor oaze sredi puščave kamenitih, do neba segajočih zidov. Hrepenenje je postajalo vedno silnejše. če tudi se spoštovanje do Ustih luajev izven utrtih in zavarovanih steza ni niti malo zmanjšalo. Tudi v Kamniških planinah je bilo take divjine na pretek - v pred _ gorju ostenje nad Kurjo dolino, grebeni Kočne, Skute in Rinke, prelepo razčlenjena zahodna in mračna severna stena Planjave. In popol­ noma nepoznani, le lovcem dostopni Repov kot, nad katerim so moleli nasekani vrhovi Zeleniških špic, kjer je bilo tako samotno, da niti divje koze niso verjele, da jim je človek nevaren, ker se niso z divjim begom umikale človeku, plezalcu, ki je bil čisto nova prika­ zen v teh samotah. Nepozabni so občutki slovesnosti, ko sem sto­ pil izven steze na strmine, kjer je morda pred nami šel le divji lovec, kjer so bili še odtisi gamsovih parkeljcev, kjer je bilo treba poiskati varnih oprimkov nad vrtoglavimi globinami in se pretiskati po gladkih in mo­ krih kaminih. Iz Kurje doline smo se dvigali po vseh mogočih smereh na Kompotelo, Jer­ manov turen, v Kalce in drugod. Cim težje je bilo, tem prvotnejša je bila narava, tem ču­ d ovitejše bolj samosvoje so bili oblikovani zadnji na meji življenja in smrti stoječi vi­ harniki. Cim težje smo se skozi divjino pre­ borili na vrhove, tem lepši se nam je zdel razgled v samoto, v kateri nekje v megleni dolini je živel Clovek, ki še ni vedel, kako lepe so višave, prvotna narava. Posebno radi smo zahajali po neki polici v severno steno Planjave in gledali v Logarsko dolino, o ka­ teri sodobniki niti ne slutijo, kako čista in nerazkopana ter polna tišine je bila ... Po­ seben paradiž pa so bile od turizma in stez popolnoma odmaknjene Zeleniške špice. Se­ veda se današnji s kovačijo opremljeni ple­ zalec smeje takim stenam - a tiste so bile tedaj res divje in nedotaknjene. Niti za ko­ rak nismo vedeli, kakšen je in bo in kaj nas čaka. Bilo je pravcato odkrivanje sicer majhnega sveta, a res do takrat po svoje tako nedotaknjenega kakor grebeni kdo ve kakšnih gora v daljni tujini. Posebno neko prečenje v pozni rdeči jeseni preko grebenov teh samotnih špic je bilo tako, da je zapu­ stilo v meni najglobljo srečo. Do zadnje zavestne ure bodo vstajale pred dušo slike vedno se menjajočih skalnih oblik, za živ­ ljenje se borečih viharnikov, zadnjih planik in začudenih gamsov na ozkih policah, ki so nam večkrat pokazali, kje je prehodna pot v teh divjinah. Od Kočne do Ojstrice so nam bile Kamniške planine prava šola, kako živeti v prelepi divjini naših gora in odnašati domov srečo in vero, da je premnogo lepote nad tedaj mračnim življenjem med mestnimi zidovi. Povsod v Alpah se je že uveljavljal alpini­ zem brez vodnikov. To je prijalo tudi našim .financam, pa tudi želji hoditi tam, kjer nas je vodil naš lastni čut skozi nevarno divjino. Tako nam dr. Tumov članek o njegovem vzponu čez Triglavsko steno, ki ga je izvršil z vodnikom Komacem, ni dobro služil, in od druge vrhnje polovice smo ubrali svojo smer preko tistega strmega značilnega stolpa, ki ga sedaj imenujejo Slovenski steber. Bilo je veliko doživetje, saj smo en dan porabili samo za rekognosciranje v divjinah razčle­ njene stene tega našega skalnega silaka, ne­ izčrpnega v oblikah in divjih prizorih, ki jih planinci na običajnih potih' na Triglav niti ne slutijo. Vsi prežeti od velikih doživljajev in srečni, da smo sami našli pot čez ta silo­ viti prečudno razčlenjeni zid, smo vstopili v kočo na Kredarici in v napačnem zanosu povedali, kaj nam je uspelo. Ob več mizah skupaj so sedeli tedaj člani odlične ljubljan­ ske družbe z znanim politikom in pisateljem v sredini. In ta nas je počastil z besedami: »Al bi vas kofil!« in družba je dalje jedla svoje kranjske klobase, mi pa smo komaj dobili slamnjače na skupnem ležišču ... Na vse proti severu odprte ljubljanske ce­ ste gledajo planine in oči so jih tam vedno iskale. Tudi tedaj, ko so bile zagrnjene v oblake, smo slišali njih klic. Vabilo pa je postalo močnejše in bolj zapeljivo, ko je zima okovala gore v sneg in led in so se še močnejše posvetile na ljubljanske ulice. A zima je bila tedaj tabu! Koče zaprte in tudi malo jih je bilo. Kavarniško in gostilniško usmerjena družba je z grozo in prezirom zrla, ko smo prelomili nezapisano prepo- ved in se odzvali klicu v mraz in ledene kristale okovane divjine. A kakšno plačilo nas je čakalo! Srce je bilo po povratku z snežnih gor a tako polno sreče in blesteče lepote in zmag nad samim seboj, da smo bili kakor preroki. Pripovedovali smo o meglenih morjih pod nami, ko smo stali na bleščečih vrhovih; o gladkih strmi­ nah, kjer se je bleščalo sonce v milijonih kristalih; o še večji tišini in veličastvu v led ukovane prirode gora. Kar previdni smo 165 morali biti, d a nis mo poslali prevzetni, k0 smo se zaporedoma povzpeli na prelepe zim­ ske vrhove, Mokrico, Greben, Grintovec, Brano in druge gore. Bila so to pravcata od­ kritja zimskih gora, pa tudi samega sebe, da le nekaj zmoremo, čeprav ni bilo varnih za­ vetij, da smo videli nekaj, o katerem se te­ daj dolincem niti sanjalo ni. Doživljanje pre­ lestne zimske lepote gora in v kristale odetih viharnikov in gorskih gozdov je bilo tako močno, da se je sreča kar smejala iz nas, ko je prišel zopet delavni dan. Pionirsko smo morali podirati stare nazore in zid, ki ga je tedanja družba zgradila okoli duha in svo­ bodnega dejanja. Tedaj smo tudi brez stra­ hu, če tudi začetkoma nekoliko sramežljivo kot prvi v Ljubljani in Sloveniji, zavihteli n a ram e smuči in odšli z njimi v gore, delat pot, ki jo danes desettisoči uporabljajo. Prema­ gali smo strah, sejali pogum in želi do tedaj med Sloven ci nesluteno srečo zimske gorske divjine. V zimski čas sta posegla tudi dva silovito si nasprotujoča dogodka, ki sta si hitro sledila. Tedaj je bilo triglavsko pogorje pozimi še čisto zapuščeno,. Trikrat smo poizkusili priti na vrh Triglava, a šele v tretje se mi je s prijateljem posrečilo priti na ta čudoviti vrh in sicer čez Mali Triglav s Kredarice. Bila je nepopisno velika nagrada za trud, saj je malone v popolnem zatišju ležalo pod nama v zimskem snu vse, kar se vidi s Triglava, in zimska divjina sta združeni dali vse darove, kar jih premoreta. Koma j dobre tri mesece pa je pokazala tudi svojo krutost, ko sem spremljal našega prijatelja dr. Cerka in nje­ govih sedem dijakov na takrat poledeneli Stol. Led, noč in strmina in hud vihar - vse to n am je naklonila divjina - in si vzela plačilo - dragoceno življenje mladega pro­ fesorja, ki je sledil njenemu klicu in hotel tudi mladini pokazati, kako lepo je tam v višavah ob vsakem času . .. Klic in vabilo divjine pa nas je dosegel šeiiz druge strani domovine. Tako je bil posebno dolenjski svet pod zemljo še popolnoma ne­ raziskan. Iz davnih časov še so segale v to temne, področje naše zemlje stare pravljice in strah pred neznanim. Tam spodaj je vla­ dal še škrat z rdečo kapico; skozi tista črna brezna je bil vhod do samega pekla. Tja no­ ter so padale deklice ali orači, in kite deklic in jarmi volov so po n eznanih potih pripla­ vali n a dan iz strašnih podzemeljskih jam . A mi smo vedeli tudi, da je tam spodaj 166 skrivnostni tek podzemskih rek. Nemoteno že stotisoče let usfvarja priroda v popolni temi kristalne kapnike, ponvice, čudovite za­ vese in jih skriva in brani dostop do njih z navpičnimi, črnimi brezni in krušljivimi ste­ nami v goščavi kraških gozdov. K o pa nas je dosegel klic te dev iške prirode, s mo se ra­ " dostno odzvali in stokrat stopili tja, kamor do tedaj še ni prišel živ človek . Videli smo s kristali pokrite stene. Iz teme so se začudeno v nas ozirali nemi, negibni možje - kapniki vseh vrst in oblik. Skrivnostni tolmuni pod­ zemske reke so se zasvetlikali, in od svetlobe svetilk preplašeni proteus se je kakor udar­ jen zvil in izginil v vodni globini. In sredi vročega poletja v nedrju naše zemlje - led z vsemi svojimi čudovitimi, prefinjenimi oblikami n a stenah velikih ledenih jam ! Včasih se je zdelo, kakor bi tam za vsemi temi nedosežnimi umetninami divje narave stala ona sama , poosebljena, in se nam dobrohotno smehljala, ko smo hvaležni in začudeni strmeli v njene stotisočletne umet­ nine ... Klic divjine slišim še danes in mu sledim, kadar in kamor morem, in še mladina gre z menoj. A čudno. Nič več se ne glasi iz toli­ kih strani kakor nekdaj. Na mnogih straneh je že utihnil. še več, iz nekaterih strani pa njen klic ni več podoben vabilu. Ne - to je že klic na pomoč ... Planinska založba pri Planinski zvezi Slove­ nije ima na zalogi še naslednje knjige: Josip Wester: HACQUET BALTAZAR Zorko Jelinčič, dr. Vl. Kajzelj, dr. Vl. Bar­ tolj: DR. KLEMENT JUG Evgen Lovšin: VALENTIN STANIČ Josip Wester: DR. I. C. OBLAK Boris Režek: STENE IN GREBENI Evgen Lovšin: GORSKI VODNIKI V J U­ LIJSKIH ALPAH Vilko Mazl: SPLOŠNO KAZALO ZA SE­ STO DESETLETJE PLANIN SKEGA VEST­ NIKA Planinska . zveza Jugoslavije: VODIČ: PO PLANIN SKIH DOMOV1H JUGOSLAVIJE CirU Praček: MED GORSKIMI REšEV ALCI Vilko Mazi: KOLEDARSKE BELEŽKE Planinska društva, naj ne bo koče brez planinske knjižnice!