REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
MANDAT
IZREDNA SEJA
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
56. IZREDNA SEJA
(24 februar 2014)
/ V,W0SUS'%X\
^ S> S?	% \ \
\
\\ % 1
SS 5
-	<5 ö o
O	$ > S
■oNoo^ //
K 4'o-,	»v

UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 56. izredna seja (24. februar 2014) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
DZ/VI/48. izredna seja
DNEVNI RED 56. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: LISTA KANDIDATOV IN KANDIDATKE ZA MINISTRA IN MINISTRICO VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 1779-VI, EPA 1780-VI, EPA 1782-VI
2.	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ENERGETSKEM ZAKONU (EZ-1), EPA 1548-VI
3.	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O ZDRAVILIH (ZZdr-2), EPA 1508 -VI
4.	PREDLOG PRIPOROČILA ZA ČIMPREJŠNJO ODPRAVO POSLEDIC LEDENE UJME, EPA 1776-VI
3
DZ/VI/48. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda............................................................................................................6
1.	točka dnevnega reda: LISTA KANDIDATOV IN KANDIDATKE ZA MINISTRA IN MINISTRICO VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 1779-VI, EPA 1780-VI,
EPA 1782-VI..................................................................................................................................6
MAG. ALENKA BRATUŠEK........................................................................................................6
ALENKA JERAJ...........................................................................................................................8
ALENKA PAVLIČ.........................................................................................................................9
DANIJEL KRIVEC........................................................................................................................9
FRANC JURŠA...........................................................................................................................10
MAG. MATEJ TONIN..................................................................................................................11
ROBERTO BATTELLI................................................................................................................12
JANI MODERNDORFER............................................................................................................12
JOŽE TANKO.............................................................................................................................15
MIRKO BRULC...........................................................................................................................17
MAG. KATARINA HOČEVAR....................................................................................................18
FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................19
ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................21
MARIJA PLEVČAK....................................................................................................................23
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................23
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................24
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...............................................................................................26
JAKOB PRESEČNIK..................................................................................................................27
JERKO ČEHOVIN.......................................................................................................................28
DR. VINKO GORENAK .............................................................................................................. 28
IVAN VOGRIN.............................................................................................................................30
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 30
LJUDMILA NOVAK....................................................................................................................31
DR. LJUBICA JELUŠIČ.............................................................................................................32
MARIJAN POJBIČ......................................................................................................................33
SREČKO MEH ............................................................................................................................ 35
SREČKO MEH ............................................................................................................................ 35
MARIJAN POJBIČ......................................................................................................................36
MAŠA KOCIPER.........................................................................................................................36
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................38
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................38
JANEZ RIBIČ..............................................................................................................................39
BRANKO FICKO.........................................................................................................................39
FRANC JURŠA...........................................................................................................................40
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................41
JANI MODERNDORFER............................................................................................................41
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................42
DR. VINKO GORENAK .............................................................................................................. 42
JOŽE TANKO ............................................................................................................................. 43
MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................44
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................44
MATEVŽ FRANGEŽ...................................................................................................................45
SONJA RAMŠAK.......................................................................................................................46
2.	točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ENERGETSKEM ZAKONU
(EZ-1), EPA 1548-VI...................................................................................................................47
RAJKO FAJT..............................................................................................................................47
RAJKO FAJT..............................................................................................................................47
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 47
4
DZ/VI/48. izredna seja
MAG. BOJAN KUMER...............................................................................................................48
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................49
JOŽE VELIKONJA.....................................................................................................................50
DANIJEL KRIVEC......................................................................................................................51
SAMO BEVK...............................................................................................................................51
JANEZ RIBIČ..............................................................................................................................53
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................53
3. točka dnevnega reda: PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O ZDRAVILIH (ZZdr-2), EPA 1508 -VI...............................................................................................................54
ALENKA JERAJ.........................................................................................................................55
MAG. LEJLA HERCEGOVAC....................................................................................................56
IVAN GRILL................................................................................................................................57
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...............................................................................................57
KRISTINA VALENČIČ................................................................................................................58
JANEZ RIBIČ..............................................................................................................................58
IVAN HRŠAK..............................................................................................................................59
IVA DIMIC...................................................................................................................................59
2.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................60
TOMAŽ LISEC............................................................................................................................60
JANI MODERNDORFER............................................................................................................61
3.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................61
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...........................................................................61
JOŽE TANKO ............................................................................................................................. 61
METOD DRAGONJA .................................................................................................................. 62
4.	PREDLOG PRIPOROČILA ZA ČIMPREJŠNJO ODPRAVO POSLEDIC LEDENE
UJME, EPA 1776-VI...................................................................................................................62
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................62
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 65
MAG. BOJAN KUMER...............................................................................................................65
DANIJEL KRIVEC ...................................................................................................................... 66
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 67
KRISTINA VALENČIČ................................................................................................................68
JANEZ RIBIČ..............................................................................................................................69
MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................69
IVA DIMIC...................................................................................................................................70
RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................71
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................72
RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................74
MAG. KATARINA HOČEVAR....................................................................................................74
MAG. MATEJ TONIN..................................................................................................................75
ROBERT HROVAT.....................................................................................................................76
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 77
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................78
SAMO BEVK ............................................................................................................................... 79
JAKOB PRESEČNIK..................................................................................................................79
DR. VINKO GORENAK..............................................................................................................80
JOŽE TANKO ............................................................................................................................. 81
MAG. BOJAN KUMER...............................................................................................................81
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................82
5
DZ/VI/48. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
56. izredna seja
24. februar 2014
Predsedujoči: Janko Veber.........................................................predsednik Državnega zbora
Polonca Komar...........................................podpredsednica Državnega zbora
Renata Brunskole......................................podpredsednica Državnega zbora
Seja se je začela 24. februarja 2014 ob 12. uri.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 56. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Preden nadaljujemo z delom, pa vas želim obvestiti, da je umrl dr. Franc Zagožen, poslanec Državnega zbora v mandatnih obdobjih 1992-1996 ter 1996-2000. Njegov spomin bomo počastili z minuto molka.
/ minuta molka/
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: gospa Romana Tomc, gospa Mateja Pučnik, gospa Irena Tavčar, gospod Rihard Braniselj do 14. ure, dr. Laszlo Goncz, gospod Ljubo Žnidar, mag. Andrej Vizjak, gospod Jožef Jerovšek, gospod Štefan Tisel in gospod Franc Pukšič. Na sejo sem vabil predsednico Vlade mag. Alenko Bratušek, kandidatko za ministrico za zdravje dr. Alenko Trop Skaza, kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonjo ter kandidata za ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu Gorazda Žmavca k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 2. in 3. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 56. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 21. februarja 2014, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Prosim, da pred tem preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti nihče.
(Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 56. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LISTE KANDIDATOV IN KANDIDATKE ZA MINISTRA IN MINISTRICO VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.
Na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter prvega odstavka 229. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora je predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek predlagala Državnemu zboru imenovanje ministrov in ministrice Vlade Republike Slovenije. Predloge kandidatur za ministra in ministrico je predsedniku Državnega zbora predložila 13. februarja 2014. Predsednica Vlade Državnemu zboru tako predlaga, da imenuje: dr. Alenko Trop Skaza za ministrico za zdravje, Metoda Dragonjo za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Gorazda Žmavca za ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
Najprej dajem besedo predsednici Vlade mag. Alenki Bratušek za dopolnilno obrazložitev predloga imenovanj.
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Spoštovani poslanke in poslanci!
Pred dobrimi 11 meseci, ko je Vlada dobila vašo podporo, sem ekipi dejala, da odgovornost in zaupanje hodita z roko v roki in da bomo zato morali storiti vse, da bomo to zaupanje tudi upravičili. Odločitve, ki smo jih sprejemali, so bile pogosto težke, vendar smo zmogli dovolj vztrajnosti in preudarnosti, da smo z njimi zagotovili bolj zdrave temelje, na katerih lahko danes gradimo prihodnjo Slovenijo. Z izpeljavo zahtevnih nalog so se sorodna vrednostna merila koalicijskih partneric izkazala
6
DZ/VI/48. izredna seja
za pomemben skupni imenovalec, ki je krepil in enotil vladno ekipo, a prav ta merila so terjala tudi doslednost, zaradi katere so nekateri člani morali ekipo zapustiti. Danes so pred vami trije novi kandidati, kandidatka in dva kandidata, strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami, ki bodo vsak po svojih najboljših močeh prispevali k ciljem, ki smo si jih zadali koalicijski partnerji. Pred obrazložitvijo, zakaj ministrski kandidati zaslužijo vašo podporo, pa mi dovolite kratek pogled v minulih 11 mesecev našega dela.
Slovenija je zadnjih nekaj let, vse od leta 2008, v težki gospodarski in finančni situaciji. Situacija v državi se je iz meseca v mesec slabšala. V letu 2012 pa smo bili poleg težke gospodarske situacije, ki je že tako obremenjevala ljudi, priča vsakodnevnim grožnjam in pritiskom takratne vlade ali, bolje rečeno, največje vladne stranke, da je potrebna korenita sprememba, popoln preobrat v tako imenovano drugo republiko. Ljudi je bilo strah. Vrstili so se protesti, nezadovoljstvo med ljudmi je bilo vedno večje. V tako težki gospodarski in finančni situaciji, ki je temeljito vplivala tudi na vrednote in pričakovanja ljudi, smo prevzeli vodenje vlade. Še kako smo se zavedali, da bo težko, še kako smo vedeli, da bo treba ukrepati hitro, in še kako nam je šlo za suverenost naše države. Pred 11 meseci ni minil niti dan, da ne bi kdo vprašal: "Boste res zmogli svoje probleme rešiti sami?" Ali še bolj neposredno: "Kdaj boste zaprosili za pomoč?" Vedno in povsod sem zatrjevala, da vemo, kaj moramo narediti in da bomo to tudi storili, le čas potrebujemo, da zastavljene stvari izpeljemo. Ne potrebujemo pomoči, potrebujemo le nekaj časa, so bile moje besede ob začetku mandata. Nekateri niso hoteli razumeti njihove resnosti, a bile so mišljene skrajno resno.
Danes, po 11 mesecih našega skupnega dela, me nihče več ne vpraša ne po trojki ne po predaji suverenosti v tuje roke. Le s strani kolegov iz največje opozicijske stranke SDS še vedno slišim, da bi bilo bolje zaprositi za pomoč, se predati in vodenje države prepustiti komu drugemu. To lahko rečejo le tisti, ki jim v resnici ni mar ne za usodo ljudi, ne države, ne prihodnje, boljše Slovenije. A vam in vsem povem: prvi cilj te vlade je dosežen; Slovenija je ostala suverena država. Do končnega cilja, to je boljše Slovenije za vse, pa nas loči še veliko trdega dela. Ob podpisu dogovora o sodelovanju med štirimi strankami koalicije sem dejala, da je situacija v Sloveniji danes boljša kot pred letom dni. Dovolite mi, da to podkrepim tudi z nekaj številkami. Gospodarska rast, pravzaprav padec gospodarske aktivnosti je bil konec marca ob menjavi vlade ogromen, kar minus 4,6 % BDP. Minus 4,6 % BDP. V tretjem kvartalu leta 2013, to je zadnji podatek, s katerim razpolagamo, je bil res še vedno negativen, minus 0,6 % BDP, a mislim, da je razlika očitna, in težko kdo reče na podlagi tega, da stanje danes v državi ni boljše, kot je bilo takrat, ko smo vodenje vlade prevzeli. Tudi graf nazorno pokaže to očitno razliko.
Bruto investicije so bile v začetku leta 2013 globoko v negativni smeri, minus 23,6. Ob koncu tretjega kvartala, res še vedno minimalno negativne, minus 1,3 %, ampak mislim, da je tudi tukaj viden velik korak v pravo smer. Izvoz raste hitreje kot v povprečju Evropske unije. Cena zadolževanja naše države se je znižala za približno tretjino. S 6 % smo prišli na približno 4 %, in zadnja Janševa vlada je še vedno vlada, ki se je zadolžila najdražje doslej, z obrestno mero približno 5,6 %. 300 milijonov evrov več bomo zaradi te vaše drage zadolžitve plačali obresti za zadolževanje, kot pa za to zadnje zadolževanje, ki smo ga izvedli in je bilo iz ust opozicije slišati veliko kritik na to temo, smo pa to zadnje zadolževanje izpeljali zato, da bomo lahko odplačali pretekle dolgove. Ampak še enkrat, vaše zadolževanje bo državo stalo 300 milijonov evrov več. Toliko nameni Slovenija za porodniška nadomestila. To so enomesečne pokojnine za vse upokojence. To je 3-krat več, kot damo za štipendije. In zato je tako pomembno, da se je cena našega zadolževanja znižala. 5,8 je bila obrestna mera, ko ste vi prevzeli vlado, in 5,6, ko ste jo zapuščali. 5,6 je bila obrestna mera, ko smo vodenje vlade prevzeli mi. Danes je 4. Tudi tukaj je razlika in napredek očiten. Res je, da se je zadolženost države povečala. Največji razlog za to je, in tudi tisti, ki danes kritizirate, seveda to dobro veste, sanacija bančnega sistema. 15 % BDP dolga je nastalo zaradi sanacije bank z načinom, ki ste ga izbrali vi, to je s slabo banko. A ne pozabimo, najslabši krediti v bankah so nastajali leta 2006 in 2007. Saniramo in popravljamo tedanje napake, in res je, ta šola nas vse zelo drago stane. A obrnimo se od slabega k boljšemu.
Spoštovani poslanci in poslanke, dragi kolegice in kolegi! Trdno sem prepričana, da sta to tudi pravi besedi za naše današnje kandidate: obrat na bolje. Na vsakem od treh področij je tak obrat pričakovan, možen in nujen. V nedavno podpisani koalicijski pogodbi smo zapisali, da bomo zagnali gospodarstvo s krepitvijo konkurenčnosti, izboljšanjem poslovnega okolja, zeleno razvojno politiko, infrastrukturnimi projekti in novimi delovnimi mesti. V ekipo smo zato povabili strokovnjaka z dolgoletnimi izkušnjami v gospodarstvu in enkrat že gospodarskega ministra, gospoda Metoda Dragonjo. Od njega pričakujem, da bo bistveno prispeval k uspešnemu gospodarskemu okrevanju Slovenije. Razdolževanje in prestrukturiranje našega gospodarstva je naša naslednja velika naloga, za kar je že sprejeta ustrezna sistemska zakonodaja. Po mnenju gospoda Dragonje so v Sloveniji zagotovljeni osnovni pogoji za zagon gospodarstva, zato si bo kot minister prizadeval za razvojno naravnano, podjetniško usmerjeno, moderno, konkurenčno ter tržno naravnano družbeno odgovorno gospodarstvo.
Pomembni koraki nas čakajo tudi na področju zdravstva. Zadali smo si, da bomo javno zdravstvo modernizirali na temeljih solidarnosti in dostopnosti za vse in tako
7
DZ/VI/48. izredna seja
zagotovili boljši javni sektor. Naša kandidatka za ministrico za zdravje dr. Alenka Trop Skaza prihaja prav od tod, iz javnega sektorja. Karierno pot je posvetila stroki in pri tem pridobila veliko izkušenj. Zaradi njenega znanja, prizadevnosti, osebnih oziroma osebnostnih lastnosti, predvsem pa zaradi konkretnih izkušenj, ki jih je pridobila pri dosedanjem delu, sem prepričana, da je prava kandidatka za to funkcijo. Od nje zato pričakujem, da se bo znala učinkovito, predvsem pa hitro spoprijeti z zahtevnimi in kompleksnimi nalogami. Zahtevne naloge čakajo tudi kandidata za ministra za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Gorazd Žmavc je na svoji poklicni poti sodeloval s številnimi ustanovami doma in v tujini, predvsem na gospodarskem področju in na področju povezovanja lokalnih skupnosti ter sosednjih regij. Zato od njega pričakujem, da bo poglabljal odnose in sodelovanje z našimi rojaki v zamejstvu in po svetu vseh generacij, od nekdanjih izseljencev do zadnjih ekonomskih migrantov in študentov v tujini.
Vsem trem kandidatom želim, da bi čim prej kot člani vladne ekipe začeli z delom. Pristojne odbore so vsi trije prepričali, zato vam, spoštovani poslanke in poslanci, predlagam in prosim, da listo kandidatov za ministrico in ministre podprete. V imenu cele ekipe obljubljam, da bomo storili vse, da bodo in bomo vaše zaupanje upravičili. Dovolite mi, da sklenem svoj nastop z besedami, namenjenimi državljankam in državljanom. S popolnjeno ekipo so velike obljube, kot so gospodarski zagon, dostopno javno zdravstvo in prerojeni odnosi z rojaki po vsem svetu, na novi preizkušnji. A tisti, ki ste v zadnjih nekaj letih prestali najtežje preizkušnje, ste bili prav vi, državljanke in državljani - ko ste bentili v vrsti za zdravnika, ostali brez dela ali se poslavljali od otroka, ki je šel kruh iskati v tujino. In kdor ne vidi svoje temeljne odgovornosti prav v odpravi razlogov teh težavnih preizkušenj, ta si bo moral iskati druga, drugačna poslanstva in posle. Mi nameravamo do konca tega mandata delati za to, da bo imelo delo več ljudi, da bodo vrste pri zdravniku dostojne in da bodo najboljši ostajali doma. Tako vlado želim voditi, take kolege in kolegice si izbiram in za tako Slovenijo nam gre.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala predsednici Vlade.
V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora so se kandidatka in kandidata predstavili pristojnim delovnim telesom ter odgovarjali na vprašanja članic in članov odborov ter komisije.
Prehajamo na poročila pristojnih delovnih teles, mnenja pa ste tudi že prejeli. Poročilo Odbora za zdravstvo bo predstavila predsednica gospa Alenka Jeraj. ALENKA JERAJ (PS SDS): Dober dan, lep pozdrav vsem!
Prim. dr. Alenka Trop Skaza, kandidatka za ministrico za zdravje, se je 18. 2. 2014 predstavila Odboru za zdravstvo in odgovarjala na vprašanja njegovih članic in članov. Predlagana kandidatka za ministrico za zdravje se je v uvodni predstavitvi najprej osebno predstavila in opisala svojo poklicno ter karierno pot in pri tem poudarila, da do sedaj ni politično delovala. V nadaljevanju je predstavila svoje poglede in usmeritve na področju zdravstva. Poudarila je, da je za krepitev zdravja odgovoren vsak posameznik, pomembni pa so tudi preventivni programi. Kazalniki zdravja v Sloveniji kažejo, da se povečuje delež starejše populacije in pada delež mladih, razmerje med delovno aktivnimi prebivalci in ostalimi se zmanjšuje. Velik problem predstavljajo kronično nenalezljive bolezni, rak in poškodbe, Slovenija izstopa med ostalimi državami po samomorilnosti in absentizmu. Prisotne so slabe prehranjevalne navade, tako pri otrocih kot odraslih. S tem posledično narašča debelost, kar je posledica nezdravega življenjskega sloga. Narašča število sladkornih bolnikov, velik problem v Sloveniji pa je tudi prekomerna raba alkohola in kajenje. V nadaljevanju je podala primerjalne podatke o deležu sredstev za področje zdravstva za posamezna leta, vire sredstev ter višino sredstev.
Kandidatka se zavzema tudi za poostren nadzor nad upravljanjem zdravstvenih zavodov, nad preskakovanjem čakalnih vrst, nadzor nad izvajanjem javnih naročil in zahtevanjem odgovornosti pri teh naročilih ter odgovornosti pri investicijah na področju zdravstva. Poudarila je, da je treba razčistiti, koliko denarja se pravzaprav izgubi v zdravstvu preko javnih naročil in ali številka 500 milijonov evrov drži. Predstavila je tudi svoj pogled na delovanje koncesionarjev in samoplačniških ambulant ter na direktivo o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Poudarila je, da bi država tudi na področju zdravil lahko dosegla nižje cene, zato predlaga uvedbo simbolne participacije za zdravila na recept, saj Slovenija letno zavrže za skoraj 200 milijonov evrov zdravil. Opozorila je, da država s trošarinami na tobak in alkohol pobere letno skoraj 400 milijonov, ki bi se po njenem mnenju morali porabiti za preventivne programe na področju zdravstva, ne pa da gredo v integralni proračun. Podpira tudi uvedbo trošarin na sladke pijače in mastno hrano.
Ob koncu predstavitve so članice in člani postavili konkretna vprašanja, in sicer na teme: upravljanje in racionalizacija javnih zdravstvenih zavodov, način podeljevanja koncesij, način ureditve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in delitev dobičkov iz tega zavarovanja, sistem nadzora na vseh področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajna oskrba in način zavarovanja za takšno oskrbo, korupcija v zdravstvu in način reševanja te problematike na vseh nivojih, komplementarna medicina in samozdravljenje, uporaba konoplje v
8
DZ/VI/48. izredna seja
zdravstvene namene, standardi in normativi na področju zdravstva, sestava svetov javnih zavodov in načini imenovanja članov sveta, referenčne ambulante, urgentni centri, zakon o zdravilih in kontrolnih laboratorijih, težave v zvezi s financiranjem hospica, izrekanje podpore s strani bodoče ministrice pri imenovanju direktorja UKC, dodatne ugodnosti, ki jih imajo določeni zdravstveni delavci zaradi narave svojega dela, na primer radiologi, notranja organizacija Ministrstva za zdravje in najožji sodelavci, ki jih bo izbrala, Zakon o duševnem zdravju, črpanje evropskih sredstev na področju zdravstva, projekt e-zdravja in informatizacija zdravstva, kolektivne pogodbe na področju zdravstva, plače zaposlenih in način nagrajevanja, delovanje področja lekarn v Sloveniji ter podeljevanje koncesij lekarnam in izplačilo tretje četrtine plače zdravnikom in zagotavljanje sredstev za to izplačilo.
Člane odbora je posebej zanimalo, kako se bo kandidatka za ministrico lotila področja zdravstva glede na koalicijsko pogodbo, v kateri zdravstvo ni med prioritetami te vlade, čeprav se vsi zavedamo, da so spremembe še kako nujne; tudi sama kandidatka je govorila o tem. Predlagana kandidatka je na vsa postavljena vprašanja podala odgovore ter pri tem člane in članice odbora še podrobneje in konkretneje seznanila s svojimi stališči, pogledi in mnenji, kot tudi s predlogi za ukrepanje na posameznih področjih delovanja v okviru ministrstva in širše. Po končani predstavitvi predlagane kandidatke je odbor z 8 glasovi za in enim proti sprejel naslednje mnenje: predstavitev prim. dr. Alenke Trop Skaza, dr. med., kot kandidatke za ministrico za zdravje je bila ustrezna.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Poročilo Odbora za gospodarstvo bo predstavila predsednica gospa Alenka Pavlič.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Hvala lepa. Predsednica Vlade je 13. 2. 2014 predsedniku Državnega zbora predložila predlog, da Državni zbor za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo imenuje Metoda Dragonjo. Metod Dragonja se je v skladu s 112. členom Ustave ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora 19. 2. 2014 predstavil članicam in članom Odbora za gospodarstvo in odgovarjal na njihova vprašanja. Predlagani kandidat je poudaril, da bi se v funkciji ministra zavzemal za razvojno naravnano, podjetniško usmerjeno, moderno, konkurenčno ter tržno naravnano družbeno odgovorno gospodarstvo. Predstavil je ključne vzvode in predvidene ukrepe za zagon slovenskega gospodarstva, spodbujanje slovenskega izvoza ter izboljšanje poslovnega okolja. Predlagani kandidat je izpostavil naslednja prioritetna področja ministrovanja: izboljšanje poslovnega okolja, krepitev konkurenčne sposobnosti slovenskih podjetij, še
posebej izvoznikov, spodbujanje zelenih tehnologij in učinkovite rabe energije, spodbujanje vertikalnih povezav v gospodarskih verigah in krepitev konkurenčnih prednosti mikro in majhnih podjetij.
Predstavil je tudi ključne vzvode, ki bi jih kot minister uporabil za ustvarjanje pogojev za razdolževanje in prestrukturiranje gospodarstva ter glavne predvidene ukrepe za povečanje učinkovitosti delovanja ministrstva, organov v sestavi in izvajalskih institucij. Članice in člani odbora so kandidatu zastavili številna vprašanja in izrazili nekatere pomisleke glede predstavljenih predlogov rešitev. Predlagani kandidat je odgovoril na zastavljena vprašanja ter članice in člane odbora seznanil s svojimi stališči in predlogi za ukrepe po posameznih področjih, ki so jih članice in člani odbora izpostavili v svojih vprašanjih. Po končani predstavitvi kandidata je Odbor za gospodarstvo sprejel mnenje, da je bila predstavitev Metoda Dragonje kot kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ustrezna.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Poročilo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu bo predstavil predsednik gospod Danijel Krivec.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek je 13. 2. 2014 predsedniku Državnega zbora gospodu Janku Vebru poslala predlog, da Državni zbor za ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu imenuje kandidata Gorazda Žmavca. Kandidat se je v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora 19. 2. 2014 predstavil članom Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in odgovarjal na njihova vprašanja. Po krajši osebni predstavitvi se je Gorazd Žmavc, kandidat za ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, osredotočil na delo in pristojnosti Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter nato predstavil glavne usmeritve bodočega delovanja. Povedal je, da bo glede na izkušnje, ki jih ima iz delovanja v lokalnem okolju na gospodarskem, razvojnem in turističnem področju, v prihodnosti veliko pozornosti usmerjal na sodelovanje s slovensko skupnostjo tako po svetu kot tudi v vseh sosednjih republikah, posebno dimenzijo pa bo imelo sodelovanje z Republiko Hrvaško kot novo državo članico Evropske unije.
Za delo urada bo tudi v prihodnosti pomembno ohranjanje kontinuitete dela, pri
9
DZ/VI/48. izredna seja
čemer je pri oblikovanju in izvajanju programov urada po kandidatovem mnenju nujno še bolj odgovorno in operativno vključiti vsa ministrstva, predvsem ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, za izobraževanje, kulturo, gospodarstvo in kmetijstvo. Zavzel se je za še intenzivnejše vključevanje interesov mladih, predvsem pri delovanju društvenega življenja znotraj slovenskih skupnosti. V nadaljevanju je povedal, da se bo zavzemal za dosledno izvajanje koalicijske pogodbe, podpisane 14. 2. 2014, v tistem delu, ki se nanaša na sodelovanje s slovensko skupnostjo zunaj Republike Slovenije. Napovedal je tudi spremembo Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja ter se zavzel za bolj operativne rezultate Strategije sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva. Članice in člani komisije so kandidatu za ministra brez resorja postavili vprašanja predvsem glede potrebe po menjavi v resorju, za katerega ni kazalo, da bi bil problematičen, in kar je tudi pri nekaterih akterjih slovenske skupnosti zunaj meja Republike Slovenije vzbudilo začudenje.
Kot pozitivno so ocenili kandidatovo izrecno skrb za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in slovensko skupnostjo zunaj nje, a ga hkrati opozorili na pomen spodbujanja slovenske identitete, jezika in kulture kot pomembnih vezivnih elementov slovenstva. Izraženo je bilo tudi priporočilo, naj se poznavanje tematik slovenske skupnosti zunaj meja Republike Slovenije bolj vključuje v izobraževalne programe. Člane je zanimalo napovedano noveliranje Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja ter tudi bodoča ureditev urada. Kandidatu je bilo priporočeno, da področje delovanja pristojnega ministra zahteva sistemske pristope in iskanje sistemskih rešitev ter tvorno delovanje z vsemi skupinami. Kandidat je v nadelavanju odgovarjal na zastavljena vprašanja, pri čemer je zagotovil kontinuiteto dosedanjega dobrega delovanja resorja. Ob koncu je kandidat dejal, da bo nadaljeval dobro sodelovanje s Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in poudaril, da si bo prizadeval, da bo kot pristojni minister deloval povezovalno. Po končani predstavitvi predlaganega kandidata je komisija s 7 glasovi za in 3 proti sprejela mnenje, da je bila predstavitev Gorazda Žmavca, kandidata za ministra, ustrezna.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Franc Jurša bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Lep pozdrav predsednici Vlade z ministrsko ekipo! Seveda ravno tako vam, spoštovani kolegice in kolegi!
Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije glede predloga kandidatke za ministrico za zdravje Alenke Trop Skaza, predloga kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonje in predloga kandidata za ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in med Republiko Slovenijo ter Slovenci po svetu Gorazda Žmavca. V teh dneh mineva točno eno leto, odkar je bila izglasovana nezaupnica vladi Janeza Janše in je bil podeljen mandat za oblikovanje vlade mag. Alenke Bratuš ek. Takrat smo v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije poudarili, da potrebujemo odločno in učinkovito vlado, katero bodo pri njenem delu vodila visoka moralnoetična načela, odgovornost do državljanov in sposobnost sodelovanja. Z veliko mero zaupanja smo od predsednice Vlade pričakovali, da si bo izbrala kompetentno ministrsko ekipo, ki bo zmogla pravilno ovrednotiti prioritete, ki so ključne za izhod iz krize. V Državnem zboru smo z razlogi za odstop bivšega ministra za gospodarstvo gospoda Stepišnika in bivšega ministra za zdravje gospoda Gantarja že bili seznanjeni. Z njunima odstopoma se je pokazalo, kako pomembno je, da ministrsko ekipo sestavljajo kredibilne osebe z jasno vizijo razvoja določenega področja. Še bolj pa se je pokazalo, kako težko, praktično nemogoče, je delo ministrov v okoliščinah, kjer so interesi posameznikov pred skrbjo za javno dobro in kjer je korupcija dokazljivo vseprisotna.
V	Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije vemo, da je Tomaž Gantar svojo nalogo ministra za zdravje v danih okoliščinah opravljal izjemoma dobro. Njegova vizija reševanja slovenskega zdravstva je bila usmerjena v pravo smer in je vsebovala konkretne rešitve. A na žalost kljub vsem opozorilom in dobesedno alarmantnemu stanju v Sloveniji še vedno ni dovolj politične volje za boj s korupcijo in realizacijo ukrepov, ki bodo slovensko zdravstvo ohranjali na visokem nivoju, predvsem pa enako dostopno vsem državljankam in državljanom. V stranki DeSUS smo se vodenju zdravstvenega resorja odpovedali, ker se zavedamo, da je bil Tomaž Gantar naš najprimernejši kandidat za omenjeno funkcijo v smislu kompetenc in strokovnega znanja. Hkrati pa smo se zavedali, da mora naša stranka v vladi ohraniti dva resorja. Bojimo se namreč, da bi Vlada drugače prehitro posegla v pokojnine in socialne transferje, česar pa ne smemo dopustiti. S predsednico Vlade in koalicijskimi partnericami je bil sprejet dogovor o zamenjavi resorjev. Pri tem moram poudariti, da nikakor ni šlo za politično trgovanje, kot se zelo rado poudarja, predvsem nekateri mediji.
V	Poslanski skupini DeSUS menimo, da je predsednica Vlade predlagala primernega kandidata za ministra oziroma ministrico, gospo Trop Skaza in gospoda Dragonjo, ki bosta v tem
10
DZ/VI/48. izredna seja
trenutku prevzela zahtevne naloge oziroma resorje. Za vajin pogum in odločnost vama v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije čestitamo, a vaju hkrati tudi pozivamo, da se zavedata pomembnosti vajinih odločitev za prihodnost Slovenije. Še posebej pozivamo kandidatko za ministrico za zdravje, naj ne preloži bremena reševanja slovenskega zdravstva na ramena najšibkejših. Tega v naši poslanski skupini nikakor ne bomo podpirali. Kot že rečeno, smo v naši stranki in poslanski skupini v skladu z dogovorom predlagali kandidata za ministra brez listnice gospoda Gorazda Žmavca. Da je naša odločitev prava, se je potrdilo tudi na seji matičnega delovnega telesa, kjer je gospod Žmavc zagotovil, da bo v čim večji meri nadaljeval delo svojih predhodnikov, saj se zaveda, da je kontinuiteta ključna za doseganje dolgoročnih ciljev. Dodatno pa je izpostavil tudi skrb za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in slovensko skupnost zunaj nje. To sodelovanje je v teh časih seveda ključnega pomena. V Poslanski skupini DeSUS smo prepričani, da bo naš kandidat delo ministra brez listnice opravljal vestno, odgovorno, predvsem pa v smislu večje povezanosti naše države s Slovenci zunaj nje.
V Poslanski skupini DeSUS bomo predlagane kandidate za ministre podprli. Vsem trem želimo uspešno delo in pri delu obilo sreče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Mag. Matej Tonin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Dolgo je trajalo, da smo prišli do treh kandidatov. Očitno je v tej državi nekaj hudo narobe, da nihče več ne želi kandidirati za ministre oziroma ministrice, oziroma mora biti komunikacija znotraj vladne koalicije tako slaba, da se kar v treh mesecih koalicija ni sposobna uskladiti in dogovoriti o treh ministrskih kandidatih. Lahko se upravičeno vprašamo, če koalicija potrebuje tri mesece, da uskladi tri imena, koliko bi šele potrebovala, da bi uskladila neko pomembno politično reformo; upam, da ne tri leta. Kaj bi ta vlada sploh lahko pokazala, če vlada pred njo ne bi sprejela, na primer, pokojninske reforme, oklestila odhodkov z ZUJF in ustanovila slabe banke. Ostali bi zgolj novi davki in novo zadolževanje. Glede na koalicijsko pogodbo in trenutno politično situacijo tudi današnji kandidati za ministra in ministrico na zaslišanjih pred parlamentarnimi odbori niso mogli povedati drugega kot to, da bodo administrativni upravitelji ministrstev do konca mandata. Kaj drugega od kandidatov tako ali tako nismo mogli pričakovati, saj se bodo morali prilagoditi koalicijski matematiki in njeni koalicijski pogodbi, ki pa žal ne ponuja rešitev, ki bi lahko zagnale gospodarsko kolesje Slovenije.
Koalicija oziroma predsednica Vlade je imela še najbolj srečno roko pri izbiri ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gospod Metod Dragonja dobro razume večino ključnih problemov gospodarstva v Sloveniji, žal pa s koalicijskimi partnerji, ki nasprotujejo vsakršnim spremembam in vsakršni reformi, kakšnih pomembnih dosežkov žal ne bo mogel doseči. Gospod Dragonja ima zagotovo dobre izkušnje tudi s prodajo podjetja, v katerem je dolga leta delal, in to tujemu strateškemu partnerju, zato od njega pričakujemo, da bo v vladno ekipo vnesel nekoliko več navdušenja in razumevanja za privatizacijo oziroma za umik politike iz gospodarstva. Gospod Dragonja je na zaslišanju pred odborom izpostavil tudi potrebo po vzpostavitvi mehanizmov za izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti in povečanje donosa njihovega kapitala. Krščanski demokrati zato upamo, da s tem misli zelo resno, kajti sedanji novi predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu predstavlja velik odmik od tega cilja, ki si ga je tudi gospod Dragonja zastavil. Zato upamo, da bo gospod Dragonja postal eden izmed najglasnejših nasprotnikov in kritikov sedanjega predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu.
Pri kandidatki za ministrico za zdravje dr. Alenki Trop Skaza in pri kandidatu za ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu gospodu Žmavcu Vlada žal ni imela takšne sreče oziroma tako srečne roke. Prvi se očita navzkrižje interesov, drugi pa ima nekoliko slabše znanje na področju, ki ga prevzema. V Novi Sloveniji bomo zato še posebej pozorni na uresničevanje sklepa Vlade iz februarja 2013, da Ministrstvo za zdravje od zavoda za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje zahteva določitev standardov in normativov. Dokler ne bo uresničen ta sklep, noben dodaten ukrep ne more biti realiziran in pravičen do vseh zavarovancev. Brez teh standardov in normativov ni možen naslednji korak, ki bo transparentno in enakopravno preštel košarico zdravstvenih pravic. Upamo tudi, da bo kandidat za ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu čim prej osvojil področje, ki ga prevzema, in da bo gojil enak in enakopraven odnos do vseh naših rojakov po svetu in v zamejstvu. Nova koalicijska pogodba, ki je bila nedavno podpisana, je torej dokument političnih želja. V njem ni nobene resne zaveze po kakršnikoli reformni aktivnosti sedanje vlade.
Ne glede na vse pa nova koalicijska pogodba in današnje potrjevanje ministrskih kandidatov kaže na dve stvari. Prvič, da ima Vlada ambicijo, da mandat potegne do konca. Drugič, da ohrani sedanji status quo. Gotovo je le to, da bo prej omenjena cilja lahko dosegla očitno zgolj z novimi davki in z novim zadolževanjem. Žal se gospodarskega kolesja ne da zagnati z višanjem davčne obremenitve. Slovenija vstane in pade na malih in srednje velikih podjetjih. Kot smo bili poslanci pred dnevi seznanjeni na Banki Slovenije, je eden izmed
11
DZ/VI/48. izredna seja
ključnih problemov sedanjega slabega gospodarskega stanja in stopicanja na mestu prav zadolženost malih in srednje velikih podjetij. In edini ukrep, ki bi v sedanji situaciji zares učinkovito prijel, je zmanjšanje davčne obremenitve teh malih in srednje velikih podjetij, ker bi le davčna razbremenitev omogočala tudi njihovo razdolževanje in vlaganje v razvoj. Žal nova koalicijska pogodba te smeri ne obeta. Posledica mižanja pred realnostjo je lahko tudi ta, da bodo vse milijarde, ki smo jih nedavno vložili v sanacijo bančnega sistema, vložene zaman. Če ne bo oživelo gospodarstvo, nam tudi saniran bančni sistem nič ne pomaga. Tako je potrjevanje novih ministrov v prvi vrsti opredeljevanje o smeri, ki jo zagovarja sedanja vlada.
Krščanski demokrati sedanjega dela in tudi smeri, ki jo nakazuje nova podpisana koalicijska pogodba, ne podpiramo, zato kandidatov za ministre ne bomo podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Roberto Battelli bo predstavil stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.
ROBERTO BATTELLI (PS NS): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana predsednica Vlade, predstavniki Vlade, spoštovani kandidati, za katere verjamem, da nas ta trenutek poslušajo, spoštovani kolegice in kolegi!
V	poslanski skupini smo se odločili, da posvetimo to predstavitev enemu od problemov, ki še zmeraj ni rešen, to je problem uresničevanja ustavne določbe o ustvarjanju gospodarske osnove za narodne skupnosti. Zadeva torej resor za gospodarstvo. Ta gospodarska osnova za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost v Republiki Sloveniji sodi med tako imenovane kompenzacijske manjšinske pravice, ima osnovo v 64. členu Ustave in naj bi predstavljala enega izmed temeljev za obstoj, razvoj in subjektivnost avtohtonih narodnih skupnosti, vendar pa se žal v praksi ta sistem nikoli ni dosledno uveljavil, in kljub našim opozorilom pravega in iskrenega odziva s strani pristojnih služb izvršne veje oblasti v preteklih letih ni bilo. Kot zmeraj je seveda problem v konceptualnem pristopu k uresničevanju te in tudi drugih ustavno zajamčenih pravic. Namreč, skozi čas, skozi vladne in parlamentarne procedure je bila kljub našemu izrecnemu nasprotovanju ta zadeva postavljena na glavo. Namesto da bi bile narodne skupnosti postavljene v položaj, da same kot subjekt prispevajo k regionalnemu razvoju, so bile spremenjene v objekt, skozi katerega bi se še dodatno okrepili mehanizmi subvencioniranja regionalnega razvoja.
V	zvezi s to pomembno vsebino torej med drugim predlagamo, da naj model te gospodarske osnove zagotavlja konkretne rešitve prenosa kompetenc z države na samoupravne narodne skupnosti skladno s 64.
členom Ustave in v skladu z Zakonom o samoupravnih narodnih skupnostih. Ob tem si seveda želimo, da bi bil sistem financiranja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti, vključno s periodičnimi namenskimi razpisi in morebitnimi drugimi viri, kronološko definiran, transparenten in fleksibilen na način, ki bi upošteval dejanske potrebe in specifiko vsake od narodnih skupnosti. Zaželeno bi bilo, da sistem v širšem pomenu besede narodni skupnosti zagotavlja še lastna sredstva za pridobivanje sredstev iz domačih ter evropskih programov in razpisov. Ključ za pristop k reševanju teh vprašanj je v zakonodaji, ki ureja kupnino, ne pa v zakonodaji, ki se ukvarja z regionalnim razvojem. Prav ta zakon o kupnini, katerega kasnejša zakonodaja je, ne da bi to izrecno rekla, pravzaprav izničila mnoge od predpostavk in postavk, je izničil namembnost sredstev, ki so bila dodeljena v ta namen, in ta sredstva brezglavo razpršil v nasprotju z namenom, za katerega so bila zbrana, in niso dodeljena.
Vidim, da se zelo dolgočasite, ko se govori resnico o tem, kar se dogaja tukaj glede napisanega in uresničenega in kako se te stvari v bistvu sprevračajo v lastno nasprotje, kar se seveda ne dogaja, ko se govori o avtohtoni slovenski skupnosti zunaj meja. Kar naenkrat so problemi, ki so tukaj in sedaj in ki zadevajo slovenske, se pravi v Sloveniji živeče avtohtone narodne skupnosti, stvar nekega dolgočasnega, kako bi rekel, pritoževanja predstavnikov narodnih skupnosti, ki postanejo predmet družbenega posmeha, ker se pritožujejo za tisto, kar naj bi bilo zagotovljeno, pa ni. Te stvari bi bilo treba vendarle narediti tudi na tem področju, kajti sedaj je govora o zamenjavi ministra za gospodarski razvoj. Lahko bi pa podobno govoril o šolstvu, kjer se ne izvajajo stvari, o upravi, kjer se ne izvaja dvojezičnost, o sodstvu, kjer se sploh ne izvaja nič že leta, kar navaja naše ljudi, da v tej državi nikoli ne bodo polno uživali pravic, ki so jim zagotovljene z ustavo, mednarodnimi sporazumi in mednarodnimi konvencijami. Toliko o tem, kako se kaže pravna država pripadnikom narodnih skupnosti skozi desetletja v Sloveniji. To je resnica. Če se vrnem k tej gospodarski osnovi, moram še poudariti, da vse, kar sem naštel v zvezi s tem, ne zahteva niti enega evra povečanja proračunskih sredstev za te namene, ampak samo dobro voljo, da se stvari postavijo na pravo mesto. Hvala lepa za pozornost.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Jani Moderndorfer bo predstavil stališče Poslanske skupine Pozitivne Slovenije.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednica Vlade in ministrski zbor, poslanke in poslanci ter nekje zadaj tudi kandidata in kandidatka!
12
DZ/VI/48. izredna seja
Pred nami je lista kandidatov in kandidatke za ministra in ministrico Vlade Republike Slovenije: dr. Alenka Trop Skaza, gospod Metod Dragonja ter kandidat za ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu gospod Gorazd Žmavc. Gre za tri kandidate, ki so odraz tehtnega premisleka predsednice Vlade mag. Alenke Bratušek, prepričani pa smo, da bodo vsi trije dosledno sledili sprejetim prioritetam koalicijskih partneric in s tem potrebam naše države, s čimer bomo dokončno normalizirali trenutne politične razmere. Veliko je bilo vprašanj in nepotrebnih natolcevanj o zavlačevanju pri imenovanju novih imen teh treh resorjev, ki smo jih poslušali tudi danes že v uvodnih govorih, vendar je ob tem treba poudariti, da je za sodelovanje v Vladi v teh težkih časih treba najti ljudi, ki bodo z vsem svojim znanjem, strokovnostjo in predanostjo sposobni slediti tempu in načinu dela za čimprejšnji ter dokončni izhod iz krize.
Prepričani smo, da po zaslišanju vseh treh kandidatov na pristojnih odborih lahko z gotovostjo trdimo, da bodo danes potrjeni kandidati z vso zavzetostjo sledili osnovnim smernicam programa vlade Alenke Bratušek: nadaljevanja konsolidacije javnih financ, stabilizacije bančnega sistema, boja proti gospodarskemu kriminalu in njegovega ponovnega zagona, boja proti sivi ekonomiji, finančne stabilizacije zdravstvenega sistema, nujnih popravkov zdravstvenega sistema, temelječega na solidarnosti in dostopnosti, boja proti korupciji v okviru javnih naročil. To je le nekaj osnovnih smernic, za katere smo prepričani, da jih bodo predstavljeni kandidati skupaj z obstoječimi ministricami in ministri uspešno izvedli. Veseli me tudi izjava ministrskega kandidata, ki je dejal, da so zamejske zadeve trenutno solidno urejene, s čimer je delo svoje predhodnice prepoznal kot dobro ter tako napovedal, da obširnih sprememb politike na tem uradu ne bo. Kdo so torej kandidati, ki bodo po naši oceni danes potrjeni? Predsednica Vlade je ob nedavnem podpisu koalicijskega dogovora izpostavila kot eno ključnih prednostnih nalog delovanja te vlade in te koalicije zagon gospodarstva. Tudi v samem koalicijskem dogovoru je namenjenih kar nekaj besed in usmeritev, kako to prioriteto doseči.
Gospod Metod Dragonja, ekonomist, gospodarstvenik in tudi nekdanji minister za gospodarski razvoj v vladi dr. Drnovška od februarja 1997 do aprila 1999 se je ob svoji predstavitvi na matičnem delovnem telesu zavzel za tako gospodarstvo, ki bo razvojno naravnano, podjetniško usmerjeno, moderno, konkurenčno ter tržno naravnano družbeno odgovorno gospodarstvo. Vsekakor visoko zastavljeni cilji, a če jih izreče oseba, ki ima za seboj leta izkušenj, ki govorijo same zase, ti cilji dobijo realne obrise. Gospod Dragonja je tako
pozornost posebej kot dragoceno komponento slovenskega gospodarstva namenil izvozu in z njim povezanim delom slovenskega gospodarstva.	Videnje	nadaljnjega
gospodarskega razvoja je gospod Dragonja opredelil na gospodarstvu, ki bo temeljilo na obstoječi gospodarski strukturi, glede na kompetence in potenciale pa je izpostavil predvsem potenciale elektrifikacije prometa, potenciale, ki jih prinaša vlaganje in razvijanje naprednih tehnologij v zdravstvu in farmacevtski industriji, vlaganje v proizvodnjo hrane, vlaganje v energetsko sanacijo stavb, v infrastrukturne naložbe, kjer je v ospredje postavljena izgradnja Južnega toka, projekt skupnega slovensko-ruskega vlaganja, torej projekt, ki bi moral biti realiziran v srednjeročnem obdobju.
Spoštovani poslanke in poslanci, vemo, koliko ur razprave smo v tem zboru namenili vprašanju zagona gospodarske rasti. Neštete ure razprav so bile namenjene iskanju vzrokov za stanje, ki je, kot vsi vemo, vse prej kot rožnato. In če smem, ta vlada je tista vlada, ki težave ne samo detektira, ampak jih tudi rešuje, eno za drugo. Tako je tudi kandidat za gospodarskega ministra zaznal potrebo po razdolževanju velikega, sam bom rekel prevelikega, dela gospodarstva. Tudi perspektivnega, kar nam daje nekaj upanja, upanje, da bomo s pravimi ukrepi le izplavali iz te zgodbe kot zmagovalci, sicer z nekaj poškodbami, a vseeno zmagovalci. Tudi vsi mi smo ugotavljali, da ne bo dovolj, da so danes naše banke kapitalsko ustrezne. Ugotavljali smo, da bodo potrebni še dodatni mehanizmi in ukrepi za gospodarstvo. In kot nam je gospod Dragonja predstavil na matičnem telesu, bi ti mehanizmi lahko obsegali tudi sklad podrejenega kapitala, ki bo za določeno obdobje, na primer 5 do 7 let, vstopil v podjetje, izboljšal kapitalsko ustreznost podjetja in tako za določeno obdobje razbremenil dolžniško strukturo podjetja. To je ena izmed idej, ki bi danes prezadolženim ali kapitalsko neustreznim podjetjem, sicer pa perspektivnim, omogočala, da prevzamejo nova tveganja, pridobijo potrebna sredstva za prevzem novih poslov in se izvijejo iz primeža lastniško podhranjene spirale.
Drugi tak mehanizem, ki mu je gospod Dragonja namenil veliko pozornosti, so garancijske sheme, in to predvsem take, ki so se tudi v tujini pokazale s pozitivnimi učinki, seveda vse ob enem samem preprostem predpogoju: jasno definiranih ciljih in namenih tovrstnih mehanizmov in ukrepov. Tretji in četrti mehanizem, intenziviranje inštrumentov izvoznega financiranja, ki jih že zagotavlja SID banka preko sheme izvoznega zavarovanja, in intenziviranje sheme za spodbujanje razvojnih platform, torej v preteklosti že razvitih platform, ki jim je umanjkala učinkovita implementacija, ter razširiti njihov domet, pa bosta seveda pripomogla k internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Konkurenčnost poslovnega okolja
13
DZ/VI/48. izredna seja
bi lahko dosegli tudi z liberalizacijo posameznih dejavnosti in poklicev, s spodbujanjem malega dela in seveda vse ostalo, kar je bilo že tudi predmet v tem državnem zboru. Spoštovani zbrani! Slovenija lahko ob pametnem vodenju, hitrem ukrepanju in trdemu delu ponovno postane gospodarsko uspešna država, država, ki bo odprta tako za domače kot tuje investicije, država, ki bo ob jasno definiranih ciljih odprta tudi za privatizacijo, država, ki bo razvojne šampione podpirala pri njihovi nadaljnji uspešni internacionalizaciji, jih spodbujala pri njihovi rasti in razvoju. Tudi država, ki bo uspešna pri odkrivanju bodočih nacionalnih gospodarskih šampionov, država, ki bo v strategiji gospodarskega razvoja jasno prepoznala sektorske usmeritve, prioritete, ki bodo bazirale na konkurenčnih prednostnih panogah v regiji.
Vizija, ki jo je predstavil gospod Metod Dragonja, je za Poslansko skupino Pozitivna Slovenija tako prepričljiva kot, in tudi to je zelo pomembno, uresničljiva, zato bomo seveda kandidata za gospodarskega ministra gospoda Metoda Dragonjo podprli in mu omogočili, da se mu nemudoma loti uresničevanja predstavljene vizije. Tudi bodočo ministrico za zdravje dr. Alenko Trop Skaza čaka ogromno dela in veliko odgovornosti. Verjamem, da bo to zaupanje predsednice Vlade, poslank in poslancev, državljank in državljanov znala tudi upravičiti. Cilj je jasen in nam skupen: treba je narediti več in bolje za ljudi. Gre za besede kandidatke, ki je izkušena strokovnjakinja in odlična poznavalka področja javnega zdravja. Treba je slišati in biti slišan. Le na tak način lahko z vsemi zainteresiranimi javnostmi skupaj ukrepamo v smeri enakomernejše dostopnosti, solidarnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema. Dejstvo je, da Slovenija potrebuje kvalitetno, učinkovitejše zdravstvo, potrebuje jasno postavljeno mejo med javnim in zasebnim zdravstvom, kakovost storitev in ustavitev odtekanja denarja iz zdravstvene blagajne, vsaj na tak način, da v resnici niti ne vemo, kam gre. Slovenija potrebuje popravek, popravek vseh napak, ki so bile do danes storjene na področju zdravja.
Ne pozabimo, da je navkljub številnim težavam Slovenija lahko ponosna, da spadamo v skupino 17 držav, ki zagotavljajo stoodstotno pokritost z zdravstveno oskrbo. Naš zdravstveni sistem, ki temelji na solidarnosti, pravičnosti in univerzalni dostopnosti, včasih bolj uspešno, včasih manj uspešno zagotavlja enakopraven dostop vseh prebivalcev do celovitega nabora pravic, ki zajema ambulantne, bolnišnične storitve, dostop do zdravil in medicinskih pripomočkov ter storitev javnega zdravja. Res pa je tudi, da 80 % vsega denarja, ki se izteče v zdravstveno blagajno, porabi 20 % ljudi, zato je zelo pomembno, da vzdržujemo in gradimo solidarne temelje našega zdravstvenega sistema, ko vsak prispeva po svojih zmožnostih, bolni za zdrave, tisti, ki imajo več, za tiste, ki imajo manj, in da omogočimo vsem članom skupnosti pravičen sistem z zdravstvenim
varstvom, dostopnim vsem prebivalkam in prebivalcem naše države. Dr. Alenka Trop Skaza je v svoji predstavitvi pred matičnim telesom izpostavila tudi vprašanje finančno vzdržnega sistema in omenila možnost in potrebo po uvedbi enotne prispevne stopnje in potrebo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predvsem pa se bomo morali dokončno soočiti s posodobitvijo tako imenovane košarice pravic, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Izhodišča in predlogi za spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so pripravljeni. Izbrati pa bo treba najbolj optimalno rešitev, takšno, ki jo bomo dosegli s širšim družbenim dogovorom. Ena od prioritet vlade Alenke Bratušek je stalen boj proti korupciji in ničelna toleranca do tega pojava. Žal je korupcija tudi v zdravstvu rak rana, ki jo je treba pozdraviti. Na tem mestu bo treba ugotoviti, ali držijo trditve, da se preko javnega naročanja v tem segmentu izgubi preko 500 milijonov evrov. Potrebujemo reformo javnih naročil, prav tako pa je treba zahtevati tudi odgovornost vseh tistih, če se seveda temu tako tudi potrdi. Naj naštejemo še nekaj izpostavljenih razmišljanj kandidatke za ministrico za zdravje, s katerimi bi v tem kratkem času lahko stabilizirali področje zdravja. Izredno pomembno je, da seveda dokončno sprejmemo potrebne standarde in normative za delo zdravnikov in ostalega osebja, da uvedemo sistem, ki bo omogočal nagrajevanje učinkovitejših izvajalcev zdravstvenih storitev, da standardiziramo postopke javnega naročanja in še bi lahko naštevali. Predstavitev kandidatke dr. Trop Skaza na Odboru za zdravstvo je bila poglobljena, strokovna, korektna, s čimer je dokazala, da se zaveda svoje odgovornosti in resnosti položaja, v katerem se je znašlo slovensko zdravstvo.
Ministrski kandidat Gorazd Žmavc, po stroki pravnik, se ponaša z večdesetletnimi delovnimi izkušnjami predvsem v gospodarstvu in prav temu področju je napovedal največ pozornosti - razvoju gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Omeniti velja, da ni povsem brez izkušenj niti v politiki, saj je v preteklosti na Ptuju opravljal naloge predsednika skupščine občine, kar bi pogojno danes lahko primerjali s funkcijo župana. Gorazd Žmavc ocenjuje sedanje razmere v tem resorju za solidno urejene, nekaj več pozornosti pa bo namenil okrepljeni sistemski podpori delovanju zamejskih organizacij ter medgeneracijskemu sodelovanju v zamejstvu, po svetu in doma. Ministrski kandidat z napovedanimi izhodišči ima tudi našo podporo. Dovolite, da se ob zaključku še enkrat zahvalim ministrici, ki je odstopila zaradi menjave ministrskih resorjev, Tini Komel, predvsem za njeno opravljeno delo v Vladi, in ji izrazim tudi dobrodošlico v Državnem zboru Republike Slovenije. Hvala.
14
DZ/VI/48. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Jože Tanko bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Vsem prav lep pozdrav!
Šele danes, po skoraj treh mesecih je prišlo na vrsto saniranje posledic ujme, ki je zadela Vlado, ko je 20. novembra lani odstopil minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik in pet dni kasneje še minister za zdravje Tomaž Gantar. Namesto dokaj hitre popolnitve, ki bi bila v teh težkih časih za državo pričakovana, se je v koaliciji odlašalo. Pri imenovanju ministra za gospodarstvo bo poteklo skoraj 3 mesece od odstopa, kar pomeni, da se v tem času z občutljivim področjem gospodarstva v Vladi ni nihče resno ukvarjal. Podobno je pri imenovanju ministrice za zdravje. Predsednica Vlade in koalicija sta očitno potrebovali čas, veliko časa. Vmes pa se je v koaliciji zgodil še nov vihar, ki je povzročil izsiljen odstop ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je vztrajal, predsednica Vlade mu je želela ustreči; skušnjava je bila zadostna, zato je predsednica Vlade žrtvovala še ministrico svoje stranke. Mlini na veter pa bodo danes dokončali delo. Sicer pa je bil uvod umestitev ministrov pospremljen s svečanim podpisom koalicijske pogodbe z dogovorom za boljšo Slovenijo. Na tej slovesnosti je predsednica Vlade Alenka Bratušek izjavila naslednje: "Mirno lahko rečem, da je Slovenija danes boljša država kot pred enim letom in da so njeni temelji bolj zdravi." Toda, ali so res temelji bolj zdravi? Ali to drži? Brezposelnost je najvišja doslej, odseljevanje in želja po odseljevanju izobražene mladine je največja po osamosvojitvi. Povečanje fonda najetega denarja je v Alenkinem letu poskočilo za toliko kot pri Pahorju v treh letih, kar pomeni, da se zadolžujemo trikrat hitreje kot do sedaj v rekordnem obdobju. Smo edina država, ki se ji še vedno zmanjšuje gospodarska rast; vse ostale so že prišle na zeleno vejo. Res pa je, da naročenih protestnikov na ulicah ni več, saj so strici s to vlado dobili nazaj spet tisto, kar jim je preprečevala Janševa vlada; povrnili so si oblast nad državo. Zdaj na ulicah ni več treba zahteva ti vrnitve ukradene države, zato tudi ni več razloga za vznemirjanja na uličnih protestih. Ko bodo zaprti še arhivi, se bo za nekatere spet pojavil raj na slovenski zemlji in kraja stoletja se bo lahko nadaljevala.
Da koalicijska pogodba ne vsebuje potrebnih rešitev in zavez, smo v Slovenski demokratski stranki večkrat opozorili. V njej ni nič, kar bi zagotovilo vsaj stagnacijo, kaj šele da bi država odskočila iz nezavidljivega zadnjega mesta. V njej ni vsebin, ki so pomembne za preboj Slovenije, torej nobenih zahtevnejših, a nujno potrebnih rešitev in sprememb, za katere bi morala Vlada garati in s katerimi bi lahko sploh upali, da se bo minus začel spreminjati v
plus. V njej ni reform, kar pomeni, da so v tistem dogovoru samo vsebine, ki jih lahko opredelimo kot dnevno rutino, torej nekaj, s čimer upravičiš, da lahko hodiš na šiht, da lahko poveš, da nekaj prekladaš, zgodi pa se, kar se zgodi, torej tisto, kar prinese inercijo. Za Vlado bo važno le, da bodo interpretacije pravočasne, da bo spin aparat dovolj močan, da mediji ne bodo pozivali na ulice, da protestov kljub bistveno poslabšanim razmeram dejansko ne bo in da bo z levimi ekstremisti dogovorjeno, da ne bodo napadali. Zdaj lahko najbolj izpostavljeni protestniki oblikujejo formalno tudi politične stranke. Na vidne slabosti koalicijske pogodbe opozarjajo tudi preštevilni finančni strokovnjaki, pa tudi koalicijski partnerji.
Naj ob tem spomnim samo na komentar predsednika koalicijskega DeSUS Karla Erjavca, ki je ob podpisu dejal: "Ta koalicija je različna, je socialdemokratska, je pa tudi liberalna, in zato ta koalicijska pogodba ne vsebuje vseh rešitev, ki bi jih potrebovali v tem času." Istočasno pa predsednica Vlade Alenka Bratušek dogovor hvali, čeprav celo v koaliciji obstaja zavedanje, da ta koalicijski dogovor ne bo prinesel preboja. Dokaz več, da eni eno govorijo, drugi drugo, dela pa vsak po svoje. Toliko o vrednosti izrečenih in zapisanih besed, državo pa se zavestno pelje še v hujšo nesrečo. Dejstvo je, da samo Slovenija ni zmogla preboja, da je samo Slovenija tista, ki je še ni potegnil francosko-nemški vlak. Raste brezposelnost; kot sem že omenil, je ta rekordna. Preko vseh zdravorazumskih mej rastejo davki; priča smo pravemu davčnemu nasilju nad državljani. Denarni oziroma finančni krč se nadaljuje, upravljanje z državnim premoženjem deluje po starem, torej konfuzno in nepregledno, saj Slovenski državni holding še ni vzpostavljen. Bolj kot vsebina so za Vlado pomembne periferne zadeve. Na primer, zelo pomembno je, da v Slovenskem državnem holdingu ni zraven nikogar od opozicije, ki bi lahko karkoli videl, slišal, opazil in tako naprej.
Strategije upravljanja z državnim premoženjem v skoraj letu dni vlada Alenke Bratušek še ni pripravila. Nad Janševo rešitvijo je vihala nos, jo z velikim prezirom in zviška zavrnila. Lukšič, predsednik Socialnih demokratov, pomembne vladne partnerice, je ob tem cinično dejal, da so zavrnili boljši predlog Janševe vlade in potrdili slabšega koalicijskega. Razumeti je, da je šlo za zavestno odločitev koalicije, ampak za to koalicijo je važno, da se priimek Janša izbriše, kjerkoli je mogoče, cena ni pomembna. Ampak po cca 330 dneh vladanja Alenke Bratušek ni predloženega še prav nič, kaj šele da bi bilo predloženega kaj boljšega. Na državnem premoženju pa se pasejo ljubljenčki stricev, Jankovica, Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov. V bankah je podobna zgodba. Po tem, ko je minister Čufer maja lani zagotovil nekaj nad 100 ali 200 milijonov evrov depozitov za Factor banko in Probanko, da so se lahko izplačale nagrade, dividende, poplačali
15
DZ/VI/48. izredna seja
lastniki in najpomembnejši depozitarji, sta šli banki v programirano likvidacijo z blagoslovom Vlade. Namesto cenejšega stečaja dražja likvidacija in z nepredvidljivimi posledicami za davkoplačevalce. Likvidacijski upravi, v katerih so s povzročitelji propadov obeh bank deloma povezane osebe, vsaj po dostopnih informacijah, nista sprožili še nobenih postopkov ugotavljanja odgovornosti prejšnjih vodstev bank, vsaj znanega ni nič o tem. Predsednica Vlade Alenka Bratušek, nedolgo pred tem sicer tudi sama kot nadzornica Nove Kreditne banke Maribor del akterjev ustvarjanja bančne luknje, se o tem ne izreka. Komisija za preprečevanje korupcije se je lotila pregleda stanja v bankah, pripravila naj bi obremenjujoče poročilo - tako so oznanili slovenski javnosti -, a ga skrbno skrivajo. Nočejo govoriti o zneskih, niti o zavoženih projektih, niti o imenih, čeprav je v bankah vse podpisano na levi in na desni strani dosjejev. Le čemu služi takšna komisija, če je v tem primeru omerta izključno pravilo, kot na Siciliji? V posmeh vsem pa KPK, ko skriva podatke celo preiskovalni komisiji, predlaga javno zaslišanje bančnikov in javno obravnavo. Kako si KPK in Vlada torej predstavljata ugotavljanje odgovornosti? Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je na sejah Državnega zbora večkrat predlagala sklepe, s katerimi bi obelodanili slabe dosjeje, katerih finančne posledice moramo pokrivati državljani oziroma davkoplačevalci, pa sta jih tako Vlada kot koalicija zavrnili. Predlagali smo popravke Zakona o bančništvu, pa sta bili Vlada in koalicija spet proti. Tudi preiskovalni komisiji, ki raziskuje vzroke bančne luknje, vsi, ki jih zaslišuje, odrekajo dostop do podatkov o političnih pritiskih pri podeljevanju oziroma bolje pri razdeljevanju bančnega denarja, pa naj gre tu za Komisijo za preprečevanje korupcije, Banko Slovenije, bančnike in tako naprej. In vsi se sklicujejo na zakon, niti ne navajajo, na katerega in katere določbe, koalicija pa blokira izboljšave zakonov, ki jih je predlagala Slovenska demokratska stranka. Krog je sklenjen.
Izvajanje zakona o zaplembi premoženja nezakonitega izvora, sicer šlagerja Pahorjeve vlade, ne daje nobenih učinkov. Malo ali nič tudi visoka obdavčitev premoženja nezakonitega izvora. Kar naprej se ta dva zakona nekaj popravljata in dopolnjujeta, več ali manj pa je vsem jasno, da ni toliko problem v teh dveh zakonih kot v pripravljenosti za delo po zakonih in v skladu z ustavnimi načeli. Vlada Alenke Bratušek ustavo zavestno krši. Maja lani je Državni zbor sprejel vpis fiskalnega pravila v ustavo. Odločilni so bili glasovi poslancev Pozitivne Slovenije. Ti so se po obisku predsednice Vlade Alenke Bratušek v Bruslju, tako kot predsednica Vlade, nenadoma premislili iti in od trdih nasprotnikov fiskalnega pravila postali njegovi podporniki. Predsednica Vlade je sprejetje fiskalnega pravila v svojih nastopih povsem olastninila, saj ga je štela za enega
ključnih dosežkov začetka svojega mandata na čelu Vlade. Toda ustavni zakon je v prvem razdelku, to je v besedilu spremembe ustave, določil, da morajo biti proračuni srednjeročno uravnoteženi ali s presežkom, brez zadolževanja in da se možne začasne izjeme določijo s posebnim zakonom, ki ga Državni zbor sprejme z dvema tretjinama vseh poslancev. V drugem razdelku ustavnega zakona pa je določeno, da je ta zakon treba sprejeti v 6 mesecih po uveljavitvi ustavne spremembe in da se to pravilo prvič uporabi pri proračunu za leto 2015.
Rok za ta zakon se je iztekel konec novembra lanskega leta. Vlada tega zakona sploh še ni pripravila, kaj šele da bi ga predložila Državnemu zboru v sprejetje, niti ga ni upoštevala pri pripravi proračuna za leto 2015. Vlada torej ni imela niti resnega namena, da bi ta zakon sploh pripravila, ni ga zapisala v prejšnjo koalicijsko pogodbo in ni ga uvrstila v normativni program dela vlade, niti za lani niti za letos. Če ne bi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pred dnevi, torej 18. februarja, zagrozili, da bomo vložili ustavno obtožbo predsednice Vlade in ministrov, se pravi pred Ustavnim sodiščem, se vlada Alenke Bratušek sploh ne bi zganila. Že pred tem so naši poslanci večkrat postavljali pisna in ustna poslanska vprašanja, spraševali na sejah odborov, a so dobivali meglene odgovore, da ne rečem včasih tudi laži vidnih vladnih funkcionarjev. Kaj lahko torej pričakujemo od Vlade, ki se je odločila, kljub številnim opozorilom, za zavestno kršenje temeljnega pravnega akta Republike Slovenije, Ustave? Da bo sprožila postopke proti odgovornim v bankah, da bo sprožila postopke proti odgovornim za zločine, umore, ugrabitve, torej proti tistim, ki so bili njeni mentalni politični predhodniki in so še sedaj njeni botri, da bo izvajala tako kadrovsko politiko, ki bo na funkcije pripeljala odgovorne in ne s kriminalnimi dejanji zvezane ljudmi, da bo ukrepala proti pojavom kriminala v lastnih vrstah? Najbrž so obupali tudi največji naivneži.
Do sedaj smo vložili nekaj interpelacij, ki so bile podprte z dokumenti, ki so kazali ne samo na sporna, ampak na nezakonita ravnanja ministrov. Dejstvo je, da je minister Virant uporabljal prepoceni letalske karte in da Komisija za preprečevanje korupcije že eno leto ne zmore sestaviti poročila o teh privilegiranih kartah. Celo poročilo o stanju v bankah je Komisija za preprečevanje korupcije pripravila prej. In izgleda, da so Virantove poceni avionske karte za Komisijo za preprečevanje korupcije precej kompleksnejši problem kot milijardna luknja v bankah. Podobno je bilo pri interpelaciji proti ministru za infrastrukturo Omerzelu. Nedvoumni dokazi, da trditve ministra ne držijo, ne glede prijave premoženja ne glede stališča KPK, saj sta te trditve ministra zanikala tako KPK kot tudi dokument njegove firme. Izdajanja računov za čas, ki ga njegova firma ni imela pokritega s pogodbo, torej za nazaj, se minister ni niti potrudil pojasniti. Kljub drugačnim trditvam
16
DZ/VI/48. izredna seja
je neizpodbitno, da se je dogovarjal za nove posle na Darsu. Vse trditve, zapisane v interpelaciji, so bile podkrepljene z dokumenti in tako naprej. Ampak drugi, politični kriterij je prevagal vse ostale.
Vloženi sta novi interpelaciji proti ministroma Pikalu in Virantu, ponovno priloženi dokazi. Odločitev koalicije po tej plati ne bi smela biti težka. Pravzaprav bi se morala odločiti že ministra sama. Tudi proti ministru Jakiču poteka preiskava njegovih spornih poslov pri projektu Stožice. Morda bo koalicija le pogledala malo vase in se razumno odločila, če se že ministri nočejo. Upanje, čeprav ga je po vsaki odločitvi Vlade in koalicije manj, še obstaja. Eden od kandidatov za ministra, gospod Dragonja, je na zaslišanju dejal, da se bo zavzemal za sklad podrejenega kapitala v višini 500 milijonov evrov. Tega projekta ni v nekaj dni stari koalicijski pogodbi, upamo pa, da je kandidat predhodno s predsednico Vlade uskladil zamisel in da bosta kmalu na mizi tako novelacija koalicijske pogodbe kot tudi rebalans proračuna za letos in seveda tudi normativnega programa vlade. Sicer bo to samo parola, nekaj za Obrtno-podjetniško zbornico, za Gospodarsko zbornico, druge zbornice in seveda za javnost. Torej, nov paket oziroma nova pošiljka mokrih sanj.
Kandidatova trditev o 30-odstotnem znižanju števila zaposlenih na ministrstvu je za javnost privlačna. Toda ali je realna in v letu dni, kot je dejal, izvedljiva? Izvedljiva je samo tako, da se bo kohezijska politika ministrstva prenesla na kabinet predsednice Vlade, tako da bo tistih 130 do 150 zaposlenih potem v kabinetu predsednice Vlade. Neto učinek bo nič, kar pomeni, da se je minister že v startu odločil za blef in za zavajanje. Podobno bi lahko ugotovili za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, saj naj bi se isto naredilo z uradom za mladinsko politiko. O korenitih spremembah na področju zdravstva, ki ga obvladujejo isti krogi kot banke in kjer je pogovor o korupciji nekaj najbolj vsakdanjega, bolj kot košarica pravic ali čakalne dobe, ni ne duha ne sluha. Menda ne bo dovolj časa, kar pomeni, da je piar platforma za nadaljevanje korupcije v zdravstvu že pripravljena. Ministra ali ministrice torej niti ne potrebujemo. Tudi sedaj, ko je delo tri mesece opravljal vršilec dolžnosti, se ni nič poznalo. Stanje se ni ne poslabšalo ne izboljšalo. Pa še nekaj. Ne glede na to, da sindikatov zadnje leto skoraj ni bilo čutiti, pa plače še nikoli niso bile tako na udaru, kot so pri tej vladi. Ne sicer toliko neposredno kot posredno, z novimi ali povišanimi davki.
Ponovno poudarjam, da smo priča pravemu davčnemu nasilju. Dvig DDV, brezglava uvedba nepremičninskega davka, znižanje dohodninskih olajšav, dvig KD, podražitev vinjet, spremembe pri socialnih transferjih in tako naprej so odnesli vsaki družini vsaj tisoč 500 evrov letno, šibkim delavskim in kmečkim družinam v strukturi največ. Prav
družina pa je temelj vsake družbe. Naj govori predsednica Vlade Alenka Bratušek kar hoče, ampak temelji družin že dolgo niso bili tako slabi, kot so sedaj, pa jih še niso doletele niti vse podražitve. In če niso trdni temelji družin, ne morejo biti trdni niti temelji države. Spoštovani kolegi! Posamezniki koncepta dela Vlade ne bodo spremenili, ne glede na dosedanji renome. Koalicijska pogodba je prešibka, brez potrebne vsebine in rešitev, vse bo potekalo po inerciji oziroma rutini. Tisti, ki se pasejo na proračunskih sredstvih ali poslujejo z državnimi družbami, bodo to počeli še naprej. Razne piar agencije in pravne pisarne sklepajo svetovalne pogodbe z družbami ali institucijami v državni lasti za visoke mesečne pavšale. KPK, se pravi Komisija za preprečevanje korupcije, pa skoraj nič ne vidi in ne sliši. Niti noče poročati o problemu, čeprav je to Državni zbor od nje zahteval. Ministri, obremenjeni s spornimi, celo kaznivimi ravnanji, in njihovi duhovni predhodniki bodo še naprej politično zaščitena kasta, saj se iščejo samo načini, kako pod krinko preglednosti le še bolj omejiti dostop do podatkov. Odpravljanje plačevanja privilegijev ni na agendi te vlade. Breme obresti skokovito raste in se zajeda v investicije.
Še marsikaj bi lahko navedli, ampak že to je dovolj, da bomo poslanci Slovenske demokratske stranke glasovali proti listi kandidatov za ministre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Mirko Brulc bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani!
Leto dni bo, odkar je ključno odgovornost za odločitve v političnem prostoru sprejela Vlada pod vodstvom Alenke Bratušek. Vlada je nastopila svoj mandat v negotovem času. Domače politično polje se je bolj kot kadarkoli prej soočalo z velikim nezaupanjem, s politiko enostranskih potez, ki so kot domine padale v imenu ustave in pravičnosti, seveda v škodo in razgradnjo socialne države, javnega šolstva ter izobraževanja. Navidezna politična stabilnost se je kaj kmalu razblinila pod težo obremenjujočih poročil, ki so bila vrh ledene gore politike, ki ne more ponuditi rešitev, temveč povzroča le nove težave. Tudi mednarodno okolje je ob nastopu te vlade pokazalo vso svojo moč, ko smo bili ob velikem nezaupanju priča vsakodnevnim napovedim prihoda trojke. Zdelo se je, da so naši finančni suverenosti štete ure. V turbulentnem okolju rešiti Slovenijo pred trojko, stabilizirati politični prostor ter ponuditi rešitve, ki bodo presegle zgolj životarjenje na vseh perečih vsebinah, je to koalicijo zedinilo v podpisu prve koalicijske pogodbe. Sestavljena iz štirih enakovrednih, a vsebinsko precej različnih strank se je koalicija poenotila v cilju, da je treba Sloveniji ponuditi možnost preseči ovire, ki nam
17
DZ/VI/48. izredna seja
jih je na poti finančne suverenosti postavilo mednarodno okolje.
Hkrati pa ne pozabiti, da imamo na domačem polju veliko kriznih žarišč, ki potrebujejo hitro ukrepanje. Socialni demokrati smo se že na začetku nastanka te koalicije zavezali k sodelovanju, da vsak ukrep potrebuje tehten premislek, premislek o posledicah, ki bi lahko porušile občutljivo ravnovesje med učinkovito in pogosto brezkompromisno finančno logiko ter socialnimi temelji države, ki jih je ta kriza že močno načela. Namreč, pogostokrat se pozablja, da se za zaskrbljujočo statistiko brezposelnosti in revščine skriva mnogo več kot le vodilo za kratkoročne politične odločitve. Za številkami so stiske ter upravičena pričakovanja državljank in državljanov po odgovornem ravnanju politike. Politika si tako ne more več privoščiti iskanja varnega zavetja v delovanju le gasiti požare v čakanju novega alarma. Kriza je politiko potisnila v polje, kjer ni več prostora za politiko zgolj zaradi nje same. Tako zmanjkuje prostora za ideološka obračunavanja, taktiziranja zaradi strankarskih preračunavanj ter politiko, kjer se na račun kratkoročnih interesov tepta vprašanja perečih vsebin.
Nekateri bodo morali končati z neprestanim ponavljanjem laži in diskvalifikacij, kar se odraža tudi v vprašanju, zakaj je tako težko dobiti kandidata za ministra. Žal si mora tudi koalicija natočiti čistega vina in se v priznanju lastnih napak odločneje soočiti z izzivi, ki so pred nami. Prav realnost treh mesecev, še bolj intenzivno pa nekaj preteklih tednov, je pokazala, da tudi ta koalicija ni imuna na vse tisto, čemur mora politika v sedanjem času zapreti vrata. Odsotnost polno vodenega gospodarskega in zdravstvenega resorja, področji, ki sta v naši državi še posebej pereči, je to koalicijo postavila na križišče dveh poti. Zdi se, da smo na prvi poti strankarskih računic ostali kar dolgo časa. Treba bo ubrati pot, ki bo odprla vrata vsebini. Smo na prelomni točki; ne samo da bomo danes potrdili listo treh kandidatov za ministre, smo pred točko, ko moramo v luči podpisane koalicijske pogodbe vsebino s papirja potisniti v polje realnega. Socialni demokrati smo bili tekom pogajanj o novi koalicijski pogodbi trd pogajalec. Nismo stranka, ki bi vsak dosežek ali naše iztočnice koalicijske pogodbe še v isti sapi nesli medijem. Zavedamo se, da je pogodba le smer k zastavljenim ciljem. Treba bo narediti še veliko več, da se bodo ti cilji lahko udejanjili. Verjamemo, da je današnje glasovanje dobra iztočnica, da lahko gospodarstvo ter zdravstvo na zemljevidu potrebnih ukrepov ponovno dobita vrisane poti.
Socialni demokrati pričakujemo, da bo z novim ministrom gospodarstvo zopet postalo ne le tema negativnih napovedi, črnogledih poročil ter analiz, temveč osrednji fokus delovanja Vlade. Ta mora preseči pojmovanje gospodarstva kot le podaljšane roke finančne
logike v iskanju rešitev zgolj v privatizaciji in v dosedanjem imaginarnem pričakovanju kreditiranja gospodarstva, in s pomočjo kapitalsko okrepljenih bank seveda. Socialni demokrati verjamemo, da lahko gospodarstvo preseže dosedanjo vlogo kolateralne žrtve slabe finančne situacije. Z aktivno politiko, ki spodbuja financiranje in prestrukturiranje gospodarskih družb z zdravimi jedri, investicijskimi projekti, katerih začetni zagon da država, ter s krepitvijo panog s potencialom lahko obrnemo negativni trend. Tudi zdravstvo je predolgo tičalo na eni strani pod težo premalo odločnih posegov politike, na drugi strani pa na vse večjem polju korupcije, interesov velikih in močnih, vse na račun javnega zdravstva. Socialni demokrati ne pristajamo na logiko, da zdravstvena luknja postaja večja, javne storitve vse težje dostopne, posamezniki in podjetja pa prisesani na javno zdravstvo kujejo milijonske dobičke. Temu je treba odločno narediti konec, zato je odgovornost koalicije, da se v iskanju rešitve brezkompromisno poenoti, kajti vsak pomislek, obotavljanje in iskanje stranpoti je voda na mlin prav tem anomalijam.
Socialni demokrati bomo prav tako bdeli nad delovanjem na področju, ki je sicer manj vidno v vsakodnevni politiki, pa vendar to ne opravičuje morebitne pasivnosti. Pozdravljamo napoved bodočega ministra brez listnice, odgovornega za zamejce in Slovence po svetu, da bo krepil gospodarske poti, hkrati pa pričakujemo, da kultura, izobraževanje ter druga področja, ki vežejo naše ljudi v zamejstvu in po svetu s svojo matično domovino, ne bodo obstala ob strani. Spoštovani, ponovno poudarjam, današnje glasovanje presega potrjevanje liste kandidatov za ministre v znak konsolidacije te vlade in te koalicije. Presega zgolj potrjevanje političnih dogovorov; gre za dejanje, ki ga mora celotna koalicija unovčiti v prid iskanja rešitev pomembnih vsebinskih vprašanj. Predvsem pa se moramo zavzeti k realizaciji nujno potrebnih ukrepov na gospodarskem in zdravstvenem področju z zavedanjem, da morajo imeti novi ministri pri realizaciji teh potrebno politično moč.
Socialni demokrati bomo v pričakovanju te zaveze listo kandidatov za ministre podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Mag. Katarina Hočevar bo predstavila stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni!
Včeraj so se zaključile olimpijske igre, na katerih smo s ponosom spremljali uspehe naših športnic in športnikov. In če tudi danes ohranimo malce tega športnega duha, lahko rečemo, da dopolnjujemo vladno ekipo z novimi igralci, in tudi za to ekipo si želimo uspeha in dobrih potez za državljane Republike Slovenije. V Državljanski listi si želimo, da bi ta popolnjena
18
DZ/VI/48. izredna seja
vladna ekipa do konca mandata pristopila k izvedbi vsaj toliko dobrih in uspešnih reform, kolikor smo na olimpijskih igrah dosegli zlatih kolajn. Zato seveda upamo in pozdravljamo razmišljanja kandidatke za zdravstveno ministrico gospe Alenke Trop Skaza o tem, kaj je v slovenskem zdravstvu treba postoriti. Njena predstavitev na odboru nas navdaja z optimizmom, saj se očitno gospa Trop Skaza zaveda ključnih problemov v zdravstvu, na katere že ves čas opozarjamo tudi v Državljanski listi. Opozarjamo na to, da je treba prevetriti košarico pravic. V zdravstvu ne vemo, kdo pije in kdo plača. Plačujemo zdravstveno zavarovanje, pa ne vemo prav dobro, kaj za to sploh dobimo. Okrepiti je treba primarno zdravstvo in zdravnike družinske medicine določiti kot temeljno točko za zdravstveno oskrbo, odpreti trg zdravstvenih zavarovanj. Lotiti se moramo sprememb pri upravljanju javnih zdravstvenih ustanov.
Jasno moramo ločiti javno od zasebnega zdravstva, a hkrati zasebnim izvajalcem omogočiti poštene pogoje za opravljanje dejavnosti in konkuriranje tako domačim kot tujim zdravnikom. Zato smo v osvežen koalicijski dogovor zapisali tudi: "Zagotovili bomo finančno vzdržnost zdravstvenega sistema z racionalizacijo", s čimer so se strinjale vse koalicijske stranke. Dr. Trop Skaza je svojo predstavitev na odboru zaključila z mislijo in upanjem, da bo njeno delo konkretno in da bo pomenilo drobne premike naprej v našem zdravstvenem sistemu. V Državljanski listi si želimo in prizadevamo za velike premike naprej in predlagamo ministrici, da se poleg vseh drobnih korakov loti tudi dolgo pričakovane in po oceni stroke in javnosti potrebne zdravstvene reforme. Zdravstvena stroka je tudi že sama povedala, kateri so problemi v našem zdravstvu. Potrebujemo torej le aktivno ministrico, ki bo znala opraviti dela, s katerimi se že predolgo odlaša. Upamo in verjamemo, da nas ministrica pri tem ne bo razočarala.
Zapolnjuje se tudi mesto gospodarskega ministra. Gospod Dragonja bo čevlje gospodarskega ministra obul že drugič. Veseli nas, da je svoje dolgoletne izkušnje in znanja pripravljen dati na razpolago Republiki Sloveniji. Na gospodarsko ministrstvo bo padel levji delež ukrepov za izpolnitev zaveze o zagotovitvi uspešnega zdravstvenega okrevanja Slovenije, zato ministru polagamo na srce, naj prisluhne potrebam gospodarstvenikov, ljudem omogoči svobodno gospodarsko pobudo in s tem tudi dobro osnovo za nadaljnji širši družbeni razvoj in blagostanje Slovenije. Upam, da se gospod Dragonja strinja z oceno Državljanske liste, da se pot v zagon gospodarstva začne z nižjimi davki, manj regulacije in izstopom politike in države iz gospodarstva. Gospod Dragonja je na predstavitvi pred odborom pokazal, da se zaveda težav slovenskega gospodarstva in pokazal voljo, da se spopade z njimi. V prvi vrsti je to razdolževanje prezadolženih podjetij.
Kandidat za ministra res nima na voljo celotnega mandata, ima pa na voljo dovolj časa, da postavi trdne temelje za povečanje produktivnosti in s tem tudi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Povečanje produktivnosti lahko zagotovijo le podjetja sama, država pa jim lahko pomaga le na način, da jih ob spoštovanju postavljenih pravil igre pusti v miru delati ter zagotovi spodbudno poslovno okolje. Slovenija premore veliko podjetnih posameznic in posameznikov, zato upamo, da jim bo novi gospodarski minister pustil zadihati. To je poleg kisika za gospodarstvo nujno potrebno za razvoj Slovenije. Dobro delujoče gospodarstvo, nova delovna mesta in višanje produktivnosti so najboljši, pa tudi najcenejši socialni program.
Za funkcijo ministra za zamejce po svetu je predlagan gospod Gorazd Žma vc. Od novega ministra pričakujemo, da bo nadaljeval tisto delo, ki so ga njegovi predhodniki in predhodnice zastavili predvsem v tem, da se krepi povezovanje s Slovenci po svetu in da ne pozabimo tega, da so tudi ti Slovenci del našega naroda. Pozdravljamo pa izziv, ki si ga je zadal gospod Žmavc, in sicer da si bo kot prioriteto zastavil večji poudarek na gospodarskem sodelovanju s Slovenci v tujini. V teh dneh smo lahko prebrali marsikatero kritično na račun nove koalicijske pogodbe oziroma dogovora o sodelovanju. Vemo, da papir veliko prenese. Res je tudi, da se vsega ne da predvideti in zapisati. Sploh v zadnjem času so hitre spremembe in nepredvideni dogodki stalnica, in gotovo bo tega veliko tudi v okviru resorjev, ki jih bodo vodili predlagani kandidati. Zato je bolj kot program, bolj kot katerekoli obljube in zaveze pomembno slednje: delajte transparentno, pošteno in v dobro prebivalcev Slovenije. Srečno vsem trem, srečno okrepljeni Vladi in pa srečno Sloveniji!
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Franc Bogovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Lep dober dan, spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
Ker sem leto nazaj sedel v ministrskih klopeh, ki se bodo danes popolnile zagotovo z novo ministrico in dvema ministroma, si ne delam utvar, da je pred novimi člani Vlade enostavno delo. Zato s tega mesta najprej izražam na nek način pohvalo ali pa spoštovanje vsem trem, da so se odločili za to, da sprejmejo v teh časih to zahtevno funkcijo. Prepričan sem, da je obdobje, ki je pred Vlado - mi smo globoko v drugi polovici našega mandata, to je obdobje enega leta in pol -, obdobje, v katerem imajo novi ministri zelo omejeno možnost vplivanja na politike v Vladi, in zato je nujno, da bi bila Vlada čim prej operativna in da bi se čim prej tudi v državi naredilo kaj dobrega. Enajst mesecev je od tega, kar je Vlada v tej sestavi prevzela odgovornost, in kar zadnje tri mesece smo bili
19
DZ/VI/48. izredna seja
brez dveh ključnih ministrov, to je ministra, ki je odgovoren za gospodarski razvoj in tehnologijo, in pa ministra, odgovornega za zdravje. Gre za dve ključni področji, na katerih vsi vemo, da se mora v Sloveniji narediti korake v pravo smer, da dvignemo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, da bomo končno začeli več ustvarjati, da bomo lahko kaj tudi delili in ne nazadnje, da bomo tudi na drugem področju, na Ministrstvu za zdravje, naredili reforme, s katerimi bomo stabilizirali zdravstveni sistem, ki krahira iz leta v leto in je tik pred neko grožnjo, da bo v bodoče na področju zdravja slabše, kot je danes, če ne ukrenemo, če ne sprejmemo manjkajočih reform.
Kot dodatek k tema dvema manjkajočima ministroma, pri čemer vemo, zaradi česa sta izpraznjeni ministrski mesti, se je dodalo še to politično kupčkanje okoli ministra, odgovornega za Slovence, ki bivajo zunaj meja Republike Slovenije. To obdobje zadnjih treh mesecev je bilo obdobje, ko se je koalicija odločila, da korigira, da popravi koalicijsko pogodbo. Dokaj čudno, da se po 6, 7, 8 mesecih začenja popravljati koalicijsko pogodbo. Prav tako pa se je poleg zamenjave teh dveh manjkajočih ministrov koalicija ukvarjala v veliki meri tudi s tem, ali bo ohranila še nekatere ministre, katerim je tudi grozila grožnja, da bodo morali zapustiti ministrske prostore. Zato je zagotovo to neka okoliščina, ki ni v prid odločitvam Vlade, ki ni v prid Republiki Sloveniji, kajti v tem času se naša država nahaja v zelo resni situaciji in bi bilo treba narediti vse kaj drugega, kot ukvarjati se sami s seboj. Moram reči, da je bilo v uvodu k današnji točki s strani predsednice Vlade ocenjeno, kakšno je stanje v Republiki Sloveniji, koliko je bilo izboljšano okolje v tem zadnjem letu - bojim se, da je to zopet nek dober piar, da pa je realnost, da je resnica drugačna in da si je enostavno treba enkrat končno v tej državi pogledati v oči in probleme reševati oziroma se je treba teh problemov tudi lotiti.
Pet let je od tega, kar je v naši državi izbruhnila kriza. Vsi vemo, da je teh pet let zaznamovanih s tremi leti vlade gospoda Boruta Pahorja, enim letom vlade neke druge koalicije, v kateri sem tudi sam sodeloval, in zadnje leto zopet vlade gospe Alenke Bratušek. Mislim, da je Slovenija ob napakah, ki so bile narejene v teh letih konjunkture, v teh letih naredila še dodatne napake, ki so nas pripeljale v neko zagotovo nezavidljivo stanje in zagotovo ne v takšno stanje, kakršno je bilo na začetku te točke opisano s strani predsednice Vlade, ki je napovedala na nek način skorajda že obdobje, ko nam bosta začela teči med in mleko. Kaj pogrešam, da bi lahko bili ministri uspešni? Samo en minister v vladi je odgovoren za svoje področje, zagotovo pa mora biti usklajeno delo znotraj celotne koalicije, znotraj celotne vlade, da lahko minister tudi svojo politiko uresniči. Žal je bilo v preteklih mesecih zelo veliko iskric ravno v tem, po kateri poti želimo iti naprej, zato
pogrešam jasen dogovor v koaliciji, katera je tista pot, v kateri vidi koalicija izhod iz teh težav, in katere reforme je treba sprejeti, da bomo izšli iz te težke situacije. Samo čakanje na to, da se bodo okoliščine okoli nas toliko spremenile, da bo kar naenkrat za vse dovolj, zopet za delitev, nič pa ne bomo postorili pri sebi, je bistveno premalo. Zato pogrešam ta reformni naboj te koalicije. Tako kot je bilo rečeno, okoliščine se spreminjajo, zato je treba na spremenjene okoliščine odgovarjati, in tega naboja enostavno ni.
Ustvariti moramo tudi pogoje za to, da bo v družbi moč doseči nek širši družbeni konsenz, se pravi, da se poleg jasne usmeritve koalicije doseže dogovor najprej v tem hramu demokracije, v parlamentu, med koalicijo, opozicijo, in da preidemo od tu naprej v jasen dogovor tudi z ostalimi socialnimi partnerji, sindikati, delodajalci, upokojenci, mladimi, z vsemi deležniki v družbi, ki opozarjajo na iz dneva v dan slabše razmere. In tretja zadeva, ki jo zagotovo rabimo - rabimo tudi voditelje državnega kova, ki bodo znali potegniti narod za sabo, ne pa ustvarjati delitev in pa na nek način tudi iskati samo krivdo za nastalo situacijo v političnih nasprotnikih. In če sem govoril o treh pogojih, se pravi najprej o jasnem koalicijskem načrtu, mislim, da imamo velik problem. Leto, ki je bilo prikazano tudi z nekimi grafi, mislim, da je predvsem leto, v katerem se je na nek način seštelo učinke ZUJF, ki so bili sprejeti v neki drugi vladi, ne v tej vladi, ki sedaj vodi državo, res pa je, da so ti učinki veljali za celotno lansko leto in da je to leto, ki je bilo za nami, tudi leto, ki ga mirno lahko imenujemo nasilje nad davkoplačevalci. Če pogledamo odtujenost koalicije od realnosti samo na primeru nepremičninskega davka, je to več kot očitno.
Upam, da bo koalicijo srečala pamet. Jutri ima možnost na odboru za finance, ko bomo govorili o zahtevi za ustavno presojo, da to veliko zablodo odpravi in da se vprašamo tudi, kdo je odgovoren za to zadevo. Kajti to, kar se sedaj počne pri nepremičninskem davku, kliče po odgovornosti, in vemo jasno, da smo bili nekateri zelo jasni, se dali podučiti pri ustavnopravnih strokovnjakih, naredili simulacije, kaj ti zakoni pomenijo, vendar vladni, koalicijski stampedo je šel svojo pot. Še pred tem so bile sprejete druge davščine, od dviga DDV, prispevkov, ki so višji sedaj za obrtnike, za kmete, sprememba dohodninske zakonodaje in podobno. Se pravi učinkom ZUJF, ki jih je pripravil nekdo drug in je bil zato zelo kritiziran, so bili enostavno prišteti ti učinki, ki so bili sprejeti v okviru tega tako imenovanega nasilja nad davkoplačevalci, se pravi novih in novih davkov. Bojim se, da se ta model ne izide in da tu manjka ta gospodarska vizija, kako iz te zgodbe iziti. Tu manjka za moje pojme, ko govorim o prvi točki, ki je ključna, se pravi dogovor v koaliciji, večja enotnost. Nisem še slišal drugega od koalicije kot to, s čimer se kdo ne strinja, to je prva zadeva.
20
DZ/VI/48. izredna seja
Tudi s tega odra je bilo danes, ko smo govorili o ministrskih kandidatih, žuganje tistim, ki bodo prišli na določeno področje. Podobno se je dogajalo na hearingih, podobno se je dogajalo, ko ste iskali primerne kandidate, podobno se dogaja, ko se govori o potrebnih ukrepih na številnih področjih, kjer je treba dvigniti konkurenčnost v tej državi. Spoštovana koalicija, če ne bo tega dogovora danes, lahko s tega mesta mirno rečem, da se zelo bojim, kakšen bo učinek vseh treh ministrskih kandidatov, za katere sem že v uvodu dejal, da jim na nek način izražam spoštovanje, da so pripravljeni leto in nekaj mesecev pred volitvami, leto in pol, prevzeti to odgovorno funkcijo. Zato se mi zelo resno postavlja vprašanje, ali je bil ta namen gospoda Dragonje, da za 30 % zmanjša zaposlenost na MGRT, realen, ali je to dogovorjena ambicija ali je bil zgolj vložek, ki se je lepo slišal na odboru, kjer se je predstavil pred imenovanjem. Kaj bo naredil, kako bo naredil dvig konkurenčnosti, če pa imamo, kot sem že prej dejal, bolj ali manj ambicijo po več države, po več davkih, po hujših ukrepih? Kje so tiste poti, s katerimi bomo resnično prišli naprej? Ali bo ministrici za zdravje uspelo zatreti korupcijo?
Slišimo in beremo iz medijev, tudi informacije prihajajo do različnih ljudi, da je kar precej ljudi, ki so po svoje tako ali drugače tudi povezani z vplivnimi ljudmi iz koalicije, na nek način v neki spregi tudi na tem področju. En minister te koalicije je obupal nad tem. Bojim se, ali bo novi ministrici dopuščeno ali ji ne bo dopuščeno, da poseže na to področje in ali se ga bo lotila. Ali boste uspeli na področju zdravstva doreči smernice zdravstvene reforme, da potem tudi znotraj parlamenta in v širši družbi dosežemo ta konsenz? V Slovenski ljudski stranki smo mnogokrat že izkazali pripravljenost za iskanje tega političnega konsenza. Podprli smo v nekem času pokojninsko reformo, bili v lanskem letu kot opozicijska stranka zelo aktivno vključeni v sprejetje fiskalnega pravila, okoli katerega je bilo že danes govora. Kot vidimo, se na njem nič ne dogaja naprej. Prav tako obljubljamo tudi na nek način podporo vsem ukrepom, reformam na področju zdravstvene reforme, najbrž tudi potrebne delovnopravne zakonodaje, kjer moramo v državi sprejeti spremembe. Sprašujem pa se še enkrat, ali bo najprej dosežen politični konsenz znotraj koalicije, da ga potem iz parlamenta prenesemo in dogovorimo tudi z ostalimi deležniki v družbi.
Dovolite, da se na koncu obrnem tudi na to tretjo tezo, ki sem jo omenil, da rabimo dobre državne voditelje, ki bodo popeljali državo iz te krize. Hokejisti so imeli Anžeta Kopitarja, in je bil prvi najbolj predan, najboljši in si je tudi najbolj prizadeval za uspeh, ki so ga naši hokejisti dosegli. Žal še enkrat lahko rečem to, kar sem že dejal: besede predsednice Vlade s tega mesta danes in že nekajkrat s tega mesta, kjer ima zadnjih 11 mesecev odgovorno politično funkcijo, me ne navdajajo z optimizmom, da bi
bila gospa Bratušek oseba, ki bi znala povezati politiko, ki bi znala povezati slovenski narod, in bi enostavno stopili skupaj, iz enostavnega razloga, ker je iz nastopa v nastop več obtoževanja preteklosti, več iskanja krivcev pri tistih, ki so v nekem času sprejeli odgovornost, manj pa iskanja tega, kaj Slovenke in Slovence povezuje. Konec koncev pa mi v veliki meri - ne morem drugače, kot da s tega mesta izrazim še enkrat bojazen, da enostavno prva med ministri nima pregleda nad realno situacijo v državi, kajti iskanje teh pozitivnih točk, ki so bile na začetku pokazane, mislim, da temelji na zelo majavih osnovah. Sam sem po naravi optimist, vendar optimizem lahko seješ takrat, ko je za teboj ekipa, ki je predana temu delu, ekipa, ki ve, kaj hoče, in ekipa, ki za seboj potegne tudi druge ljudi.
Zato s tega mesta novim trem ministrom želim veliko dela, želim pa tudi dosti več vpliva na samo Vlado, da bo tudi Vlada izžarevala potrebo po sodelovanju v Republiki Sloveniji in po iskanju skupne poti, in pa več odločnosti. Glede na politično moč, ki je bila danes tu izpostavljena, ki jo ministri morajo imeti za to, da izpeljejo svoje programe, jim želim, da si jo okrepijo, kajti po mojem vedenju ti sedanji ministri, ki danes nastopajo ravno znotraj te delitve politične moči, nimajo nekih pomembnih mest v strankah. In če si te moči ne bodo povečali in bodo ostali odločni in vplivni samo tisti, ki so to moč že doslej izkazovali, se bojim, da bo ta voz Republike Slovenije še naprej drvel navzdol. Tega si ne želim, zato še enkrat veliko uspeha ministrom pri njihovem delu. Upam, da bomo v inventuro, ki jo bomo delali čez leto in pol, lahko zapisali, da je kaj pozitivno narejenega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev. Besedo ima gospa Alenka Pavlič, za njo naj se pripravita gospa Marija Plevčak in gospod Jožef Horvat.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Metod Dragonja, minister prvič, Metod Dragonja, minister drugič. Kandidat za ministra na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo gospod Metod Dragonja nam je na zaslišanju najprej predstavil svojo dosedanjo uspešno poslovno pot, tako v vlogi gospodarstvenika kot tudi že v vlogi ministra v slovenski vladi. Glede na svojo dosedanjo poklicno pot v gospodarstvu je poudaril, da bo skušal na podlagi dolgoletnih izkušenj in znanja prispevati k uspešnemu gospodarskemu okrevanju Slovenije. Najprej nam je osvetlil ključne realnosti makroekonomske situacije, na kratko je povzel, da je Slovenija v globoki, dolgotrajni gospodarski recesiji in edina država poleg Cipra, ki se ji v letu 2014 v Evropski uniji še vedno napoveduje negativna gospodarska rast. To po njegovem
21
DZ/VI/48. izredna seja
povečuje zaostanek Slovenije v gospodarski razvitosti znotraj Evropske unije, definicija pa postaja eno od ključnih tveganj za gospodarsko okrevanje. Meni, da so v Sloveniji zagotovljeni osnovni pogoji za zagon gospodarstva, zato si bo kot minister prizadeval za razvojno naravnano, podjetniško usmerjeno, moderno, konkurenčno ter tržno naravnano družbeno odgovorno gospodarstvo.
Poudaril je, da si bo prizadeval za takšno gospodarstvo, ki bo z rastjo dodane vrednosti in z ustvarjanjem delovnih mest zagotavljalo trajnostni razvoj in bo hkrati spodbujevalec razvoja drugih družbenih podsistemov. Gospod Dragonja meni, da so ključni elementi za zagon gospodarstva naslednji: krepitev konkurenčnosti, izboljšanje poslovnega okolja, vlaganje v zeleno razvojno politiko in infrastrukturne projekte, pospešeno črpanje sredstev iz finančne perspektive Evropske unije. Ključna vzvoda po njegovem za spodbujanje gospodarske rasti pa sta izvoz in ustvarjanje pogojev za oživitev investicij tako v javno infrastrukturo kot zasebni sektor. Zaveda se, da je ključno spodbujanje inovacij, razvoja in raziskav v javni sferi in zasebnem sektorju, spodbujanje prenosa raziskovalnih dosežkov v gospodarske družbe in njihovo uspešno trženje. Kot ključni element je izpostavil pomen modelov za komercializacijo novih tehnologij ter celovito izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh izobraževanja. Kot prioritetna področja, za katera bi se kot minister zavzemal, pa je navedel: izboljšanje poslovnega okolja tako za domače kot tuje neposredne investicije, krepitev konkurenčne sposobnosti slovenskih podjetij, še posebej izvoznikov, spodbujanje zelenih tehnologij in učinkovite rabe energije, spodbujanje vertikalnih povezav v gospodarskih verigah ter krepitev konkurenčnih prednosti mikro in majhnih podjetij.
Na področju razdolževanja in prestrukturiranja podjetij je izpostavil izboljšanje dostopa do virov financiranja in zniževanja stroškov financiranja gospodarskih družb ter finančno in poslovno prestrukturiranje na podlagi že sprejete sistemske zakonodaje. Za lažji dostop do kreditnih virov v bankah pa je njegova ambicija tudi uvedba sklada podrejenega kapitala v vrednosti okrog 500 milijonov evrov, ki bi v podjetje vstopil za obdobje 5 do 7 let. Pojasnil je, da bi bil omenjeni sklad lahko strukturiran kot hibrid med zasebnimi in državnimi sredstvi. Za olajšanje dostopa do kreditnih virov je izpostavil tudi potrebo po nadaljnji uporabi garancijskih shem, intenziviranju instrumentov izvoznega financiranja s strani SID banke in spodbujevalno-razvojnih platform ter potrebo po sodelovanju z DUTB. Želi si povečati učinkovitost delovanja ministrstva, organov v sestavi in izvajalskih institucij, zato je izpostavil: izločitev Direktorata za evropsko kohezijsko politiko v vladno službo, znižanje števila zaposlenih na ministrstvu za 30 % v roku enega
leta, ponovno vzpostavitev slovenske turistične organizacije, sprejetje ukrepov glede ureditve statusa agencije Spirit. Ob koncu je poudaril, da mora Slovenija razvijati podjetniški duh in podjetnost, postati ugodna destinacija za domača in tuja vlaganja, spodbujati delavnost ter odkrivati in spodbujati nacionalne šampione v gospodarstvu.
Gospod Dragonja je vztrajno, s polno mero natančnosti in premišljenosti odgovarjal tudi na postavljena vprašanja članov odbora. Strinjam se z njim, da je država regulator in delno spodbujevalec in da država ne more odpirati novih delovnih mest, pač pa mora postaviti temelje in okvirje za investitorje, ki bodo to storili. Všeč mi je, da poleg naštetih pogojev za izboljšanje delovanja gospodarstva gospod Dragonja zagovarja tudi razvoj turizma. Na tem področju smo slabi, ali zaradi neznanja, ali zaradi konflikta interesov, ali pa zaradi česar drugega. Tudi to je zlata jamica, ki lahko kaj prinese v državno blagajno. V strategiji razvoja turizma smo zapisali, da je gorsko kolesarstvo področje, ki lahko doda svoj doprinos. Tudi v nacionalnem programu športa je kot potencial navedeno gorsko kolesarstvo. Zakonsko pa je prepovedano. Skupaj s široko javnostjo menim, da je treba gorsko kolesarstvo spodbujati in da ima širši vpliv na družbo in državljane, zato si zasluži samostojen zakon. V zagovor temu naj povem, da ima gorsko kolesarstvo velik vpliv na več resorjev. Je šport, spada v resor šolstva in športa; skrbi za zdravje državljanov, tako fizično kot tudi psihično, torej pokriva resor zdravja; je turistična veja, ki je neizkoriščena, ker je to sedaj prepovedano, v blagajno pa bi lahko prinašala denar.
Ne nazadnje, ponosni smo, ko nam naši športniki z olimpijad nosijo kolajne in visoke uvrstitve, torej športniki skrbijo za promocijo Slovenije. Tudi v gorskem kolesarstvu imamo šampionke in šampione svetovnega formata, evropske prvakinje in prvake, ki pa doma ne smejo trenirati, in Slovenija ne sme prirejati tekem zato, ker je gorsko kolesarstvo prepovedano. Zato bodočega ministra prosim, da podpre gorsko kolesarstvo in skupaj z drugimi kolegi v Vladi čim prej gorskemu kolesarstvu da zeleno luč in posledično samostojen zakon. Močno podpiram tudi videnje bodočega ministra o krepitvi lesnopredelovalne industrije, saj je na Gorenjskem, od koder prihajam, lesna industrija že tradicija, zato ji je treba v teh težkih časih pomagati. V mislih imam uspešno podjetje Lip Bled, ki je uspešno v tujini, doma pa se spopada s celim kupom težav, od tega, da do nedavnega ni imelo dostopa do zadostne količine osnovne surovine, to je lesa, do preostalih birokratskih ovir. Upam, da bo gospod minister, trenutno še kandidat, podprl izgradnjo lesnega centra na Bledu, saj imajo skupaj z Bohinjem odlične možnosti za razvoj in odpiranje novih delovnih mest. In na koncu, ocenjujem, da je bila predstavitev gospoda Metoda Dragonje primerna, tudi odgovori na
22
DZ/VI/48. izredna seja
vprašanja izčrpni, bili so zelo natančni in zelo podrobni. Videlo se je, da ima veliko izkušenj tako s področja gospodarstva kot tudi sicer iz svojega prvega ministrskega mandata. Ocenjujem, da je na pravi poti, da postane uspešen minister v vladi Alenke Bratušek. Želim mu uspešno delo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim!
Danes odločamo o dveh izjemno odgovornih mestih ministrov. Gospodarsko in zdravstvo sta velik problem in težava v naši državi. Če ne bomo v tej smeri, se pravi v smeri gospodarstva, napravili koraka naprej, potem ne vidim nobene možnosti za izboljšanje stanja v naši državi. Glede na to, da je predlagan za mesto ministra za gospodarstvo gospod Metod Dragonja, upam in želim, da bo lahko uspešno deloval na tem svojem področju, ki ga zelo dobro pozna, saj prihaja iz stroke. Vendar bo verjetno imel kar nekaj težav že na samem začetku, kajti na vidiku je nekaj podjetij, ki so pred stečajem, pred preselitvijo v tujino, in tu bo njegovo delo treba začeti takoj, sedaj, ob prevzemu. Prepričana sem, da je gospodarski resor prva violina v državi, seveda ob sodelovanju z Ministrstvom za finance. Ti dve ministrstvi vsekakor morata sodelovati z roko v roki. Tudi brez denarja gospodarstvo ne more biti učinkovito. Drugo ministrstvo je Ministrstvo za zdravje. Vemo, kaj se je dogajalo in zakaj je prejšnji minister odstopil. Vsekakor smatram, da se bo ministrica morala zavzeti za to, da obdržimo javno zdravstvo, da vsem tistim, ki imajo pod palcem dovolj denarja, omogočimo, da se zdravijo, kjer se lahko, hkrati pa omogočimo javno zdravstvo vsem tistim, ki so na robu preživetja, ki si za zdravstvo ne morejo privoščiti niti evra več.
Pričakujem, da bo ministrica uredila oziroma sprejela vse potrebne korake, da bomo javno zdravstvo strogo ločili od zasebnega. Tako da pričakujem tukaj tudi njeno takojšnjo angažiranost. Vsekakor pa upam, da niti eden niti drugi minister ne bosta svojega dela začela s spreminjanjem aktov in zakonov, kajti to je navada, s katero smo nekako navajeni delovati, ampak da vzameta stvari, ki so dobre, in jih nadgradita z novimi predpisi, ki bodo pozitivno učinkovali tako na eno kot na drugo ministrstvo in seveda na zadovoljstvo nas vseh, državljanov. Moram povedati še to, da me zelo moti v javnosti ogromno komentarjev v zvezi z ministrovanjem, iskanjem ministrstev oziroma ministrov za zasedbo prostih mest. Lepo je govoriti teorijo, praksa je nekaj drugega. In tisti, ki ste kdaj delali v gospodarstvu, veste, kakšna razhajanja so tukaj. Treba je biti načelen, pošten in si na takšen način zbrati okoli svojega delokroga tudi poštene in verodostojne kadre.
Politika bi se morala iz teh mest umakniti. Vendar je še vedno preveč prisotna povsod.
Oba ministra bosta seveda morala imeti veliko politične volje in moči za to, da bosta stopila v boj s korupcijo in klientelizmom. Mislim, da bomo vsi poslanci morali pri tem stopiti v korak z njimi in jim ob njihovih pravih predlogih in odločitvah tudi pomagati. Tukaj imamo še tretjega ministra brez listnice, ta pa, kot vemo, bo zadolžen za povezovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu in verjetno bo tudi poskrbel za odpiranje možnosti za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in slovensko skupnostjo zunaj Republike Slovenije. In pa seveda bo poskrbel tudi, ker veliko govorimo o turizmu, za turistične izmenjave, ker naša država leži v prijetnem okolju in so možnosti za turizem dokaj velike. Seveda ob koncu želim vsem trem pri delu čim manj ovir in da bo njihovo prizadevanje usmerjeno v pozitivno reševanje in v dobro vseh nas, ki živimo v tej lepi Sloveniji.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Jožef Horvat. Prosim, da se za njim pripravijo gospod Zvonko Černač, dr. Andreja Črnak Meglič in gospa Alenka Bikar.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovana slovenska vlada!
Najprej vam ena pobuda, gospa podpredsednica - mislim, da moramo spremeniti poslovniška navodila in pravila, da ko imamo takšne seje, je le dobro, da so kandidati za ministre in ministrice tukaj v dvorani. Težko je govoriti nekomu in o nekomu, ko ga ne gledaš v oči. To moramo popraviti.
Kolegice in kolegi, bolj kot karkoli drugega danes Slovenija potrebuje politično poenotenje, politično poenotenje. In v tem političnem poenotenju bi se morali do konca mandata, se pravi do konca leta 2015, poenotiti glede morda ne več, morda samo okoli treh prioritet in jih potem skupaj realizirati. Ampak nerodno je, da bi opozicija povabila k sodelovanju koalicijo. Koalicija je tista, ki mora ponuditi roko opoziciji. Kar se tiče Nove Slovenije, smo pripravljeni pomagati. Slovenija se danes utaplja, Slovenija se utaplja. Mi to vidimo, poslanci in vodstvo Nove Slovenije, ko smo v tem času obiskali že 17 regij. Že 17 regij. Želimo namreč realizirati eno od naših političnih usmeritev, ki smo jo zapisali z dvema besedama, to je "blizu ljudem". In ljudje nam govorijo, da je Slovenija dežela dveh seznamov. Saj vsi prebiramo dnevno časopisje, poslušamo radio, gledamo televizijo. Dan za dnem nas, vsaj mene, obremenjujejo z raznoraznimi seznami, seznami politikov, ki so bili deležni poceni letalskih kart, seznami upravičencev do visokih bančnih kreditov, ki ne bodo nikoli odplačani, s seznami privilegiranih borčevskih pokojnin, s
23
DZ/VI/48. izredna seja
seznami tajkunov, ki so si nepošteno prigrabili premoženje na račun malega človeka. Imamo neenaka merila v slovenskem pravosodnem sistemu, ker nimamo pravne države.
In na drugi strani, gospe in gospodje, imamo seznam marljivih državljanov, malih podjetnikov, delavcev, kmetov, ki obračajo, 20-krat obrnejo vsak evro, preden ga potrošijo, če proti koncu meseca sploh imajo kakšen evro v žepu. In plačujejo v nekem strahospoštovanju davčne oziroma državljanske obveznosti, da jih ne doleti izvršba, včasih tudi za 20 evrov. Včeraj sva bila s predsednico Nove Slovenije gospo Ljudmilo Novak med ljudmi v kar nekaj občinah v Pomurju. Gospe in gospodje, realni svet je takšen, da je na terenu obup, na podeželju je obup, še posebej sedaj, ko so ljudje dobili informativne izračune za davek na nepremičnine. In v zadnjem času ugotavljam, da ne samo, da smo dežela dveh seznamov, ampak da smo dežela dveh svetov. Eno je realni svet, drugo je pa nek paralelni svet, v katerem živi ta vlada. Vse je boljše, kot je bilo pred enim letom, vse je oh in sploh, živimo neverjetno dobro. Jaz bi srčno želel, da bi Vladi to uspelo in bom prvi med tistimi, ki bodo Vladi čestitali, ko bo res tako. Oprostite nekoliko čustvenemu govoru, ampak bom zdaj govoril o kandidatu za ministra za gospodarstvo.
Mislim, da je ključno, in res, tako kot sem že večkrat povedal, v stilu Steva Ballmerja bi morali tukaj vsi kričati Gospodarstvo, gospodarstvo, gospodarstvo in še enkrat gospodarstvo! Mene je gospod Metod Dragonja - poznam njegovo zgodovino, vsaj približno poznam njegove reference, ki jih je dosegel v tujini na področju korporativnega upravljanja in tako naprej - na predstavitvi na odboru pozitivno presenetil in sem vesel na nek način, da se je odločil za ministrsko pozicijo. Ko sem gledal in poslušal njegovo predstavitev, sem ga moral vprašati: "Gospod Dragonja, ali imate pri predsednici Vlade gospe Alenki Bratušek absolutno politično podporo, absolutno politično podporo?" Odgovora ni bilo. Moral bi biti danes gospodarski minister nek nadminister, tudi če se to nekako slabo sliši, ker drugače ne bo nič, nič ne bo s temi njegovimi idejami, ki nam jih je predstavil na slidih in v svojem ustnem nastopu. Mi nimamo danes gospodarske strategije - da se razumemo, vse to, na kar opozarjam, ni krivda samo te vlade, ampak ta vlada ima danes v tej državi največjo politično moč in lahko naredi karkoli, seveda dobrega za državljane. Nimamo gospodarske strategije, zato nimamo niti strategije slovenske zunanje politike oziroma gospodarske diplomacije, ker ne vemo, v katero smer želimo iti. In če ne vemo smeri, potem so, saj vsi vemo, vsi vetrovi dobri.
Gospa predsednica Vlade večkrat pravi in si izbere takšno skalo na koordinatnem sistemu, da je ta gospodarska rast z minus 4,6 na minus 0,6 zelo strma. Več kot 45-stopinjski naklon ima krivulja oziroma premica, ki jo je narisala gospa premierka. Jaz bi želel in jo tukaj
sprašujem - upam, da nas posluša -, kateri so gospodarski ukrepi te vlade, ki so prispevali k tej gospodarski rasti od minus 4,6 do minus 0,6. Ali je Vlada identificirala te ukrepe? Če jih je, potem jih je namreč treba intenzivirati, da bo ta gospodarska rast še višja. Sprašujem pa se, kaj imajo od te rasti naši ljudje. Vedno več jih je na cesti; 130 tisoč je številka brezposelnih, jutri jih bo še več. Kaj pomaga regiji Pomurje, da dobi v Cannesu mednarodno nagrado kot najbolj atraktivna regija za tuje investitorje, ko pa investitorji pridejo, so pa v Ljubljani vsa vrata zaprta? In Slovenija je še vedno hermetično zaprta. In ker gospod Metod Dragonja ni zagotovil, da ima pri predsednici Vlade absolutno politično podporo, sem skeptičen, da bo realiziral svojo vizijo, zato moje podpore na odboru ni dobil. Enako bomo ravnali tudi pri glasovanju o ostalih dveh kandidatki in kandidatu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim!
Danes pravzaprav ne govorimo samo o posameznih kandidatih in kandidatki za ministre in ministrico, ampak na nek način govorimo o vladi Alenke Bratušek v celoti. Skoraj tri mesece je že za nami, ko je ta vlada brez ministrov na dveh ključnih resorjih, na gospodarstvu, na zdravju, in ko je ta vlada Alenke Bratušek v malo daljšem obdobju izgubila tudi nekatere druge ključne ljudi, ki so delovali v okviru njenega kabineta in katerih izjave so govorile o tem, vsaj takrat, ko so bili na ta mesta imenovani, da bodo gospodarsko sliko te države v letu dni temeljito spremenili. Odstopil je potem minister za gospodarstvo gospod Stepišnik. Zakaj že? Zaradi malo manjšega greha, kot ga imajo nekateri drugi njegovi kolegi, ki še vedno sedijo v vladnih vrstah, na spisku. Odstopil je državni sekretar, ki je bil zadolžen za investicije, posredno za podporo gospodarstvu, ki je govoril o tem, kako bo ta vlada v slabem letu dni zagnala gospodarsko rast, pripeljala do razdolžitve podjetij, ki je sedel tukaj v vladnih klopeh takrat, ko se je iskalo rešitve za Peko. Kot veste, se je ta zgodba nesrečno končala. Nesrečno se končuje tudi njegov poskus reševanja Cimosa in tako naprej. Se je pa ta zgodba srečno končala zanj osebno. Direktno iz kabineta predsednice Vlade Alenke Bratušek se je zavihtel na mesto prvega moža Luke Koper.
In zaradi tega danes, ko govorimo o popolnitvi vlade Alenke Bratušek, ne moremo govoriti samo o posameznih ljudeh, členih te vlade; govorimo o kompetentnosti Vlade kot celote. In če ustreznih kompetenc v celoti ni, potem jih žal ne morejo izboljšati niti najbolj kompetentni ljudje. Večkrat je bil že omenjen kandidat za ministra za gospodarstvo, pri katerem smo, ko smo ga poslušali, nekako dobili
24
DZ/VI/48. izredna seja
občutek, da se ne zaveda, v kakšno vlado pravzaprav vstopa. Verjetno bi velik del tega, o čemer je on govoril na matičnem odboru, celo uresničil, vendar v neki drugi vladi, ne bo pa tega mogel uresničiti v vladi Alenke Bratušek, ker je njena politična platforma, njen način funkcioniranja, njena paradigma popolnoma v nasprotju s tistim, kar ta kandidat kot minister na tem področju zagovarja. Gotovo je, da ne bo mogel uresničiti niti te minimalne zaveze, ko je govoril o tem, da je 30 % ljudi na ministrstvu za gospodarstvo verjetno preveč in da bi jim bilo bolj koristno najti neko drugo delo, da ne govorimo seveda o drugih posegih, ki bi jih morala vlada Alenke Bratušek narediti na javnem sektorju, če bi želela dejansko ohraniti tisto, kar ves čas poudarja, našo suverenost. Kajti naša suverenost se ne ohranja z dragim, pretirano dragim zadolževanjem.
Zaradi tega se naša suverenost v zadnjem letu ni ohranila ali izboljšala, kot razlaga ljudem, pač pa se je bistveno zmanjšala. Mi smo danes bistveno manj suvereni, kot smo bili pred letom dni. Prvič zaradi tega, ker smo bistveno bolj zadolženi, ker se je javni dolg v slabem letu dni povečal za toliko kot v treh letih Pahorjeve vlade, in drugič zaradi tega, ker se je ta javni dolg povečal pod izjemno visokimi obrestnimi merami. Ali je normalno, da ima neko državno podjetje za svoje obveznosti iz najetih kreditov trikrat nižje obresti kot država? Seveda to ni normalno, kar pomeni, da bi se lahko ta država, če bi vlada Alenke Bratušek vodila drugačno politiko, zadolžila ceneje, pa se ni, pa se ni, in s tem je ogrozila dolgoročno prihodnost številnih mladih, vseh tistih, o katerih govori, da morajo trkati na vrata tujine, ker doma ne dobijo dela. In to je eden večjih problemov te države, ki se je v zadnjih 11 mesecih še zaostril. Ne samo da se je povečala brezposelnost, povečala se je tudi strukturna nezaposlenost. Vedno več je tistih ljudi, mladih, ki iščejo prvo zaposlitev in ki ne morejo priti do dela, vedno več, in na tem polju ni bilo narejeno ničesar. Poslušali smo velike besede o programih za mlade, ki bodo narejeni, o 9 milijonih evrov, ki da so bili izpogajani iz enega evropskega sklada za ta namen, da se ta strukturna neskladja spremenijo. Ampak učinka programa, ukrepov, ki bi pripomogli k temu, da bi se ta slika začela obračati v drugo smer, ni.
In tudi v tej koalicijski pogodbi, ki naj bi jo izvrševali novi ministri in ministrica, govorite in ponavljate vedno iste besede. O razdolževanju gospodarstva smo poslušali praktično leto dni. O zagonu gospodarstva poslušamo ves čas, malo manj ali pa nič pa nismo poslušali o konkretnih ukrepih, in še toliko bolj, ker ne gre za 4-letni mandat, ampak gre za dobro leto dni in pol. Za dobro leto dni in pol, ko naj bi se tisto, kar je bilo podpisano in kar je bilo zapisano, vsaj v veliki meri tudi uresničilo. Saj ni dvoma o tem, da se bodo ti kazalci izboljševali. Na začetku današnje predstavitve ministrice in ministrov s strani predsednice Vlade, ki to ni bila, smo poslušali
predvsem njeno samohvalo o dosežkih te vlade in že ničkolikokrat ponovljeno kritiko prejšnje vlade. In v okviru tega smo seveda poslušali mantro o tem, kako so danes gospodarski kazalci boljši, kot so bili pred letom dni, ker je padec nižji, kot je bil pred letom dni in tako naprej. Nismo pa seveda poslušali druge plati te medalje, da je ta država in s tem vsi državljani bistveno bolj zadolžena, kot je bila kdajkoli, da bo breme teh obresti bremenilo predvsem mlade generacije in da je bila v enem delu ta zadolžitev dosežena po enormnih obrestih merah, ker ni mogoče primerjati 3-letne zadolžitve z 10-letno, kar je naredila predsednica Vlade.
In ne drži, da je bila najdražja zadolžitev realizirana v času, ko je Ministrstvo za finance vodil dr. Janez Šušteršič, ampak je bila najdražja zadolžitev realizirana v mandatu te vlade, ko je Ministrstvo za finance vodil dr. Uroš Čufer. Ampak to niti ni toliko pomembno, da se tukaj prepiramo za oslovo senco. Pomembno je, ali bi se dalo zadolžiti ceneje in s tem dejansko dolgoročno vplivati na našo večjo suverenost ali ne, in tega izziva ta vlada ni sprejela in nas je zaradi tega pahnila v izjemno spiralo zadolževanja. Ta številka se približuje 30 milijardam evrov, na letni ravni samo za odplačilo obresti okrog milijarde evrov, kar je ob prihodkih v proračun, ki na letni ravni znašajo okrog 8 milijard evrov, številka, ki je ne prenese nobena ekonomija. Šele če bi imeli 5 do 6-odstotno gospodarsko rast na letni ravni, bi mogoče zmogli taka bremena, ne pa ob negativni ali ob nekaj desetink odstotni gospodarski rasti, ki se ji bomo približali na koncu letošnjega leta oziroma v naslednjem letu. In normalno da - hvala bogu, da prihajamo iz te recesije, saj so se vsi trgi okrog nas že segreli. Slovenija ostaja letos edina rdeča pika z negativno gospodarsko rastjo v evroprostoru, in glede na to, da smo ob iztekajoči finančni perspektivi, bi morali delati res narobe, da se vsi ti učinki tega investiranja ne bi nikjer poznali.
Torej, ni konkretnih ukrepov, ni časovno dimenzioniranih ukrepov, tudi nekih zavez, ki bi sledile, če to ne bo uresničeno. Zaradi tega so te napovedi na gospodarskem in tudi na drugih področjih verjetno nerealne. Predsednica Vlade je govorila tudi o vrstah, v katerih stojijo državljani leta in leta, tudi v času njene vlade - ta del je sicer izpustila -, stojijo v vrstah za zdravnika in tako naprej. Je pa ta vlada ustvarila nove vrste, izjemne vrste, birokratske vrste. V njih stojijo državljani zadnji teden dni pred okenci upravnih enot in izpostav Gursa. Popolnoma nepotrebne so bile te vrste. Ni jih bilo treba ustvariti, za to ni bilo nobenega razloga. Pri sprejemanju Zakona o davku na nepremičnine smo opozarjali, da sistem na uvedbo takega davka, kot je bil uzakonjen in kot ste ga uzakonili, ni pripravljen, in zdaj se kažejo posledice te odločitve - ne desettisoče, stotisoče državljanov bo v naslednjih dneh, tednih in mesecih moralo izgubljati svoj čas za
25
DZ/VI/48. izredna seja
to, da bodo urejali neke administrativne, birokratske napake.
To je dejansko Slovenija vrst, birokratskih vrst, ki jo ustvarja vlada Alenke Bratušek. Zaradi tega je ta vlada popolnoma nekompetentna, da bi lahko govorila o kakšnih vsebinskih ukrepih na drugih področjih, če je zakuhala eno največjih sramot v zadnjih 20 letih. In bi bilo prav, da se te stvari presekajo ne glede na odločitev Ustavnega sodišča. Treba se je posipati s pepelom in priznati, da sistem ni bil pripravljen. Letošnje leto naj teče po starem sistemu in pripravimo vse, kar je treba, da se bo lahko v drugem letu uveljavil nov sistem, in seveda odpravimo oziroma odpravite vse tiste nebuloze, kjer je največ teh problemov zaradi tega, ker ste uvedli nek unikum, ki ga ne pozna nobena država pri obdavčitvi teh nepremičnin. Govorim o rezidenčnih, nerezidenčnih nepremičninah in podobnem, kjer se dogajajo res smešne stvari. Finančnega učinka zaradi tega pa skoraj ni. Torej o vrstah, o katerih je govorila predsednica Vlade, je treba poudariti, da jih ta vlada žal ustvarja, in če jih ustvarja, nove in nove, tudi tam, kjer jih doslej nismo poznali in kjer so nepotrebne, jih tudi na tistem področju, kjer ljudi najbolj bolijo zaradi tega, ker je ogroženo njihovo zdravje, žal ne bo sposobna odpraviti, ne glede na kompetence in sposobnost ministrice. Naj mi ne bo zamerjeno, ko smo praznovali 25-letnico stranke, je predsednik našega odbora v kraju, kjer smo praznovali, dejal približno takole - bom približno povzel in upam, da mi ne bo zameril njegovih besed. Rekel je: "Titanik so gradili profesionalci, Noetovo barko amaterji." Ko sem po poročilih spremljal podpis koalicijske pogodbe in izjave ob tem, sem imel občutek, da so ponovno na delu profesionalci, ne zaradi posameznih ministrov in ministrice, ki vstopajo v to vlado.
Zaradi nekompetentnosti te vlade teh imen seveda ni mogoče podpreti, ker žal njihovo delo ne bo uresničeno v celoti tako, kot bi lahko bilo, če bi bila vladna ekipa drugačna, kot jo poznamo danes.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima dr. Andreja Črnak Meglič, za njo se pripravita gospod Jakob Presečnik in gospod Branko Smodiš.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi, prav lep pozdrav!
Res je, na ministre smo čakali kar nekaj časa, pa vendar se zdi, da je imela premierka kar srečno roko. Zlasti za ministra za gospodarstvo lahko rečemo, da bomo v vladno ekipo dobili izkušenega človeka, tistega, ki ima bogate izkušnje s področja, ki ga bo nekako uredoval oziroma obvladoval, in na drugi strani človeka, ki je izkušnje z ministrovanjem že imel. Tudi njegov program je vsaj mene, čeprav nisem velika poznavalka tega področja, v celoti
prepričal in lahko mu želim samo srečo, da bo z našo pomočjo naredil čim več za to, da se zaustavijo negativni trendi v gospodarstvu in seveda za to, da se bo voz ponovno obrnil navzgor. Tudi za konkretne ukrepe, ki jih načrtuje, se mi zdi, da so tisti, ki gredo v pravo smer. Nekoliko več pa bi želela reči o področju zdravstva in kandidatki za novo ministrico. Prijetno je presenetila s svojim res dobrim poznavanjem področja, na katerem ne nazadnje profesionalno dela že več kot 20 let. Tisto, kar se mi zdi zelo pomembno, je, da prihaja iz javnega zdravja, to se pravi po dolgih dolgih letih imamo ministrico oziroma ministra, ki ne prihaja iz vrst klinikov, ampak od spodaj, kot se temu reče, nekoga, ki pozna zdravstveno sliko prebivalstva in ve, kaj je treba storiti.
Zato upam, da bo uresničila eno svojih prvih zavez, to je, da bo dala absolutno prioriteto tudi primarnemu javnemu zdravstvu in pa seveda primarnemu zdravstvenemu varstvu. Poglejte, če je nekje v svetu razmerje sredstev, ki se namenjajo za osnovno zdravstveno dejavnost in pa za sekundarno in terciarno dejavnost, razmerje 50 : 50, je to razmerje v Sloveniji 20 : 80 na škodo osnovnega zdravstvenega varstva. Ta trend, glede na izjemno vlogo, ki ga ima osnovno zdravstveno varstvo, je treba na vsak način prekiniti, ga okrepiti zato, da bo na nek način ta okrepljena ekipa lahko učinkovito opravljala vlogo, na eni strani zagotavljanja tistih zdravstvenih storitev, ki jih seveda takšna stroka lahko zagotavlja, na drugi strani pa tudi seveda za to, da predstavljajo neke vrste varuha pri tem, kakšni primeri se napotujejo potem na višje ravni, ki so seveda tudi zahtevnejše in pa seveda tudi dražje. Seveda ne smem mimo tega, da povem, da smo Socialni demokrati veliki zagovorniki javnega zdravstva. In seveda pri tem javnem zdravstvu to za nas pomeni tudi to, da bomo postavili jasno ločnico med javnim in zasebnim, da ne bomo imeli na eni strani dvoživk, ki bodo nekontrolirano prehajale iz enega sistema v drugega in seveda to v veliki meri počele tudi na netransparenten način, in na drugi strani, da tisto, kar je zasebno, mora slediti približno enakim kriterijem kot tudi v javnem sistemu, če je iz tega financiran. Gre za to, da naj bi veljali enaki računovodski standardi, transparenten način vodenja knjig in pa seveda tudi nadzorstvo nad tem.
Druga stvar, ki je za nas zelo pomembna v sami dejavnosti, pa je seveda ničelna toleranca do vsakršne oblike korupcije. Poglejte, več kot dva meseca je že minilo od izbruha velikih korupcijskih afer v zdravstvu, pa vendarle do dandanes nobena od teh zadev še ni doživela epiloga, ljudje pa se sprašujejo, kaj za božjo voljo počno tisti, ki so organi pregona, in na drugi strani tudi tisti, ki seveda morajo zagotoviti učinkovito nadzorstvo in pa kriterije za to, da se nekaj podobnega ne bo več dogajalo, kar pomeni seveda ureditev področja javnih naročil, transparentnost, standardizacija in pa
26
DZ/VI/48. izredna seja
tudi večji nadzor nad tem, kako se to izvaja. Sama kandidatka je omenila smer, ki je za nas Socialne demokrate tudi zelo pomembna, to je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki skupaj s sredstvi, ki jih neposredno plačujemo iz žepa, predstavlja že 30 % financiranja našega zdravstva. To nas uvršča med države z najvišjim deležem sredstev neposredno iz žepa. In na drugi strani - zakaj je to pomembno? Zato, ker je sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja takšen, da zanj plačujemo vsi enako, tisti z zelo zelo debelimi denarnicami, in tisti, ki praktično komaj vežejo konec s koncem.
Zato je treba ob ukinitvi tega postaviti nadomestni sistem. In ta nadomestni sistem seveda ne sme biti tak, da bi obremenjeval gospodarstvo, ampak ta problem lahko rešimo na način, da bo obvezna zdravstvena dajatev, ki jo zagovarja tudi kandidatka, obremenjevala neto prihodke, in to na način, da bi upoštevali tudi socialno-ekonomski položaj upravičenca. S tem bo sistem postal pravičnejši. In to za nas pomeni pravzaprav eno izmed ključnih zahtev, ki jih postavljamo pri prenovi zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, ravno zaradi tega, ker vemo, da časa ni neomejeno. Treba se je lotiti problemov pri koreninah in začeti s tistimi, ki so najbolj pomembni. Všeč mi je, da je kandidatka poudarila, da na nekaterih področjih ne bo odkrivala tople vode, da so njeni predhodniki opravili pomembno delo. Sama jim dajem priznanje, vsak od njih se je res potrudil, vendar pa v l0 letih pač reforme nismo doživeli. In nemogoče je pričakovati, da bo reforma izvedena od danes do jutri, nemogoče. Zato še enkrat, pomembne so prioritete in - zdaj pa tisto, kar ji še posebej polagam na srce - iskanje maksimalnega možnega konsenza.
Nedavno smo bili obveščeni, da je bil imenovan svet za zdravstvo. V njem sedijo ljudje, ki so seveda pomembni strokovnjaki in zdravniki, ki imajo svojo vizijo, kako zdravstvo razvijati. Toda zdravstvo ni samo zdravstvena dejavnost, ki jo poznajo zdravniki. Poleg njih poznajo zdravstvo tudi drugi zdravstveni delavci, ki predstavljajo kar pomemben kos te pogače. Zdravstvo so tudi uporabniki. Zdravstvo so uporabniki, ki plačujejo zdravstveno varstvo, in zato je treba iskati rešitve v soglasju z vsemi. Če se bo prihajalo z enostranskimi odločitvami, ne bomo potegnili tega našega zdravstvenega voza nikamor. To so pokazale izkušnje predhodnikov in zato plediram, da to opozorilo jemljemo resno in da se usedemo skupaj in iščemo maksimalni možni konsenz. Ne nazadnje se strinjam tudi z opozicijo - zdravstvo je prepomembno, da bi postalo področje neke ozke skupine ljudi. In seveda ministrici, ki ima veliko poguma in je vstopila v zelo neugodne čevlje, želim pri delu veliko uspeha in seveda tudi ponujam roko, da bomo rešitve, ki bodo v naše skupno dobro, tudi našli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Pred gospodom Brankom Smodišem ima besedo gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi!
Glede na to, da imam sorazmerno malo časa, bom samo nekatere stvari navedel, da pustim še drugim kolegom nekaj časa. Najprej bi rad malo pokomentiral ali pa se obregnil ob nekatere podatke, ki jih je dala ob uvodni predstavitvi predsednica Vlade, predvsem podatke o oceni zadolžitve Slovenije v preteklih letih. Torej, po mojem prepričanju in prepričanju finančnikov, ki se s temi problemi ukvarjajo in ki to poznajo, so bili ti podatki dobesedno zavajajoči. Vsi finančniki vedo, da je bila daleč najdražja zadolžitev novembra 2013, torej ta, izvedena pred nedavnim, in še to pri nekem neznanem kupcu. Primerjava med oktobrom 2012 in majem 2013 je pa praktično izenačena. Seveda je treba pri tem upoštevati zadolžitve oziroma zahtevane donose na 3-letno obveznico, na 10-letno obveznico, ker v primeru, da jih uporabljamo kar tako, direktno linearno, mnogokrat primerjamo hruške z jabolki, kot ponavadi pravimo. Toliko o teh zadolžitvah in zavajajočih podatkih, ki seveda pridejo prav pri takšni razpravi.
Drugo, kar mislim uvodoma še reči, je to, da v Sloveniji žal vlada dobesedno izredno stanje na področju teh obvestil, ki jih dobivamo, dobivajo lastniki nepremičnin kot ocenjene davčne obveznosti. Eden od ciljev tega novega zakona o davku na nepremičnine je bil sicer dober. To je, da se uredijo nekatere evidence, da se uredijo lastništva, vendar to, kar smo mi vseskozi opozarjali, to bi bilo treba urediti v nekem določenem roku, na primer v roku enega leta, za ta čas uporabiti nekatere druge ukrepe za popolnitev državne blagajne in v tem letu seveda urediti te zadeve. Zdaj bomo pa, tako kot sem takrat v razpravi rekel, postali svetovni prvaki v tem, da dva zakonca živita na različnih naslovih, eden v Celju, drugi v Piranu, ali pa obratno, da imamo neskončno število nekih osebnih služnosti, ki po mnenju odvetnikov niso tako enostavne zadeve in lahko prinesejo v prihodnje velike probleme na področju lastništva in uporabe nepremičnin. Zagotovo se tega v današnjem času niti ne zavedamo, ampak grem pa na današnjo temo, na tri kandidate za ministre v Vladi Republike Slovenije.
Torej prej je, mislim da, ena od kolegic rekla, da je imela predsednica Vlade srečno roko pri imenovanju treh kandidatov. Jaz bi si želel, da bi ta srečna roka te podpise pod tri kandidate dala pred približno tremi meseci, takrat, ko je ta problem nastopil. Sam sem bil na predstavitvi kandidatke za ministrico za zdravje. Napoved za njeno delo je dobra. Tudi kolegi, ki so bili na predstavitvah drugih dveh kandidatov, nimajo bistvenih pripomb, ampak sprašujem se
27
DZ/VI/48. izredna seja
pa, zakaj ti kandidati - oziroma bi morali biti že ministri pred tremi meseci - niso sodelovali pri pisanju koalicijske pogodbe. Zagotovo bi bila bolj kvalitetna, boljša in bi pomenila večji napredek Slovenije. Pri tem bom zaključil. Kot smo že v mnenju poslanske skupine rekli, koalicija mora seveda dati svoj glas za nove ministre in s temi novimi ministri delovati v dobro Slovenije do konca mandata. Bomo pa videli, kako bo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Branko Smodiš, za njim se pripravijo gospod Jerko Čehovin, mag. Ivan Vogrin in gospod Samo Bevk.
BRANKO SMODIŠ (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani vsi prisotni, dober dan!
Osredotočil se bom samo na kandidate, ker je prej že bilo marsikaj drugega omenjeno, kaj ne gre tukaj zraven. Kandidatka za ministrico in kandidata za ministra so v tem kriznem in turbulentnem času sprejeli zelo pogumno odločitev in veliko odgovornost, še posebej gospod Metod Dragonja, saj prevzema ministrstvo, od katerega se največ pričakuje, in to je gospodarska rast. Imel bo najtežjo nalogo od vseh ministrov. Pri predstavitvi me je gospod Dragonja prepričal, da je primeren kandidat. Upam tudi, da bo kot minister uspel ministrstvo za gospodarstvo peljati tako, da bo ob bok Ministrstvu za finance in da bo res gospodarska rast. Nadalje, nič lažje ne bo niti kandidatki za ministrico za zdravje gospe Alenki Trop Skaza. Potrebovala bo veliko pogajalske spretnosti in potrpežljivosti, saj se bo morala pogajati z zdravniško zbornico, s sindikati, zavarovalnicami in še drugimi. Še posebej pa bo težko ugrizniti v kislo jabolko korupcije v zdravstvu, kar bo, mislim da, kar najtežja naloga. Kot veste, Socialni demokrati zagovarjamo javno zdravstvo in jaz sem tudi eden od zagovornikov za ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Vsi trije kandidati bodo rabili res veliko kondicije in moči, da bodo lahko krmarili med čermi, ki jih je veliko, in kot vidim, jih bo še kar veliko dobili zraven.
Ker je že vse bilo povedano in sem eden tistih, ki se res neradi ponavljajo, bi na koncu samo še dodal: vse tri kandidate bom podprl, želim jim veliko poguma, potrpežljivosti, uspeha, in srečno. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jerko Čehovin. Za njim se namesto gospe Eve Irgl pripravi dr. Vinko Gorenak in potem mag. Ivan Vogrin.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala.
Zelo na kratko. Držal se bom predvsem dnevnega reda in ne bom na široko razpravljal o neki katastrofi, ki se obeta, ker teh imamo že itak
dovolj. Mislim, da je treba predvsem ugotoviti, da bodo ta imena, ki so danes tu na sporedu, pripomogla k temu, da bo Vlada kompletna, in sam jim želim predvsem to, da bodo uspešno opravljali svoje naloge, in ne dvomim, da se bodo z vso energijo in prizadevnostjo usmerili v svoje delo in reševanje problemov. Mislim, da ni treba, da si dopovedujemo med seboj, da so problemi veliki in težki, glavno je to, da gre predvsem za kompetentne ljudi, zlasti če tukaj malo več povem o gospodu Dragonji. Poznam ga že zelo dolgo časa, še iz časov, ko sva skupaj delovala na Gospodarski zbornici in tudi takratni Zavarovalni skupnosti Triglav in še kje, in moram reči, da gre dejansko za gospoda v pravem smislu besede, za resnega človeka, ki tudi udejanji tisto, kar obljubi.
Menim, da bi morali v prvi fazi na gospodarstvu premakniti predvsem tisto, kar je najhitreje možno, to je predvsem razdolžitev podjetij, to je glavni problem, ki v tem trenutku Slovenijo "bremza", če uporabim ta izraz, pri tem, da bi se hitreje pobrala. Potem pa je pomembno, da se loti tudi nekaterih ukrepov znotraj same organizacije ministrstva, in vsaj osebno, kar mi je zelo blizu in tudi stalno ponavljam, najhitreje bi te učinke lahko uresničili prav na sektorju turizma, ki ne samo da je ena redkih panog, ki je v lanskem letu beležila pozitiven trend, ampak ima tudi največ možnosti, da se zelo hitro prilagodi. Ne nazadnje gre za izvoz storitev, v katerem tuji turisti plačujejo tudi naše davke. Tako da je večkratni učinek, in mislim, da je treba temu področju dejansko posvetiti več pozornosti, predvsem pa se mi zdi potrebno, da se nazaj ustanovi slovensko turistično organizacijo. Glede ostalih dveh ne bom razpravljal, ker če tako rečem, nisem sodeloval v razgovorih in tudi ta področja so mi nekoliko manj pri srcu, vendar verjamem v izbiro, v dogovore in pričakujem, da bodo te kadrovske okrepitve Vlade pripomogle k hitrejši implementaciji tega, kar smo se dogovorili.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Naš poslovnik je res nekoliko nenavaden iz temeljnega razloga, ker preprosto govorimo o ljudeh, ki jih tukaj ni, ali v prispodobi povedano: prvič smo slišali za nekatere od teh ljudi, in to je približno tako, kot da greš na tržnico, si zavežeš oči in greš od pulta do pulta in rečeš: "Aha, to je krompir, tisto pa je paradajz." Zato je to malo nenavadna situacija. Menim, da noben od kandidatov nima možnosti, pa tudi če so tako malo pozlačeni, recimo -poznamo samo enega od teh dveh -, nima kakšnih posebnih možnosti biti uspešen, ampak zaradi vlade, kakršna v tem trenutku v Sloveniji vlada. Zato bom jaz v prvi vrsti govoril o stanju demokracije v Sloveniji, o stanju v Državnem zboru, seveda v povezavi z vladami, kjer je to
28
DZ/VI/48. izredna seja
neposredno povezano. Pogosto slišimo v javnosti, ali pa od zagovornikov bolj leve politične opcije, ali pa preprostih ljudi, ko rečejo: "Ah, saj ste vsi skupaj enaki, saj ste vseskozi na oblasti eni in isti, tam v Ljubljani." In tako dalje in tako dalje. Vendar je treba zelo jasno povedati, da če prvo poosamosvojitveno vlado nekako izločimo, ki je izpeljala dva ključna projekta, ki so jima mnogi nasprotovali - seveda govorim predvsem o osamosvojitvi in začetku vključevanja v evropsko oziroma mednarodno področje z vidika priznavanja in tako naprej -, potem je situacija relativno jasna. V Sloveniji je na oblasti od teh 21 let, kolikor jih ostane od tega, ali pa 20 let, kolikor jih ostane, dve tretjini leva politična opcija in eno tretjino ali nekoliko manj desna politična opcija. Torej, tudi odgovornost za stanje v Sloveniji je tako približno razporejena, dve tretjini leva politična opcija in ena tretjina naša.
Kar se tiče nastajanja naših vlad, je situacija že od leta 1996 relativno nenormalna, situacija, ki ne kaže na neko povsem normalno stanje demokracije v državi. Bolj je to seveda možno primerjati s kakšnimi sistemi, ki so vladali do včerajšnjega dne v Ukrajini, v Venezueli in še kje. Zakaj tako trdim? Iz temeljnega razloga, ker je v normalnih parlamentarnih demokracijah jasno, da se sestavi pred ali po volitvah, najbolje pred, neka koalicija, ki jo državljani na volitvah "kupijo", ji zaupajo, in ta koalicija potem vodi državo. Pri nas seveda temu ni tako. Že od leta 1996 - leta 1996 je namreč, gledano levo : desno, zmagala desna politična opcija, potem pa je šlo malo denarja na pot in se je kupil kakšen glas, najprej pri gospodu Ruparju, pa potem kje drugje mogoče. In nastala je neka druga vlada. Ampak pojdimo v moderno obdobje, v obdobje po zadnjih volitvah. Po zadnjih volitvah ali pa tik pred zadnjimi volitvami je pri nas vendarle nastala neka politična stranka, ki je bila narejena na hitro in po domače, z voljo ljudi, ki imajo v tej državi vpliv, in ne z voljo ljudstva.
Potem je seveda ta stranka zmagala na volitvah s pomočjo podpore medijev, ki so pod komando teh istih ljudi v tej državi, in dobili smo potencialno kandidatko za vodenje te države, to je Pozitivna Slovenija. Ampak glejte, ali ne bi bilo normalno, da Pozitivna Slovenija kot zmagovalka na volitvah sestavi koalicijo, postavi pogoje in vlada štiri leta? To bi bilo normalno, ampak temu ni tako. Pri nas se je odločil nekdo drug, to je DeSUS, recimo, in pa Državljanska lista, in ne tisti, ki je na volitvah zmagal. Ne odloča tisti, ki na volitvah zmaga, ampak tisti, ki na volitvah dobi daleč najmanj. Gremo naprej. Torej, tako je nastala Janševa vlada, tudi ne z voljo samo našega vodje stranke, torej Janeza Janše, ampak po volji tistih, ki sedijo zdaj nasproti mene, DeSUS in Državljanske liste v prvi vrsti. Potem bi človek spet pričakoval, da bo to trajalo neko normalno parlamentarno obdobje, in se pojavi neka komisija, ki je Evropska unija ne pozna, neka komisija, ki je Evropska unija ne
pozna, nikjer. Razen na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji, Albaniji in Latviji takih komisij ni. Pa še v teh državah, kjer so, takih pooblastil nimajo. In ta komisija odloči: vlada Janeza Janše mora pasti. Seveda to odločijo tudi demonstranti. Njihov predstavnik Lenart Zajc vam je za Primorske novice povedal naslednje: "Vstajniki, ki smo v času upora proti Janši imeli zelo močno podporo sindikatov in medijev, strici pa so nam pomagali z vso potrebno infrastrukturo." Saj je on to lepo povedal. In dobili smo neko novo vlado, tisto, ki bi jo morali imeti že od volitev naprej.
Ampak ni odločila spet Pozitivna Slovenija, ampak je odločil nekdo drug, tisti gospodje, ki so organizirali demonstracije in pa seveda tiste stranke, ki so izstopile iz prejšnje vlade in se pridružile sedanji vladi. Torej, ne moremo govoriti, da odločajo ljudje na volitvah. To preprosto za Slovenijo ne drži. Odločajo manjše politične stranke in odločajo gospodje iz ozadja, ki imajo kapital, ki imajo denar, ki organizirajo demonstracije in ki imajo pod komando medije. In pridemo do te vlade. In potem nam seveda ti isti mediji prodajo zgodbo, da je v Sloveniji pravzaprav temeljni problem desni ekstremizem. Oddajo naredi nekdo, ki sam sebi pravi, da je anarhist, sam sebi to pravi. Ima Osamo bin Ladna na majici, šmajser v roke, in to je neodvisni novinar, ki govori o desnem ekstremizmu in posiljuje Slovenijo s tem. Desni ekstremizem je verjetno vrgel vlado Janeza Janše - pa ne me basati, neumnost. Če jo je kdo vrgel, jo je levi, noben drug, pa kakorkoli gledamo to zadevo. Torej, kot sem rekel, v Sloveniji ne vlada neka normalna parlamentarna demokracija, ampak smo še vedno neka mešanica navidezne demokracije, zagotovljene v ustavi, in stanja, kakršno je v Ukrajini. Ali pa v Venezueli, saj je ista zgodba. Nismo pa še tam, kjer je Egipt, kjer je pa tako ali tako že vojaško dedna funkcija biti predsednik države.
Da zaključim. Poglejte, v takšnih razmerah, in dokler mi ne bomo prišli v tisto normalno stanje v tej državi, kakršnega so ljudje na referendumu izglasovali leta 1997, če se ne motim, to pa je večinski volilni sistem seveda, do takrat ne bo v tej državi nekega normalnega stanja in ne bo neke normalne odgovornosti. Ali zmagajo levi ali pa desni, vseeno kdo. Ampak tisti, ki je zmagal, mora prevzeti polno odgovornost za vladanje v vseh štirih letih. Kaj se pa dogaja s to vlado, pa vidimo - najprej se skupaj zložijo, Klemenčič vzame Superkleber in to skupaj zlima, in ta Superkleber še danes drži. Ampak poglejte, hkrati pa - poglejte, Klemenčič vas danes takole lahko pošlje z oblasti, pa tega noče narediti, tega noče narediti. Zakaj? Spisati mora poročilo o letalskih kartah, pa tega ne bo naredil. Tega ne bo naredil. Kdo torej odloča? Ljudstvo? Ne. Odločamo mi tukaj, nekateri, male stranke. Tisti, ki pa zmagajo na volitvah, ali je to združena lista ali je to Pozitivna Slovenija ali pa smo to mi, vseeno kdo, tisti pa ne odločajo, tisti pa ne odločajo. In to je torej temeljni p roblem te
29
DZ/VI/48. izredna seja
države. In dokler ne bomo prišli v neko normalno stanje, ne bo drugače.
Da zaključim. Seveda bi bilo čisto normalno, da bi svojo koalicijsko pogodbo, ki ste jo spisali, spisali za celotno mandatno obdobje. Tako ste jo pa spisali za eno leto. Kakšna je pa sedanja koalicijska pogodba? Skupek želja na 44 straneh, če sem to prav videl, ki niti ni skupek želja, ampak je skupek nečesa, kjer drži ideološko lepilo, Klemenčičev Superkleber. To drži. Tam, kjer je pa treba reči privatizacija -niente, smo vrgli ven. Zakaj smo vrgli ven? Ker vemo, da ne bo šlo skozi, ker bo SD proti. Tam, kjer so neke druge stvari, recimo pokojnine, ste vrgli ven - zakaj? Zato, ker bo DeSUS proti. Tam, kjer gre za neko tretjo stvar, in veste, da bo tretja stranka proti, ste pa tudi vrgli ven. Se pravi imamo koalicijsko pogodbo, v katero prihajajo trije novi ministri, ki pri koalicijski pogodbi niso sodelovali, in imamo vlado, ki jo drži Superkleber Gorana Klemenčiča, vstajnikov, stricev iz ozadja, ki bo vladala do volitev leta 2015. Takrat se bo pa zgodba ponovila, ponovila z vidika, da bodo eni seveda postali male strančice iz tistih velikih, pa bodo prišli novi obrazi noter, pa se bo gospod Keber prodajal kot novi obraz, čeprav je bil v LDS 20 let in tako naprej in tako naprej. Poglejte, to je farbanje ljudstva, to ni parlamentarna demokracija. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Ivan Vogrin. Za njim se pripravi gospod Samo Bevk in potem se pripravi tudi gospa Ljudmila Novak.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovani kolegice in kolegi!
Sklad podrejenega kapitala, ki ga predlaga kandidat za finančnega ministra Metod Dragonja, je lahko dobra dodatna možnost za finančno razbremenitev srednjih podjetij, če bo imel večinoma zunanje vlagatelje, ki bodo opredelili jasne pogoje in cilje. Nisem se zmotil, ko sem povedal kandidat za finančnega ministra, kajti to sem prebral v Financah 21. 2. 2014 in je verjetno lapsus oziroma so najbrž Finance kot časopis, ki vendarle prinese uporabne stvari, poizkušale povedati, da bi gospodarski minister moral imeti moč finančnega ministra. Namreč, gospodarstvo je srce vsake države, in ta država umira, ker ji je srce opešalo. Opešalo je pa zaradi tega, kot je rekel včeraj moj prijatelj, sosed Štefan Korošec, kmet: "Čudno delate vi v parlamentu." Je rekel: "To je enako, kot da bi jaz imel krave, pa bi jih vedno slabše hranil, pričakoval pa bi, da mi bodo dajale več mleka." Podobno je z našim gospodarstvom in prebivalstvom. Mi vseskozi slabšamo pogoje za gospodarstvo, pričakujemo pa da bo gospodarstvo dajalo več učinka. Ne bo. Na kaj se moja razprava nanaša? Glejte, kolegice in kolegi, jaz se resno trudim zelo umirjeno, če ste opazili, in v dokaj kulturnem
slogu povedati, da dajmo razmisliti, kakšne zakone sprejemamo. To je v povezavi z gospodarskim ministrom. Drugi teden imamo na dnevnem redu zakon o inšpekciji dela. Ne vem, če ste bili pozorni - gospodarskega ministra bom takoj opozoril, bom poslal dopis, naj bo pozoren. Inšpektor dela bo lahko kar z odločbo podjetje zaprl.
Dame in gospodje, učinkovitost državnega aparata ni odvisna od sankcij in kazni, ki jih ima seveda država pravico uporabiti, ampak od logičnih rešitev, razen - to sem si napisal, nisem sedaj povzemal gospoda Gorenaka -, razen če se približujemo Ukrajini. Mislim, da se mi z zakoni, ki jih delamo, približujemo Ukrajini. Pa kdo bo še sploh imel podjetje, če bo kar inšpektor prišel - pritožba ne zadrži izvršitve, bo kar zapiral podjetje. Potem bi pa inšpektor za delo moral pri svojem delu uporabiti 21 zakonov! Dame in gospodje, veste, kaj smo mi naredili s to državo? Pošast! In povejte mi za inšpektorja, ki bi znal uporabiti 21 zakonov. Ga ni! Drugič, dobro bi bilo, da bi začeli govoriti resnico, vsaj poskušali. Glejte, hudo me moti to, res me moti, da govorimo, da bomo seveda na gospodarskem ministrstvu znižali za 30 % število zaposlenih ob tem, da vemo, da bo kar del teh uslužbencev šel na vladno službo. Se pravi mi se samo pregrupiramo, ob tem, da pa pišemo v tem zakonu o inšpekciji dela, da je ta inšpekcija kadrovsko podhranjena in že kar odpiramo delovna mesta za srednješolsko izobrazbo. Verjetno je nekaj poslancev s srednješolsko izobrazbo in bi rabili zaposlitev v naslednjem mandatu. Dame in gospodje, pa dajmo, jaz vas lepo prosim, pri sprejemanju zakonov vklopimo možgane, ne samo prst. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Pri vsakem od kandidatov oziroma kandidatki bi izpostavil eno področje, čeprav je seveda njihovo delovno področje zelo zelo široko. Pri ministru, ki bo prevzel vodenje Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospodu Gorazdu Žmavcu, bi izpostavil kontinuiteto. Namreč, mislim, da je dobro, če bi nadaljeval delo svojih predhodnikov. Tu mislim že na akademika Boštjana Žekša, potem ministrico Ljudmilo Novak in njeno naslednico Tino Komel, kajti prav bi bilo, da bi dokončal projekte, ki so na Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu že začeti, in pa seveda, da bi namesto strankarsko obarvane politike na tem mestu vodil državniško politiko, kajti mislim, da je to izrazito nadstrankarsko področje, skrb za pol milijona naših rojakov, ki živijo v zamejstvu in po svetu. Pri ministrici, ki bo prevzela področje Ministrstva za zdravje, dr. Alenki Trop Skaza, bi izpostavil problem
30
DZ/VI/48. izredna seja
bolnišničnih okužb. Namreč, v naših bolnišnicah je to že zelo velik problem, čeprav so bili določeni premiki v pozitivni smeri napravljeni. Na letni ravni povzročijo bolnišnične okužbe nekajkrat več smrti, kot je na letni ravni smrtnih prometnih nesreč, to pa je zelo zaskrbljiv podatek. Za omejevanje prometnih nesreč imamo na nivoju države strategijo, politiko, resolucijo in tako naprej, za področje bolnišničnih okužb pa zgolj komisijo za obvladovanje bolnišničnih okužb. Presečna študija o stanju bolnišničnih okužb v naši državi, ki je bila opravljena konec leta 2011, še danes ni bila predstavljena v javnosti, in mislim, da je to treba čim prej storiti, da bomo videli, kakšna je dejanska situacija.
Pri ministru, ki bo prevzel resor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Metodu Dragonji, ki me je prepričal s svojo predstavitvijo na odboru in potem na pogovoru, ki smo ga imeli v poslanski skupini, pa bi izpostavil skrb za ohranitev delovnih mest, za kar se je on osebno tudi posebej zavzel na predstavitvi na matičnem delovnem telesu, in ne samo za skrb za konsolidacijo bančnega sistema in bank, kar je prioriteta ministra za finance, saj smo lahko v zadnjem tednu zasledili kar dve nasprotujoči si politiki Vladi. Eno je skrb za delovna mesta in na drugi strani izjava ministra za finance na srečanju na Gospodarski zbornici, kjer je izpostavil liberalizacijo trga dela in napovedal še nove brezposelne ljudi v naši državi. Naj povem, da je bilo decembra 1993 137 tisoč 142 brezposelnih ljudi, kar je 15,4 %, decembra 2013 pa je bila ta stopnja brezposelnosti 13,5 % ali 124 tisoč 015 brezposelnih ljudi. Zaskrbljujoč je ta trend rasti od leta 2008 vztrajno naprej, in temu je treba narediti konec, tudi s tem, da poskrbimo za nova delovna mesta in za zagon gospodarstva. Mi imamo celo v državi sprejet Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.
Vemo tudi, da je strokovna medresorska komisija za dodeljevanje državnih pomoči družbam v težavah že sprejela kar nekaj odločitev, pri finančnem ministru oziroma ministru, ki opravlja funkcijo gospodarskega ministra, tudi dr. Čuferju, pa te odločitve stojijo pri miru. In samo čakamo lahko, kdaj bodo šla podjetja, nova podjetja v stečaj. Danes smo zasledili podatek, da je samo januarja šlo v stečaj 143 podjetij. Samo januarja letos. In apeliram na ministra za gospodarstvo Metoda Dragonjo, da temeljito pogleda, katera so tista podjetja, za katere je strokovna medresorska komisija že odobrila pomoč, ni pa bila ta pomoč še dodeljena. Nekaj teh podjetij je tudi iz pohištvene in lesnopredelovalne branže, in danes, ko imamo na tleh 7 milijonov kubičnih metrov lesa, bomo tovrstna podjetja pošiljali v stečaj. To bi bil kriminal in temu je treba narediti konec. Poleg ohranitve novih delovnih mest je treba zagnati še gospodarstvo, zagotoviti gospodarski zagon. Prav gotovo ga bomo lahko
zagnali z nekaj več infrastrukturnimi projekti, in apeliram na Vlado, na ministrski zbor in na pristojne ministre, da čim prej pripravijo vse za zagon gradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Mislim, da bi to spodbudilo tudi gospodarski razvoj v Sloveniji in omogočilo tudi nove zaposlitve. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naslednja ima besedo gospa Ljudmila Novak, za njo se pripravita dr. Ljubica Jelušič in potem gospod Marijan Pojbič.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani, hvala za besedo.
Gospod Metod Dragonja je imel dobro predstavitev, ker dejansko izhaja iz svojih izkušenj. Tega mu nihče ne oporeka, da ima dovolj znanja in da tudi ve, kako je treba ravnati, da bo nek uspeh, da se bo pokazal nek rezultat na tem področju. Vprašanje pa je, ali mu bo koalicija, ali mu bo Vlada dovolila, da bo to, kar misli, da mora narediti, tudi lahko naredil. Neka moja znanka, ki je zaposlena v javni upravi, prej je pa bila vrsto let v gospodarstvu, vedno pravi, da bi vsi, ki delajo v javni upravi, morali najprej nekaj let trdo delati v gospodarstvu in bi potem videli, kako se služi denar. Upam, da bo gospod Metod Dragonja uspel tudi na tem področju izvesti nekatere reforme, spremembe, da ne bomo imeli toliko administrativnih ovir pri ustanavljanju podjetij, pri prihodu različnih investitorjev, ki obupajo nad našimi dolgotrajnimi in zapletenimi postopki. Tako da mu želim, da bi lahko to, kar si je zadal, tudi izvedel. Čez leto bomo lahko ocenili, ali mu je bilo to tudi omogočeno, ali je bil pri tem tudi uspešen. Pogosto se srečujem s podjetniki in na zadnjih srečanjih sem ugotovila, da so res žalostni, zaskrbljeni zaradi slabših razmer in tudi zaradi davka na nepremičnine, ko so dobili prve izračune. Nekdo je rekel: "Ne vem, kako bom zdržal. Pravijo, da je turizem prihodnost Slovenije, meni so pa vse počez in po dolgem obdavčili. Kako se naj grem še naprej turizem?" Po eni strani vemo, kje so naše možnosti, priložnosti, po drugi strani pa to do neskončnosti obdavčimo.
Za področje zdravstva bo tudi ministrica imela zelo težko in zahtevno delo. Mislim, da ni potrebno oziroma da bi bilo povsem neprimerno, da govorimo o kakšnih dodatnih davkih in podražitvah, ker iz ozadja slišim neverjetne zgodbe, kako so mreže in lobiji na področju prodaje zdravil prepleteni. In tukaj ni pomembna ne levica ne desnica, ker je tistim, ki imajo radi denar, vseeno, ali prihaja iz levega žepa ali iz desnega, ali daje leva ali desna roka, dejstvo pa je, da so ti lobiji prepleteni, sicer ne bi preživeli vseh vlad, in bo imela ministrica težko delo. Kar se tiče ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, moram reči, da sem žalostna in zaskrbljena, kajti stranka, ki ga je predlagala, ima glavno načelo, da ga predlaga zato, da bo
31
DZ/VI/48. izredna seja
imel DeSUS en glas več v Vladi. Če je to pravo izhodišče, potem je to žalostno izhodišče. Na samem zaslišanju kandidata za ministra sem sicer ugotovila, da ima znanja, izkušnje na področju gospodarstva, pravzaprav pa točno ne ve, ali je minister za tujce ali je minister za Slovence. In mislim, da se to področje tudi kar naprej omalovažuje. Minister za Slovence, mislim da, mora biti oseba, ki bo žela neko zaupanje pri naših Slovencih tako v sosedstvu, pri manjšinah kot po svetu, kajti vemo, da so to ljudje s težkimi življenjskimi izkušnjami; tudi zaradi tega so mnogi morali iti po svetu. In če je že vnaprej odnos neke stranke, neke vlade do njih tako skrajno, ne vem, kako bi rekla, ne ravno navdušujoč, potem to pač ni dobra popotnica za prihodnost. Veliko govorimo o levih, desnih medijih, leva, desna vlada in tako naprej. Sama ne potrebujem ne levih medijev ne desnih medijev, ampak tiste, ki bodo poročali objektivno, pošteno in z dobrimi nameni. In mislim, da Slovenci potrebujemo tudi v prihodnje koalicijo poštenosti in resnice.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima dr. Ljubica Jelušič.
DR. LJUBICA JELUŠIČ (PS SD): Najlepša hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Lep pozdrav vsem skupaj!
Današnja razprava je ob točki, ki smo jo naslovili Lista kandidatov in kandidatke za ministra in ministrico Vlade Republike Slovenije, postregla, kot že večkrat doslej, z diskusijami o veliko različnih stvareh, o koalicijski pogodbi, o volilnem sistemu, o poročilu preiskovalnih komisij in še mnogo čem. Bi se pa ob eni točki tudi jaz strinjala, da bi mogoče kazalo razmisliti o poslovniku, in sicer zlasti tistem delu, ki govori o vidnosti kandidatov in kandidatk za ministre. Tudi jaz mislim, da bi bilo prav, da so tukaj z nami, ne strinjam pa se s tistimi, ki mislijo, da gre za neznane ljudi. Morebiti so neznani za nekatere tukaj med nami, ki niso ali nismo sodelovali pri delih delovnih teles ali nismo iz nekega konkretnega okolja ali iz neke konkretne stroke, v kateri delujejo ti kandidati, kar pa še ne pomeni, da jih drugi ljudje in tudi slovenska javnost ne pozna zelo dobro. Vsekakor lahko rečem, da pri naših današnjih treh kandidatih oziroma kandidatki in dveh kandidatih vsaj za enega lahko rečemo, da je splošno znan v slovenski javnosti, in sicer pri tem mislim na ministra za gospodarski resor, to je na gospoda Metoda Dragonjo. Jaz bi tudi, tako kot je moj kolega Samo Bevk pred menoj za vsako od področij oziroma za vse tri ministre komentiral oziroma opozoril na nekatere bistvene probleme, po njegovem vzoru opozorila na nekaj ključnih stvari.
Ko gre za delovanje bodočega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu gospoda Gorazda Žmavca, bi jaz rekla, da je zelo pomembno nadaljevati s kontinuiteto oziroma
skrbeti za kontinuiteto dobrih del vseh dosedanjih ministrov brez listnice za to področje, tako akademika dr. Žekša, gospe Ljudmile Novak in gospe Tine Komel, čeprav na koncu ni imela dovolj časa pokazati v celoti svojega programa oziroma svojega odnosa do tega področja. Mislim pa, da je v delu, ki ga je opravljala, dokaj pošteno opravila oziroma delovala na področju odnosov z narodno skupnostjo Slovencev v sosednjih državah in po svetu. Na tem področju bi rada opozorila na dejstvo, da gre pri naših Slovencih po svetu za pomembno skupino ljudi, ki so morda manjšine v svojih državah, vendar so izjemno vplivni v marsikateri državi in so most med državo, v kateri živijo, in našo državo. Imela sem in imam še priložnost spremljati delo naših zamejcev v Italiji in vem, s kakšnim žarom, ustvarjalnostjo in energijo oni razmišljajo o svoji matični državi ter kako zelo si oni želijo, da bi šlo naši skupni državi čim bolje. Hkrati pa poznam tudi Slovence po svetu, ki so, denimo v času osamosvojitve, veljali za ključne lobiste, ki so skrbeli za to, da so njihove države dokaj zgodaj, po vsej verjetnosti bistveno bolj zgodaj, kot bi sicer, priznale našo državo.
Zato je pomembno, da minister za Slovence v zamejstvu in po svetu res razume to njihovo pomembno kulturno in politično vlogo in da jih ne gleda samo kot nek gospodarski subjekt v odnosih med našo državo in sosednjimi državami ali državami po svetu. Jaz tudi upam, da bo v času svojega delovanja naš novi minister Gorazd Žmavc opazil razliko oziroma pazil na takšne lapsuse, kot se mu je zgodil na predstavitvi, ko je o naših zamejcih govoril kot o tujcih. Skratka, na take besede je kljub temu, da je človek vznemirjen v taki situaciji, vendarle treba paziti. Jaz mu želim, da bi bil uspešen, tako kot je bil v svojih karierah doslej, bodisi na področju gospodarstva bodisi na področju lokalne samouprave, dokaj uspešen, in da bi bil uspešen tudi na tem novem področju, ki ga čaka sedaj. Kar se tiče dejavnosti, ki čakajo našo kandidatko za ministrico za zdravje, to je prim. dr. Alenka Trop Skaza, mislim, da gre za zelo odločno in pošteno kandidatko, ki bo imela veliko pomembnih odgovornosti. Seveda vanjo upiramo tudi zelo veliko pričakovanj, zlasti ko gre za vprašanje ohranitve in natančnejše določitve pravic iz javnega zdravstva. Seveda pa se v naši stranki tudi strinjamo z njo, ko napoveduje ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Tudi mi mislimo, da je to pravšnji ukrep in da je treba preiti na enotno obvezno zavarovanje. Glede na to, da je strokovnjakinja za nalezljive bolezni, bi ji tudi svetovali oziroma bi od nje pričakovali, da se bo z vsemi ukrepi in sposobnostmi lotila ene hujših nalezljivih bolezni v zdravstvu, to je korupcije, zlasti korupcije pri javnih naročilih. Pri tem ji bomo pomagali z vsem svojim znanjem in seveda tudi z našo polno podporo.
32
DZ/VI/48. izredna seja
Kandidat za gospodarski resor, za področje gospodarskega razvoja in tehnologije, gospod Metod Dragonja, je, kot je bilo danes že večkrat rečeno, dokaj znan tako slovenski javnosti kot tudi po svetu, pa tudi v slovenski politiki, če smo konkretnejši. V današnjih razpravah, pa tudi v poročilu odbora, na katerem se je predstavil, je sicer bilo omenjenih in je zapisanih več različnih stvari, o katerih je govoril, enega področja pa to poročilo in tudi današnja razprava še nista povsem razgrnila, kajti kandidat je govoril tudi o ukrepih za pomoč gospodarskim družbam v težavah. In njegova razlaga oziroma njegova presoja tega področja je bila zame zelo koristna oziroma sem ocenila, da je njegov odnos do problematike teh podjetij oziroma gospodarskih družb, za katere smo v tem mandatu že dvakrat spreminjali zakon, zelo pozitiven, kajti on meni, da je treba tovrstne družbe tako finančno kot poslovno prestrukturirati. Meni se je zdelo pomembno, da je poudaril poslovno prestrukturiranje teh družb, vendar je poudaril tudi, da jim je treba seveda pomagati, tako da bi se ohranilo zdravo jedro teh družb in seveda da bi se ohranila tudi delovna mesta.
Večkrat je bilo tudi danes že omenjeno, in v javnosti je izzvalo kar precej komentarjev, njegovo osebno priporočilo oziroma opozorilo, da bo v času enega leta za 30 % zmanjšal število zaposlenih v svojem resorju. Jaz bi rada opozorila, da on ni govoril o tem, da se bo to število zmanjšalo zaradi tistega dela ministrstva za gospodarstvo, ki se seli v urad predsednice Vlade, ampak je imel v mislih oziroma je govoril, tudi javno, da namerava oziroma želi, da v njegovem resorju, kar bi bilo seveda zelo dobro za celotno državno upravo, pride do prečiščenja. Rekel je, da si želi, da bi prišlo do svežega vetra v državni upravi, in jaz mislim, da je to diskusija, ki bi jo kazalo podpreti ne samo v okviru vlade, v okviru državne uprave oziroma izvršne oblasti, ampak bi jo bilo treba podpreti tudi tu, na naši strani, torej v zakonodajni veji oblasti. To, kar se je dogajalo v zadnjem, lahko rečem, vsaj desetletju v državni upravi, je ostarevanje te državne uprave. Premalo je vstopa mladih ljudi z novimi sposobnostmi, z novimi izkušnjami in znanji, vse več je rigidnosti, vse več je tudi odpora do dobrega dela s strankami, kar pa je zagotovo treba spremeniti. Če bo minister Metod Dragonja med prvimi, ki bo naredil tovrsten red na področju svojega ministrstva, bomo zelo veseli in predvsem ga bomo pri tem tudi zelo podpirali.
Če torej sklenem: jaz bom kandidatko za ministrico za zdravje in pa kandidata za gospodarski razvoj in tehnologijo ter kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu podprla. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Marijan Pojbič. Za njim se pripravijo gospod Srečko Meh, gospa Maša Kociper in gospa Sonja Ramšak.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.
Najprej moram povedati, da sem kot poslanec in državljan Republike Slovenije izjemno žalosten in razočaran, da imamo v tem času predsednico Vlade, ki razdružuje slovensko politiko, ki v svojih nagovorih obsoja stranke v Državnem zboru, namesto da bi delala tisto, kar je v tem trenutku najpomembnejše in ključno: združevala politiko, povezovala politiko in delala vse tisto, kar je ključno za to, da slovensko državo potegnemo iz te skrajne in zelo težke gospodarsko-finančne in socialne situacije. Gospa Bratušek si neprestano dovoli napadati Slovensko demokratsko stranko, jo obsojati kot glavnega krivca za vse, kar se je zgodilo v tej Sloveniji narobe, in jaz mislim, da je to tisto, kar ne pritiče nobenemu predsedniku ali pa predsednici vlade, še najmanj pa v tej dani situaciji. Prav tako sem osebno prepričan, da smo v Slovenski demokratski stranki v tem času, odkar je Slovenija samostojna in odkar obstaja Slovenska demokratska stranka, storili veliko veliko napora in pomagali predlagati in sprejeti veliko kvalitetnih in dobrih rešitev. Nikoli nisem trdil in ne trdim, da so bile vse rešitve vedno najboljše, vendar sem pa prepričan, da so bile v dobri veri in za dobro Slovenije.
Sedaj moram navesti nekaj argumentov oziroma ovreči nekaj trditev predsednice Vlade. Žalostno je, da moram to storiti, pa vendarle se mi zdi pošteno in pravično, da slovenskemu narodu, slovenskemu ljudstvu, svojim ljudem, nalijemo čistega vina. Navedel bom samo nekaj argumentov, to pa predvsem zato, ker je predsednica Vlade med drugim dejala tudi to, da ta vlada ustanavlja bolj zdrave temelje, na katerih lahko gradimo boljšo Slovenijo. Pa samo za ilustracijo. Leta 2008, ko je zaključila 4-letno obdobje vladanja vlada Janeza Janše, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka, je bil javni dolg v bruto družbenem proizvodu 22-odstoten. To pomeni javni dolg v milijardah 8 milijard 180 milijonov evrov. Leta 2011, ko je zaključila vodenje te države Pahorjeva vlada, je bil javni dolg že 47,1 % in 17 milijard 0,16 tisoč evrov. In sedaj, ko smo v letu 2014 in ko že več kot leto dni vodi vlado Alenka Bratušek, smo pristali pri 75 % javnega dolga v BDP oziroma med 25 in 26 milijardami javnega dolga. Ali še je kdo v Državnem zboru, ki lahko za to obsoja Slovensko demokratsko stranko in Janeza Janšo? Ali je kdo tukaj? Tisti bo verjetno moral stopiti tja, kjer mu bodo tisti, ki se na določene stvari spoznajo, znali pravilno obrazložiti, kateri so tisti pravi argumenti in kateri ne. Tukaj sem povedal veliko izjemno konkretnih in kvalitetnih argumentov.
Nadaljujem. Leta 2008, ko je Janševa vlada zaključila vodenje te države, je bilo brezposelnih med 57 in 60 tisoč. Leta 2011, ko
33
DZ/VI/48. izredna seja
je zaključila vodenje svoje vlade socialdemokratska vlada z Borutom Pahorjem na čelu, je že bilo 111 tisoč brezposelnih! In sedaj, dragi gospe in gospodje, ko jo vodi vlada Alenke Bratušek, imamo 130 tisoč brezposelnih! Lepo prosim še enkrat, ali je to tista vlada, ki govori, da ta vlada ustvarja bolj zdrave temelje, na katerih lahko gradimo boljšo Slovenijo? Ali je to boljša Slovenija, ali je ta ekipa po vsem tem, kar sem sedaj povedal, tista, ki ustvarja pogoje za boljšo Slovenijo? In med drugim bom še navedel naslednje argumente. Ta vlada je pri svojih aktivnostih doslej sprejela cel kup davkov, med drugim je davek na dodano vrednost višala, davek na nepremičnine, ki je popolna katastrofa. Pojdite sedaj med slovenski narod, med ljudi, na podeželje, periferijo, in boste videli, kaj vam bodo ljudje povedali, kaj vam bodo povedali upokojenci, kaj vam bodo povedali tisti, ki imajo plačo 500, 600, 700 evrov, kaj vam bodo povedali obrtniki, podjetniki, podjetja in tako naprej. Pojdite in boste videli, kaj je ta vlada naredila samo s tem davkom! Neverjetno, kako si potem predsednica Vlade dovoli govoriti o boljših temeljih za boljšo Slovenijo!
Da nadaljujem. Prav tako odprava usklajevanja z inflacijo pri zneskih davčnih olajšav in davčnih osnov v lestvici za odmero dohodnine. Da ne govorimo o taksah. Sodne takse so se povišale, zvišanje registracij za osebna in motorna vozila, podražitev vinjet, energetska izkaznica, povišanje trošarin, da ne govorimo potem o vseh kaznih, ki so bile do doslej povišane. Med drugim se kazni za prekrške višajo v vsakem zakonu, ki ureja tudi področje prekrškov. Uvedba prevoznic in kazni za transport brez prevoznic in tako dalje in tako dalje in tako dalje. Spoštovani, tokrat si pa upam in resno opozarjam vso slovensko javnost in vsakega Slovenko in Slovenca v tej državi, da vlada Alenke Bratušek zavaja slovensko javnost s svojimi razpravami. In lepo prosim, da Slovenke in Slovenci začnejo poslušati argumente, ki so tukaj povedani, ki stoodstotno stojijo, ki jim nihče ne more oporekati, in da nikakor, nikakor za stanje v tej državi ni odgovorna vlada Janeza Janše, ni odgovoren Janez Janša in ni odgovorna Slovenska demokratska stranka, ampak je v tem trenutku daleč najbolj odgovorna koalicija in pa vlada Alenke Bratušek, njena nesposobnost, nekredibilnost, slabo delo in nikakršna odgovornost do svojih državljank in državljanov. Ker če bi bilo tako, takih rešitev, takšnih sprememb in takih neumnosti, kot jih počenja ta vlada, tega ne bi delala. Da to našo Republiko Slovenijo pelje v totalni propad.
In še za konec. Čisto vsi v tej državi -sem že stokrat ponovil sledeče. Če mi ne bomo znižali javne in državne porabe na eni strani in na drugi strani denarja, ki prihaja in si ga sposojamo, vložili v razvoj gospodarstva in nova delovna mesta, nimamo nobene možnosti in Slovenija bo šla iz dneva v dan v višjo in večjo globino. Pri bogu samem, ali niste koalicijski
poslanke in poslanci toliko normalni in modri, se opravičujem za izraz normalni, se opravičujem, toliko modri, da veste, da ne moremo zapraviti 30 ali pa 40 % več, kot pridelamo, in da si za ta čas ta denar sposojamo, ki ga bomo morali z obrestmi vračati. Kako lahko to spregledate, lepo vas pri svetem bogu prosim! Pa dajmo že enkrat prekiniti to neumnost, ki pelje v resnico vsakega posameznika, v tistega najmanjšega, v tistega največjega, razen tistih privilegirancev, lopovov, ravbarjev in tako naprej. Vse nas pelje v propad! Tudi nas vse, ki tukaj sedimo. Jaz nimam premoženja, da bi lahko naslednjih 100 let živel oziroma naslednjih 20 let, kolikor mi ostaja. Nimam ga, ker sem celo svoje življenje delal pošteno, odgovorno do vsakega posameznika, do vsakega Slovenca v tej družbi. In če bi vsi tako delali, potem bi se vsi borili za to, da bi ta Slovenija bila boljša in lepša. In da bi vsi vložili vse, kar je v naši moči, za to, da to Slovenijo potegnemo iz blata, ker smo tudi mi soodvisni od tega, kako bo funkcionirala ta naša država.
In ne moremo si dovoliti govoriti - med drugim tudi poslušam stranko upokojencev in gospoda Erjavca, ko neprestano govori, da upokojencem ni bilo nič vzetega. Kaj pa ti davki in tako naprej? Kaj pa ti davki? Sedaj, če ima 500 ali pa 400 evrov upokojenec penzije, pa če te davke seštejemo na mesec, se zagotovo pokojnina zniža za 100 evrov. Ostaja mu še samo 300, ker mora toliko dražje plačevati elektriko, toliko dražje plačevati v trgovini, vse to, kar kupuje, in tako dalje, zdaj je pa še nepremičninski davek zraven in tako dalje. Kako lahko na tak način zavajate slovensko javnost, vse te strukture, da ne govorim o podjetnikih, obrtnikih in vseh tistih, ki ustvarjajo, da lahko celo ta gromozanski državni in javni aparat vzdržujejo? In na koncu ne želimo sprejeti ključne odločitve, samo zato da bi podpirali svoje volilno telo, kar je pa dolgoročno škodljivo za prihodnost te države - to počenja ta levica, ta leva koalicija, in ne bo posegla tam, kjer bi bilo nujno treba poseči! Morali bomo poseči v javni sektor in preveliko zapravljanje javnega denarja! Morali bomo! Ker nismo sposobni ustvariti toliko, kolikor porabimo.
Če bi pa ta vlada bila tako sposobna, pa koalicija, da bi mi zdaj znižali brezposelnost na 30 ali pa 40 tisoč in naredili 100 tisoč novih delovnih mest, bi ta javni sektor brez problema lahko funkcioniral. Brez problema, naredite to! Dokažite, da ste sposobni, jaz bom z vsemi svojimi močmi pomagal, vendar vem, da tega niste sposobni, da uničujete to državo iz dneva v dan, iz minute v minuto! In zato takšnih kandidatov v takšni vladi ne morem podpirati, in seveda tudi takšne vlade ne, še najmanj pa Alenke Bratušek, ki vseskozi govori, kako moramo združiti moči, kako si moramo med seboj pomagati, na koncu pa je ona tista, ki za tem pultom znotraj Državnega zbora tolče po strankah, najbolj pa po Slovenski demokratski stranki, in razbija politično enotnost v tem
34
DZ/VI/48. izredna seja
državnem zboru! Mi poslanke in poslanci se trudimo, da bi se med seboj povezali, da bi šli korak naprej v smer, ki si jo ta Slovenija zasluži, predsednica Vlade pa dela ravno obratno, in to je tisto, kar je nesprejemljivo za vsakega, ki sedi v tem državnem zboru. In to je res, ne samo da je nesprejemljivo, je neodgovorno in skrajno skrajno škodljivo za naše državljanke in državljane oziroma naše ljudi!
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Ali moram ravno zdaj? Gospe in gospodje, poglejte, gre seveda, podpredsednica, za to, da gospod Pojbič govori, ali smo normalni. Ne sodi to v besednjak in ni prav. Jaz mislim, da tudi ...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Se je opravičil, zato ga nisem opozorila.
SREČKO MEH (PS SD): Ampak vseeno, ne gre za to. Jaz mislim, da smo tukaj vsi normalni, z različnimi stališči. Če ste poslušali gospoda Pojbiča, ki je govoril kot član SDS, je govoril o tem, da moramo zmanjšati javno porabo, javni sektor. Gospe in gospodje, državljanke in državljani, poslušajte, kaj govorijo, da je treba tukaj narediti za izhod iz krize. Odpuščanje - to je pravzaprav tisto, kar bi bilo treba narediti. Jaz se s tem seveda ne strinjam. Poglejte, danes mi govorimo o ministrici in dveh ministrih, in vsi trije so na matičnih odborih dobili veliko podporo, tolikšno podporo, da jih danes lahko mirne duše sprejmemo, potrdimo, in so odgovorili na vsa vprašanja, ki so takrat bila postavljena. Danes je pa mnogo vprašanj, takšnih trditev in zgodb, ki v bistvu govorijo o delu Vlade, o interpelaciji Vlade, ministrov in vsega tega. Pa govorimo o treh ministrih. Tri mesece smo govorili, da ministrov ni, zdaj, ko so, pa zopet ne velja. Ampak rad bi nekaj vseeno povedal, kar sem slišal v razpravi danes tukaj. Namreč to, da je vlada Janeza Janše sprejela pokojninsko reformo, je pa višek sprenevedanja, saj je prav SDS bil tisti, ki je preprečil spremembo pokojninske reforme takrat, ko bi za to bil še pravi čas. In pri tej pokojninski reformi smo sodelovali tudi vsi tisti, ki smo mislili, da lahko nekaj naredimo.
Danes je bilo govora o tem, da bi morali na zdravstvenem področju narediti standarde in normative. Če mi sprejmemo standarde in normative brez česarkoli drugega, smo takoj določili tudi, kaj so nadstandardni programi. In ko smo to naredili, smo postavili eno skupino prebivalcev v izjemno obupen položaj, četudi ne naredimo drugega, kar tukaj moramo narediti, reformo, dejansko reformo, za katero pa je treba imeti strategijo razvoja zdravstva, in na osnovi tega narediti reformo, ki bi lahko na področju zdravstva naredila marsikaj drugega. Jaz se s tistim, kar je gospod Bogovič povedal, v celoti strinjam. Mislim, da bi lahko razpravo vodili v to
smer in bi tako morda prišli do boljših zaključkov. Pa vendarle naj povem nekaj, kar smo govorili o prodaji državnega premoženja in o tem, da so upravljavci državnega premoženja slabi upravljavci. Kaj pa še prodajamo danes v državi Sloveniji? Kaj prodajamo? Razen bank prodajamo državna podjetja, ki so v dobri kondiciji: Gorenje, Luka Koper, Elektro, HSE, GEN plin, ELES, Elektro distribucija, Krka, Triglav, avionski prevozniki, toplota, lahko komunala, Petrol, Telekom, Mobitel, Pošta. To so firme, ki jih država vodi, in mi govorimo, da smo slabi upravljavci. Saj potem ljudje res mislijo, da smo slabi upravljavci. Pa vendarle mislim, da so to tista podjetja, za katere lahko s ponosom rečemo, da so državna podjetja.
Jože Tanko je med drugim rekel tudi v imenu SDS, da so s protesti končali takrat, ko so levi ekstremisti oziroma protestniki končali, da je takrat bil to tisti zaključek, zato ni več protestov. Protestiram zaradi tega, ker imamo komisijo za nadzor varnostnoobveščevalnih služb in komisijo za preiskovanje ekstremizmov, in zagotovo mora Jože Tanko vedeti, da mu je Dragutin Mate povedal, da so vsi odgovorni ljudje v tej državi, ki se s tem ukvarjajo, od obveščevalnih služb do policije, povedali, da ni možno reči, da imamo tukaj organizirane ekstremistične skupine, da o levem ekstremizmu sicer lahko govorimo, ampak pri nas skoraj ne obstaja, da lahko govorimo o islamskem ekstremizmu - o tem smo tudi že govorili -, da pa je v Sloveniji kar nekaj desnih ekstremističnih ljudi, ki se ukvarjajo, ki so organizirani. To je pa zaključek komisije in odbora. Ravno tako bi rad rekel, da je nekdo danes govoril, da so borčevske pokojnine neupravičene, da nekateri prejemajo neupravičene borčevske pokojnine. Katere so to? Po kateri zakonodaji so bile sprejete? Kdo lahko spreminja zakonodajo, ki je bila pridobljena, kdo je tisti, ki to lahko naredi? Zato mislim, gospe in gospodje, da je treba danes tukaj govoriti dovolj modro in tudi dovolj organizirano.
Pravzaprav pa bi rad rekel to, da se je zelo močno oporekalo temu, kar je predsednica Vlade govorila o gospodarskem preboju, o tem, kakšen je trend. Saj ona ni govorila nič drugega kot to, kako je to bilo leta 2012, leta 2013 in kje smo danes. Samo o tem je govorila. In namesto da bi bili veseli in ponosni, da je to tako, se zdaj jezimo, da to ni res. Jaz si želim seveda, da bi ta preboj šel še naprej in da bomo drugo leto na tisti strani, kjer so vsi pravzaprav veseli, da so. Zdaj pa še ena takšna trditev, ki se mi je zdela -da so Titanik delali profesionalci, kar se mi zdi zelo dobro, in to je bilo enačeno z gospo Alenko Bratušek. Jaz sem vesel, da so v tej vladi profesionalci, ki to znajo. Seveda pa vizavi temu lahko potegnem tudi primerjavo, da so Noetovo barko gradili amaterji. Saj veste, kdo je antipod tej vladi. Amaterji so jo gradili? Ne pristajam, mislim, da ne. In še morda tole; vedno znova govorimo, da se pasejo strici nekje v ozadju, ampak to se pasejo samo zdaj, v obdobju te
35
DZ/VI/48. izredna seja
vlade. V obdobju vlade Janeza Janše se niso pasli? So bili zamenjani? Je bilo kaj drugega vmes narejenega? Pomembno se mi zdi to, da ne mečemo krivde, češ ali je to naredil Janez ali Alenka ali kdorkoli. Pomembno je, da smo delali napake, da je bilo marsikaj narobe narejeno in da bi danes lahko ob tej točki, ko imenujemo ministrico in dva ministra, sprejeli nek dogovor, da ne bomo veliko kritizirali vsega, kar je narobe, razen takrat, ko bo to točka dnevnega reda. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Za repliko je prosil gospod Marijan
Pojbič.
MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, spoštovana gospa podpredsednica.
Seveda moram replicirati kolegu Mehu zaradi tega, ker mislim, da me je narobe razumel. Jaz, ko sem govoril o zmanjšanju javne porabe v državnem in javnem sektorju, sem govoril o tem, da je v vsakem primeru, in vsi vemo točno, možna boljša organiziranost tega javnega sektorja, je možna. In tukaj je ogromno rezerv. Prav tako mislim, da lahko izboljšamo javna naročila, in pri javnih naročilih je ogromno rezerve v ozadju. Mislim, da ko je gospod Meh poskušal pozvati slovensko javnost, da jaz govorim o tem, da je treba vsepovprek odpuščati - mislim, da je to popolna neresnica in popolna izmišljotina. Res pa je, da se bo pa morda zaradi racionalizacije in tako dalje lahko zgodilo, da bo tudi kakšno delovno mesto manj v državni in javni upravi. To se bo pa lahko zgodilo. Nobena vlada v naslednjih 20 letih v Sloveniji ne bo mogla tega spregledati, ker enostavno realni sektor, tisti, ki ustvarjajo, ne ustvarijo dovolj, da lahko tako obširen javni sektor porabi 30 % več, kot oni ustvarijo! To pa mora biti vsakomur jasno in nihče tega ne bo mogel, ne bo šlo, pa je lahko zlata vlada, takšna vlada, rdeča, rumena, "žuta", kakršnakoli že! In ne dajmo se zavajati! Ne dajmo sami sebi lagati, prej kot bomo potegnili prave poteze, lažje nam bo in hitreje bo. In še ena stvar, o kateri je govoril gospod Meh, da smo v Slovenski demokratski stranki tisti, ki smo rušili pokojninsko reformo - gospod Meh, prav bi bilo že enkrat, da vi v svoji stranki razčistite že to problematiko in ugotovite, kdo je tisti, ki je vložil referendumsko pobudo, da so to bili socialni partnerji, v glavnem sindikati, tisti, ki so zdaj popolnoma tiho, ki jih ni nikjer, ko imamo 130 tisoč brezposelnih in tako dalje. Kje so zdaj ti sindikati?! Kje?! Lepo vas prosim!
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospa Maša Kociper. Za njo se pripravi gospa Sonja Ramšak, potem mag. Majda Potrata, gospod Janez Ribič in gospod Branko Ficko.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Moram priznati, da tudi jaz na začetku te seje nisem imela namena javiti se k besedi. Danes naj bi šlo za nek slavnostni trenutek imenovanja treh novih ministrov. To je pooblastilo, ki ga ima vsaka vlada, da imenuje svojo ekipo, da izpopolni svojo ekipo in da dela na svojem programu. Ampak kot že na toliko izrednih sejah, nujnih sejah odborov, interpelacijah in ob vseh drugih možnostih, seveda tudi današnja seja poteka v stari maniri. Tukaj z leve strani slišimo očitke, diskreditacije dela Vlade, diskreditacije dela predsednice Vlade, žalitve na račun koalicije, podučevanja, kaj bi morali narediti, da naj že pridemo k pameti in tako naprej, in zdi se mi, da se je treba vsake toliko oglasiti in povedati tudi drugo plat zadeve. Namreč, kot velikokrat povem, ta vlada je imela pred enim letom priliko, da naredi vse to in še več, in to priliko je imela tudi pred nekaj leti, ko je cel mandat vodila našo državo. Škoda, da niso naredili vsega tega in še več, da bi bila država danes v boljši situaciji, kot je. Naša vlada je žal ta mandat dobila šele pred slabim letom dni, in nobenega dvoma ni, da je v tem času naredila zelo veliko, pa če vas to še tako boli. In vedno znova razpravljati, žaliti, diskreditirati in potvarjati dejstva res nima smisla. Saj smo tudi mi govorili samo o številkah in o dejstvih. Dejstvo je, da na cesti, na ulicah ni več demonstrantov, dejstvo je, da so socialni in drugi partnerji umirjeni v smislu, da so pripeljani k nekemu dialogu, da v tem dialogu lahko sodelujejo in da ne čutijo potrebe, da svoje mnenje izražajo na druge načine, četudi niso vedno povsem zadovoljni, kar gotovo niso, saj nihče ni.
Dejstvo so številke, o katerih je govorila predsednica Vlade: minus 0,4 % BDP ob koncu vladavine vaše vlade in zdaj, po manj kot enem letu, minus 0,6, veliko izboljšanje na področju tujih investicij, dobri pogoji za rast gospodarstva, za katero je bila predpogoj pač sanacija finančnega sistema; to je bilo treba narediti. In čudno je, da nam očitate, da smo nadaljevali s projektom slabe banke. Zakaj nam to pravzaprav očitate? Vsaka normalna vlada je morala v situaciji, v kateri je bila država, nadaljevati nek začeti projekt, ne pa "jovo na novo" štartati vse na novo in potem še dalje izgubljati čas na tem področju. Tega smo se že toliko naposlušali, in dajte nam prosim res možnost, da delamo v miru. Kot vidite, se rezultati že kažejo, da se pa brezposelnost povečuje, je bilo pa že večkrat povedano s strani strokovnjakov, da je brezposelnost tisti kazalec, ki se zelo počasi obrača, in šele ko se bodo podjetja začela razdolževati in ko se bo začela gospodarska rast, se bo počasi, upajmo seveda, da čim prej, to kazalo tudi na brezposelnosti. Ampak jaz bi vendarle odgovorila na nekaj konkretnih očitkov. Že cel dan danes poslušam vaše očitke v zvezi s koalicijsko pogodbo, kako ni v njej ničesar zapisano, kako ni v njej nobenih zagotovil, nobenih reform, nič od tega, kar vi mislite, da je
36
DZ/VI/48. izredna seja
potrebno, nobenih racionalizacij javnih sektorjev in tako naprej.
Ja, spoštovani kolegi, to je pač naša koalicijska pogodba oziroma, kot smo jo imenovali, koalicijski dogovor. In kot vi sami ugotavljate, gre za minimalni kompromis štirih zelo programsko različnih strank, zato pa se reče dogovor. Ne vem, kako stvari delujejo v vašem svetu, ampak v našem demokratičnem svetu vsaka stranka podpiše tisto, pod kar se lahko podpiše in kar je za njo smiselno. Jaz dopuščam možnost, da kje drugje nekdo določi, kaj bo, in potem se vsi ostali podpišejo. Pri nas je pač drugače, pri nas gre za minimalni dogovor. To seveda ne pomeni, da ni mogoče narediti še kaj več ali izven tega, ampak že če bi naredili vse to, kar je tukaj, bi bila naša država na zelo zelo dobri poti. In zato je to pač nek minimalni kompromis, in edino takšen je tudi lahko v demokratični državi, kjer vlado sestavljajo stranke v koaliciji, več strank koalicije. Očitate nam težave v koaliciji. Da težave obstajajo, je res. Kolikor vem, o tem piše tudi teorija, še bolj pa kaže praksa - povsod po svetu, kjer so koalicijske vlade, so tudi težave med koalicijskimi partnerji. To pač spada k tej vrsti volilnega sistema. Koalicijska vlada, sestavljena na podlagi proporcionalnega volilnega sistema, velja v svetu za najbolj demokratičen način prelivanja volje državljanov v predstavniško telo. Če pa to pomeni v določenih primerih koalicije, se mora pač ta koalicija dogovarjati. In točno to ta koalicija tudi dela, in ta dogovarjanja so včasih zelo zelo težka in naporna za vse nas. Na očitke o tem, da tri mesece nismo imeli novih ministrov, lahko odgovorim, da imate delno prav, ampak tudi to je bil del koalicijskih dogovarjanj. Ena od strank, stranka DeSUS, je pač zahtevala, da se ministrov ne imenuje, dokler ne pride do dogovora o koalicijski pogodbi in do razdelitve resorjev. V tem času predsednica Vlade proti volji enega koalicijskega partnerja ni mogla imenovati ministrov, tako pač stvari v koalicijskem dogovarjanju gredo, sicer ne bi imela podpore enega od partnerjev. Moram reči, da tudi v Pozitivni Sloveniji nismo bili preveč navdušeni nad takšnim pogojevanjem, sploh zaradi tega, ker nam do konca ni bilo jasno, ali mi kot največja in najbolj odgovorna stranka iščemo kandidata za zdravstveni resor ali ne, in smo do konca čakali, da kandidata za ta resor predlaga tista stranka, kateri je ta resor po začetni razdelitvi pripadal. Če bi mi že prej vedeli, da je ta resor naš, bi imeli že davno ministra, brez skrbi. Šele ko se je to mesto sprostilo, smo imeli možnost predlagati svojega kandidata, in tako je nastal nek zastoj, za katerega seveda delno nosimo odgovornost, lahko se pa vse to še popravi, če bo ta kandidat zdaj res delal dobro, hitro in odgovorno. Mi se seveda tega nadejamo.
Da smo dobili ta resor, smo morali pristati še na eno drugo, ste rekli, izsiljevanje -da prepustimo en resor stranki DeSUS. Tudi to
je res. In če govorim v svojem imenu, to se mi zdi nedopustno. Če ena stranka ne najde kandidata za resor, ki ji pripada, pač naj prepusti ta resor. Govorim v svojem imenu. Ampak kot sem se že velikokrat v tej sobi spomnila, in to se mi zdi najbolj resničen rek o politiki: politika je umetnost možnega, politika je kompromis na kompromis na kompromis, seveda do meje, ko na ta kompromis vsak lahko še osebno pristane. V tem konkretnem primeru zame in očitno tudi za mojo stranko ta kompromis ni bil vprašljiv -ali na koncu predamo resor zamejcev po svetu, da dobimo resor zdravstva, ki je ključen za to, da se izvedejo reforme na področju zdravstva. Ta kompromis je zame kompromis, ki sem ga lahko brez težav sprejela. Pozitivna Slovenija se zaveda, da so ohranitev javnega zdravstva in čimprejšnji ukrepi na tem področju ključni za uspeh delovanja celotne vlade. In ker smo največja stranka v tej vladi, nosimo največjo odgovornost za delovanje te vlade, in zato je smiselno, da smo odgovorni tudi za delovanje tega resorja. Kdor se spomni, mi smo že v začetku dela te koalicije izrazili pomislek v delo ministra Gantarja, vendar je takrat koalicijski partner vztrajal, da minister Gantar nadaljuje.
Zdaj bomo s spoštovanjem prevzeli ta resor in poskušali narediti karseda veliko, da se stvari na področju zdravstva sanirajo. Če se je stranka DeSUS odločila, da so njene pristojnosti zunanja politika in zamejci po svetu, je pač to njihova pravica. Kot pravim, ta kompromis je zame sprejemljiv in z veseljem bomo zdaj, če bodo danes kandidati potrjeni, začeli čim prej z delom na tem področju. Samo še beseda o kandidatih. Bili so predstavljeni na odborih, bili so predstavljeni s strani naše vodje poslanske skupine tudi danes tukaj. Mislim, da gre za spoštovanja vredne, verodostojne kandidate na vseh treh področjih, zato o tem ne bi izgubljala besede. Bi pa nekaj povedala tudi na temo o iskanju kandidatov. Tukaj pa je res, da je kandidate vedno težje dobiti, to pa je res. Tukaj pa se tisti, ki to ugotavljate, tudi malo vprašajte, kje je vaša odgovornost. Zakaj se inteligentni, sposobni ljudje vedno težje odločajo za vstop v politiko? Zato, ker so nemudoma pod najhujšim možnim napadom diskreditacije z vseh strani, ker se takoj pojavljajo v vsaj dveh časopisih neke zgodbe o njih in njihovih družinah, zato, ker se jim pogleda v življenje naprej in nazaj do spodnjih hlač in še več, in zato, ker vedo, da bodo delali pod velikimi pritiski zelo naporne stvari za prav malo denarja. In niti spoštovanja ne bodo deležni zaradi tega. Nasprotno, ker so postali politiki s tem, ko so vstopili na to funkcijo, so postali najhujše, kar si v tej državi pravzaprav sploh lahko. Tako da v enem trenutku se bomo morali vprašati v tej državi, ali smo neka demokratična demokracija, ki ima svoje predstavnike, tudi politične predstavnike, poslance, ministre in tako naprej, ki so izvoljeni, in če smo, kako te predstavnike tretiramo, kakšen odnos imamo do njih, vse to zato, da bodo državo vodili sposobni ljudje, ne pa tisti, ki
37
DZ/VI/48. izredna seja
jim kaj drugega niti ne bo preostalo. Tako da upam, da smo danes eno obdobje zaključili, da bomo danes potrdili tri zelo dobre kandidate za ministre in da v koalicijski vladi s številnimi kompromisi, težavami, ampak uspešno, nadaljujemo začeto delo. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Besedo ima gospa Sonja Ramšak. Za njo se pripravi mag. Majda Potrata in za njo gospod Janez Ribič.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Poslanski kolegice in kolegi!
Kar malo grozljivo je danes v tej dvorani, ko smo slišali na tej strani predvsem s strani Slovenske demokratske stranke toliko očitkov predsednice Vlade, kako je vlada Janeza Janše uničila Slovenijo in tako dalje. Navedla je nekatere številke, tudi gospa Kociper, ki sedaj odhaja iz dvorane, pa moram reči, da so te številke izredno preverljive Nekatere so navedli že moji poslanski kolegi, tudi Marijan Pojbič pred menoj. Žalostno je, in lahko se strinjam seveda s predsednico Vlado, da je Slovenija danes v bistveno boljšem položaju kot pred enim letom. To je izrekla namreč ob podpisu koalicijske pogodbe. Res je, ampak bogatejši smo za osem olimpijskih medalj, dve zlati, dve srebrni in štiri bronaste, in bogatejši smo tudi za to, da nas marsikdo v svetu danes ne zamenjuje več s Slovaško, ampak da vedo, kje in kdo je Slovenija, in da so naši športniki verjetno naredili več za razvoj turizma kot pa marsikateri minister v katerikoli vladi do zdaj. Ne bom polemizirala s poslanskimi kolegi, ampak se bom usmerila na razprave o ministrskih kandidatih, ki so se predstavljali na matičnih odborih. Mislim, da se o gospodu Žmavcu ne splača izgubljati besed, saj je sam dejal, da o delu, ki ga bo opravljal po želji svojega prijatelja Karla Erjavca, niti ne sanja. Mene žalosti, da koalicijski poslanke in poslanci podpirate ministra, ki niti ne ve, kakšno je njegovo delo oziroma ki, ko bi naj prevzel resor za naše zamejce in za Slovence po svetu, govori o tujcih. To je pač žalostna slika.
Ampak gremo naprej. Jaz verjamem, da bi lahko imeli danes pred nami še tako dobre kandidate za ministre, pa ne bi mogli izpolniti tistega, kar bi si želeli, to pa je dejansko narediti premike na svojih področjih. Zakaj? Zato, ker vsega tistega, kar so predstavljali na matičnih odborih, ni v koalicijski pogodbi. In tako kot je rekla gospa Maša Kociper, dosegli ste nek minimum v koalicijski pogodbi, ki pa ne prinaša bistvenega napredka za Slovenijo, da bi končno izšli iz te gospodarske, finančne in pa socialne krize. In ko govori gospod minister Dragonja, da bo za 30 % zmanjšal število zaposlenih na ministrstvu, je verjetno mislil tudi na to, da bo s tem, ko se ustanavlja vladna služba, ki se bi naj ukvarjala s kohezijskimi sredstvi, odšlo tudi določeno število ljudi tja, če pa je res mislil s tem
na to, da bo odpuščal, v kar pa seveda dvomim, pa bo naletel na zelo resne ovire, kajti tega nimate v koalicijski pogodbi, govorite, da odpuščanj v javni upravi ne sme biti in da so zadolževanje ter novi davki in prispevki tisto, kar rešuje Slovenijo. S tem se seveda mi na tej strani, predvsem pa v Slovenski demokratski stranki, ne strinjamo in se tudi ne moremo strinjati. In ko govorite, da vlada Janeza Janše v enem letu svojega vladanja, v letu 2012, ni naredila korenitih premikov - mislim, da so bili ti koreniti premiki izredno jasni, marsikaj je že bilo omenjeno. Pa bom samo navedla en podatek, to je proračunski primanjkljaj v procentu družbenega bruto produkta. Ko smo predajali vodenje države, je bil ta seveda 4-odstoten, medtem ko danes, ko govorimo, ko smo v februarju leta 2014, je to že kar 15 %. In še marsikaj, kar je prva med ministri danes v tej dvorani povedala, je zelo žalostno.
Če pa se obrnem na resor zdravstva, pa bi rekla tako. Ja, bodoča ministrica se je izredno spretno izognila besedi reforma. Zakaj? Reforme v zdravstvu seveda ne bo zaradi tega, ker se v koaliciji o tem niste dogovorili. Žalostno je, minister Gantar je bil dve leti minister za zdravje, pa ni naredil nič. To smo mu tudi očitali takrat, ko je bil v naši vladi. Žalostno je, da tudi v teh dveh letih, ko bomo imeli novo ministrico, ministrica ne napoveduje reforme zdravstva, ki je absolutno potrebna. Sicer govori o nekih splošnih statističnih podatkih, navede nekaj ukrepov, to pa je predvsem, kar so si naši državljani zapomnili, da bi naj plačali pri vsakem receptu še morda evro dodatnega prispevka. Ampak da bi pa povedala pri tem, zakaj državljani uporabljajo vedno več zdravil, zakaj imamo vedno več ljudi na bolniški oziroma zakaj vedno več ljudi išče psihiatrično pomoč - zato, ker nimajo zaposlitev, zato, ker socialna država ne deluje, in tukaj so, spoštovani gospe in gospodje, tiste naloge, ki nas čakajo. Ne pa da uvajate nove davke, nove prispevke, nove trošarine in ne vem kaj še vse. In moram reči, da me ni prepričala v svojem nagovoru na matičnem delovnem telesu in tudi po preučitvi magnetograma zapisa, kajti niti z eno besedo ni navedla konkretno, kaj bo na določenem področju naredila, kdaj bo to naredila in kaj to prinaša za dobrobit državljank in državljanov. Se opravičujem, bom zaključila na tej stopnji.
Z moje strani žal takšnih ministrov in Vlade ne morem podpreti. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Mag. Majda Potrata, izvolite, imate
besedo.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Dotaknila se bom samo dela dveh ministrov, in sicer najprej zelo na kratko ministrice za zdravje. Od nje pričakujem, da bo zlasti temeljno pozornost usmerila na zdravje
38
DZ/VI/48. izredna seja
žensk. Pri tem mislim zlasti na reproduktivno zdravje žensk, zaradi tega, ker smo zadnje čase sledili tendencam, da bi se nekatere reči, ki sodijo v to področje, morale tudi plačevati iz lastnega žepa. Je pa to seveda za to področje izrednega pomena, enako kot so pomembni vsi preventivni presejalni programi kateregakoli raka, in za svoje območje lahko rečem, da v Mariboru programa mamografije, brezplačnega pregleda dolgo časa niso izvajali. Pričakujem, da se bodo te zadeve zlasti v tistih delih države, kjer je povprečna ali pričakovana življenjska doba že tako ali tako krajša, tudi kakovostno opravljale. Želim ji vse dobro pri njenem delu, ima dovolj energije, predvsem pa veliko razgledanosti, in upam, da ji bo njena raziskovalna dejavnost pomagala tudi pri upoštevanju stvarnih podatkov, kar pri nekaterih seveda ni ravno odlika. Poprej smo slišali marsikaj o davkih, pa kaj vem o čem še vse, ampak naj samo spomnim: Energetski zakon iz leta 2006 - kdo je bil že takrat predsednik Vlade? - je vpeljal energetsko izkaznico, o kateri je zdaj toliko govora. Popis nepremičnin je vpeljal z zakonom gospod Janez Podobnik, vrednotenje nepremičnin pa dr. Andrej Bajuk. Iz katere vlade sta bila ta dva ministra? In tudi kakovosten popis je bil takrat zasnovan. Tako da če se že gremo obmetavati z očitki, potem je treba imeti nekaj stvarnih podatkov pred očmi.
Kar zadeva energetske izkaznice, morebiti kot zanimivost samo še tale podatek. Po podatkih Gursa je bilo v prvi polovici leta 2013 prodanih 2 tisoč 252 starih stanovanj, in samo ta stanovanja, stara stanovanja, bodo morala imeti energetsko izkaznico, če bo zakon obveljal. V letu 2012 pa je bilo takih stanovanj 5 tisoč 517. Zdaj pa preračunajte, koliko nas bo stal referendum o arhivih. Toliko glede metanja denarja skozi okno. Ko sem poslušala nastop kandidata za ministra za gospodarstvo, moram reči, da me je posebej pritegnila stvarnost in umirjenost, s katero je nekatere svoje prioritete napovedoval gospod Metod Dragonja. In ta zadržanost, o kateri govorim, je zadevala tako privatizacijo - ne privatizacija za vsako ceno in vsega, ampak pametna privatizacija, ki bo prinesla tudi ustrezne učinke. Opozoril je še na neko silno zanimivo stvar, ki je pogosto ne slišim - na to, da bi morali imeti tudi močne gospodarske subjekte, velike gospodarske subjekte. Ker je bil znan kot človek, ki je delal v Leku, si za farmacevtsko industrijo ne znam predstavljati, da ne bi farmacevtska industrija gradila na razvojnih in raziskovalnih enotah. Zato sem njega čisto drugače razumela, kot ga je eden od poslancev, ko je govoril o učinkovitosti slovenskega visokošolskega sistema. On je govoril o dolžini trajanja študija, ne o tem, kolikšen naj bo procent visoko izobraženih ljudi. Pa ker se zelo radi samo na svoje družabne stike nekateri sklicujejo, ne pa na statistične podatke - žal je podatek iz leta 2010, je pa iz publikacije iz leta 2013 in novejšega podatka ni. Gre za povprečje 27
članic Evropske unije. Povedati moram, da, recimo, če gledamo po smereh, po odstotku študentov, je pri nas nižji odstotek pri humanističnih - 12,2, mi jih imamo samo 8,3. Pri sociali, družbenih vedah, pravu in podob no: 37,5 evropsko povprečje, je pa tu resda nižje, 34. Ampak pri tehničnih, inženirskih poklicih imamo mi 18,9 % študentov, evropsko povprečje je ... / opozorilni znak za konec razprave/ To samo kaže, kako veliko stvari govorimo na pamet, ne da bi poznali prave statistične podatke, in na njih je treba graditi. Tudi Metodu Dragonji želim dobro delo. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Besedo ima gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo.
Glede na to, da imam samo eno minuto za razpravo, bi najprej ministrom, ki bodo danes izglasovani, zaželel veliko modrosti pri vodenju in razreševanju problemov na svojih ministrstvih, da ne bi čez eno leto prišli v Državni zbor in tako, kot je danes predsednica Vlade dejala, da je letos boljše in lepše, kot je bilo pred enim letom. Argumenti pa so seveda bili, da se je ta vlada boljše zadolžila kot prejšnja vlada. Oh, uboga država, kakšni predsedniki vlad jo vodijo! Tudi minister za finance je dejal, da smo že na pol poti iz krize. Ne vem, ali je zdaj te pol poti to, da nas je na novo zadolžil za nekaj milijard. Ni za čutiti nobenih drugih ukrepov. Človeka postane strah, kam tonemo, in tako dolgo smo čakali, 3 mesece, na ta današnji trenutek, da se Vlada okrepi. Tu je bilo tudi, bi rekel, veliko taktiziranja posameznih strank, in me skrbi, da je najbolj taktizirala tista stranka - če se nam bo gospodarstvo sesulo, niti za pokojnine več ne bomo imeli denarja. Zato bi pričakoval več.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Branko Ficko, za njim gospod Brane Golubovic in za njim gospa Alenka Jeraj.
BRANKO FICKO (PS PS): Hvala, predsedujoča. Kolegice in kolegi!
Gospodarski minister gospod Dragonja - gre seveda za izkušenega gospodarstvenika in diplomata, seveda tudi z ustrezno vizijo, kar se tiče tržnega gospodarstva. Vprašanje je seveda, če bo imel zadosti podpore in moči pri izvedbi. Zato seveda najprej pričakujem, da mu bo predsednica Vlade poleg pokrivanja resornega ministrstva seveda dala tudi ustrezna pooblastila in moč, da bo seveda odgovoren za gospodarstvo in bo imel tudi takšen status v Vladi, najmanj seveda, da bo podpredsednik Vlade, odgovoren seveda tudi za gospodarstvo oziroma odbor za gospodarstvo, in da bo imel nivojski razred najmanj kot finančni minister ter imel izvedbeni vpliv na ostala ministrstva, ki seveda vplivajo na gospodarstvo in gospodarski
39
DZ/VI/48. izredna seja
razvoj, predvsem kar se tiče infrastrukturnih projektov, lesnopredelovalne industrije, tudi živilskopredelovalne industrije, predvsem pa tudi na rigiden trg dela in obremenitev dela. Vpliv bi seveda moral še naprej imeti na kohezijska sredstva. Eno je seveda organ upravljanja, ki se prenese na vlado, drugo je seveda še vedno resorna delitev programov, ki se je v preteklosti izkazala kot neuspešna pri črpanju evropskih sredstev, da seveda ne govorimo o delitvi na občine in ne pokrajine predvsem s ciljem regijskih projektov. Predvsem pa da ne bo delitve sredstev in prilagajanja razpisov bogatim, temveč projektom, ki nam bodo dajali delovna mesta.
Pozitiven je njegov cilj, zmanjšanje števila delavcev na njegovem resornem ministrstvu za ciljnih 30 %. S tem bi seveda moral biti vzor za vsa ostala ministrstva, kjer je po mojem mnenju situacija še slabša. Seveda bi lahko začel pri agenciji Spirit, agenciji, ki je nastala v času prejšnje vlade, se je izkazala za neučinkovito uporabniško, predvsem negativna, kar se turizma tiče oziroma prejšnjega STO. Ob tem je seveda direktorat za turizem ostal kot neka tvorba samemu sebi v namen, tako da cilj tu mora biti seveda, da naj bo STO samostojen, kot je to v preteklosti bil. Da seveda ne govorimo o prirejanju Spiritovih razpisnih pogojev, ne gospodarski sferi s ciljem delovnih mest, ampak v korist šolskih in raziskovalnih agencij. Največja naloga pa bo seveda prestrukturiranje gospodarstva, ki prezadolženo umira na obroke. Dejstvo je, da ustanovljeni DUTB pod prejšnjo vlado sedaj še ni pripravljen na prestrukturiranje podjetij, podjetij, ki so se seveda v letih od 2005 do 2010 zadolževala za nedobičkonosne projekte, in je sedaj seveda prezadolženost v višini najmanj 5 milijard evrov. DUTB se je seveda leto dni ukvarjal s svetovalnimi pogodbami, porabil za to ogromno denarja, istočasno pa ni postavil smernic in instrumentov za učinkovito sanacijo podjetij.
Naprej imamo banke, ki so seveda dokapitalizirane in usposobljene, še naprej čakajo in spijo. Čakajo na nek vpliv politike za financiranje gospodarstva, čeprav obstaja drugi del zakonskih možnosti, insolvenčne zakonodaje, možnost vstopa bank v lastništvo podjetij. Zdi se, kot da so banke nezainteresirane za upravljanje podjetij, češ da to ni njihova osnovna funkcija. Tako da bo za novega gospodarskega ministra seveda tudi na tej koordinaciji banke-DUTB-podjetja potrebna dodatna aktivnost, skupaj seveda s finančnim ministrom. Dopolniti pa bo verjetno treba oblikovanje posebnih namenskih družb na ravni posameznih dejavnosti. Še kar se bank tiče, minister Dragonja zagovarja domače gradbenike, in prav je tako. Na drugi strani se je NLB odločila, da gradbeništva, dejavnosti z največjimi multiplikativnimi učinki, ne bo več servisirala, in bo tudi na tem področju seveda potrebna ustrezna sprememba. Tako da gospodarskega ministra seveda čaka ogromno
dela in aktivnosti, ne toliko znotraj njegovega resorja, kar se tiče zmanjšanja števila delavcev, ampak predvsem govorim o bankah, DUTB, in seveda tukaj mora dobiti dodatna pooblastila. V nasprotnem primeru seveda njegov pogled in vizija ne bosta prinesla rezultatov. Mogoče bo pa sedaj nastopila nova slovenska trojka Alenka Bratušek, Metod Dragonja in Alenka Trop Skaza. Pustimo se presenetiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Vmes je prišlo do nekaterih odpovedi, tako da je sedaj za razpravo na vrsti gospod Franc Jurša, za njim gospa Alenka Jeraj in za njo še gospod Jani Moderndorfer.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala za besedo, podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi!
Ko govorimo o ministrski ekipi, o Vladi kot celoti dostikrat radi poudarjamo, če imamo predloge s strani opozicije za interpelacije, da je treba določenega ministra, ministrico odstraniti zaradi tega, ker delajo določene napake. Večkrat so očitki zavrnjeni, včasih pa se interpelacija tudi zgodi. Ko imamo popolno ministrsko ekipo, počnemo to, ko pa nam manjkajo ministri iz takšnih ali drugačnih razlogov, pa seveda govorimo, zakaj ministrska mesta niso zasedena. To v glavnem govorijo tisti, ki so takrat v opoziciji, in v kratkem obdobju dveh let lahko zasledimo tako s te strani, ki je zdaj na Vladi oziroma iz te koalicije in seveda tudi prejšnje koalicije, ko je bila na Vladi. Eno in isto se pogosto ponavlja. Za državo in za državljanke in državljane pa je zelo pomembno, da ima na vseh ministrskih mestih takšne ljudi, ki delajo v interesu države in seveda blaginje ljudi, ki v tej državi živijo. Po nekaj mesecih, da ne bom konkreten, je predsednica predlagala popolnitev prostih mest ministrov in ministrice, in mislim, da se je po temeljiti presoji, dogovorih znotraj koalicijske vlade odločila za imena, ki so nam danes dana na mizo. Če na splošno ocenim, lahko osebno povem, da je kandidat, predlagan za področje gospodarstva, gospod Dragonja, verjetno zelo primeren kandidat z dolgoletnimi izkušnjami v politiki in tudi z dolgoletnimi izkušnjami na najbolj pomembnih gospodarskih mestih, ki jih je opravil tako v Sloveniji kakor tudi v tujini. Jaz osebno gospodu Dragonji na osnovi programa, ki ga je pripravil, zaupam in sem prepričan, da bo to nalogo opravil dobro. Če pa na drugi strani ocenjuj em predlagano kandidatko za ministrico za zdravje, področje zdravja, pa moram reči, da se bo srečala z obilo problemi in ji želim, da te probleme tudi uspešno rešuje, tiste, na katere opozarja tudi naš bivši minister za področje zdravstva gospod Gantar. Žal o gospodu Žmavcu in nekaterih ocenah ne bom imel več možnosti govoriti, pa nisem dobro presodil, mogoče bi res z njim moral začeti. Hvala.
40
DZ/VI/48. izredna seja
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Gospa Alenka Jeraj, imate besedo.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Dejstvo je, da če bi v Janševi vladi bila tako pomembna resorja, kot sta zdravstvo in gospodarstvo, prazna tri mesece, bi novinarji dnevno hodili okoli predsednika Vlade in od njega zahtevali, da pove, kdaj bodo ministri, kje so ministri, vladale bi izredne razmere, govorili bi o vladni krizi in vlado pozivali k odstopu, če ni v stanju urediti stvari, na cesti bi imeli ljudi. Seveda pa tega danes ni zaradi tega, ker imamo tako dobro uravnotežen medijski prostor, ki je po mojem občutku tudi precej odgovoren za stanje, v kakršnem smo. Če bi bili novinarji tako kritični, kot so bili pred letom in pol ali pa pred dvema letoma, tudi do te vlade, bi mnogo manj napačnih korakov in mnogo manj napačnih ukrepov ta vlada zmogla sprejeti, kot jih je uspela. Vse o tem pove to, da nimamo desnega dnevnika v Sloveniji. Smo edini v Evropi, ki tako funkcioniramo in si ob tem zatiskamo oči, da so stvari v redu. Drugi problem je sodstvo. Če bi obsodili prvega, ki ni plačal svojih podizvajalcev, ki je prevaral svoje podizvajalce, in ga kaznovali, onemogočili, da ustanovi še deset podjetij in še sto ljudi prinese okoli, bi se tudi stvari odvijale drugače. Danes je to sodstvo sproduciralo odpravnino gospe Dimic za 11 tisoč evrov. Pred časom smo videli, da bo gospod Kramar dobil kar precejšnjo vsoto.
Skratka, stvari delujejo popolnoma narobe, seveda pa za manjše prekrške vklopimo ves aparat, kriminalisti in vsi delajo za to, da potem, na primer, gospodu Brezovarju, nekdanjemu direktorju oziroma glavnemu inšpektorju, odmerijo kazen 50 evrov ali nekaj takega. Pa so se mesece vsi ukvarjali s tem. Skratka, cel kup stvari je narobe in na glavo. In to, kar je govorila gospa premierka na začetku, pa tudi njena strankarska kolegica, česa vse nismo naredili, pa bi morali naredili - mi smo naredili veliko in si lahko tudi pogledate rezultate ene in druge Janševe vlade. Tudi v letu 2012 je bila zadolžitev bistveno manjša, kot bi bila, če bi še vladala Pahorjeva vlada. To, kar imamo danes, je novih kreditov za 7,7 milijarde v enem letu, zadolžili smo se samo pri enem oziroma izdali obveznice za tri leta pri enem ponudniku na zaprtem trgu za 1,5 milijarde. To je bila najdražja zadolžitev, in ni res tisto, kar je gospa Bratušek povedala. Treba je pač primerjati stvari, ki se med seboj lahko primerjajo. Gospod iz SD - zdaj se ne morem spomniti priimka, se opravičujem - je rekel, da se tukaj pasejo strici in da naj jih zamenjamo. Veste, kako se jih zamenja? Z lustracijo, ki je v Sloveniji nismo naredili. So jo pa v drugih državah in zato takih problemov, kot jih imamo mi, nimajo. In še to; dolgo je trajalo iskanje ministrov. Kje pa boste dobili gospodarskega ministra, ki bo prišel na sedež ministrstva, če pa je lani vlada Alenke Bratušek tako obremenila gospodarstvo, da bo
novi minister lahko samo še iz dneva v dan gledal, kako propadajo podjetja, ki so tako obremenjena, da ne zmorejo več? Težko boste našli kakšnega ministra, ker ne bo mogel nič narediti. S subvencijami podjetij ne bo rešil stvari, takih, kot so. Izkazalo se je v preteklosti, da je največja pomoč podjetjem to, da se jih davčno razbremeni; vi jih samo davčno obremenjujete, in rešitve ter boljših rezultatov ne bo. Gospa Bratušek je govorila, kako je vse boljše, govorila je tudi, da nimamo veliko brezposelnih, da je vse super. Čez en mesec so številke spet narastle za ne vem koliko, tako da tej vladi že zelo malo verjamemo oziroma ji ne verjamemo. Tudi kandidatka za ministrico za zdravje je napovedala nove obremenitve, participacijo pri receptih, pri zdravilih. Ne vem, če bodo to naši ljudje še zmogli, in ni rešitev to, kar pravi, več denarja v zdravstveni sistem, ampak je treba najprej vzpostaviti red. Bolniku, ki mu na vseh straneh odteka kri, se ne dodaja vedno nove, ampak se najprej zaustavi krvavitev. Obljubili ste, da novih dajatev ne bo. Napovedala jih je, zato bi pričakovali, da je DeSUS, ki ima največ težav s tem, ne bo podprl, ampak seveda temu ne bo tako, pač pa bo dobila dovolj glasov. Jaz te vlade ne podpiram zaradi vsega naštetega, ker mislim, da se bomo zelo hitro soočili z realnostjo, tudi če gospa Bratušek pravi, da mora najemati kredite, da plačuje prejšnje kredite. Ja, kredite od gospoda Križaniča, ministra Pahorjeve vlade, to mora plačevati. In zdaj ima to stranko v koaliciji, tako da se naj tam pogovorijo, kdo je zdaj kriv za to, da mora ona najemati nove kredite.
Skratka, ne podpiram te vlade in zato tudi ne podpiram kandidatov za ministre.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa.
Sedaj ima besedo gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa.
Glede na to, da so bolj ali manj vse poslanske skupine že izčrpale svoj čas in da je bilo seveda po standardnem vzorcu tako na tej strani kot na drugi strani bolj ali manj za pričakovati, kakšni bodo odzivi, jih niti ne komentiram, verjamem, da bo držalo samo tisto eno načelo: če so vsi danes, ki so govorili, da je bilo manj kot tri mesece predolgo časa, da smo prišli do novih ministrov in ministrice, mislim, da je čas, da tudi čim prej zaključimo to razpravo in damo možnost tem ministrom, da začnejo s svojim delom. Je pa treba seveda poudariti naslednje, vsaj z mojega vidika: ta vlada je, ali hočete priznati ali ne, v času, ko je prevzela vladanje, v najtežjem trenutku morala prevzeti grehe vseh vlad v preteklosti, ki so tako ali drugače odločale in nekako tudi premosorazmerno začrtale pot, v katero smer je šlo tudi z vidika samega zadolževanja. Verjamem, da, glede na to, da je koalicija, ki tvori to vlado, bo seveda Vlada v najkrajšem možnem času prinesla tudi ukrepe. Tukaj
41
DZ/VI/48. izredna seja
seveda veliko pričakujemo tako na ministrstvu za gospodarstvo kot tudi na področju zdravstva, kjer pričakujem od nove ministrice prve resne ukrepe za to, da zmanjšamo to krizo in vse tiste občutke nemoči, na katere so do zdaj vlade vedno naletele v tem državnem zboru.
Za Državni zbor pa verjamem, da ko bomo dobili predloge te vlade, ne glede na to, ali je to koalicija ali opozicija, da bo seveda tudi resno pristopila, pa ne samo iz pozicije "zato, ker sem opozicija, bom glasoval proti". Tako nekako je vaš kolega na odboru za zdravje rekel: "Verjamem, da boste dobro delali, vas poznam in vem, da ste v redu, imate dobre predloge, dobro ste predstavili, ampak saj me razumete, ne morem glasovati za vas." Upam, da boste tisto, kar je dobro, seveda podprli. Tisto, s čimer se ne boste strinjali, boste pa tudi razložili in predlagali boljše ukrepe. Predlagam, da čim prej zaključimo to točko dnevnega reda, tudi z delitvijo časa. Imamo še eno uro in 23 minut na razpolago, kar pomeni, da bomo še podaljševali zato, da bo vsak vzel svojo minuto ali pa bomo te minute rajši podelili novim ministrom in ministrici, da začnejo čim prej delati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker pa čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi kdo na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora razpravljati. Ker vidim, da so še želje, bom kar odprla možnost, da se prijavite k razpravi. Prosim, da se prijavite k razpravi. Prijavljenih imamo še 7 razpravljavcev; vsak od njih ima 5 minut. Kot prvi je k besedi prijavljen mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovani kolegi in kolegice!
Res je, po skoraj treh mesecih bomo imeli popolno Vlado in navsezadnje osebno želim vsem novim ministrom vse dobro. Bojim pa se, da bodo imeli v sami Vladi veliko problemov, veliko težav. Navsezadnje predvsem zaradi tega, ker ta vlada ni opredelila realne gospodarske politike v koalicijski pogodbi. Koalicijska pogodba je zbir želja, ki so nekako usklajene med vsemi koalicijskimi partnerji, ni pa nikakršnih ukrepov za izhod iz krize. In glede na to, da v koalicijski pogodbi ni ukrepov za izhod iz krize in je pravzaprav to neka lepljenka, ki ne govori o ključnih težavah in o ključnih rešitvah, kako prebroditi te težave, bodo imeli seveda tudi ti ministri oziroma oba ministra in ministrica pri tem velike težave. Poleg tega je program ministrice za zdravje neusklajen s samo koalicijsko pogodbo, če napoveduje nove davke oziroma nove obremenitve. Navsezadnje je bilo že ničkolikokrat rečeno s strani predstavnikov te vlade, da novih obremenitev ne bo, kar seveda pomeni, da bo že tukaj prišlo do prve konfliktne
situacije in do tega, da se na področju zdravja ne bo nič uredilo v tem mandatu. Če prejšnji minister ni uspel narediti zdravstvene reforme, dvomim, močno dvomim, da jo bo lahko naredila ta ministrica.
Vsekakor je bil nastop gospoda Dragonje primeren, vprašanje pa je, kakšno moč ima. Navsezadnje bo tudi črpanje evropskih sredstev izgubil in navsezadnje bo na ministrstvu za gospodarstvo dejansko ostalo še nekaj subvencij, turizem, konkurenčnost - sama mehka področja, s katerimi dejansko ne bo mogel upravljati in s katerimi tudi ne bo mogel države potegniti iz krize, ne glede na to, kakšen status bo imel, kot pa vemo, bo imel takšen status, da bo podrejen financam. Tukaj je bilo opredeljeno tudi to, da naj bi bilo državljankam in državljanom bolje, kot jim je bilo pred enim letom, pred 12, 13 meseci, da je napredek očiten in tako naprej. Treba se je zavedati, gospe in gospodje, da se je država zadolžila na 80 % bruto družbenega proizvoda. To je izredno veliko in to je največji skok, ki ga je katerakoli evropska država naredila od leta 2008 do leta 2014. In še več, 75 % tega dolga je treba plačati tujim investitorjem, v Ameriko in deloma v Evropo, njihovim finančnim inštitucijam, in obresti se plačujejo njihovim finančnim inštitucijam.
Če tukaj govorimo o neki suverenosti, oprostite, gospe in gospodje, mi bomo odvisni od velikih finančnih investitorjev, kot so Goldman Sachs, J. P. Morgan in podobno, kajti pri njih se posredno ali neposredno zadolžujemo. Zaradi tega danes govoriti o finančni suverenosti, ko se zadolžujemo, tudi če reče predsednica, da po 4-odstotni obrestni meri - oprostite, naši konkurenti se zadolžujejo po manj kot 3-odstotni obrestni meri; govorim o Češki, Slovaški in podobno. Tako da tukaj dejansko o ekonomski ali kakršnikoli drugi suverenosti ni govora, ampak je večja odvisnost od tujega finančnega kapitala, in tukaj je seveda še vedno vprašljivo, pri komu se zadolžiti, pri tistemu, ki ti da nižje obrestne mere ali pri tistemu, ki ti da višje obrestne mere. To je zelo enostavno. Zaradi tega seveda ne morem pritrditi temu, da se je ta suverenost kakorkoli povečala.
Jaz seveda teh ministrov in te vlade ne bom podprl, predvsem zaradi tega, ker nima dejanskega programa, kako priti iz krize. Mi smo edina država poleg Cipra, pa tudi Cipru gre že na bolje, ki bo imela negativno gospodarsko rast v letu 2014 med državami Evropske unije. In programa ni. In dejanj ni. Je veliko leporečja, je veliko nekega mešanja megle, vendar programa in dejanj, ki bi Slovenijo potegnili iz krize in zmanjšali nezaposlenost, ni.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa.
Dr. Vinko Gorenak, imate besedo.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
42
DZ/VI/48. izredna seja
Jaz moram reči, da sem vseskozi v dvorani, praktično nisem šel ven, in pozorno poslušam nekatere zadeve. Sem že povedal, kako mislim glasovati, torej ne podpreti teh kandidatov, ne zaradi njih, ampak zaradi sedanje vlade, ki je megla, ne vlada, bolj meglena kot pa vlada. Glejte, v nadaljevanju bom odgovoril na nekaj stvari, ki so jih veselo, veselo trosili ljudje v tej dvorani. Evo ga, gospod Meh. Pokojninska reforma in ne vem kaj vse je govoril gospod Meh. Kaj ima to veze z današnjo točko? Nima, ampak zdaj smo enakopravni; če on lahko, tudi jaz, saj to razumemo. Pokojninsko reformo 2011 nismo dali na referendum mi, ampak sindikati. Pojdite poklicati gospoda Semoliča, ki je vaš kolega. Tako da smo si na jasnem. Pokojninsko reformo leta 2012 je pa izpeljala Janševa vlada. Videl sem sliko, ker sem takrat bil minister in nisem bil v Državnem zboru, kako je Borut Pahor čestital gospodu Vizjaku. Tako da se dajte malo k sebi spraviti pri teh zadevah. V nadaljevanju je bilo govora o energetskih izkaznicah, ki jih je gospa Potrata veselo pripisala nekemu ministru Janševe vlade, ampak državljani pa natančno vedo, da od leta 2006 niso dobili nobenih energetskih izkaznic, niso nič plačali za energetske izkaznice, zdaj pa morajo. Se pravi, da kljub lažem v parlamentu tako ali tako državljani vedo, koliko je ura. Leta 2006 ni bilo nič za plačati, 2007 ne, 2008 ne, 2009 ne, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014 pa je, ampak to je vaša vlada.
Nadalje seveda ni šlo mimo gospoda Bajuka; še mrtvi nimajo miru pred SD in gospo Potrata. Žal mi je. Še mrtvi ne. Pa ne samo tisti po drugi svetovni vojni, ampak tudi naši poslanski kolegi. Gospod Bajuk naj bi bil tisti, ki je uvedel nepremičninski davek - ni res, ni res. Jaz sem sodeloval v tistih vladah kot državni sekretar in je popolnoma jasno, da je bil naš namen čisto jasen. Stavbno zemljišče se zamenja za nepremičninski davek, suma sumarum pod črto je pa ista cena. Tako da vsaj gospodu Bajuku dajte mir, gospa Potrata. Potem je v nadaljevanju seveda gospa Potrata z veseljem govorila o arhivih - arhivi so današnja tema, kajne? Torej, če lahko gospa Potrata, potem seveda smatram - niste vi vodili, podpredsednica, ampak je vodila vaša kolegica -, da če je njej dovoljeno govoriti o arhivih, potem vam bom tudi jaz povedal naslednje o arhivih. Arhivi se po mnenju koalicije odpirajo, resnica je pa naslednja. Z današnjih 11 omejitev, ki veljajo za žrtve, za žrtve, gremo na 6 omejitev, ki pa veljajo za zločince in žrtve. Se pravi iz tistega, da so danes funkcionarji, ovaduhi, naročniki in morilci popolnoma odprti, popolnoma odprti, nastavljamo 6 omejitev, ki so pa enakovredne tistim, ki so bili žrtve. Tako da ne govoriti o teh zadevah, in tudi zato je referendum potreben - ker ste vi govorili, da referendum ni potreben.
V nadaljevanju čisto na kratko še nekaj. Najdražje kredite - ne vem, ali ljudje, saj jaz sem kar zadovoljen, ko dobivam potem odzive na
kakšne govore gospe predsednice Vlade. Poglejte, to je pa tisti problem, kajne. Človek se včasih vpraša in mi tudi rečejo ljudje: "Ja, pa dajte še vi kakšno stranko narediti takole na hitro, tako kot to na levi naredijo." In jaz jim odgovorim, da to ni v kulturi desničarjev. To ni v kulturi desničarjev, ker desničarji ne znamo lagati. Namreč, predsednica Vlade je rekla -kaj? Rekla je: "Najdražji krediti", ni pa povedala, ali gre za enoletne, dvoletne, triletne ali desetletne. Državljani pa vedo, da so dolgoročni krediti drugače obrestovani oziroma imamo drugačno obrestno mero kot pri kratkoročnih. Če pa to gledamo, potem je pa jasno, da ste vi tisti, ki ste se najdražje zadolžili. Ne, ona z veseljem: Janša je kriv. Tako da, glejte, niso te stvari tako enoznačne, kot vi govorite. Kar se pa tiče dela Vlade oziroma teh ministrov - jaz jim sicer lahko želim, ker sem prej rekel, da kupujemo mačka v žaklju. Saj pravzaprav nihče od nas ne ve, kdo so. Edino gospoda Dragonjo nekoliko poznamo, ostalih ne ... / opozorilni znak za konec razprave/ ... stvar tega državnega zbora. Jaz jim lahko zaželim vse dobro, ampak so pa že vnaprej obsojeni na slab rezultat zaradi slabe vlade, ki jo že imamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Gospod Jože Tanko, imate besedo.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Mi smo v tej razpravi po nastopu predsednice Vlade v naši poslanski skupini in tudi drugi poslanci odprli nekatera vprašanja in tudi polemizirali z nekaterimi stališči, ki jih je povedala predsednica Vlade za to govornico. Kljub temu, da si je Vlada rezervirala pol ure časa za odgovore na razprave poslancev, ni tukaj ne predsednice Vlade ne nobenega ministra, nikogar, ki bi katerikoli trditvi, ki je bila izrečena tukaj, ugovarjal, ali pa jo pokomentiral, ali pa jo interpretiral drugače. In moram reči, da sem zaskrbljen nad tako vlado, ki ni sposobna v Državnem zboru v odprti razpravi diskutirati in polemizirati s stališči poslancev. Predsednica Vlade je tu dejala, da so temelji države bolj trdni kot prej, morda celo kdajkoli prej. Vendar tisti trenutek, ko Vlada na nek posreden način obremenjuje družinske proračune z novimi davki, s povečanimi davki, z dodatnimi stroški delovanja države spodkopava tudi temelje družin. Družina pa je elementarna celica vsake družbe, zaokrožene družbe na nekem teritoriju, torej tudi države. In moram reči, da so take trditve zelo zelo problematične, ne držijo, ne odražajo dejanskega stanja. Tudi ta velika napoved o gospodarski rasti je pravzaprav iz trte izvita. Na čem pa boste gradili veliko gospodarsko rast? Na bistveno povečani odmeri davka za nepremičnine? Na zniževanju davka od dobička pravnih oseb? Na povečanju dohodninskega davka oziroma zmanjšanju olajšav, na KD-jih in tako naprej? Na čem? Na
43
DZ/VI/48. izredna seja
čem boste vi hranili in ustvarjali pogoje za boljšo gospodarsko rast? Na zadolževanju?
Zadolževanje te države poteka preko vseh razumnih meja, preko vseh razumnih meja. Prva je s tem prekomernim zadolževanjem začela Pahorjeva vlada; ta je bila enormna v teh svojih odločitvah in se je zadolžila več kot vse vlade do leta 2011 oziroma 2009, pred njo. Se pravi skoraj 20 let te države je bila manjša zadolžitev kot v samo 3 letih Pahorjeve vlade. In vlada Alenke Bratušek, v kateri je ta nasmejana koalicija tu pred nami, se je v enem letu zadolžila toliko kot Pahorjeva vlada v 3 letih. Toliko kot Pahorjeva vlada v 3 letih. In če vas zdaj vprašam, zakaj konkretno je bila ta zadolžitev uporabljena, za katero investicijo, za kateri projekt, bo težko našteti na prste ene roke projekte, za katere je bil porabljen zadolženi denar. Mislim, da tu v tej dvorani ni poslanca, ki bi lahko rekel Za ta, ta, ta in ta projekt smo porabili denar. Denar je bil naložen, tisti, ki je bil najet, v Factor banko, v Probanko. Tam so se ti depoziti plemenitili tistim, ki so zavozili ti dve banki, dobili so izplačane visoke nagrade, bili so izplačani dobički za pretekla leta, in takoj, ko se je to storilo, sta šli banki v programirano likvidacijo. Za take projekte je vlada Alenke Bratušek porabila najeti denar. In na tak način se krepijo samo proračuni posameznikov, ne bogati pa se narodno bogastvo, ne ustvarjajo se nova delovna mesta, ne prispeva se na tak način pravzaprav ničesar k razvoju, ampak k destrukciji, pravzaprav k uničenju vseh pravnih, etičnih norm, ki bi morale veljati v nekem zdravem poslovnem okolju. Mislim, da je potreben korenit preobrat, če hočemo narediti karkoli dobrega za to državo oziroma če hočete karkoli narediti. Mi vemo, da v naši stranki lahko samo predlagamo številne ukrepe, od popravkov posameznih zakonov ali še kaj drugega, vendar sprejeti tega ne moremo, ker nismo koalicija, smo "prešvoh", imamo premalo glasov. Vendar pot, ki ste jo zastavili s programom, s koalicijsko pogodbo in normativnim programom Vlade, ni pot rešitve Slovenije iz krize.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa.
Mag. Majda Potrata, imate besedo.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala lepa.
Ne bom tratila časa s tem, da bi v detajle odgovarjala gospodu Gorenaku, ampak mu bom samo generalno povedala. Ima težave z razumevanjem. To je njegova temeljna težava. Jaz nisem govorila o nepremičninskem davku, ampak sem govorila o popisu nepremičnin in o vrednotenju nepremičnin. To je osnova za tisto, kar se je kasneje dogajalo. Zdaj pa k tistemu, o čemer nisem govorila, bi pa bilo dobro govoriti. Spomnite se verjetno, da je bila zaradi neskladnega regionalnega razvoja ideja o sprejemanju vrste zakonov, ki bi urejali razvoj deprivilegiranih regij. To je potem nadomestil zakon o skladnem regionalnem razvoju in po
tem zakonu Maribor zaradi odstotka brezposelnih sodi med tiste, ki so upravičeni do pomoči. Ob obisku predsednice Vlade lan i je bilo Mariboru oziroma Podravju, mislim pa tudi na ta del Drave severno od Maribora, obljubljenih 66 milijonov za razvojno pomoč. In kar nekajkrat smo poslanke in poslanci iz tega konca opozorili na to, da je dobro obljube tudi izpolnjevati, in tako menim, da v to sodi tudi sicer malo zadržana, pa vendarle obljuba kandidata za ministra Dragonje, da bo zadevo natančno preučil in pogledal, kaj se v okviru programov, ki jih ima Mariborska razvojna agencija pripravljene za sofinanciranje, da podpreti.
Pričakujem, da bo ta del obljube izpolnjen zaradi tega, ker je situacija v Mariboru v resnici takšna, da ne obeta hitre rešitve. Je pa dejstvo, da je cela vrsta panog, ki so v Mariboru popolnoma propadle, v nekaterih drugih delih Slovenije	pokazala	propulzivnost,
konkurenčnost, dobre razvojne možnosti. Zato mislim, da se ni mogoče kar vse povprek a priori neki panogi odreči, ampak je treba tukaj pogledati tudi, katere panoge imajo zaradi vložka visoke dodane vrednosti tudi prihodnost. Mislim na tistih 8 tisoč, ki še delujejo v tekstilni industriji, ki so konkurenčni in ki pomenijo priložnost za zaposlitve. Vsi pač ne bodo mogli delati samo v turizmu ali v mikro in malih podjetjih visoke tehnološke sposobnosti. V raznolikosti je verjetno prihodnost, in tukaj se mi zdi, da bi bilo treba podpreti sleherni projekt, za katerega se kaže, da ima možnosti za uspeh. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Gospa Alenka Jeraj, imate besedo.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala lepa.
Dobro bi bilo, če bi se poslušali in tudi slišali. Nekateri govorite samo o tem, kako je ta vlada dobra in uspešna. To govori tudi premierka, očitno celo verjame v to. Vendar smo poslušali, da je bila tudi v času Pahorjeve vlade odlična vlada, vse je bilo super. Niste se želeli primerjati z enim mandatom prej, ko so bili rezultati dejansko dobri, ni bilo nobenih problemov v bankah, o tem se niste hoteli pogovarjati kljub temu, da smo nekajkrat zahtevali izredne seje na to temo, in še cel kup drugih zadev. Niste se želeli pogovarjati o kreditih, zakaj najemamo kredite, če že, da bi nam gospod Križanič takrat to obrazložil, pa tudi Pahor. Krediti ponovno niso šli za investicije, karkoli, ni bilo novih delovnih mest, samo povečevala se je brezposelnost, BDP je padel in tako naprej. Seveda so bili pa ponovno mediji zelo prizanesljivi. In danes, po nekaj letih, se lahko malo bolj realno pogovarjamo tudi o rezultatih, torej o kreditih ministra Križaniča, o podvojitvi dolga države. Se pravi od osamosvojitve do Pahorjeve vlade smo imeli 8 milijard dolga države, potem smo v 3 letih to podvojili na 16 milijard. Medtem smo s 50 do
44
DZ/VI/48. izredna seja
100 tisoč prišli na 110 tisoč brezposelnih, padel je BDP, vse je šlo navzdol. Potem smo imeli eno leto vlade Janeza Janše, ko smo poskušali stvari stabilizirati, tudi dejansko vzeli kredit, vendar bistveno manjšega, kot če bi še naprej vladala koalicija, ki jo je vodil gospod Borut Pahor.
Potem se nam zgodi vlada Alenke Bratušek in ponovno smo na poti zadolževanja, kjer smo si samo v enem letu izposodili 7,7 milijarde denarja, toliko kot si je Križanič prej v 3 letih, in toliko kot smo si prej od osamosvojitve do leta 2009, ko je prišla na oblast Pahorjeva vlada. Nekaj časa nazaj ste podpisali nov dogovor ali koalicijsko pogodbo, karkoli že. Pričakovala bi, da bomo najprej analizirali prejšnjega. Tudi v prejšnjem koalicijskem dogovoru je bilo zapisano, da bomo imeli gospodarsko rast, da se bo znižala brezposelnost, da ne bo davčnih obremenitev -nobene analize, ali smo kaj od tega izpolnili, ker seveda nismo. Tisti papir vržemo stran, podpišemo novega, pa bomo videli, ali bomo čez eno leto lahko kakšno stvar odkljukali. Zaradi zadolževanja, če smo včasih mislili, da je bila najslabša vlada vlada Boruta Pahorja, ki nas je, kot sem rekla, z 8 milijard zadolžila na 16 milijard, smo to zdaj v novi vladi, ki je baje zelo uspešna, kot je tu povedala premierka, tudi ostali pravite, da je zelo uspešna, podvojili v samo enem letu. Torej, če so to za vas dobri rezultati, oprostite, potem pa res zelo različno gledamo na stvari. Omenjeno je bilo, da se je evidenco in zakon o vrednotenju nepremičnin sprejelo v času Janševe vlade. Res je, in takrat smo tudi začeli popise delati. Ampak je v nadaljevanju zakon veljal 7 let in bi ga lahko kadarkoli popravili. In če ste že mislili iti z nepremičninskim davkom, kar se vidi, da je bila stvar narejena zelo na hitro, da zdaj spreminjamo Zakon o evidentiranju nepremičnin, bi v treh letih Pahorjeve vlade in enem letu vlade Alenke Bratušek to lahko spremenili, če ocenjujete, da je kaj narobe.
Tisto, kar je problem, je pa to, da je treba govoriti tudi o osnovi, od katere se bo davek odmeril, in treba je govoriti o količniku oziroma faktorju obdavčitve. Če bi bila še vedno Janševa vlada, ti faktorji ne bi bili taki, kot so po vašem predlogu. Vsak naš predlog, vsak naš ukrep, ki je bil predlagan, ki ste ga potem prevzeli, uspete tako sfižiti in pokvariti, da stvar nima več ne repa ne glave. To se je zgodilo s slabo banko, treba je bilo odstraniti gospoda Širclja, treba je bilo vse spremeniti, kaj pa Švedi, ali kdorkoli je zdaj tam, vedo, kdo je Herman Rigelnik in kaj je počel in tako naprej. Stvari gredo v drugo smer, kot so bile zamišljene. Če bi se slabo banko izvajalo tako, kot smo si zamislili mi in bi se ovadilo ter prijavilo tiste, ki so se podpisovali pod slabe kredite, bi se danes drugače pogovarjali. Enako je s holdingom. Zakon o holdingu eno leto velja, pa ga ne želite uresničiti zato, ker pri vsakem ukrepu, ki je dober, iščete samo varianto, kako ga ne bi izpolnili. Tako ste tudi s figo v žepu lani podprli
fiskalno pravilo in v pol leta ne pripravili zakona, ker to ni bila vaša opcija, vi ste to pač potem naredili zato, da v Evropi ne bodo sitni in ker ste v program stabilnosti to zapisali. Nikoli pa tega niste mislili uresničiti in zato tako delate.
Jaz te vlade ne podpiram in tudi kandidatov za ministre ne.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Matevž Frangež, imate
besedo.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Ker je v prvem poizkusu časa zmanjkalo, nekaj sporočil, ki jih želim dati predvsem enemu od kandidatov. S tem ne želim povedati, da sta druga dva resorja kaj manj pomembna. Osebno se nanju manj spoznam in ne bom pameten ne na področju odnosov s Slovenci po svetu in v zamejstvu kot tudi ne na področju izjemno perečega področja zdravstva. Ampak upam pa si trditi, da je tisto, kar pa Slovenija potrebuje, aktivno vodenje ekonomske politike. Mi vsi skupaj vemo, da je na terenu v podjetjih izjemen obseg problemov. Ti problemi imajo ponekod skupno stično točko, kot je, recimo, težak dostop do financiranja, nekonkurenčnost slovenskega gospodarskega okolja, ponekod pa so povsem specifični. Mi se soočamo s tem, da je ministrstvo za gospodarstvo iz leta v leto šibkejše ministrstvo. Najprej smo iz tega ministrstva dali ven energetiko, sedaj se iz njega seli področje kohezije, in mislim, da je temu kar prav tako, ker se mi zdi, da je bilo v gospodarstvu ustvarjanje pogojev za razvoj podjetništva, za razvoj industrije, turizma in gospodarstva na sploh nekako v senci drugih pomembnejših tem in področij.
Spomnim se obdobja, ko je minister za gospodarstvo nastopal predvsem kot minister za energetiko. Zato se mi zdi prav, da je to ministrstvo sedaj precej okleščeno in da ko bomo mislili na ministra za gospodarstvo, bomo mislili na ministra za točno to in ne še na nekaj drugih, sicer izjemno pomembnih stvari. Gospodarstvo namreč potrebuje pozornost države zato, ker so problemi v gospodarstvu tako nakopičeni, da potrebujemo odličnega moderatorja, ki bo gospodarstvu znal prisluhniti in horizontalno, v povezavi med različnimi resorji, reševal probleme. Eden od problemov, ki je tipičen in ga gospodarski minister sploh ne more reševati, je, denimo, vprašanje neke zastarele določbe v Zakonu o rudarstvu, po katerem podjetje, ki je v stečaju, po preteklem razumevanju stečaja ne more več opravljati pravice izkoriščanja, recimo, nekega kamnoloma. Ta konkreten problem kar nekaj gradbenih podjetij v stečaju, ki v stečaju poslujejo uspešno in dajejo obete, da bodo uspešno poplačali svoje upnike, otežuje ekonomiko. Imamo neko določbo, ki je v pristojnosti ministra za infrastrukturo, posredno tudi ministra za pravosodje, ki pa je pomembna,
45
DZ/VI/48. izredna seja
in pričakujem, da bo minister za gospodarstvo znal ustvariti prioriteto in znotraj Vlade dogovoriti potrebne rešitve. Te rešitve so lahko pogosto zelo preproste.
Drugič. Zdi se mi, da je izjemno pomembno, da med visoke prioritete Vlade ponovno uvrstimo boj z birokracijo. Pa ne samo s papirnimi zmaji, pač pa s konkretnim razumevanjem in odnosom administracije do konkretnih težav, s katerimi se sooča gospodarstvo. Moram reči, da sem se v teh petih letih, kolikor sem poslanec, srečal s prenekaterimi primeri, kjer je pravzaprav šibko upravno razumevanje gospodarske situacije, gospodarskih problemov in gospodarske zakonitosti ustvarjalo temu gospodarstvu nove in nove težave. In v upravnem aparatu se mi zdi, da smo slabo usposobljeni za to, da gospodarske spore, še posebej kadar ti potekajo na liniji med državo in podjetjem, učinkovito in predvsem hitro rešimo. Ker čas je seveda denar. Majda Potrata je pred nekaj minutami omenila problem Maribora in realizacije vladnih zavez za pomoč Mariboru s širšo okolico. Ministru za gospodarstvo želim, da zagotovi tisto, kar je na hearingu že dejal, in to je zavezo, da se tisto, kar je bilo obljubljeno, spodobi tudi uresničiti. Maribor to potrebuje in čas na tem področju se izteka, in tudi na tem področju je čas denar. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Še gospa Sonja Ramšak kot zadnja razpravljavka.
SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
Jaz sicer razumem gospoda Moderndorferja, da si želi, da bi se razprava v Državnem zboru čim prej zaključila, vendar pa bi glede na očitke, ki jih je dal, lahko rekli, da je v bistvu predsednica Vlade spodbudila marsikatero razpravo v tem državnem zboru ob navajanju neresničnih ali pa zavajajočih podatkov. Vsi se zavedamo, da je, tako kot je tudi moj predhodnik dejal, bistveni problem v Sloveniji reševanje gospodarstva in da je tukaj zelo pomembno, da lahko minister za gospodarstvo čim prej nastopi svojo funkcijo in začne opravljati svoje delo. S tem se popolnoma strinjam, vendar pa seveda pri tem ne morem pozabiti na to, da je preteklo tri mesece, pa se koalicija ni zbudila in ni pospešila iskanja ministra za gospodarstvo. Verjamem, da bo kandidat, ki je danes pred nami in ki bi ga naj koalicija potrdila, lahko uspešen samo toliko, kolikor bo imel podpore celotne koalicije. Vendar vse tisto, kar je kandidat za ministra v svoji predstavitvi navajal, bo zelo težko dosegel, ker tega v koalicijski pogodbi preprosto nimate. Prav tako je na področju zdravstva, ki je za državljanke in državljane še posebej pomembno, treba opozoriti na dolg socialnih skladov. In če že delamo primerjave med
Janševo vlado in vlado Alenke Bratušek, je treba pri tem povedati, da je bil primanjkljaj v socialnih skladih konec leta 2012 51,9 milijona, medtem ko se je sedaj, v času vlade Alenke Bratušek ta primanjkljaj povečal kar za 50 %, to pomeni, da se je dvignil na 76,7 milijona evrov.
In naj nadaljujem tam, kjer mi je bilo prej prikrajšano zaradi časa, ko sem govorila o bolniških staležih državljank in državljanov. Stiske ljudi so izredno velike. Ob izgubi službe ali pa ob tem, da dejansko nekateri zaposleni ne prejemajo vsega tega, kar jim po delovnopravni zakonodaji pripada, govorim tudi o potnih stroških, se marsikdo odloči, da vzame dopust ali pa gre na bolniški stalež zaradi tega, ker enostavno ni sposoben, da bi se pripeljal na svoje delo. Gospa ministrica ni govorila o vzrokih in o tem, kako bo reševala zmanjšanje bolniških staležev. Povečuje se tudi obisk v psihiatričnih ambulantah, in tudi to gre na račun tega, da so družine v stiskah zaradi izgube službe. In tu je seveda treba poudariti, da se je število delovno aktivnih državljanov močno zmanjšalo. V času vlade Janeza Janše je bilo teh 792 tisoč 948, sedaj pa lahko govorimo, da je delovno aktivnih le še 791 323 državljank in državljanov, da je brezposelnost mladih izredno kritična, če rečemo, da je bila ob koncu vlade Janeza Janše 22,6, sedaj pa že 26,2, in da se ob 130 tisoč brezposelnih osebah ne zamislite nad tem, kakšne stiske doživljajo naši državljanke in državljani.
In tudi ko govorimo o tem, da primanjkuje zdravnikov, seveda ministrica ni ponudila, kaj bodo pa tisti hitri, nujni ukrepi, interventni ukrepi, da se zmanjša stiske ljudi na podeželju. Namreč, v marsikateri podeželski ambulanti enostavno nimajo možnosti zdravniške obdelave in morajo zato sebe ali pa svoje otroke ali pa starejše družinske člane voziti tudi kam drugam. Ko govorimo o zdravstvu, bi rekla še to, da zamerim, da kandidatka za ministrico ni govorila o tem, da obstaja v zdravstvu močen lobi, tako na področju zdravil kot tudi nabave opreme, in da so mediji v zadnjem času polni tega. Tega, na kakšen način, kako, s katerimi ukrepi bo nastopila proti korupciji, v boju proti korupciji, pa seveda z njene strani nismo slišali. Zakaj? Verjetno ve ta odgovor ona sama in pa verjetno tudi koalicija. Namreč, v zdravstvu obstajajo lobiji; na to so vas opozorili tudi sami zdravniki, ki obvladujejo to sceno, in je zelo težko zmanjšati in zagotoviti sredstva. In tudi to gre na račun zdravja državljank in državljanov. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
S tem zaključujemo razpravo. Glasovanje o listi kandidatov in kandidatke za ministra in ministrico bomo opravili danes v okviru glasovanj, 15 minut po prekinjeni 3. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
46
DZ/VI/48. izredna seja
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ENERGETSKEM ZAKONU.
Državni svet je na 7. redni seji 4. februarja 2014 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Energetskem zakonu.
Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Rajku Fajtu.
RAJKO FAJT: Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovani poslanci in poslanke, lep pozdrav!
Državni svet je obravnaval predlog zakona, torej Energetskega zakona, in v svoji ugotovitvi zapisal oziroma izglasoval ugotovitev, da je zakon preobsežen in nepregleden. Definicije pojmov in vsebine posameznih členov se na več mestih ponavljajo, zato bi veljalo razmisliti, da se za vsako področje sprejme ločen zakon. To se je tudi v razpravi, ko smo imeli predlagatelje, izkazalo, in seveda razmišljanja v tej smeri ne bi bila odveč. Tudi predpisi Evropske unije ločujejo posamezna področja. Tako se, na primer, direktiva 2009/72 Evropske skupnosti nanaša na skupna pravila notranjega trga z električno energijo. Direktiva 2009/73 Evropske skupnosti se nanaša na skupna pravila notranjega trga z zemeljskim plinom in tako dalje. Torej, zakon ne prinaša poenostavitev	oziroma	zmanjšanja
administracije ter ne odpravlja birokratizacije, ampak celo prinaša nove širitve. Ključni razlog za vložitev zahteve, da Državni zbor še enkrat odloča o Energetskem zakonu, pa je, da se ne moremo strinjati z določili, ki urejajo predvsem energetsko izkaznico, posebej ne s tistimi, ki širijo obveznosti izdelave energetske izkaznice preko minimalnih standardov Evropske unije. Tako direktiva 2010/31 Evropske unije ne predpisuje tako strogih pogojev za pridobitev licence za neodvisnega strokovnjaka, ki lahko izdaja energetske izkaznice. Prav tako ne predpisuje posebnega registra energetskih izkaznic.
Strinjamo se s tem, da je potrebna evidenca, vendar pa verjamemo, da bo uvajanje vseh teh novih registrov postopke samo podražilo in zakompliciralo. Torej, vse to skupaj draži izkaznico, in po dostopnih virih bi lastniki posameznih hiš plačali za energetsko izkaznico med 300 in 600 evri, za večstanovanjske objekte pa tudi v nekaj tisoč evrih. Večkrat smo zahtevali ali pa želeli odgovor, kolikšna bo dejanska cena, vendar od predlagatelja nikakor nismo mogli priti do tega podatka, in se sprašujemo, zakaj torej izogibanje tem podatkom. Cene energetskih izkaznic v nekaterih evropskih državah se za enostanovanjske hiše oziroma za stanovanja gibljejo okoli nekaj deset evrov, se pravi tam do 50 evrov. To pomeni, da bi na tej osnovi pri nas bila energetska izkaznica 10-krat dražja. Ob podatku v registru podeljenih licenc neodvisnih
strokovnjakov za izdelavo energetske izkaznice pa pokaže, da je bilo na dan 20. 12. 2013 vpisanih v register 141 neodvisnih strokovnjakov, katerim je bila podeljena licenca za izdelavo energetske izkaznice, in ob podatku, da je v Sloveniji nekaj manj kot 850 tisoč stanovanjskih enot oziroma nekaj manj kot 500 tisoč hiš, ter ob upoštevanju cene izdelave energetske izkaznice, je seveda predpostavka, da lahko izračunamo, da je potencialni zaslužek neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetske izkaznice vsakih 10 let več kot 250 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da neodvisni strokovnjak vsako leto zasluži skoraj 200 tisoč evrov.
Bojimo se, da se ponavlja slika, ko so bile uvedene dimnikarske storitve, ko so bile nekaj posameznikom podeljene koncesije, in po podatkih, ki so seveda dostopni, je šlo veliko, veliko denarja občanov v tiste srečneže, ki so bili v pravem trenutku na pravem mestu in so pridobili te licence. V 11. delu Energetskega zakona Kazenske določbe so na evro natančno določene globe, in sprašujemo se, zakaj v poglavju energetske učinkovitosti niso določeni kriteriji, recimo velikost stavbe, namembnost in tako dalje oziroma določen na nek način zgornji limit, recimo podobno, kot je to bilo pri odvetniških tarifah. / opozorilni znak za konec razprave/ Še deset sekund. Žal. Torej, podobno se postavlja tudi vprašanje, zakaj hiše, ki so tipske, in so proizvajalci že določili vsebine energetske izkaznice - zakaj je potrebno pri teh stavbah ponovno določanje energetske izkaznice, in zakaj, recimo, če nekdo kupi to stavbo in jo proda po dveh letih, ne bi veljalo podobno, kot velja za energetsko izkaznico, veljavnost 10 let. Podobno se postavlja seveda za vrstne hiše, kjer je več podobnih stavb, pa je potrebna za vsako stavbo posebej energetska izkaznica. Morda samo še to ...
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Gospod Fajt, vaš čas je potekel. Se opravičujem.
RAJKO FAJT: V redu, hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Zahtevo je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predstavniku gospodu Samu Bevku.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Odbor za infrastrukturo in prostor je na 32. nujni seji 13. februarja 2014 kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Energetskem zakonu, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in ga je ta sprejel na 21. seji 30. januarja letos. Državni svet kot ključni razlog za zahtevo po ponovnem odločanju o Energetskem zakonu
47
DZ/VI/48. izredna seja
navaja nestrinjanje zlasti z določili, ki uvajajo energetsko izkaznico, saj po njihovem mnenju širijo obveznosti izdelave energetske izkaznice preko minimalnih zahtev predpisov Evropske unije. Državni svet poudarja, da ta dejstva občutno dražijo izdelavo energetske izkaznice, za katero naj bi lastniki hiš plačali med 300 in 600 evri, cena za večstanovanjski objekt pa naj bi znašala tudi do 3 tisoč evrov. Po mnenju Državnega sveta določila Energetskega zakona uvajajo pretirano birokratizacijo, s tem pa omogočajo izredno visoke cene energetskih izkaznic. Energetska izkaznica ima zgolj informativni značaj in predstavlja tehnični dokument, ki temelji na matematičnem izračunu na podlagi znanih podatkov. Državni svet izpostavlja, da njena izdelava ne predstavlja zahtevne tehnološke operacije, temveč gre za relativno enostaven postopek, ki se mu s pretirano regulacijo daje prevelik pomen in posledično previsoko ceno. V imenu Vlade je državni sekretar mag. Bojan Kumer zavrnil navedbe Državnega sveta o širitvi obveznosti glede izdelave energetske izkaznice preko minimalnih zahtev v evropski direktivi. Poudaril je, da se v slovenski pravni red prenaša zgolj minimalni prenos določb evropske direktive v zvezi z izdelavo in izdajo energetskih izkaznic. Ob tem je izpostavil, da cena izkaznice ni določena z zakonom oziroma podzakonskimi akti, temveč je pri nas na tem področju predvideno odprt trg, katerega uravnavata ponudba in povpraševanje. Izpostavil je, da je izračun potencialnih stroškov na nivoju cele države napačen in zavajajoč. Energetske izkaznice namreč ni treba izdelati za obstoječe stavbe, ki se ne prodajajo ali oddajajo za obdobje, daljše od enega leta. V zvezi z navedbo, da ima energetska izkaznica zgolj informativen značaj in gre pri izdelavi za enostaven postopek, pa je opozoril, da je energetska izkaznica javna listina in kot taka nima zgolj informativnega značaja. V nadaljevanju je še poudaril, da je energetska izkaznica namenjena kupcu in novemu najemniku, kateremu bo dala jasno informacijo, kaj je treba na objektu še narediti, da bo bolj učinkovit. Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi preučila zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje, in ugotavlja, da se navedbe Državnega sveta nanašajo na vprašanja, povezana s presojo vsebinske primernosti zakonske ureditve, tako opredeljena vprašanja pa poslovniško presegajo okvir nalog Zakonodajno-pravne službe. V razpravi so opozicijski poslanci poudarili, da je bil v fazi obravnave predloga zakona vložen velik napor za dosego soglasja o nekaterih rešitvah, ki so bile v osnovnem predlogu za opozicijo sporne. Vendar pa so po njihovem mnenju v Energetskem zakonu ostala nekatera izredno pomembna področja, ki so ostala neusklajena, zato ga, tako kot v tretji obravnavi, tudi tokrat ne bodo podprli. Koalicijski poslanci pa so opozorili, da ima Energetski zakon več kot
550 členov, od katerih pa samo nekaj členov ureja energetsko izkaznico. Menili so, da to ni razlog za zavrnitev celotnega zakona, še posebej, ker se v zakonu implementirata dve evropski direktivi, s katerima naša država že občutno zamuja, posledično pa nam zaradi tega grozi plačevanje kazni v višini 20 tisoč evrov dnevno. Glede podatka o bistveno nižjih stroških izdelave energetske izkaznice v tujini pa so pozvali Vlado, da do konca leta natančno prouči in primerja trg oziroma ceno njene izdelave v drugih državah Evropske unije ter po možnosti pripravi novelo zakona, s katero bi se na tem področju stroškovno razbremenilo lastnike objektov. Po opravljeni razpravi je odbor z večino glasov vseh članov, 9 za in 3 proti, sprejel mnenje, da je Energetski zakon ustrezen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Za obrazložitev mnenja pa dajem besedo predstavniku Vlade kot predlagateljice zakona.
Mag. Bojan Kumer, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, izvolite.
MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Danes je pred vami ponovno odločanje o Energetskem zakonu. Zakon v slovenski pravni red prenaša določbe evropskih direktiv, ki urejajo področje trga z energijo ter spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, je situacija žal taka, da nam zaradi neimplementacije direktiv grozi sodba Sodišča Evropske unije, ki bi Republiki Sloveniji naložila visoko denarno kazen 20 tisoč 500 evrov na dan. Pri pripravi predloga zakona so na ministrstvu poskrbeli, da se v največji možni meri odpravijo administrativna bremena ter se ne predpisujejo nepotrebni upravni postopki. Predlog zakona tako ukinja licence za energetske dejavnosti, ukinja energetska dovoljenja za vse energetske objekte, razen za elektrarne. Zakon daje pravno podlago za sprejetje strateških dokumentov na področju energetike, to sta Energetski koncept Slovenije in pa Državni razvojni energetski načrt. Trenutno nimamo pravne podlage za sprejetje le-teh in ju ni možno sprejeti pred sprejetjem Energetskega zakona. Na ministrstvu namreč že tečejo aktivnosti za pripravo Energetskega koncepta Slovenije, ki ga nedvoumno Slovenija potrebuje.
Posebej želim izpostaviti tako imenovano področje energetskih izkaznic, ki je omenjeno v tem energetskem zakonu. Osnovna ureditev sistema energetskih izkaznic izhaja iz že obstoječega energetskega zakona. Določbe v zvezi z energetsko izkaznico je Državni zbor sprejel že leta 2006. Energetske izkaznice se danes izdelujejo na podlagi obstoječega zakona in na podlagi obstoječih podzakonskih aktov, na
48
DZ/VI/48. izredna seja
podlagi obstoječega pravilnika, ki se mu reče PURES. Do danes je bilo izdelanih natanko 132 energetskih izkaznic, od tega natanko 5 energetskih izkaznic za enostanovanjske stavbe in natanko 31 energetskih izkaznic za večstanovanjske stavbe, ostale so bile za nestanovanjske stavbe. Kasneje bom govoril o cenah. Novi energetski zakon na področju energetskih izkaznic prinaša predvsem naslednje spremembe, pozitivne spremembe. Vzpostavil bo delujoč sistem, ki bo rezultiral v nižjih cenah energetskih izkaznic kot v sosednjih državah članicah Evropske unije, kljub temu, da to že imamo, realizirane cene govorim. Zmanjšuje obseg oziroma število zavezancev za obvezno izdelavo energetskih izkaznic, znižuje pogoje za izdelavo energetskih izkaznic, kar bo imelo za posledico večje število izdelovalcev, tudi mladih z manj izkušnjami, to pa bo zagotovilo večjo ponudbo in s tem nižjo ceno.
Daje pravno podlago za poenostavitev podzakonskih predpisov s področja energetskih izkaznic, in sicer tako, da bo izdelava energetskih izkaznic enostavnejša, preglednejša in posledično seveda tudi cenejša. Uvaja nadzor nad energetskimi izkaznicami in uvaja standardizacijo energetskih izkaznic, s čimer bo zagotovljen osnovni namen energetskih izkaznic, podajanje korektnih, koristnih informacij za lastnike oziroma uporabnike stavb za najnižjo možno ceno. Ureditev področja energetskih izkaznic v novem energetskem zakonu v slovenski pravni red prenaša zgolj minimalne zakonske zahteve, ki jih določa direktiva. EZ-1 pa ni le zakon o energetskih izkaznicah, ki jih vsebinsko ureja le 13 vsebinskih členov od skupno 558. Tudi druge določbe zakona prinašajo potrošnikom in odjemalcem vrsto pozitivnih učinkov. Prvič, zakon na novo ureja skupna pravila notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom skladno z evropsko zakonodajo, ki bo zagotovil konkurenčne cene in znižanje le-teh za energijo v marsikaterem segmentu, tako pri elektriki kot pri zemeljskem plinu.
Drugič, dodatno bo zaščitil gospodinjske odjemalce, prav tako pa tudi širimo zaščito za male poslovne odjemalce. Tretjič, gospodinjski odjemalci bodo lahko zamenjali dobavitelja in šli k dobavitelju z nižjimi cenami tudi do 50 % hitreje kot do sedaj. Danes je to maksimalno možno v 50 dneh, potem kasneje v 21 dneh maksimalno. Mali poslovni odjemalci bodo lahko obstoječe večletne pogodbe prekinili brez plačil odškodnine že po enem letu. Uvaja dolgoročno vzdržno podporno shemo za električno energijo iz obnovljivih virov, ki bo zagotovila, da bodo odjemalci električne energije manj obremenjeni z dodatnimi stroški spodbujanja iz obnovljivih virov energije. In šestič, na vseh naštetih področjih bo povečal preglednost pravne ureditve in s tem pravno varnost. In na koncu, ne najmanj pomembno, vzporedno z zakonom pripravljamo tudi ukrepe, ki bodo zagotovili delovanje trga na področju
energetskih izkaznic in posledično še znižali cene energetskih izkaznic.
Prvič, objavili smo že priporočila za oblikovanje cen, ki vključujejo tudi priporočene najvišje cene, ki so primerljive z vsemi sosednjimi članicami znotraj Evropske unije. Izvajamo monitoring cen izdanih energetskih izkaznic, ki kaže, da se realizirane cene izdanih energetskih izkaznic, ki sem jih prej omenjal, gibljejo v rangu od 0,25 do 0,8 evra na kvadratni meter. To je, če preračunamo na stanovanje, od 21 evrov na stanovanje do 72 evrov na stanovanje. Tretjič, Vlada bo vzporedno z zakonom pripravila sklep, ga že pripravlja, s katerim bo omilila najvišje cene energetskih izkaznic, ki bodo krepko, kot že prej omenjeno, 1 evro na kvadratni meter. Se pravi zakon, katerega danes je predmet ... / znak za konec razprave/ ... energetskih izkaznic, bo posegel v ta podzakonski pravilnik PURES, ki je danes izvor vseh težav, ko se oblikujejo cene. In če zakona ne sprejmemo, tega ne moremo narediti. In prepričan sem, da sem danes naštel samo nekaj argumentov in je to že dovolj, da se lahko še enkrat izkaže podpora zakonu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Sedaj pa prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi bo stališče Poslanske skupine Nove Slovenije predstavil gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovana predstavnika Državnega sveta in gospod državni sekretar!
Krščanski demokrati Nove Slovenije Energetskemu zakonu, o katerem danes ponovno odločamo na zahtevo Državnega sveta, nasprotujemo in bomo glasovali proti. Zakaj? Predvsem zaradi številnih kritik strokovne javnosti in Državnega sveta, zato, ker ga zaradi zavrnitve vseh naših predlaganih amandmajev ni bilo mogoče izboljšati, in zato, ker moramo pred tem zakonom sprejeti energetsko strategijo oziroma Energetski koncept Slovenije. Nekatere rešitve so dobre, bistvene pomanjkljivosti Energetskega zakona, zaradi katerih mu bomo v Novi Sloveniji ob ponovnem glasovanju nasprotovali, pa so naslednje: zgrešena strateška usmeritev, nesprejemljive določbe glede brezplačne služnosti za energetsko infrastrukturo na zemljiščih v lasti države ali občin, ki ne spadajo med izjeme, tako da investitorji v energetsko infrastrukturo ne bodo zavezani k nikakršnemu nadomestilu za posege v prostor, omejeno uporabnost prostora in nižjo vrednost tovrstnih nepremičnin, ki bi ga morali plačevati občinam in državi. Gre predvsem za območja Republike Slovenije, kjer bodo potekali zelo dobičkonosni prenosni plinovodi za prodajo zemeljskega plina v drugih državah. Agenciji za energijo se v postopku nadzora daje občutno
49
DZ/VI/48. izredna seja
preširoka pooblastila, ki presegajo celo pooblastila policije.
Neustrezno je urejeno tudi izvajanje gospodarske javne službe distribucijskega operaterja, saj bi morali ohraniti ureditev z enim sistemskim operaterjem za področje cele države. Zakon širi obveznosti izdelave energetske izkaznice preko minimalnih zahtev predpisov Evropske unije, kar občutno draži njeno izdelavo. Po dostopnih podatkih bo namreč lastnike hiš stala med 300 in 600 evri, za večstanovanjski objekt pa do 3 tisoč evrov. Posebej smo ogorčeni nad nekorektnostjo sedanje vlade in koalicije do obubožanih davkoplačevalcev. Ti so že bili kaznovani z davkom na nepremičnine, zdaj pa jih čakajo še odločno predrage energetske izkaznice. Naj ponazorim. Cena energetskih izkaznic v Veliki Britaniji za enosobno stanovanje je približno 42 evrov, za hišo s tremi spalnicami pa približno 54 evrov. V Sloveniji bo torej izdelava energetske izkaznice približno 10-krat dražja. Navkljub izrecni možnosti, ki nam jo daje sedmi odstavek 11. člena direktive 2010/31/EU bo Slovenija očitno edina, kjer bo treba tudi za tipske hiše, za vsako posamezno hišo posebej pridobiti svojo energetsko izkaznico, in cena je zato spet višja. Pretirana birokratizacija omogoča izredno visoke cene energetskih izkaznic, čeprav imajo slednje zgolj informativni značaj in predstavljajo tehnični dokument, katerega priprava ne pomeni zahtevne tehnološke operacije, pač pa relativno enostaven postopek, ki mu Energetski zakon daje prevelik pomen in s tem previsoko ceno.
Seveda je na seji matičnega delovnega telesa pri obravnavi zahteve Državnega sveta po ponovnem odločanju Vlada vse utemeljene očitke nonšalantno zavrnila, koalicijski poslanci pa so opozarjali, da je sprejetje Energetskega zakona 1 nujno, saj nam sicer grozijo kazni. Ti argumenti nas ne prepričajo. V Energetskem zakonu 1 ostajajo neusklajena nekatera izredno pomembna področja, zato ga, tako kot v tretji obravnavi, tudi tokrat ne bomo podprli. Argument, da je izdelava energetske izkaznice omejena zgolj na tiste lastnike, ki bodo svoje objekte prodajali oziroma dajali v najem, pa je tako rekoč ciničen, saj je vendar jasno, da se v praksi zahteve evropskih direktiv stopnjujejo. To pomeni, da bo morda že naslednja direktiva na tem področju vsebovala zahtevo o izdelavi energetskih izkaznic za vse objekte. Vlado zato ponovno pozivamo, naj se javno zaveže, da bo v primeru ponovne potrditve zakona v Državnem zboru pristopila k spremembi Energetskega zakona 1, da bi se stroški izdelave energetske izkaznice bistveno znižali. Naj sklenem z zaskrbljenostjo. Energetski zakon je žal plod izkrivljanja minimalnih zahtev evropskega pravnega reda in ... / opozorilni znak za konec razprave/ ... nenasitnemu pohlepu vplivnih lobijev, da bi še bolj izžemali z davki že tako kaznovane državljane, tokrat še z nesprejemljivo dragimi energetskimi izkaznicami. To je še eden v nizu krivičnih zakonov trenutne oblasti, ki
življenje običajnim ljudem dela neznosno. Zato je Energetski zakon treba ob ponovnem glasovanju zaustaviti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija bo stališče predstavil gospod Jože Velikonja.
JOŽE VELIKONJA (PS PS): Spoštovana predsedujoča, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!
V	Poslanski skupini Pozitivne Slovenije obžalujemo, da se je Državni svet odločil, da vloži zahtevo za ponovno odločanje o Energetskem zakonu, ki v 557 členih ureja celotno področje energetike, in sicer zgolj zaradi nestrinjanja s štirimi členi, ki urejajo energetsko izkaznico. V poslanski skupini ocenjujemo odločitev Državnega sveta za nerazumno, saj bi lahko namesto veta po uveljavitvi zakona vložil novelo zakona za spremembe omenjenih členov. V Pozitivni Sloveniji bi radi tudi tokrat opozorili na tista dejstva v zvezi z energetsko izkaznico, ki so po naši oceni neizpodbitna. Energetska izkaznica nima zgolj informativnega značaja. Gre za javno listino, ki je namenjena uporabniku, da bo vedel, koliko bo moral v objekt vložiti, da bo zadostno energetsko učinkovit oziroma koliko ga bodo stali obratovalni stroški pri najemu. Energetska izkaznica tudi ni nov inštrument, ampak je zakonsko uveden inštrument energetske učinkovitosti že od leta 2006. Za energetsko izkaznico mora poskrbeti lastnik nepremičnine. Tistemu, ki ne bo nikoli prodal nepremičnine ali jo oddal v najem, ne bo treba izdelati energetske izkaznice.
Ker je problematika energetskih izkaznic burila duhove že v sami fazi obravnave predloga zakona, smo se koalicijski partnerji dogovorili za prehodno obdobje, v katerem bomo preučili primernost sprejetih rešitev. Zato Energetski zakon vsebuje prehodne določbe, od katerih se ena nanaša tudi na prehodno obdobje vsaj enega leta, ko neizdelava izkaznice ne bo kaznovana. V Pozitivni Sloveniji se strinjamo z opozorili nekaterih strokovnjakov, da je energetska izkaznica preveč kompleksna za enostavne stanovanjske hiše in preveč preprosta za kompleksne stavbe, kot so bolnišnice in poslovne stavbe. Se pa v tej točki strinjamo tudi z argumenti Vlade, ki opozarjajo, da je bila odločitev za določen tip izkaznice pogojena z načinom gradnje in pren ove stavb in s temi načini različne energetske delne sanacije stavb. Drugi problem pa je določanje cen za storitve oziroma za izdelavo energetske izkaznice. Že sedaj se namreč na trgu pojavljajo cene, ki so popolnoma nerealne. V poslanski skupini menimo, da bi morala država sama postaviti oziroma regulirati ceno, zato od pristojnega ministrstva pričakujemo, da bo
50
DZ/VI/48. izredna seja
razmislilo o tem, da se cena izkaznice določi z zakonom oziroma s podzakonskimi akti.
Sicer pa bo Poslanska skupina Pozitivne Slovenije Energetski zakon podprla.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Danijel Krivec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Spoštovani državni sekretar, predstavniki Državnega sveta, kolegice in kolegi!
Pred nami je ponovno odločanje o zelo obširnem in zahtevnem zakonu, ki ureja celotno področje energetike. Gre za sistemski zakon, ki je šel skozi podrobno obravnavo v Državnem zboru in doživel veto Državnega sveta. Vloženega je bilo veliko truda vseh sodelujočih, da bi zakon v največji možni meri izboljšali. Veliko pripomb zainteresiranih skupin in Zakonodajno-pravne službe je bilo z vložitvijo in sprejetjem posameznih amandmajev upoštevanih z namenom in ciljem izboljšanja vsebine Energetskega zakona. Vseeno pa je dejstvo, da je zakon preobsežen in v veliki meri nepregleden. Glavni motiv pri pripravi tega zakona je bil prenos desetih direktiv na plinskem in električnem področju v naš pravni red in s tem izognitev tožbam in sankcijam, ki bi nas doletele. Vendar je poleg zahtev iz tretjega energetskega paketa v tem zakonu še veliko drugih sprememb, ki pa so nedodelane in v posameznih členih pokrivajo interese določenih lobijev, kar bo nekaterim omogočilo dobre zaslužke, državljane pa udarilo po žepih. Zakon prinaša številne nove birokratske ovire, ki bi jih moral zmanjševati, ne pa na novo prinašati v zakon.
Sprejemanje tako zahtevnega in obsežnega zakona po nujnem postopku pa je onemogočilo še dodatna usklajevanja, preverjanja in izboljšave posameznih vsebin. Ključnih vsebin in slabosti nismo uspeli odpraviti iz tega zakona. To je predvsem tisti del, ki se nanaša na poenostavitve, zmanjšanja administracije in pretirano birokratizacijo. V praksi bo to povzročalo težave in prav kmalu bo treba zakon novelirati. To so čisto birokratske zadeve, ki po nepotrebnem povečujejo administracijo in podaljšujejo postopke. Tudi na področju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo želi predlog zakona uvesti spremembe, kar v nadaljevanju lahko pomeni več sistemskih operaterjev. Država je že podelila koncesijo za upravljanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na celotnem področju Republike Slovenije za obdobje 50 let. Zato ne vidimo potrebe, da se koncesija deli, saj je to za naslednjih 50 let že urejeno s podelitvijo koncesije eni pravni osebi, to je družbi SODO d. o. o.
Nekaj podobnega je tudi na področju energetskih izkaznic, ki je do nadaljnjega najdražji javni papir. Okrog tega je potekala zelo široka razprava, iz katere smo se verjetno vsi kar nekaj naučili. Uspeli smo izvedeti, koliko bo cena te energetske izkaznice. Ministrstvo je na začetku govorilo o ceni izkaznice približno 1 evro na kvadratni meter, kar bi pomenilo za stanovanjsko hišo 150 kvadratov cca 150 evrov. Če pa pogledamo spletne strani, nam je jasno, da bo ta energetska izkaznica bistveno dražja. Če pogledamo podatke iz tujine, je cena energetske izkaznice v primerjavi z našimi podatki bistveno, bistveno nižja. Zakaj energetska izkaznica pri nas toliko stane? Zato, ker je okrog tega dokumenta, ki je v osnovi tehnični dokument, nastala cela znanost in zelo obsežen administrativno birokratski postopek. Glede na to, da je veljavnost energetske izkaznice 10 let, bo tako določenim lobijem vsakih 10 let omogočen potencialni zaslužek okoli 200 milijonov evrov.
Zakaj nalagamo lastnikom nepremičnin več obveznosti, kot pa je nujno potrebno, in zakaj se širi obveznost izdelave energetske izkaznice preko minimalnih zahtev direktiv Evropske unije? V tem primeru se tako v razpravah in usklajevanjih nismo uspeli poenotiti, kaj nam dejansko nalaga direktiva, ali res zahteva vse to licenciranje, vpisovanje v dodatne registre, nenavadno stroge pogoje za pridobitev licence za strokovnjaka in tako dalje, kar seveda dodatno draži postopek pridobivanja energetske izkaznice. Ker beremo to direktivo drugače, se z rešitvijo v zakonu ne moremo strinjati. Vztrajamo na poenostavitvi postopka, da se odpravi administrativno birokratska zgodba, ker je po našem mnenju popolnoma nepotrebna, kar nam dokazujejo tudi izkušnje v drugih državah. Poenostavitev bi posledično pomenila tudi pocenitev izdelave energetskega dokumenta, ki ga bodo slej ko prej morale imeti vse stavbe.
Predlaganega energetskega zakona zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke navkljub temu, da je bilo kar nekaj izboljšav, zaradi vsega navedenega v ponovnem odločanju ne moremo podpreti.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Pred nami je zaključno dejanje sprejemanja Energetskega zakona, krovnega zakona za področje energetike v Sloveniji. Zakon je obsežen in o njem smo se v Državnem zboru veliko pogovarjali. Z vsemi usklajevanji, amandmaji in kompromisi smo zakon pripeljali do odločanja. Zakon ni slab, ampak kot vedno ni nobena stvar popolna in vedno je prostor za izboljšave. Danes, ko ponovno odločamo o
51
DZ/VI/48. izredna seja
Energetskem zakonu na zahtevo Državnega sveta, bi rad povedal, da je problem institucije veta Državnega sveta tudi v tem, da poslanci lahko glasujemo samo o zakonu v celoti, ga sprejmemo ali zavrnemo. Žal ne moremo spreminjati vsebine zakona v tistem delu, ki govori o energetski izkaznici. Ob tem pa je treba poudariti tudi, da grozi Sloveniji zaradi neimplementacije dveh direktiv Evropske komisije kazen 10 tisoč 278 evrov dnevno za vsako direktivo. To so pa izjemno visoke kazni in država bi ob nesprejetju tega zakona lahko plačevala dnevno več kot 20 tisoč evrov kazni. Že zdaj zamujamo pri sprejemanju tega zakona. Energetska izkaznica je v skladu z evropsko direktivo obvezna za javne stavbe in za stanovanja, ki se prodajajo ali oddajajo za več kot eno leto.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov smo že v fazi sprejemanja zakona opozarjali na dodatne stroške, ki jih energetska izkaznica prinaša, vendar pa vseeno trdimo, da energetska izkaznica ni nepotreben strošek, temveč ščiti kupca oziroma najemnika nepremičnine, kajti z energetsko izkaznico je jasno, koliko je nepremičnina energetsko potratna oziroma varčna in so s tem povezani stroški tudi jasni. Cena izdelave in pridobitve energetske izkaznice ni nikjer določena. Ker uravnava ceno energetske izkaznice trg, bosta na ceno energetske izkaznice vplivala predvsem ponudba licenciranih neodvisnih strokovnjakov in povpraševanje prodajalcev oziroma najemodajalcev nepremičnin, ki pridobivajo energetsko izkaznico. Zaradi tega bi v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlagali, da Vlada resno preuči trg energetskih izkaznic v Evropski uniji z vidika, ali je energetska izkaznica v Sloveniji res 10-krat dražja kot drugje in kako je to urejeno tudi drugod. Imamo 12 mesecev časa, da eventualno v tej smeri, ki se dotika energetske izkaznice, pripravimo novelo Energetskega zakona, kajti z amandmajem v tretji obravnavi smo uzakonili prehodno 12-mesečno obdobje okoli oglaševanja in kaznovanja, če še nimaš energetske izkaznice, ko prodajaš ali oddajaš stanovanje.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo ponovno podprli predlagani energetski zakon, tudi zaradi drakonskih kazni, ki grozijo Sloveniji, če zakona ne sprejmemo, vendar pa tudi zaradi tega, ker je zakon dober. Vanj smo vložili veliko časa in naporov po izboljšavah. Vendar pa še enkrat poudarjam, zakon je dober, vendar pa nobena stvar na tem svetu ni tako dobra, da se je ne bi dalo izboljšati, in tudi z Energetskim zakonom je tako. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospod Marko Pavlišič.
MARKO PAVLIŠIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Energetski zakon je eden obsežnejših zakonov, ki jih je in jih bo pripravila ta vlada. V slovenski pravni red vnaša tretji energetski sveženj Evropske unije. Glede na obširnost materije - zakon namreč pokriva naslednja področja v svojih 557 členih: energetska politika, električna energija, zemeljski plin, toplota in drugi energetski plini iz zaključenih distribucijskih sistemov, energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije, Agencija za energijo, energetska infrastruktura - je prav, da se je predlagatelj odločil za nov zakon in ne krpanje ter flikanje obstoječega zakona. Uveljavljanje tega zakona je pa le prvi korak resnih sprememb, ki so potrebne v slovenski energetiki. Spremembe se bodo nadaljevale z Energetskim konceptom Slovenije, s katerim se bodo na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države in na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določili cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo okvirno za nadaljnjih 40 let. Na ostale dobrodošle spremembe, ki jih prinaša zakon, smo v obširnih debatah opozorili že v postopku sprejemanja in jih tukaj ne bi želel ponavljati. Da pa je zakon v veliki večini dober, se pa očitno strinja tudi predlagatelj ponovnega odločanja, saj je konkretne očitke namenil le eni sami točki, energetski izkaznici.
Energetska izkaznica ni nekaj novega in ravno zato je vseeno malce presenetljiv nizek nivo debate, ki so ga spremembe sprožile. Dejstvo namreč je, da bo za lastnike stanovanj in hiš le-ta postala obvezna le ob morebitni prodaji ali novi oddaji v najem. Izračuni, ki jih predlagatelj ponovnega odločanja vključuje v svojo obrazložitev, so pa popolnoma za lase privlečeni. Predlagatelj ponovnega odločanja tako ni vključil nobenega novega dejstva, informacije ali mnenja, s katerim nismo bili seznanjeni že v času prvotnega odločanja. Razumem, da predlagatelj želi občasno opozoriti na svoj obstoj, vendar ga pozivam, da resno spremlja postopek sprejemanja v Državnem zboru. Seveda pa v Državljanski listi vedno prisluhnemo pomislekom državljanov. Pogoji za izdelavo energetske izkaznice so bili že v samem postopku sprejemanja zakona spremenjeni tako, da so podani vsi pogoji, da bo cena le-te primerljiva z ostalimi evropskimi državami oziroma nižja. Konkurenca med ponudniki, katerih število se bo še povečevalo, bo opravila svoje delo, marsikaj pa bodo določili tudi podzakonski akti. Resno razmišljamo tudi o določitvi maksimalne cene vsaj v začetni fazi, ko trg izvajalcev še ne bo vzpostavljen, pa tudi o drugih načinih za poenostavitev in čim nižjo ceno izhodiščne energetske izkaznice, se pravi možnosti za izdelavo energetske izkaznice na osnovi dejanske porabe energije tudi za stanovanjske objekte.
Vendar bomo navkljub temu v Državljanski listi budno spremljali dogajanje in
52
DZ/VI/48. izredna seja
od ministra zahtevali takojšnje ukrepanje v primeru, če se bodo cene povišale in ne znižale ter bodo presegle danes s strani državnega sekretarja omenjen razpon, se pravi največ 0,8 evra na kvadratni meter. Pa naj še enkrat poudarim, energetska izkaznica je potrebna le v primeru prodaje ali pa oddaje v nov najem, novemu najemniku nepremičnine, tako da velika večina ljudi, ki živijo v svoji hiši, energetske izkaznice ne bo prisiljena pridobiti, kot se napačno, vendar z namenom, in to političnim namenom, razlaga. Energetska izkaznica ima svoj namen, in le-ta ni in ne sme biti in tudi ne bo bogatenje izbrancev. Nabor možnih ukrepov je širok, vendar je prav, da se v strahu pred neznanim ne zatekamo v panične reakcije. Ne nazadnje bo od uvedbe tega zakona minilo še najmanj eno leto, da bo tudi za te omejene primere, se pravi prodajo in novo oddajo nepremičnin, energetska izkaznica dejansko potrebna. To pomeni, da imamo dovolj časa, da vse te potrebne spremembe še izvedemo. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovana svetnika Državnega sveta, spoštovani gospe poslanke in gospodje poslanci!
V	Slovenski ljudski stranki smo bili do predloga energetskega zakona kritični že od prve obravnave v Državnem zboru. Že takrat smo jasno povedali, da bi od predlagatelja pričakovali, da bo v tem državnem zboru najprej predstavil spodoben energetski koncept, da bi tudi odprto spregovorili o tem, v katero smer bo šla slovenska energetika, in šele za tem v zakonodajni postopek vložil sam predlog energetskega zakona. Tako smo v Slovenski ljudski stranki skozi ves zakonodajni postopek opozarjali, da je zakon megalomanski, da so njegova določila v medsebojni koliziji, in kar je najbolj bistveno, da na praktično vseh področjih prinaša grožnje novih podražitev. V treh obravnavah je bilo sicer sprejetih veliko amandmajev, tudi nekateri dobri, a najbolj sporne določbe so ostale. Tako kot doslej, smo v Slovenski ljudski stranki tudi danes trdno prepričani, da Energetski zakon, ki ga spremlja priročni izgovor, da gre za prenos evropskih direktiv, v resnici prinaša državljanom predvsem nove podražitve, pa najsi gre za področje elektrike, ogrevanja ali pa novih energetskih izkaznic. Pa bom povzel še enkrat naše ključne pomisleke. Predlagani energetski zakon izenačuje pogoje malih podjetij s pogoji gospodinjstev. Pri tem ima različne kriterije za različne energente. Pri elektriki je pomembna moč, pri plinu pa je pomembna letna poraba. Sprašujemo se, zakaj. Zakon tudi uvaja redne in
akcijske cenike za energente, kar nikakor ne sodi v resen energetski zakon, ampak kvečjemu morda v Zakon o varstvu potrošnikov.
Zakaj je treba časovno omejiti izbiro paketov končnemu kupcu na 12 mesecev? Sprašujemo se, komu koristi zmanjšanje ponudbe na trgu in komu ni po volji večja konkurenca med ponudniki. Zanimivo bi bilo vedeti, v čigavem interesu je zaščita določenih ponudnikov energetskih storitev, zaradi katerih Energetski zakon tako direktno omejuje zdravo konkurenco. In seveda so tukaj za krono vsega še energetske izkaznice. Stroka in zveza potrošnikov sta povedali svoje o teh energetskih izkaznicah, ki so sicer načeloma dober ukrep, a se je zaradi očitnega vpliva določenih lobijev že ob svojem spočetju izrodil, in katerega jasen namen je, da tlakuje pot novim zaslužkarjem. Evropska direktiva resda predpisuje energetske izkaznice, a po primerjavah, ki so na voljo, naj bi bile slovenske energetske izkaznice, na primer, kar 10-krat dražje od britanskih. In v zakonu tudi ni predvidenih nobenih stimulacij, na primer olajšave pri nepremičninskem davku ali ugodnosti pri kreditih in subvencija.
Tako kot je zdaj zapisano v Energetskem zakonu, bo uvedba energetskih izkaznic povzročila nove nepotrebne stroške za ljudi, za podjetja in za državo na eni ter izdatno služenje denarja izdelovalcev teh izkaznic na drugi strani. Vse našteto nam v Slovenski ljudski stranki le še potrjuje našo že izraženo dilemo, da je tu spet na delu nek vpliven energetski lobi, kateremu je podleglo ne le resorno ministrstvo, ampak tudi celotna Vlada in koalicija. Vse to in še marsikaj drugega je prepričalo tudi svetnike Državnega sveta, da so na Energetski zakon izglasovali odložilni veto. In zdaj je tu še ena priložnost, da se ta nespodobni zakon umakne in da Vlada še enkrat premisli tudi o tem, da bi bilo za tako obširno področje, kot je energetika, smiselno vsebino tega razdeliti na več zakonov, saj bi tako dobili bolj kvalitetne in vsebinsko zaokrožene sklope.
Če zaključim, iz razlogov, ki sem jih navedel, Energetski zakon tudi danes bo dobil podpore poslancev Slovenske ljudske stranke. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Marjana Kotnik Poropat bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane i n spoštovani!
Poslanska skupina DeSUS bo podprla predlog energetskega zakona. Državni svet kot ključni razlog za veto in zahtevo po ponovnem odločanju izpostavlja nestrinjanje z vsemi določili, ki urejajo energetsko izkaznico, posebej tistimi, ki širijo obveznost njene izdelave preko minimalnih zahtev predpisov Evropske unije. Ta dejstva Državni svet utemeljuje s tem, da bo
53
DZ/VI/48. izredna seja
energetska izkaznica v naši državi stala od 300 do 600 evrov, za večstanovanjske objekte pa še znatno več, in še z drugimi razlogi. Dejstvo je, da je pri implementaciji direktive Evropske unije v Energetski zakon glede energetske izkaznice prišlo do zapisa strožjih določil, kot jih vsebuje direktiva Evropske unije. Tu mislim predvsem na določanje objektov, za katere je potrebna energetska izkaznica, na ceno energetske izkaznice, na določanje strokovnjakov, ki lahko izdajajo energetske izkaznice. Torej, pridobitev licence za izdajanje izkaznice je strožje zapisano kot v državah Evropske unije. O vseh teh zadevah smo razpravljali na Odboru za infrastrukturo in prostor, vendar člen, ki govori o energetski izkaznici, ni bil odprt, zato o tem členu ni bilo mogoče več razpravljati in ga v fazah sprejemanja zakona spreminjati. Vsako odlašanje sprejetja zakona povečuje tveganje za denarno kazen zaradi zamude pri prenosu direktiv Evropske unije v naš, slovenski pravni red.
Zato smo na Odboru za infrastrukturo in prostor sprejeli odločitev, da Energetski zakon 1 podpremo, Vladi pa predlagamo, da čim prej pripravi spremembo določil o energetski izkaznici, pri tem pa poskrbi, da bodo določila o energetski izkaznici in iz njih izhajajoče obveznosti naših državljanov pri izdaji energetske izkaznice enake, kot so v drugih državah Evropske unije. Ob vsem tem naj povem še, da smo v Poslanski skupini DeSUS že od vsega začetka obravnave predloga zakona predlagali, da se naj v naš pravni red najprej implementirajo direktive, s čimer bi se izognili vsebinskim zapletom in zavlačevanjem, vse to seveda ob predpostavki, da se zahteve evropskih direktiv s prenosom v naš pravni red ne bi širile. V izogib veliki kazni, ki grozi naši državi, če direktive ne bodo implementirane v naš pravni red, in ob dejstvu, da od Vlade pričakujemo spremembe zakona v skladu s sklepom 32. nujne seje Odbora za infrastrukturo in prostor, bomo v Poslanski skupini DeSUS, kot sem že povedala, zakon podprli. Naj pa povem še svoje mnenje. Namreč, ne strinjam se s stališčem spoštovanega kolega gospoda Velikonje, ki je dejal, da bi bilo možno spremembo zakona doseči tudi s podzakonskimi akti. Namreč, podzakonski akt ni enak zakonu; zakon se sprejema v Državnem zboru, in mislim, da je treba napako popraviti tukaj v Državnem zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Moram opozoriti, gospa Marjana Kotnik Poropat, da ni dovoljena polemika, ko gre za stališče poslanske skupine.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ponovno glasovanje o zakonu bomo opravili danes v okviru glasovanj, 15 minut po prekinjeni 3. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O ZDRAVILIH.
Državni svet je na 8. izredni seji 11. 2. 2014 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o zdravilih.
Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta Dragu Ščernjaviču.
DRAGO ŠČERNJAVIČ: Lepo pozdravljeni! Pozdravljen predsednik, pozdravljeni poslanke in poslanci!
Na kratko bi podal nekatere obrazložitve za veto, vzroke, razloge, pa tudi to, da bi se zamislili, kaj smo sprejeli ter kje smo in kam gremo. Govorim pa, kar se 105. člena tiče, ki opozarja, kaj se dogaja na področju trgovine z zdravili, tudi zelo zelo z vidika uporabnikov, ki so v vseh teh razpravah, pa tudi ko sem poslušal tudi novo ministrico, popolnoma pozabljeni. Dogaja se mnogo stvari, tudi mnoga odstopanja, negativnosti. Zahtevamo, da se bi ta preširoko -pač smo stopili na Ahilovo tetivo, zato je to toliko zavrelo -, da so subjekti, ki se ukvarjajo s trgovino z zdravili, preširoko določeni. Omogočajo se številne povezave med veletrgovci, prodajalci na drobno in s tem nastanek raznih zvez in povezav. Bom za ilustracijo povedal, morebiti ste slišali odziv, kaj je bilo v šempetrski bolnici prav na tem segmentu in kaj se tam notri dogaja, ko se vrti ta krog, in kako se vrti. In takih stanj v praksi je kolikor hočete. To opozarja KPK, Računsko sodišče, tudi sindikati opozarjamo. Ko me nekdo sprašuje, ali smo glasni ali premalo glasni - smo glasni, tudi v Državnem svetu, vendar je seveda to kot bob ob steno in se nič ne spremeni.
Posledice takšnih povezav v končni fazi čutijo - kdo? Uporabniki. 450 milijonov evrov, ki se vrtijo v tem zdravilskem trgu, seveda čim dražje so. Bi med vami kdo vedel, ko sem se ukvarjal tudi, pa je premalo časa, s tem, kako nastajajo cene zdravil, kako nastajajo, kakšni krogi so, kakšne marže so, kako se od te pogače 450 milijonov evrov vsi, ki so veletrgovci in mali trgovci, lepo mastijo, bogatijo, veliki dobički, javna blagajna se pa krasno prazni. 450 milijonov evrov! Kaj bo nova ministrica naredila, zregulirala ta trg? Lahko ga, zelo hitro, zelo hitro. Kaj lahko naredi? To, kar ni naredilo ministrstvo, sem šel gledat, za zdravje pred dvema letoma, ko so bili pozvani, da naj naredijo upravni nadzor v prav isti šempetrski bolnici prav glede teh vprašanj. Ne, svet je odgovoril, da ni potrebe in so se s tem zadovoljili in gre karavana naprej. Če bi ministrstvo naredilo za vseh 114 zdravstvenih subjektov upravni nadzor, in to se da narediti, kaj se dogaja na tem segmentu, sem prepričan, da bi se naredili veliki prihranki. To je pomembno. Čez 450 milijonov evrov, in koliko denarja gre v dobičke, in koliko se uporabnikom zaradi tega daljšajo vrste in vse
54
DZ/VI/48. izredna seja
to - mislim, da nas vse zanima, nič se pa ne zgodi, in tukaj je poziv za to, da bi se nekaj na tem segmentu spremenilo in da bi se predvsem ta člen s tega vidika dopolnil in pa nekatere stvari v praksi prerezale, ne glede na koalicije, take ali drugačne.
Praksa je tisto glavno merilo, kriterij, ki kaže, kaj se dogaja. In glavno merilo, kriterij zame, pa tudi za vas bi moral biti, je to, kaj uporabnik od vsega tega ima in zakaj gre toliko denarja, ki gre v to zdravstvo, v prazno, in zakaj imamo tako slabo stanje, kot ga imamo. Zato pozivamo, da bi ta 105. člen, na katerega je bilo tekom zakonodajne procedure tudi nekajkrat opozorjeno s strani poslanskih skupin, torej na vaših odborih, sejah, na katerih sem sodeloval, nekako dopolnili ali pa sprejeli. V primeru, da ne - sicer Državni zbor bi lahko tudi z ne ali pa kdaj drugič sklepal o tem, da bi dal nalogo Ministrstvu za zdravje, da izvede upravni nadzor pri vseh subjektih. 114 jih je. Drugo, kar zadeva pa ta laboratorij. Sindikat, delavci, ki so tudi sindikalno organizirani v tem laboratoriju, slovenska stroka, ki jo je poosebila fakulteta, dekan fakultete, opozarjajo, da naj tega ne bi delali, da ta laboratorij, ki zdaj "laufa" in dela, in dobro dela -ne, mi ga zdaj razdiramo in ga prenašamo v eno agencijo, iz Ljubljane, pa to ni prostorsko pomembno, v Maribor, v eno širšo agencijo, in ta uradni laboratorij, ki je, bo izgubil nekatere svoje, bi rekel, lastnosti, kar je povedano tudi v vetu. Pozval bi vas k temu, da se to naj ne zgodi. Zakaj tisto, kar dobro dela 60 let z malo ljudi, učinkovito, pregledno, razdiramo? Prosim. Do zdaj nisem slišal pravega argumenta tudi s strani predlagatelja, zakaj to počne in zakaj to dela, in zato bi vas pozval prav k temu, da bi se naj ta aktivnost v tem smislu zaustavila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Zahtevo je obravnaval Odbor za zdravstvo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Alenki Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Odbor za zdravstvo je na svoji 7. seji dne 19. 2. 2014 obravnaval zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o zdravilih, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in ga je Državni zbor sprejel na 21. redni seji 4. februarja 2014. Odboru je bila posredovana zahteva Državnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Vlade. Na seji je bil predstavnik Državnega sveta, državni svetnik gospod Drago Ščernjavič, predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Špela Maček Guštin in predstavnica Ministrstva za zdravje, državna sekretarka gospa Brigita Čokl. Predstavnik Državnega sveta je v uvodni obrazložitvi podrobneje predstavil razloge za zahtevo po ponovnem odločanju o Zakonu o zdravilih, ki so razvidni iz pisnega mnenja. Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju
poudarja, da se navedbe, ki jih v svoji zahtevi izpostavlja Državni svet, nanašajo na vprašanja, povezana s presojo primernosti zakonske ureditve, ki so vsebinske narave, kar presega okvir nalog Zakonodajno-pravne službe, ki jih določa 27. člen Poslovnika.
Zakonodajno-pravna služba poleg pisnega mnenja dodatnih pripomb ni imela. Predstavnica Ministrstva za zdravje je povzela pisno mnenje Vlade in podrobno obrazložila razloge, zaradi katerih Vlada predlaga Državnemu zboru, da ob ponovnem odločanju Zakon o zdravilih sprejme. Odbor je po široki in polemični razpravi, v kateri so se ponovno izpostavili členi, ki so najbolj sporni - ukinjanje kontrolnega laboratorija, grosistična prodaja zdravil in drugi -, opozorili in povedali, da se z vetom Državnega sveta strinjajo. Vendar pa je bilo po razpravi sprejeto mnenje, da je Zakon o zdravilih ustrezen in ga z večino glasov vseh članov odbor ni sprejel, kajti bilo je 7 glasov za in 3 proti, morala pa bi biti večina, torej 8 za. Tako da na matičnem delovnem telesu mnenje ni bilo sprejeto.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade kot predlagateljice zakona.
Želite besedo? Besedo dajem Brigiti Čokl, državni sekretarki Ministrstva za zdravje.
BRIGITA ČOKL: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani ostali vabljeni gostje!
Ponovno imamo v obravnavi Zakon o zdravilih, o katerem je Državni zbor že odločal na podlagi že povedanega, veta Državnega sveta. Zakon celovito ureja področje zdravil. Predlog zakona v nacionalni pravni red vnaša dve direktivi Evropske unije, in sicer direktivo, ki ureja področje farmakovigilance, ter direktivo, ki ureja področje preprečevanja vstopa ponarejenih zdravil. V zelo polemičnih razpravah sta bili izpostavljeni dve točki - res je, 105. člen in 153. člen -, vendar ob tem pozabljamo, kaj zakon pravzaprav prinaša novega in pomembnega za naš sistem. Gre za vprašanje ureditve galenskih zdravil, gre za zagotavljanje zdravil v izjemnih razmerah, gre za področje donacije zdravil, zagotavljanja zdravil iz proračunskih sredstev ter humanitarnih donacij, gre za obvezne popuste pri zdravilih, katerih stroški se strmo zvišujejo in jih v dosedanji regulativi in mehanizmih pravzaprav nismo obravnavali. Sedaj pa jih bo možno vključiti, hkrati pa ta zdravila niso vključena v skupino esencialnih zdravil. Na novo se določa, da je tudi država lahko pogajalec za cene določenih zdravil, in to je za sistem javnega naročanja izredno pomembno. Predvsem so v to vključena draga bolnišnična zdravila. Kot sem rekla, do sedaj to ni bilo možno in je lahko dogovore vodil samo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
55
DZ/VI/48. izredna seja
Na novo se določa, da javni zavodi, ki vršijo veletrgovinsko dejavnost, smejo prodajati zdravila po stroškovno preglednih in neprofitnih cenah. Podrobneje se določa financiranje neintervencijskih kliničnih študij. Nadalje, ureja se promet z zdravili na debelo, pri čemer se razvršča veletrgovce glede na poln oziroma produktno in kontaktno omejen obseg prometa z zdravili na debelo. Nadalje, na novo se ureja uvoz in vnos zdravil za osebno uporabo, in na novo se ureja seznam esencialnih zdravil. Na polemično razpravo gospoda Ščernjaviča bi rekla samo tole: Zakon o zdravilih stvari, ki so se dogajale v šempetrski bolnici, ne more rešiti. Gre za primer, ki ga mora reševati menedžment v vsakem posameznem zavodu. Naj pa povem, da je na celotnem Ministrstvu za zdravje v operativnem delu zaposlenih 120 ljudi. To je najmanjše ministrstvo v Republiki Sloveniji, in ko je navedel, da je 114 zavodov, ki bi jih bilo treba pogledati, lahko angažiramo praktično več kot polovico ministrstva samo za primere nadzorov, in to upravnih nadzorov, ki imajo omejen obseg. Glede na vse povedano so razlogi, ki jih Državni svet navaja v predlogu za veto na predlog zakona, po naši oceni neutemeljeni in smo jih v sklopu razprave na komisiji Državnega sveta ter v nadaljevanju še na seji Državnega sveta in seji matičnega delovnega telesa tudi ustrezno pojasnili in argumentirali. Zato sem mnenja, da naj Državni zbor potrdi predlagani zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Lejla Hercegovac bo predstavila stališče Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS):
Spoštovani predsedujoči, spoštovani predstavniki ministrstva, gostje, kolegice in kolegi!
Državni svet je v svoji zahtevi za ponovno odločanje o primernosti Zakona o zdravilih izpostavil dve ključni dilemi, ki po njihovi oceni pomenita grob poseg v javno zdravje ljudi. Prva dilema, s katero se Državni svet ne strinja, je sprejeti 105. člen zakona, ki naj bi po njihovi oceni širil pogoje o subjektih, ki so lahko veletrgovci z zdravili. Naj poudarim, da je vsebina obstoječega člena identična vsebini člena, kot je bila posredovana že v prvo obravnavo. Gre torej za vsebino, s katero se je Državni svet srečal na svoji 11. seji 21. novembra lansko leto. Takrat je Državni svet oziroma Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide sprejela sklep, da le-ta podpira predlog zakona. O vsebini 105. člena, ki je identičen sprejetemu, Državni svet ni razpravljal oziroma opozoril na njegovo nesprejemljivost. Zato v tej fazi govoriti, da gre za širitev subjektov, ni korektno. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija smo ob vložitvi amandmaja k 105. členu in posledično
za nov 197.a člen, na katerega se sklicuje Državni svet, jasno povedali, da je to področje, govorim o horizontalni oziroma vertikalni povezanosti pri prodaji zdravil, treba ustrezno urediti v Zakonu o lekarniški dejavnosti.
Naslednja dilema, na katero se sklicuje Državni svet, pa je prenos pristojnosti za izvajanje uradne kontrole kakovosti z Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke na novoustanovljeni Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V tem segmentu se Državni svet naslanja na ugotovitve predstavnikov sindikata. Na tem mestu naj poudarim, da smo vsa opozorila, predvsem stroki, ki so bila posredovana v Državni zbor po sprejetju amandmajev, ki so ta prenos omogočili, vzeli izredno resno in se zato večkrat s konkretnimi vprašanji obrnili tudi na Ministrstvo za zdravje. Odgovori ministrstva so bili po naši oceni korektni in strokovno utemeljeni, zato nadaljnjih sprememb na tem področju v koaliciji nismo predvideli. Državni svet v svoji zahtevi izpostavlja potrebo po ohranitvi obstoječe ureditve z znanim delokrogom in postopki delovanja ter zaposlenimi. Tudi dodatne obrazložitve na izpostavljena vprašanja na zadnji seji Odbora za zdravstvo predstavnika Državnega sveta niso prepričale, zato pričakujejo, da bo pristojno ministrstvo pripravilo oceno vpliva oziroma smiselnost prenosa, pri kateri bi sodelovali strokovnjaki s področja dejavnosti iz obeh inštitucij, in predlagajo, da se poleg prenosa pristojnosti prenesejo tudi dejavnosti skupaj z zaposlenimi v javni agenciji.
Na tem mestu v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija napovedujemo natančno in sprotno spremljanje prenosa teh nalog, saj gre za varovanje javnega zdravja. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija ne bomo podprli tako imenovanega veta, saj v tem trenutku ni nikakršnih argumentov, da bi zaradi zahteve Državnega sveta zavrnili celoten Zakon o zdravilih. Gre za zakon, ki je med drugim tudi posledica evropske direktive iz leta 2010, zaradi katere je bila Slovenija že deležna uradnega opomina. S tem zakonom v slovenski pravni red vpeljujemo moderne evropske smernice in sledimo pomembnim ciljem, kot sta krepitev varovanja javnega zdravja in zagotavljanje predpogojev za prost in varen pretok zdravil. Vzpostavljamo podlage za učinkovitejše ukrepanje pri preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil in druge ukrepe. Posebno poglavje, vneseno v zakon, je področje farmakovigilance; to je sistem ugotavljanja vrednotenja in odzivanja na nova spoznanja o neželenih učinkih in drugih varnostnih vidikih zdravila, ko so zdravila že na tržišču. Prav tako želimo na bolj ustrezen način preprečevati vdor ponarejenih zdravil v legalno distribucijsko verigo, ki so za končnega uporabnika lahko izredno nevarna.
Kot rečeno, bomo v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija Zakon o zdravilih ponovno podprli.
56
DZ/VI/48. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Ivan Grill bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
IVAN GRILL (PS SDS): Prav lep pozdrav vsem skupaj!
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pri ponovnem odločanju Zakona o zdravilih danes ne bomo podprli, čeprav smo ob samem sprejemanju tega zakona, ko je bil še v proceduri, imeli o njem pozitivno mišljenje in smo bili mnenja, da bo prinesel veliko dobrih sprememb, pa tudi evropske direktive, ki nalagajo implementacijo te naše zakonodaje, je seveda treba upoštevati, kajti v nasprotnem primeru nas bodo doletele tudi finančne sankcije. Žal pa so se v postopku sprejemanja te zakonodaje v zakon dodajale nekatere spremembe, ki pa za Slovensko demokratsko stranko niso sprejemljive. Največje nevarnosti pri tem zakonu so, da si lahko različni lobiji odpirajo pot v izboljšanje svojega položaja na trgu, kar povečuje tudi nevarnost koruptivnih dejanj. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo na odboru za zdravje podprli predlog amandmaja, ki ga je predlagal DeSUS, da se loči dejavnost veledrogerije in maloprodaje zdravil, vendar je bil potem na sami plenarni seji ta člen ponovno preglasovan z amandmajem, ki je bil vložen, in je stvar vrnil v prvotno obliko. Ravno v tej spremenjeni določbi je eden izmed razlogov, da tega zakona sedaj ne bomo podprli.
Drugi razlog pa je v tem, da se v tem novem zakonu ukinja vlogo Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, ki je do sedaj nadzirala kakovost zdravil. Naloge uradnega kontrolnega laboratorija se po zakonu s te javne agencije sedaj prenaša na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. In ravno s tem prenosom obstaja veliko tveganje za izvajanje uradne kontrole kakovosti zdravil v Sloveniji. Laboratorij Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke bo moral po letu dni prenehati z delovanjem in bo seveda potem ta nadzor oziroma kontrolo prevzel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ob tem pa si bo seveda moral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v tem letu pridobiti status polnopravnega člana evropske mreže uradnih kontrolnih laboratorijev, kar pa je po mnenju številnih poznavalcev tega področja težko izvedljivo.
Iz vseh teh navedenih razlogov v Slovenski demokratski stranki danes tega zakona žal ne bomo podprli. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Dr. Andreja Črnak Meglič bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Najlepša hvala, gospod predsednik. Predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Socialni demokrati smo skozi ves zakonodajni postopek Zakona o zdravilih opozarjali na strokovno izredno zahtevno materijo zakona ter pomembnost področja, ki ga zakon ureja. Hkrati je to eno tistih področij, kateremu je namenjenega veliko tudi javnega denarja, zato je močno pod pritiskom različnih lobijev in interesnih skupin. Vse to se je pokazalo tudi v dolgotrajnem postopku treh obravnav zakona, izglasovanju veta in današnji razpravi. Različni interesni poznavalci področja so nas vseskozi zasipali s svojimi strokovnimi stališči, ki so bila velikokrat tudi nasprotujoča. Največ pozornosti in polemičnosti sta bila deležna dva člena, dva člena od 212, kolikor jih ima ta zakon. Prvi je 105. člen zakona, ki določa pogoje za veletrgovce z zdravili. Socialni demokrati menimo, da vertikalno povezovanje v verigi proizvodnje, distribucije in prodaje zdravil ni dobro, vendar je problem večplasten in ga je treba kot takega tudi obravnavati. Treba je predvsem najti rešitev, s katero bi preprečili kartelno dogovarjanje in obvladovanje trga zdravil nekaj največjih veletrgovcev z zdravili pri nas. Za paciente in za zdravstveno blagajno je namreč pomemben podatek, da so zdravila v Sloveniji dražja kot v bližnji tujini. Zato menimo, da je ta problem treba obravnavati sistemsko, poglobljeno in da ne sodi njegovo urejanje v Zakon o zdravilih, pač pa Zakon o lekarniški dejavnosti, ki je namenjen organizaciji dejavnosti.
Burno reakcijo nekaterih strokovnih skupin, na primer Fakultete za farmacijo, je povzročil tudi 153. člen, ki prenaša dejavnost uradnega kontrolnega laboratorija z javne agencije za zdravila na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Po zagotovilih Ministrstva za zdravje, ki je predlagatelj te spremembe, gre za razumno in strokovno utemeljeno rešitev, saj naj bi laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki po novem združuje tudi nacionalni laboratorij, že do zdaj opravljal take analize. Socialni demokrati menimo, da je treba očitke strokovne javnosti vzeti resno. Dejavnost uradnega kontrolnega laboratorija je namreč izredno pomembna z vidika varnosti zdravil v Sloveniji, zato upamo, da je Ministrstvo za zdravje res skrbno pretehtalo vse dejavnike in da zatrdno verjamemo vsi skupaj, da so rešitve v 153. členu pravilne in brez večjih tveganj. Hkrati pa pričakujemo, da bo ministrstvo budno spremljalo dejavnost uradnega kontrolnega laboratorija in da bo ustrezno reagiralo, če se pokaže, da je bila odločitev prenagljena in da ni dala ustreznih rezultatov. Skrajni rok za prenos pooblastil je namreč samo eno leto. Do takrat morajo biti rešena vsa odprta vprašanja, tudi o pridobivanju ustreznih licenc. Kljub tem zaskrbljenostim, ki sem jih izrazila, pa vseeno ne smemo posekati celega gozda zaradi nekaj vprašljivih dreves. Bistvo novega zakona o
57
DZ/VI/48. izredna seja
zdravilih je tudi prenos dveh direktiv, in če tega prenosa ne bo, z njim pa že krepko zamujamo, nam grozi več kot 10 tisoč evrov visoka kazen na dan. Na dan.
Socialni demokrati bomo Zakon o zdravilih ponovno podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Kristina Valenčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Državna sekretarka s sodelavci, kolegice in kolegi!
Da zdravstvene reforme ne bo moč sprejeti brez širšega družbenega konsenza, priča trnova pot, ki spremlja sprejetje Zakona o zdravilih. Zaplet se je pričel že pri določitvi vrste postopka oziroma načinu obravnave in nadaljeval vse do izglasovanega veta Državnega sveta. Po mnenju Državnega sveta sta sporni dve določili, in sicer 105. člen, ki širi pogoje, ki določajo, kateri subjekt je lahko veletrgovec z zdravili, ter 153. člen, ki prenaša pristojnosti za izvajanje uradne kontrole kakovosti zdravil z Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke na novoustanovljeni Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Oba člena sta bila tudi tekom obravnave zakona v Državnem zboru deležna največ razprave. V Državljanski listi že od osnutka predloga zakona zagovarjamo rešitve, ki omogočajo večjo konkurenco pri prodaji zdravil na debelo, saj je konkurenca temelj zdravega poslovnega okolja. Prepričani smo, da pretirana regulacija na trgu z zdravili ne vodi do večje dostopnosti zdravil in nižjih cen zdravil. To kažejo tudi vsakdanja praksa in številni primeri suma koruptivnih dejanj pri nabavi zdravil. Zadnji tak primer kaže prav na dvom o netransparentni in pristranski nabavi zdravil in medicinskih pripomočkov v šempetrski bolnišnici.
Agencija za varstvo konkurence je že oktobra lani ugotovila, da so se štirje farmacevtski grosisti več let kartelno dogovarjali o ceni zdravil. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je Ministrstvu za zdravje predlagala, naj opravi upravni nadzor v prej omenjeni bolnišnici, vendar se to ni zgodilo, saj se je ministrstvo zadovoljilo z razlago sveta bolnišnice, da nadaljnji ukrepi niso potrebni. Več kot očitno torej je, da ni težava v veljavni zakonodaji, temveč v njenem izvajanju in nadziranju. In ker se tako pogosto in radi oziramo za razvitejšimi in uspešnejšimi državami, poglejmo, kako imajo sistem urejen v Avstriji. Pri nas so se pričele izvajati aktivnosti v smeri centralizacije javnih naročil v zdravstvu z namenom, da se doseže nižje cene in zmanjša korupcijska tveganja. V Avstriji o centraliziranem naročanju ne razmišljajo in nimajo za to nobene potrebe. Zakaj? Ker je v Avstriji bistveno večji delež zasebnih zdravstvenih zavodov, ki sami skrbijo za stroškovno učinkovitost nabav. Če želimo dodatno zvišati kakovost življenja
slovenskih državljanov in kakovost zdravljenja, moramo delovati v stabilnem okolju, kjer bodo vladale jasne, pregledne in poštene tržne razmere ter enaki pogoji za vse ponudnike zdravil in medicinskih pripomočkov. Teh ne more ustvariti samo država z zakonskimi normami, ustvariti jih mora trg in zdrava konkurenca. Velik del problema leži na polju moralnih norm, etičnih vrednot in osebnostnih lastnosti tistih, ki so na upravljavskih položajih, lastnosti, ki morajo biti podložene s kompetencami in znanji, ker eno brez drugega ne daje ustreznih rezultatov. V Državljanski listi se zavzemamo za manj države in večjo svobodo posameznika, zato zagovarjamo rešitve, ki omogočajo učinkovit nadzor, vključno z ustreznimi mehanizmi sankcioniranja, ki jih morajo imeti na voljo nadzorne institucije. Drugo sporno določilo po mnenju Državnega sveta je 153. člen. Tekom obravnave je bilo s strani ministrstva jasno predstavljeno, da ta prenos pomeni racionalizacijo in optimizacijo organizacije, postopkov in kadrovskih virov, kar bo posledično vplivalo na večjo kakovost opravljenih analiz. V Državljanski listi smo zagovorniki vitke in enostavne države, ki nudi kakovostne storitve svojim državljanom, zato smo predlagane rešitve tudi podprli. Seveda pa ne gre spregledati številnih opozoril dela strokovne javnosti o morebitnih tveganjih pri tovrstnem prenosu, zato pozivamo Vlado oziroma ministrstvo, da budno spremlja samo izvedbo reorganizacije oziroma ta prenos nalog in po potrebi tudi ustrezno ukrepa.
Naj povzamem. Argumenti Državnega sveta, s katerimi so utemeljevali izglasovani veto, nas v Državljanski listi ne prepričajo, zato bomo tudi danes zakon podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Janez Ribič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani gospe in gospodje!
V poslanski skupini nismo dobili ustreznih pojasnil glede nekaterih spornih rešitev v zakonu, zato zakona nismo podprli. Nedorečene rešitve so očitno razdelile tudi samo koalicijo, tako da zakon na matičnem odboru ob obravnavi veta ni dobil ponovne podpore. Na eni strani naj bi prinesel pozitivne določbe, ki bi preprečile vstop ponarejenih zdravil, po drugi strani pa je v nekaterih bistvenih spremembah nejasen in ima zato lahko dolgoročne posledice na promet z zdravili. Vlada je ob predlogu poudarjala, da se mudi z implementacijo direktive Evropske unije v slovenski pravni red. Glede na dogajanje ob sprejemanju zakona pa očitno lahko ugotovimo, da koaliciji to le ni tako pomembno, saj je usklajevanje in sprejemanje zakona že v koaliciji trajalo pol leta, kar dodatno meče sum na sprejemljivost zakona in odpira
58
DZ/VI/48. izredna seja
številna vprašanja, komu je namenjen in zakaj je bil predlagan tak zakon oziroma nekatere določbe v njem. Izkazalo se je celo, da je sekretarka zavajala javnost z obrazložitvijo mnenja Vlade k 153. členu, ki vnaša spremembo glede laboratorijev, za katero ni znano, kaj v resnici prinaša in ki ji nasprotuje celo Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Ni dobro, da se ob takih opozorilih vztraja s predlogom, če ni jasno, kakšne bodo dejanske posledice prenosa nalog uradnega kontrolnega laboratorija z javne agencije na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Ugovor zavoda za transfuzijo na amandma k 105. členu se nam tudi zdi utemeljen in ni bil upoštevan, čeprav smo v stališču pri tretji obravnavi ponovno pozvali k premisleku o taki rešitvi. Zdi se nam nedopustno, da bo zaradi pogojev za promet z zdravili zavod za transfuzijo omejen in bo moral zato uničiti nekatere produkte iz krvi namesto njihove uporabe. Zakon je skratka nedorečen in ni jasno, ali bo prinesel potrebne spremembe na trgu zdravil. Prvi dokaz so pripombe, ki jih imajo strokovnjaki, drugi dokaz je veto Državnega sveta in tretji, da niti koalicija sama ni soglasna glede nekaterih rešitev.
Zato poslanci Slovenske ljudske stranke tega zakona tudi tokrat ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospod Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana državna sekretarka s sodelavkama in sodelavcem, spoštovani kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini DeSUS smo se ob ponovnem odločanju o predlogu zakona o zdravilih znašli v veliki dilemi. Državni svet je namreč zahteval ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o zdravilih prav zaradi vsebine, ki smo jo v Poslanski skupini DeSUS med obravnavo predloga zakona skušali urediti z našimi amandmaji, ki pa žal niso bili sprejeti. Predlagatelji veta namreč želijo, da bi se Zakon o zdravilih dopolnil tako, da izvajalci zdravstvene ali lekarniške dejavnosti ter poslovni subjekti, ki jih je ustanovil izvajalec zdravstvene ali lekarniške dejavnosti, ne bodo mogli izvajati veletrgovske dejavnosti prodaje zdravil. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije se na tej točki sicer strinjamo s predlagatelji veta, vendar pa smo v poslanski skupini že ob sprejetju zakona smatrali, da predlog vseeno prinaša dovolj ustreznih rešitev, da si kljub našim določenim vsebinskim pomislekom zasluži našo podporo. Tako ali tako pa menimo, da bi moralo ministrstvo problematiko veletrgovcev urediti v bolj primernem zakonu, in sicer s spremembo Zakona o lekarniški dejavnosti. Zato
pričakujemo, da bo ministrstvo to problematiko reševalo v predolgo pričakovani noveli tako imenovanega lekarniškega zakona.
Po naši oceni to ne bi smel biti prevelik problem, saj bo na ministrstvu z novo ministrico zavel svež veter, ki bo nedvomno odpihnil vse nepravilnosti, med drugim pa tudi prinesel rešitev težav, ki jih povzročajo vertikalne povezave v lekarniški dejavnosti v korist javnega zdravstva in ne polnjenja zasebnih žepov. Prav zato pričakujemo, da bo ministrstvo še letos, in to čim prej, pripravilo novelo Zakona o lekarniški dejavnosti in uredilo omenjeno problematiko vertikalnih povezav, ki postavljajo profit na prvo mesto, preprečilo prerazporejanje in nenamensko porabo javnih sredstev, ki so sicer namenjena za zdravstveno varstvo prebivalstva, onemogočilo izogibanje javnim naročilom, preprečilo umetno dvigovanje cen ter vpliv kapitala na strokovne odločitve. Če ministrstvo v doglednem času ne bo pristopilo k pripravi primerne novele Zakona o lekarniški dejavnosti, bomo v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije sami pripravili omenjeno novelo, s katero bomo odpravili težave, ki jih prinašajo vertikalne povezave.
V	Poslanski skupini DeSUS nas ob sprejetju zakona nikoli ni motil prenos pristojnosti za izvajanje uradne kontrole kakovosti z Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke na novoustanovljeni Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Po naši oceni je šlo namreč pri prenosu na nacionalni laboratorij za strokovno ustreznejšo rešitev in racionalnejši koncept z javnofinančnega vidika. V Poslanski skupini DeSUS se zavedamo tudi tega, da smo že sedaj v zaostanku pri implementaciji direktiv v okviru Zakona o zdravilih. Rušitev zakona pa bi verjetno pomenila sprožitev mehanizmov EU za odplačevanje kazni, ki lahko znašajo tudi do 10 tisoč evrov dnevno. Res je, da je za pripravo zakona odgovorno ministrstvo, ki je rok zamudilo, in da zato odgovornosti ne gre prelagati na Državni zbor, vendar pa močno dvomimo, da bodo državljanke in državljani kot odgovornega krivca za morebitne kazni videli ministrstvo in ne Državni zbor.
V	Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije bomo tako kljub našim pomislekom tudi tokrat podprli predlog zakona o zdravilih. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani poslanci in poslanke!
Predlog zakona o zdravilih je sistemski zakon s tega področja, ki bo v celoti nadomestil sedaj veljavni zakon. Vlada je najprej predlagala sprejetje zakona po nujnem postopku zaradi nujnosti prenosa dveh direktiv v naš pravni red. Poslanska skupina je temu nasprotovala in zato
59
DZ/VI/48. izredna seja
podprla predlog za obravnavo tako pomembnega zakona po rednem postopku. Predlagatelj, v tem primeru Vlada, je odgovoren, da pri pripravi zakonodaje upošteva tudi potreben čas za zakonodajni proces in ne prelaga svoje odgovornosti na poslance, ko Sloveniji zaradi nepravočasnega prenosa direktiv grozijo visoke kazni. Poraba zdravil se je v zadnjem desetletju povečala ne samo v smislu sredstev, porabljenih za njihov nakup, ampak tudi glede na obseg ali količino porabljenih zdravil. Izdatki za zdravila so v letu 2010 v državah članicah Evropske unije v povprečju predstavljali skoraj petino, 19 %, vseh izdatkov za zdravstvo in so na tretjem mestu po višini porabe, za bolnišničnim in izven bolnišničnim zdravljenjem oziroma oskrbo. Na podlagi uradnih evidenc se v zadnjih 5 letih v Sloveniji poraba zdravil povečuje povprečno za 3,7 % letno. Poraba zdravil se je, če pogledamo 10-letno obdobje, v Sloveniji povečala za skoraj 60 %. Če k tem podatkom dodamo še količino zavrženih zdravil, ki je po podatkih za Slovenijo znašala kar 40 ton, bi nas to že moralo močno skrbeti.
Velika neučinkovitost se v Sloveniji kaže pri naročanju zdravil in druge medicinske opreme, kar ima za posledico milijonske izgube, analize finančnih tokov pa kažejo na kartelne dogovore med dobavitelji. Na eni strani torej izgube zaradi nepreglednega javnega naročanja, na drugi strani pa pregovorno podhranjena zdravstvena blagajna, kamor moramo davkoplačevalci tudi vedno več prispevati. Ponovno bi želeli opozoriti na podatke Supervizorja, da se kar tri četrt milijarde evrov steče na račune nekaj deset podjetij, medtem ko največji delež teh sredstev pridobi 5 veledrogeristov. Ti so glavni oskrbovalci lekarn z zdravili, ki seveda krize ne poznajo. V Novi Sloveniji menimo, da predlagani zakon ne rešuje v zadostni meri področja cene zdravil. Nova Slovenija je pri sprejetju zakona podprla amandma Poslanske skupine DeSUS, ki ureja nabor poslovnih subjektov, ki ne smejo opravljati dejavnosti prometa z zdravili na debelo. Žal to dopolnilo, ki bi v sistem vneslo več preglednosti in posledično znižalo ceno registriranim zdravilom, ni bilo sprejeto. Prav tako se je v teku razprave odprlo vprašanje prenosa nalog uradnega kontrolnega laboratorija z javne agencije za zdravila na nacionalni laboratorij. Še posebej izpostavljeno in občutljivo je vprašanje neprenosa usposobljenega in kvalificiranega kadra. Kadri pa so največji kapital organizacij.
V Novi Sloveniji predloga zakona zaradi navedenih razlogov ponovno ne bomo podprli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ponovno glasovanje o zakonu bomo opravili čez 15 minut v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 56. izredno sejo zbora, ki jo
bomo nadaljevali z glasovanji ob 19. uri in 5 minut. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 18.49 in se je nadaljevala ob 19.06.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.
Prehajamo na glasovanja zbora o predlogih odločitev. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je s Ponovnim odločanjem o Energetskem zakonu.
Prehajamo na ponovno odločanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejetje navedenega zakona glasovati večina vseh poslancev zbora, to je 46 ali več.
Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Spoštovani ministri z ekipami, kolegi in kolegice!
V Poslanski skupini SDS Energetskega zakona ne bomo podprli. Razlogov, zakaj ne, je več kot dovolj. Na nekatere smo skušali opozoriti preko sprejemanja določenih amandmajev, ampak koalicija je bila neomajna in zato se v zakonu dopuščajo določene zadeve, ki imajo veliko teorije, malo pa prakse, ampak na koncu koncev bodo celoten Energetski zakon plačali davkoplačevalci na račun lobijev, ki so si izpogojevali svoj kos pogače. Energetska izkaznica - tipičen koncept, kako ta vlada nekaj dela, drugo pa govori. Dejstvo glede energetske izkaznice je tudi to, da očitno določeni ljudje na ministrstvu ne znajo brati evropskih direktiv in zato v Energetski zakon prihajajo stvari, ki jih evropske direktive niti nimajo in tako naprej. Skratka, zaslužili bodo tisti, ki so si izpogojevali svoj kos pogače. Problematično je tudi to, da je veliko teorije, nič pa prakse, skoraj nič-energijske stavbe, Energetski koncept Slovenije, izpeljava pa kljub temu, da so verjetno dobri pogoji za neko resno debato o Energetskem konceptu Slovenije, nikakor niso prišli ne iz ust ministra in ne iz ust državnega sekretarja. Skratka, tudi nova koalicijska pogodba kaže, da je lahko veliko napisanega, problem pa bo, kot vedno, v praksi.
Čeprav so tudi iz zgodovine dobri primeri, kako bi lahko na področju energetike dobro delali, pa nam zadnje izkušnje kažejo, da temu ne znamo slediti. Zgodba TeŠ 6, ki je nekako ne znamo pravilno zaključiti, ne znamo nadaljevati energetske obnove javnih stavb, čeprav lahko tukaj učinkovito uporabimo tudi evropska sredstva in tako naprej. Lokalnim
60
DZ/VI/48. izredna seja
skupnostim se daje nova naloga, to je lokalni energetski koncept, ki bo verjetno bolj sam sebi namen kot pa neka resna zadeva, kako naj se občine v prihodnje lotijo energetskih obnov svoje občine. In morda, da zaključim, birokracija in lobiji si s tem zakonom manejo roke in verjetno tudi njihove denarnice. Tale pildek je popolnoma nepotreben v takšni obliki in ob takšni ceni, kot jo nalagate slovenskim državljanom. Govorili ste, da ne bo več novih davkov, tako pa jih posredno in neposredno vpeljujete, ampak seveda za to vam ni mar, kajti to bodo plačali davkoplačevalci, da bodo tudi oni pomagali "filati" zadolženo slovensko blagajno. Skratka, razlogov, zakaj biti proti temu zakonu, je več kot dovolj. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo?
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa, predsednik.
V Pozitivni Sloveniji bomo seveda odločili v prid, pozitivno, zeleno luč prižgali temu zakonu, moram pa reči, da smo v Pozitivni Sloveniji predvsem zelo presenečeni, kakšen paradoks se je zgodil pri tem zakonu. Od 300 amandmajev, sprejetih malo manj kot 100, se na koncu pogovarjamo samo še o energetski izkaznici in zraven poslušamo en kup nekih posplošenih trditev, ki seveda ne zdržijo nobene resne diskusije. Namreč, v tem zakonu ni niti ene številke o tem, koliko bo dejansko stala energetska izkaznica, niti ene številke izračunov, govora o tem, koliko bo to stalo, pa neverjetno veliko. In moram reči, da je predstavnik ministrstva večkrat, ne nazadnje tudi danes v sami obrazložitvi, dal zelo jasno vedeti, da bo o tem odločalo ministrstvo s podzakonskim aktom, s pravilnikom, ki pa bo seveda šel v to smer, da bodo vsaj za desetkratnik manjše številke, kot jih danes napovedujete, nekatere izkaznice, kot je praksa pokazala, pa so se celo izdale praktično zastonj. Tako da iz tega razloga se mi zdi skrajno neresno, da se danes govori o vrednosti energetskih izkaznic pri zakonu, ki je doživel toliko burnih razprav in toliko predlogov sprememb, in ne nazadnje nas čaka celo kazen, glede na to, da smo se zavezali, ko smo stopili v Evropsko unijo, kako bomo pravzaprav poslovali.
Zato bo Pozitivna Slovenija seveda ta zakon podprla in seveda ne bo podprla predloga, ki je prišel s strani Državnega sveta.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 23.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 23.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je s Ponovnim odločanjem o Zakonu o zdravilih.
Prehajamo na ponovno odločanje. Ob tem vas želim opozoriti, da mora pri ponovnem odločanju skladno z drugim odstavkom 91. člena Ustave Republike Slovenije za sprejetje navedenega zakona glasovati večina vseh poslancev zbora, to je 46 ali več.
Lahko odločimo?
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 24.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 24.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Liste kandidatov in kandidatke za ministra in ministrico Vlade Republike Slovenije.
Prehajamo na odločanje. V skladu z 232. členom Poslovnika Državnega zbora s e o imenovanju ministrov in ministrice glasuje tako, da se glasuje o listi kandidatov in kandidatke za ministra in ministrico v celoti. Poslanke in poslance tudi pri tem glasovanju prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa ...
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Mi liste kandidatov za ministre ne bomo podprli. S predlogom, ki ga je predlagala predsednica Vlade, se, kar zadeva način dela te vlade, ne bo nič spremenilo. Kako dela Vlada, ste opazili pri obravnavi in sprejemanju nepremičninskega zakona. Ne glede na vsa opozorila je bil ta zakon sprocesiran, potrjen, in sedaj se srečujemo s celo vrsto ljudi na upravnih enotah, na Geodetski upravi, ki hodijo tja, protestirajo, popravljajo podatke in se pritožujejo nad neprimerno, nedostojno odmero. Rekli ste, da bo odmera samo nekoliko višja, kot je bil dosedanji davek za stavbna zemljišča. V resnici je zadeva nekajkrat večja. Tudi kar zadeva boj proti korupciji, ostaja samo na verbalni ravni, to se pravi dokler se predlaga kakšne dobre zakone, dokler se predlaga všečne zakone. Ko je treba dejansko odločiti o korupciji in zadeve penalizirati, sankcionirati, ne Vlada ne koalicija ne storita nobenega pomembnega koraka. Dejali ste tudi, da so temelji države zdravi. Vendar kako bodo temelji države zdravi, če ste v enem letu obremenili slovenske davkoplačevalce s približno tisoč 500 evri po družini, z DDV, z davkom na nepremičnine, s spremembo katastrskega dohodka, s spremembo davčnih olajšav, z uvedbo novih dajatev, kot je energetska izkaznica? Če družina ni čvrsta, če nima dobrih temeljev, zagotovo dobrih temeljev ne more imeti niti država. In teh nekaj ljudi, ki jih boste zdaj popolnili s svojo ministrsko ekipo -lahko so še tako dobri, vendar ne morejo
61
DZ/VI/48. izredna seja
spremeniti vetra, s katerim pelje to državo proti breznu Vlada Republike Slovenije, vlada Alenke Bratušek.
Mi tega predloga, kot sem dejal, ne bomo podprli zato, ker ni nobenih pozitivnih signalov, da bi se to lahko zgodilo. Navsezadnje pa ste veliko stvari tudi sami pojedli; če omenim samo fiskalno pravilo, ki ste ga s spremembo stališča predsednice Vlade spremenili, svoje stališče, ki smo ga vpisali skupaj v ustavo. Predsednica Vlade je to zadevo lastninila. Je pa tista, ki pol leta ni uspela pripraviti izvedbenega zakona in deluje celo v neustavnem stanju. Skratka, ocenjujemo, da se razmere z popolnitvijo ne bodo nič spremenile, stvar bo šla še naprej enako slabo, in bomo glasovali proti.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Državni zbor imenuje dr. Alenko Trop Skaza za ministrico za zdravje, Metoda Dragonjo za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Gorazda Žmavca za ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 18.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 18.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da so ministrica in ministra Vlade Republike Slovenije imenovani.
Ministrico in ministra vabim, da v dvorani zasedejo sedeže, ki so namenjeni Vladi.
/ aplavz/
Dovolite mi, da ministrici in ministroma Vlade Republike Slovenije čestitam k imenovanju in jim želim uspešno opravljanje ministrske dolžnosti.
Sledi pa še prisega. Prosim novoimenovane ministrico in ministra, da v skladu s 113. členom Ustave Republike Slovenije prisežejo pred Državnim zborom.
Prva bo prisegla dr. Alenka Trop Skaza, ministrica za zdravje.
DR. ALENKA TROP SKAZA: Spoštovani!
Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije.
/ aplavz/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Naslednji bo prisegel gospod Metod Dragonja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.
METOD DRAGONJA: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
/ aplavz/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Naslednji bo prisegel gospod Gorazd Žmavc, minister brez
resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
GORAZD ŽMAVC: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
/ aplavz/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Na podlagi 14. člena Zakona o poslancih Državni zbor ugotavlja:
1.	Ker je Tina Komel prenehala opravljati tekoče posle ministrice, z današnjim dnem v skladu s 14. členom Zakona o poslancih ponovno opravlja funkcijo poslanke.
2.	V skladu s 14. členom Zakona o poslancih z današnjim dnem preneha opravljati funkcijo poslanke mag. Mirjam Bon Klanjšček, ki je opravljala funkcijo poslanke namesto Tine Komel v času, ko je le-ta opravljala funkcijo ministrice.
Dovolite mi, da se tudi mag. Mirjam Bon Klanjšček zahvalim za opravljeno delo v Državnem zboru in ji želim vse lepo tudi v prihodnje.
/ aplavz/
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Spoštovani poslanke in poslanci, čaka nas še 4. točka dnevnega reda, zato prosim za pozornost.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA ZA ČIMPREJŠNJO ODPRAVO POSLEDIC LEDENE UJME.
Spoštovani kolegice in kolegi, prosim, da zasedete svoja mesta, kajti nadaljujemo s 4. točko dnevnega reda.
Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 26 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 26 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom, zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev priporočila dajem besedo predstavniku predlagateljev gospodu Zvonku Černaču.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Spoštovani vsi prisotni!
Pred slabim mesecem dni oziroma pred dobrimi tremi tedni se je Slovenija soočila z eno najhujših naravnih nesreč v daljšem časovnem obdobju, nesporno pa je bila to najhujša in največja ledena ujma v naši državi doslej. Konec januarja, še bolj izrazito pa v začetku februarja, so v Sloveniji zavladale izredne vremenske razmere. V ponedeljek, 3. februarja so se zaprle številne šole, vrtci in ostale institucije na
62
DZ/VI/48. izredna seja
območju celotne države oziroma pretežnem delu države. Tiste, ki so delovale, so delovale v zaostrenih pogojih. Gospodarstvo je v teh dneh beležilo velik izpad proizvodnje. Najbolj so bili prizadeti mali in srednji obrtniki, ki se tudi po vzpostavitvi zasilne oskrbe z električno energijo v dneh, ki so sledili tej ujmi, niso mogli priklapljati na preobremenjena električna omrežja oziroma na agregate, ki so oskrbovali gospodinjstva. Podobno glede posledic velja tudi za kmetijstvo. Številni gozdovi so popolnoma uničeni. Nekaj podobnega velja za številne trajne nasade, sadovnjake in ostala kmetijska zemljišča.
Po ocenah, ki so bile opravljene v preteklih dneh, škoda samo v tem segmentu, se pravi na področju kmetijstva, presega 200 milijonov evrov. V preko 500 tisoč hektarjih gozdov je 40 % površin uničenih. Poseg, ki ga bo terjala ta ledena ujma, bo presegal večletni poseg in bo presegal 5 milijonov kubičnih metrov v tem in naslednjem letu. Najhujša posledica te naravne nesreče pa je bila motena oskrba električne energije, kar je bila tudi najbolj pereča težava na prizadetih območjih v Sloveniji. V posameznih dneh je bilo brez oskrbe z električno energijo preko 120 tisoč odjemalcev na različnih območjih elektrodistribucij. Še 12. februarja, torej takrat, ko smo vlagali to zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, je bilo brez električne oskrbe nekaj tisoč odjemalcev, in to brez električne oskrbe iz omrežja, kakor tudi brez električne oskrbe preko agregatov. Na odboru za infrastrukturo, ki je obravnaval prvo oceno škode na infrastrukturi 13. februarja, torej dan po tistem, ko je bila vložena ta zahteva za sklic izredne seje, je minister, pristojen za infrastrukturo oziroma za energetiko, povedal, da je 13. 2. še vedno bilo v pogonu 172 večjih agregatov.
Po napovedih pristojnih bodo številni, ki so še danes oskrbovani z električno energijo iz agregatov, od nje odvisni še nekaj mesecev. Posledice bi bile seveda še veliko hujše, če se ne bi takoj aktivirali številni posamezniki. Tudi pri tej naravni nesreči se je pokazalo, da so v Sloveniji največji kapital ali pa največje bogastvo ljudje. Zato seveda gre največje priznanje in zahvala številnim prostovoljcem, predvsem pa gasilcem, vojakom, pripadnikom Civilne zaščite, pa tudi delavcem elektro in komunalnih podjetij ter vsem ostalim, ki so v tistih dneh nesebično priskočili na pomoč s svojim delom in nudenjem take ali drugačne pomoči. Kot vemo, je Slovenija zaprosila tudi za pomoč iz sosednjih držav, in v tej sanaciji razmer so sodelovali tudi številni pripadniki enot iz Avstrije, Slovaške, Nemčije in ostalih držav. Izjemni napori vseh posameznikov, ki so delovali, nekateri pa še vedno delujejo na terenu, pa seveda ne morejo odpraviti nastale škode. Če želimo, da bo sanacija hitra in učinkovita, predvsem pa če želimo, da se bo gospodarska infrastruktura, predvsem energetska in prometna, čim prej sanirala, in vzpostavile normalne razmere, potem vseh ukrepov seveda ni mogoče sprejeti
v okviru veljavne zakonodaje in v okviru obstoječih institucij.
Ukrepov, vseh ukrepov ne morejo sprejeti župani, ne morejo sprejeti ministri in ne more sprejeti sama Vlada, pač pa je treba določene ukrepe sprejeti tudi na ravni Državnega zbora, in sicer preko interventne spremembe zakonodaje, ki naj omogoči čim hitrejšo odpravo posledic te naravne nesreče za vzpostavitev normalnih razmer. Vlada je v tistem obdobju po tej ujmi sprejela predvsem dva operativna ukrepa, poleg nekih priporočil. Prvi je bil ukrep, ki je govoril o znižanju trošarin, predvsem za dizelsko gorivo, za agregate, in drugi ukrep je bil o sprostitvi 317 tisoč 599 evrov iz rezerve za prvo pomoč v tej ledeni ujmi. V tem primeru gre seveda glede na škodo, ki presega več sto milijonov evrov, za nek simboličen znesek, ki je mogoče poslal tudi napačen signal vsem tistim, ki so v tej nesreči utrpeli škodo, in v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bo treba v okviru tega interventnega zakona opredeliti konkretne številke, konkretne zneske, ki bodo omogočili sanacijo te škode.
Ob robu obiska poslanske skupine tukaj v Ljubljani, ki je bil v ponedeljek, 3. 2., smo na Vlado, pa tudi kasneje smo to storili, naslovili pričakovanje po tem, da bo sprejet interventni zakon, ki bi omogočal formalne podlage za učinkovito sanacijo škode. Do 12. 2. nekega konkretnega odziva s strani Vlade ni bilo. Zaradi tega smo tega dne vložili zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri smo predvidevali, da bi obravnavali nabor sprejetih ukrepov, tistih, ki so že bili sprejeti, in tistih, ki jih bo še treba sprejeti v prihodnje, in predlog interventnega zakona, ki smo ga v glavnih usmeritvah tudi pripravili in predložili, priložili tej zahtevi za sklic izredne seje. V tej zahtevi smo predvsem izrazili pričakovanje, da bo Vlada čim prej inventarizirala oziroma popisala stanje, predvsem na področju oskrbe z električno energijo in železniške infrastrukture, ter na tej osnovi določila prioritete sanacije, kjer morata biti po našem vedenju oziroma po naši oceni prioriteti dve - prva, sanacija in novogradnja energetske infrastrukture na območjih, kjer ni zagotovljena elektro oskrba iz omrežja, torej na območjih, kjer se še zdaj uporabniki oskrbujejo iz večjih agregatov, in obnova železniške infrastrukture na območjih, ki so glede pretovora strateškega interesa za Republiko Slovenijo; gre predvsem za peti koridor. Vemo, da je trasa Pivka-Borovnica, kar se elektrifikacije tiče, v celoti uničena, in je po našem mnenju ta del proge treba prioritetno obnoviti in vzpostaviti normalno stanje za normalen pretovor, predvsem tovornega prometa za potrebe Luke Koper.
Zakon, za katerega smo predlagali, da ga Vlada posvoji in v najkrajšem času pošlje v sprejetje po nujnem postopku, pa naj omogoči skrajšanje postopkov oddaje javnih naročil za nabor situacij, ki jih bo določila Vlada, in ob
63
DZ/VI/48. izredna seja
spoštovanju izbire najugodnejšega ponudnika. Podobno smo predlagali tudi glede služnosti, in še nekateri drugi ukrepi, ki naj omogočijo hitro sanacijo. V tem okviru smo predlagali tudi finančne vire, poleg zavarovalnin še sredstva iz iztekajoče finančne perspektive 2007-2013, kjer bi do danes že lahko imeli znesek, ki ga bo mogoče uporabiti in preusmeriti za sanacijo te gospodarske infrastrukture, ki je poškodovana, potem znesek iz finančne perspektive 20142020, iz sredstev evropske pomoči ter s krediti Evropske investicijske banke. V okviru tega nabora ukrepov in tega predloga zakona smo izhajali iz tega, da ne smemo ponoviti nekaterih napak iz preteklosti, ko so bili v nekaterih primerih sprejeti zakoni, katerih učinki so bili zaradi prezapletenih pravil igre dolgotrajni in niso doživeli tistih učinkov, kot bi jih, če bi bila pravila igre jasna, enostavna. Zaradi tega smo za ukrepe na tem področju predvideli pripravo programa odprave posledic ledene ujme, ki naj ga Vlada sprejme najkasneje v roku 10 dni po sprejetju zakona in v katerem naj bi Vlada določila vrsto in obseg obnove energetske, železniške, prometne in ostale infrastrukture, ki jo je treba obnoviti oziroma zgraditi na novo, določila vrsto infrastrukture in objektov, ki jih je treba zgraditi za preprečitev nadaljnje ogroženosti premoženja in ljudi zaradi posledic ledene ujme ali njene ponovitve.
V tem programu odprave naj bi bila ocena višine sredstev po posameznih ukrepih odprave posledic ledene ujme na stvareh in po posameznih upravičencih v kmetijstvu, gospodarstvu, občinah ter na prometni in energetski infrastrukturi, določena naj bi bila predvidena poraba sredstev v letih 2014 in 2015, določena naj bi bila območja, ki so najhuje prizadeta in ki potrebujejo prioritetno sanacijo, določen naj bi bil seznam upravičencev za povrnitev škode, nastale zaradi posledic ledene ujme, in postopek dodelitve sredstev oziroma povračil škode. V tem programu smo predvideli, da bi morala biti prioriteta na tistih dveh segmentih, ki sem jih že prej omenil: obnova energetske infrastrukture tam, kjer še ni zagotovljene normalne oskrbe iz elektroomrežja, in obnova železniške infrastrukture na območju, ki je strateškega pomena za Republiko Slovenijo. V tem programu naj bi bili določeni nosilci izvedbe posameznih nalog in z njim naj bi bil seznanjen po sprejetju Državni zbor Republike Slovenije. Predlagali smo, da nadzor nad izvedbo izvaja družba v stoodstotni lasti države DRI po načelu "in-house" in ob konkurenčnih cenah, in določeno je bilo, da naj bi Vlada najkasneje v 30 dneh od uveljavitve zakona odločila o uporabi teh sredstev v skladu s tem programom.
Da bi bilo vse to mogoče, smo seveda predlagali, da se določene določbe zakonodaje spremenijo, in sicer predvsem v tistem delu, kjer gre za vzpostavitev služnosti. Predvidevali smo, da bi se ta vzpostavitev služnosti v primerih, kjer bi bilo to potrebno zaradi vzpostavitve
energetske infrastrukture oziroma drugih posegov na prometni infrastrukturi, določila na nek prisilen način na podlagi seznama iz tega programa. Se pravi za tiste ukrepe, ki bi bili navedeni v tem programu, bi bila ta služnost vzpostavljena, najkasneje v 6 mesecih po zaključeni obnovi oziroma gradnji pa bi bilo treba povrniti škodo lastnikom zemljišč, ki bi nastala z izvrševanjem služnosti iz tega zakona. Glede javnega naročanja smo predlagali, da se uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave, za nabor teh investicij oziroma operacij, ki bi bile v tem programu, in revizijski postopki naj bi bili kratki. Državna revizijska komisija naj bi v teh primerih odločala prioritetno, najkasneje v 3 dneh od prejema zahtevka. Predlagana je bila še poenostavitev določb glede prevoznice, potem oprostitev katastrskega dohodka tam, kjer gre za prizadeta zemljišča, odpis davka na nepremičnine, kjer gre za prizadeta zemljišča in gospodarske subjekte, ki so utrpeli večjo škodo in niso poslovali več dni.
Spremenil naj bi se Zakon o financiranju občin v 21. členu na ta način, da bi se v državnem proračunu za občine, ki so bile najhuje prizadete in ki potrebujejo prioritetno sanacijo, zagotovila dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo za odpravo posledic ledene ujme. Spremenil naj bi se Zakon o gasilstvu na ta način, da bi se končno uredil status prostovoljnega gasilca in da bi se zagotovilo prostovoljnim operativnim gasilcem financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja za vsak dan izvajanja javne gasilske službe in tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. To je bil na kratko ta okvir, za katerega smo predlagali, da ga Vlada posvoji, dodela, dopolni in na tej osnovi pride pred ta državni zbor z ustreznim zakonom. Odbor za infrastrukturo je to našo zahtevo obravnaval prejšnjo sredo. Zaradi tega bi po našem mnenju to, kar danes obravnavamo, lahko obravnavali že prejšnji četrtek, je pa Vlada prejšnji četrtek, kot veste, že sprejela predlog tako imenovanega interventnega zakona, ki ga je poslala v Državni zbor po nujnem postopku in ki ga bomo obravnavali jutri zjutraj na seji odbora za infrastrukturo.
Tako da če na kratko povzamem, namen predlagateljev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je bil dosežen. Mi smo predvsem želeli spodbuditi Vlado, da v teh razmerah, ko je pomembno, da se hitro ukrepa, čim prej zagotovi tiste formalne okvire, ki jih je treba zagotoviti, da bo lahko ta sanacija poškodovane infrastrukture in vsega ostalega, kar je potrebno, tekla hitreje in v nekih optimalnih okvirih, in da bodo tudi dane tako zavodu za gozdove kot vsem ostalim, ki bodo morali v prihodnjih mesecih in letih poskrbeti za sanacijo v gozdovih in za sanacijo ostalih kmetijskih zemljišč, ustrezne osnove za njihovo delovanje. Ko smo pogledali vladni zakon, lahko rečem, da je to dobra osnova za jutrišnjo
64
DZ/VI/48. izredna seja
razpravo, vidimo pa v njem eno veliko pomanjkljivost, in to je operativnost. Če ta zakon ne bo spremenjen v tistem delu, ki govori o operativnosti, o časovnici ukrepov, potem ne bo dober in ne bo pripomogel k temu, kar je bil naš namen. Zaradi tega vas že zdaj vabim, da ga jutri vsi skupaj na odboru z amandmaji dopolnimo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Predlog priporočila je na 33. nujni seji 19. 2. 2014 obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Samu Bevku.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Odbor za infrastrukturo in prostor je na 33. nujni seji 19. februarja letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog priporočila za čimprejšnjo odpravo posledic ledene ujme, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagateljev podal poslanec Danijel Krivec. Poudaril je, da je glavni namen predlagatelja zahteve za izredno sejo Državnega zbora in predlaganega priporočila opozoriti, da je za uspešno sanacijo posledic naravne nesreče, ki je povzročila ogromno škode na energetski in prometni infrastrukturi, v gozdovih in v gospodarstvu, nujno hitro ukrepanje pristojnih institucij. Izpostavil je, da je osnova za takšno ukrepanje takojšnje sprejetje interventnega zakona, v katerem bi bilo treba določiti pravno podlago za opredelitev časovnega poteka odprave škode, potrebna sredstva in vire sredstev, popis del, nadzor nad izvajanjem del in način ter obseg povračila škode v kmetijstvu in gospodarstvu.
Mnenje Zakonodajno-pravne službe je predstavila Mira Palhartinger, ki je poudarila, da predlagana vsebina v predlogu priporočila ne odstopa od ustavnih izhodišč, ki zavezujejo Državni zbor pri uresničevanju svoje nadzorne funkcije, se pravi načela pravne države in načela delitve oblasti. V imenu Vlade je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel poudaril, da je Vlada že 12. februarja 2014 imenovala delovno skupino za usklajevanje aktivnosti pri odpravi posledic poplav, visokega snega in žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014. Delovni skupini je bila dodeljena naloga, da oblikuje predlog potrebnih sprememb veljavnih zakonov oziroma oblikuje predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic ledene ujme. Poudaril je tudi, da se interventni zakon intenzivno pripravlja. V zaključku je dejal, da so nekateri predlogi predlagatelja izredne seje Državnega zbora vsebinsko korektni in bodo v skladu z možnostmi tudi vsebovani v predlogu
interventnega zakona ter predlogih novel sistemskih zakonov. Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje mag. Tanja Strniša je podrobneje predstavila stanje v gozdovih po naravni nesreči. Izpostavila je, da je po zadnjih ocenah poškodovanih 40 % vseh gozdov oziroma 7 milijonov kubičnih metrov lesa. Od tega je 31 % iglavcev in 69 % listavcev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti poškodovanim iglavcem, katere bi morali zaradi preprečitve širjenja podlubnikov odstraniti do sredine maja letos.
V razpravi so predlagatelji izpostavili nekatera področja, ki bi jih bilo po njihovem mnenju nujno treba urediti z interventnim zakonom. Poudarili so, da bi se v izogib dolgotrajnim upravnim postopkom obnova in gradnja objektov prometne in energetske infrastrukture na območju naravne nesreče morali šteti kot gradnja v javno korist, vzpostaviti pa bi se morala tudi služnost na zemljiščih, kjer je to zaradi obnove in gradnje nujno potrebno. Poslanci koalicije so v zvezi z vsebino interventnega zakona med drugim opozorili, da je ob težavah, v katerih se nahaja slovenska lesnopredelovalna industrija, treba najti rešitev, kako ogromne količine podrtega lesa čim bolj učinkovito izkoristiti za sanacijo te gospodarske panoge, glede na veliko število brezposelnih oseb pa najti primerne rešitve za njihovo vključitev v program javnih del za odpravo posledic ledene ujme. Poudarili so, da Vlada intenzivno pripravlja interventni zakon za odpravo posledic ledene ujme, v ta namen pa tudi spremembe nekaterih drugih sistemskih zakonov. Glede na podane informacije sprejemanje sklepov oziroma priporočil, s katerimi bi Vladi nalagali obveznosti v tej smeri, zato ni potrebno. Po razpravi je odbor glasoval o vseh posameznih delih predloga priporočila skupaj in jih ni sprejel. S tem pa je bila obravnava predloga priporočila na matičnem delovnem telesu končana. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Za uvodno obrazložitev mnenja Vlade dajem besedo predstavniku Vlade mag. Bojanu Kumru, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!
Sprejetje priporočila Državnemu zboru, da naj Vlada določi besedilo interventnega zakona, ni več relevantno. Vlada Republike Slovenije je namreč na seji 20. februarja 2014 sprejela Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014. Predlog zakona je pripravila posebna delovna skupina, ki jo je formalno imenovala Vlada Republike Slovenije dne 12. 2. 2014 in ji predseduje Samo Omerzel, minister za infrastrukturo in prostor. V okviru priprave interventnega zakona je delovna skupina
65
DZ/VI/48. izredna seja
podrobno preučila tudi predlog priporočil, ki ga je vložila skupina poslancev, in jih je, kolikor je bilo to mogoče, zakonito in z vidika obstoječega pravnega sistema potrebno, nadgradila in vključila v svoj predlog interventnega zakona. S predlogom zakona so predvideni posebni ukrepi za odpravo posledic žleda, ki se nanašajo na zagotavljanje sredstev za obnovo gospodarske infrastrukture, obnovo stanovanjskih in drugih objektov, za obnovo kmetijskih zemljišč ter sanacijo in obnovitev gozdov, vključno z začasnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ter sanacijo in zasaditev parkov, vrtov in drevoredov, ki so kulturna dediščina, ter za odpravo posledic škode v gospodarstvu.
S predlogom zakona se določa povračilo neposredne škode, stroškov intervencij in ukrepov, s katerimi se prepreči povečevanje škodljivih posledic, in stroške ocenjevanja škode, pri čemer se v proračunu Republike Slovenije zagotavlja v letu 2014 za prvo nujno odpravo posledic žleda iz sredstev proračunske rezerve 13 milijonov evrov. Vsebinsko zakon določa začasne ukrepe v zvezi z odpravo posledic žleda v okviru navedenega in tudi poenostavitev gradbenih in prostorskih postopkov ter spremembo vrednosti nepremičnin na podlagi ocene državnih in regijskih komisij za ocenjevanje škode. Urejeno je tudi prednostno obravnavanje zahtevkov za revizijo pred Državno revizijsko komisijo, izvedbo sanitarne sečnje in izvedbo drugih varstvenih del, ko morajo lastniki zemljišč dopustiti upravljavcem prometne oziroma energetske infrastrukture dostop do zemljišč. Posebno poglavje je namenjeno ukrepom za preprečevanje namnožitve in zatiranje škodljivcev ter začasnim programom aktivne politike zaposlovanja. V okviru zakona je urejena tudi podlaga za oprostitev ali zmanjšanje katastrskega dohodka ter zmanjšanje ali odpis prispevkov za zavarovance, ki so zavarovani na podlagi opravljanja kmetijskih dejavnosti in so utrpeli škodo v gozdu zaradi ledu. Posebej je urejen tudi način prodaje gozdnih lesnih sortimentov, kjer lahko koncindent izvede tudi neposredno prodajo, s čimer je vzpostavljen mehanizem, da sklad kmetijskih zemljišč v imenu Republike Slovenije zagotavlja in preverja, da so cene za odkup lesa res najvišje možne.
Glede predloga skupine poslancev, da se dopolni Zakon o financiranju občin, že obstoječi Zakon o financiranju občin v 21. členu omogoča dodatno financiranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine. Poleg navedenega je Vlada na seji dne 20. 2. 2014 sprejela tudi Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. S predlagano spremembo zakona se za naravno nesrečo šteje tudi žled, če povzroči škodo na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih ter na gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva v gozdovih in na stvareh, pri
čemer je do sredstev za odpravo nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina. Glede predloga poslancev za ureditev znižanja zavarovalnih premij in davčnih olajšav delodajalcev, da država zagotovi sredstva za zavarovanje operativnih gasilcev in sredstva za preventivne zdravstvene preglede operativnih gasilcev in prostovoljnih operativnih gasilcev dodatnega zdravstvenega zavarovanja in pokojninskega zavarovanja, je to že deloma urejeno s področno zakonodajo. Vsekakor pa gre za sistemska vprašanja, ki jih je primerneje urediti v področnem zakonu o gasilstvu.
V zvezi s predlogom poslancev, da naj Državni zbor priporoči Vladi Republike Slovenije, da takoj začne s pripravo programa odprave posledic ledene ujme, naj pojasnim, da je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje dne 12. 2. 2014 sprejela Sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav, visokega snega in žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014. Zbiranje vlog mora biti zaključeno do 14. marca 2014 in vneseno v spletno aplikacijo, imenovano Ajda. Regijske komisije za ocenjevanje škode pa morajo pripraviti kontrolni pregled do 21. marca. Program odprave posledic sprejme Vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za okolje, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje Ministrstvo za finance. Glede na naveden postopek je mogoče pričakovati predložitev programa odprave posledic naravne nesreče zaradi žleda konec meseca marca 2014. Ker Vlada že pospešeno pripravlja program odprave posledic žleda, je tudi to priporočilo ... / opozorilni znak za konec razprave/ ... nepotrebno. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Danijel Krivec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav državnemu sekretarju, lep pozdrav tudi vsem kolegicam in kolegom!
Vsi se verjetno strinjamo, da nas je v preteklem mesecu doletela velika naravna ujma. Ugotovitve so več ali manj enake, da je bila to ena največjih naravnih nesreč, ki je prizadela območje Republike Slovenije. Vse bolj je razvidno, da takšen obseg in trajanje žledu nista bila predvidena v operativnih dokumentih za ukrepanje, ki jih imajo posamezne gospodarske družbe in tudi ostale državne in lokalne institucije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in odpravo posledic naravnih nesreč. Ta nesreča je dejansko povzročila ogromno škodo na javni infrastrukturi, posredno pa povzročila velik izpad v poslovanju gospodarstva zaradi izpada dobave električne energije, zaradi prekinjenih cestnih in železniških povezav. Gospodarska
66
DZ/VI/48. izredna seja
škoda je za naše razmere izjemno velika in se lahko v nadaljevanju še povečuje, če ne zagotovimo interventnega zakona za sanacijo v čim krajšem času. Prav zaradi podpore vsem službam, ki so v začetnih trenutkih opravile izjemno delo pri odpravljanju in zmanjševanju posledic ujme, govorimo seveda o vseh akterjih, tako gasilcih, delavcih elektro podjetij, predstavnikih Civilne zaščite, prostovoljcih, Slovenski vojski, predstavnikih cestnih podjetij, železničarjev in tudi drugih, ki so v teh trenutkih opravili ogromno dela, kljub nevarnosti, kateri so bili izpostavljeni. Za njihovo požrtvovalnost jim gre vse priznanje in pohvala.
Zato, da bi se pospešilo reševanje težav, je v drugi fazi treba čim prej pripraviti ukrepe, ki omogočajo nemoteno in hitro odpravljanje posledic, zato je bilo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pripravljeno gradivo, ki priporoča Vladi čimprejšnje sprejetje interventnega zakona. K pobudi Vladi je bil tudi osnutek interventnega zakona, ki naj bi služil Vladi kot osnutek za pripravo in tudi nadgradnjo svojega interventnega zakona. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da se ne sme zgoditi, da bi se vsi ti izjemni napori, ki so jih vse dosedanje inštitucije vlagale v to, da se čim prej normalizira stanje na terenu, zaradi posameznih zakonskih omejitev, ki jih ima naša zakonodaja vgrajene, izrodile v taki meri, da bi pri nadaljnjem odpravljanju posledic in pri sanaciji prišlo do kakršnegakoli zastoja. Zato je z naše strani pobuda dana tako Vladi kot vsem inštitucijam, da se čim prej pripravi in tudi sprejme interventni zakon, ki bo dejansko razrešil težave, ki nastopijo praktično pri vseh naravnih nesrečah, ko se faza intervencije zaključi in prehajamo v fazo sanacije. V naši državi tega prehoda v zakonodaji na žalost nimamo urejenega, zato se je pri vseh naravnih nesrečah v Republiki Sloveniji do tega trenutka pojavljal časovni zamik, kar v praksi na terenu, pri reševanju čisto konkretnih problemov, povzroča slabo voljo pri tistih, ki izvajajo posamezne ukrepe pri uporabnikih, in ne nazadnje tudi pritisk na posamezna ministrstva in druge inštitucije.
Zaradi pravne praznine je izvajanje ukrepov lahko celo zaustavljeno. V izogib vsem težavam, ki lahko nastopijo pri učinkovitem odpravljanju nadaljnjih posledic te naravne nesreče, smo predlagali interventni zakon kot pobudo odgovornim, da se čim prej zagotovi pravno podlago za učinkovito nadaljnjo sanacijo. V tej pobudi opozarjamo na ključne stvari, ki jih mora vsebovati interventni zakon, da bodo posledice čim prej sanirane, da pridemo do normalnega stanja na celotnem območju, kjer je ta ujma povzročala težave. V pobudi opozarjamo na področja, ki so ključna: ureditev izvajanja javnih naročil za zagotovitev čim hitrejših postopkov, ureditev olajšav in poenostavitev na področju prostorske zakonodaje, ki je v našem sistemu lahko zelo
velika ovira za hitro sanacijo, saj imamo v večini opravka z dolgimi linijskimi objekti, ki posegajo na veliko število zemljišč in tudi v različne okoljske režime. Menimo, da je tudi primeren čas, da se v interventnem zakonu uredi tudi status gasilcev. Na to je visoka politika ob obiskih na terenu tudi opozarjala.
Opozarjamo tudi na nujnost sprememb Zakona o gozdovih, Zakona o davku na nepremičnine, ureditev področja glede katastrskega dohodka in še nekatere. Predlagamo, da se vključi v interventni zakon tudi sofinanciranje lokalnih skupnosti, ki so utrpele največjo škodo ob tej ujmi. Naša pobuda je usmerjena v pomoč in podporo Vladi in vsem strukturam, ki skrbijo za odpravo posledic ujme, da ne pridemo v situacijo, da bi med intervencijo in kasnejšo fazo sanacije nastopile težave zaradi slabe zakonske ureditve. Zato predlagamo, da našo pobudo vzamete dobronamerno in jo podprete, jo tudi nadgradite in na ta način omogočite primerno zakonsko podlago, da zmanjšamo vse možne posledice, ki so nastale zaradi te velike naravne nesreče. Seveda nas veseli, da je kar nekaj naših pobud padlo na plodna tla in jih je Vlada vključila v predlog svojega zakona.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Gospod Samo Bevk bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Odbor za infrastrukturo in prostor je na svoji nujni seji 19. februarja 2014 zavrnil predlagana priporočila. V Poslanski skupini Socialnih demokratov sicer pozdravljamo namero Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, da s priporočili poskuša pospešiti odpravljanje posledic ledene ujme in žleda, vendar pa Vlada Republike Slovenije že rešuje nastalo situacijo. Vlada je odgovorno pristopila k reševanju nastale situacije, tudi s pripravo interventnega zakona, še preden je poslanska skupina največje opozicijske stranke sploh predlagala sklic izredne seje in sprejetje priporočil. Danes bomo porabili kar nekaj ur, da se bomo na izredni seji Državnega zbora pogovarjali o priporočilih predlagatelja za čimprejšnjo odpravo posledic ledene ujme, čeprav se bomo že jutri zjutraj sestali na Odboru za infrastrukturo in prostor ter Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, čez dva dni, v sredo, pa se bomo ponovno sestali na izredni seji Državnega zbora in sprejemali konkretne rešitve za reševanje posledic naravne nesreče, ki nas je doletela v začetku februarja, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih, s katerim uvajamo moratorij na uveljavitev prevoznic do 30. aprila 2015, s čimer bomo olajšali prevoz podrtega lesa iz poškodovanih gozdov.
67
DZ/VI/48. izredna seja
Na dnevnem redu imamo tudi Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, se pravi interventni zakon, ki ureja nujne interventne in sanacijske ukrepe za odpravo posledic naravne nesreče. Prav tako pa imamo na dnevnem redu tudi Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki omogoča izvajanje odprave posledic ledene ujme. To imamo na dnevnem redu v sredo, konkretne zakonske predloge za rešitve, ki jih je pripravila Vlada Republike Slovenije. Vlada je reagirala hitro in odgovorno ter pristopila k reševanju nastale situacije, s tem pa je postal tudi sklic te izredne seje brezpredmeten. Ob tem pa je treba povedati tudi to, da je Odbor za infrastrukturo in prostor že v četrtek, 13. februarja, opravil razpravo na to temo. Odbor je takrat med drugim sprejel sklepa, da podpira prizadevanja Vlade za odpravo posledic naravne nesreče, vključno s pripravo potrebnih sprememb zakonov, še posebej predloga interventnih ukrepov, in da odbor poziva Vlado, da pri sprejetju ukrepov posebno pozornost nameni energetski in javno prometni infrastrukturi, se pravi za železnice, ceste in žičnice, in s tem povezanim gospodarskim panogam.
Zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne razumemo, zakaj je treba na današnji seji razpravljati o Predlogu priporočil za čimprejšnjo odpravo posledic ledene ujme, sploh zato, ker je že Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo zavrnil predlagana priporočila. V sredo na seji Državnega zbora, ko bo potekala vsebinska razprava o predlaganih konkretnih rešitvah, bomo vsebinsko razpravljali o tej tematiki ter o tem tudi glasovali in s tem sprejeli vse potrebne zakone. Interventni zakon sicer vsebuje 13 milijonov proračunskih sredstev, vendar to seveda ne bo zadostovalo za sanacijo te nesreče. Zato bomo pridobili tudi solidarnostna sredstva Evropske unije in upam, da uspešno počrpali ugodne kredite, ki jih bomo pridobili od Evropske investicijske banke in od Razvojne banke Sveta Evrope, EBRD, seveda pa bodo svoje morale prispevati tudi slovenske zavarovalnice. Ob tem bi se rad, tako kot smo to že storili na Odboru za infrastrukturo in prostor, tudi zahvalil in podal priznanje in zahvalo vsem pristojnim službam, organizacijam, društvom in prostovoljcem za požrtvovalno delo in nesebično pomoč prebivalcem pri odpravljanju posledic vremenske ujme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
Stališče Poslanske skupine Državljanske liste bo predstavila gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim še enkrat!
V zadnjem mesecu dni sta dva dogodka uspela združiti Slovenke in Slovence,
to sta olimpijske igre in ledena ujm a. Čeprav sta povsem različna dogodka, imata veliko stičnih točk. Pri obeh odločilno vlogo igrajo požrtvovalnost, sodelovanje, vztrajnost, nadčloveški napori, pomoč sočloveku in usmerjenost v končni cilj, to je v zmago. Zmago nad samim seboj in nad naravo. Tako naši olimpijci kot vsi prostovoljci, pripadniki Civilne zaščite in Slovenske vojske, delavci elektro podjetij in nasploh vsi, ki so sodelovali in pomagali odpravljati težave, ki so jih prinesli žledolom in poplave, si zaslužijo vso našo pozornost in zahvalo in brez dvoma tudi ustrezno pomoč države. Bralka Notranjsko-kraških novic je zapisala takole: "Za vsakim divjanjem pa prah se poleže. Dočakali sonce smo in razsvetljavo, in vsak dan nam dobrega nekaj postreže, življenje se vrača k nam, kot ga poznamo." Ledena ujma je zaradi svoje razsežnosti - prizadetih naj bi bilo 80 % površine države, največje v znani slovenski zgodovini - pokazala, da sistemi delujejo in da se lahko ljudje zanesemo drug na drugega, da je solidarnost med ljudmi še vedno živa.
Narava nas je znova opozorila, kako majhni smo v primerjavi z njo, ki si tudi zato zasluži ustrezno spoštovanje. Naš sistem zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji na prostovoljstvu. Množičnih nesreč brez prostovoljcev ne bi mogli obvladati, saj imamo profesionalcev premalo. V tej ujmi je bilo na terenu preko 60 tisoč ljudi, največ gasilcev in delavcev elektro podjetij, komunale in cestnih podjetij ter preko 5 tisoč pripadnikov Slovenske vojske. Nekateri med njimi svoje poslanstvo na terenu še izvajajo, saj izredne poplave na Planinskem polju zahtevajo nove intervencije. Odzvala se je tudi država, najprej preko Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, nekaj dni po ujmi pa je z operativnim delom pričela tudi posebna vladna delovna skupina, ki je bila ustanovljena na pobudo predsednice Vlade in ki je v izredno kratkem času pripravila tudi predlog interventnega zakona, predlog, ki zajema ne le ukrepe za sanacijo po ledeni ujmi, kot predlaga Poslanska skupina SDS, temveč tudi rešitve, povezane s samo intervencijo, sanacijo in preventivo. Opozicija se je ukvarjala predvsem z ukrepi za samo sanacijo in pomoč, zanemarila pa je realne finančne vire za predlagane ukrepe. Vlada je seveda morala zagristi tudi v ta trd oreh, in ob jasni zavezi, da konsolidiramo javne finance in znižamo javni dolg na eni strani ter z razumevanjem do stisk posameznikov in gospodarstva, ki so bili prizadeti v tej naravni katastrofi, je pripravila uravnotežene ukrepe.
Prepričana sem, da se bo med samo obravnavno interventnega zakona pokazala še kakšna dobra rešitev, ki jo bomo skupaj podprli. Slovenija še ni uspela sanirati posledic preteklih naravnih nesreč, ki so jih povzročili poplave, suša, plazovi, vetrolomi in so prizadeli različna področja naše države, že smo utrpeli največjo naravno katastrofo. Strokovnjaki opozarjajo, da
68
DZ/VI/48. izredna seja
bo v prihodnje podobnih ekstremnih naravnih dogodkov še več. Zato je potreben resen premislek o tem, ali lahko naš utečen sistem Civilne zaščite in Slovenske vojske ustrezno prilagodimo, optimiziramo, prihranke pa usmerimo v prostovoljstvo. V trenutni gospodarski krizi je ta ledena ujma marsikateremu podjetju še dodatno otežila že tako težko situacijo. V Državljanski listi si želimo, da bi na tem področju naredili več. S tem predvsem mislim na zagotavljanje normalnega poslovnega okolja, v primeru ukrepov za odpravo posledic pa tudi povračilo dodatnih stroškov, nastalih zaradi samooskrbe z električno energijo in sodelovanja zaposlenih na intervencijah. V tej smeri bodo podane tudi naše pobude ob obravnavi vladnega interventnega zakona že na jutrišnji seji odbora.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani gospe in gospodje!
Kot so izpostavili že moji predgovorniki, smo bili pred slabim mesecem dni priča največji naravni katastrofi v zgodovini naše države, ki je ohromila večji del države in prebivalce marsikaterega območja Slovenije dobesedno vrnila v ledeno dobo. Brez električne energije je ostala petina prebivalstva, številni kraji so bili zaradi podrtega drevja dobesedno odrezani od preostalega dela države, škoda na elektroenergetskem omrežju ter na prometni infrastrukturi, predvsem železniški, je presegla najbolj črn scenarij, da o škodi v slovenskih gozdovih niti ne govorimo. O tem, ali je kdo v določenem trenutku ravnal prav ali ne ter ali se je Vlada dovolj hitro odzvala na nastalo situacijo, se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne nameravamo opredeljevati. Za tovrstna ocenjevanja bo v prihodnje namreč še dovolj časa. Zdaj je predvsem ključen moment, da udejanjimo že neštetokrat izrečeni rek, in sicer da vsaka kriza hkrati predstavlja tudi priložnost. Zdaj je torej optimalen čas za strateški razmislek o naši prihodnosti, o tem, katere stvari želimo spremeniti. Treba je, na primer, začeti razmišljati o tem, kako se v prihodnje zaščititi v primeru izpada električne energije v tolikšnem obsegu.
V Slovenski ljudski stranki kot eno izmed rešitev za to vidimo tudi v sistemu kogeneracij na lesno biomaso za preventivno zaščito ob velikem izpadu elektrike, in sicer tam, kjer je to ekonomsko upravičeno. Tudi polaganje električnih kablov v zemljo - s tem bi manj obremenili našo pokrajino z grdimi lesenimi drogovi, seveda tam, kjer je to mogoče in tudi tehnično mogoče izvesti. Izpostaviti velja tudi pospešitev ustanavljanja regionalnih lesnih centrov, saj si ne smemo dovoliti propadanja
lesa, ki po tej ujmi leži v naših gozdovih. Upamo, da bo slovenska vlada v okviru operativnih delovnih skupin preigrala vse scenarije in v okviru svojih pristojnosti ukrepala tako, da bo lastnikom gozdov omogočila hitro čiščenje gozdov, ustrezno organizirano pa bo moralo biti tudi odkupovanje gozdnih lesnih sortimentov. Določene rešitve iz predlaganega interventnega zakona, ki ga bomo obravnavali v sredo, delno nakazujejo v to smer, vendar so po našem mnenju premalo ambiciozne, a več o tem zakonu v naslednjih dneh. Poslanci Slovenske ljudske stranke bi se še enkrat želeli zahvaliti vsem posameznikom, ki so prostovoljno priskočili na pomoč soljudem pri odpravljanju posledic, predvsem gasilcem, pripadnikom Civilne zaščite, vojakom, ostalim prostovoljcem ter delavcem elektrodistribucijskih podjetij, ki so nesebično dan in noč dobesedno pregorevali v nemogočih vremenskih razmerah in s tem pomagali ljudem v stiski. Dokazali so, da je solidarnost v naši družbi ena najpomembnejših vrednot, četudi se nam na trenutke dozdeva, da je že pozabljena.
Hitro in učinkovito ukrepanje navedenih organizacij je dokaz, kako pomemben sistem je sistem Civilne zaščite Republike Slovenije, ki v lokalnem okolju diha z ljudmi in s svojim krajem. Levji delež kvalitetnega ukrepanja nedvomno predstavljajo vrhunsko usposobljeni člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so s svojo hitrostjo odzivanja, operativnostjo in učinkovitostjo še enkrat dokazali, da sistem varstva pred naravnimi in ostalimi elementarnimi nesrečami brez njih ne more in ne sme obstajati. Ne smemo si namreč delati utvar, da nas bodo reševali profesionalci. Zato velja na tem mestu ponovno apelirati na pristojne, da s sistemskimi ukrepi, kot je, na primer, oprostitev davka na dodano vrednost pri nakupu opreme, pristopijo k izboljšanju položaja prostovoljnih gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite ter vseh tistih, ki v takšnih trenutkih pomagajo. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospa Marjana Kotnik Poropat bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Spoštovana podpredsednica, spoštovane in spoštovani!
Republiko Slovenijo je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel naravni pojav v obliki žleda. Povzročil je enega najobsežnejših škodnih dogodkov v zadnjih desetletjih. Prizadeta so bila praktično vsa družbena, gospodarska in naravna področja. Oskrba z električno energijo je bila skoraj povsod prekinjena, kar je otežilo vsakodnevno življenje večine prebivalstva na prizadetih območjih. Javni promet je bil marsikje ohromljen, prometne povezave prekinjene, podjetja so se soočala z motnjami v procesih proizvodnje.
69
DZ/VI/48. izredna seja
Najhujše posledice so utrpeli slovenski gozdovi, kjer bo trajalo desetletja, da si bodo opomogli. Gospodarska infrastruktura, še posebej energetska in prometna, bo posledice ujme občutila prav tako zelo dolgo, saj bo obnova trajala več let. Marsikje si še niso opomogli od prejšnjih naravnih nesreč, pa jih je prizadela že nova. Vsi, ki imamo svojo domovino vsaj malo radi, s težkim srcem gledamo uničene domove, gozdove, ceste in ne nazadnje trpeče ljudi, ki so izgubili svoje domove, v katere so vložili leta dela in odrekanja.
Zato v Poslanski skupini DeSUS popolnoma razumemo namene predlagateljev današnje izredne seje in jih v tem smislu tudi podpiramo, vendar pa se ne moremo strinjati z očitki, ki jih predlagatelji te točke namenjajo Vladi, češ da se ni pravočasno odzvala, da bi morala takoj izdati interventni zakon in podobno. Dejstvo je, da se je Vlada dva dni pred tem, preden so predlagatelji vložili predlog priporočil, že temeljito lotila reševanja krize, ki jo je povzročila naravna ujma. Tako kot pri vseh pomembnih odločitvah, je tudi pri načrtovanju ukrepov za sanacijo posledic naravne ujme potreben temeljit premislek o prioritetah sanacije, o viru finančnih sredstev za sanacijo ter podobnih rešitvah, kajti z nepremišljenimi potezami lahko naredimo več škode kot koristi. Obenem menimo, da se nastajanje škode še ni končalo, kajti mnoga področja se soočajo z grožnjami poplav, nekatera pa so že poplavljena, zato bo končna ocena škode še veliko večja, kot je v tem trenutku. Sicer pa je Vlada že pripravila interventni zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda, s katerim namenja prve milijone za odpravo posledic. Osnovni cilj omenjenega predloga zakona je čimprejšnja izvedba obnove gospodarske infrastrukture in gozdov ter čimprejšnja povrnitev škode upravičencem. Več bomo o tem zakonu spregovorili na naslednji izredni seji Državnega zbora.
V Poslanski skupini DeSUS pa nas skrbi še nekaj drugega, in sicer ponovno se je izkazalo, da v Sloveniji nismo pripravljeni na soočanje s posledicami naravnih nesreč. Medtem ko še vedno nismo sanirali posledic prejšnjih poplav ali celo posledic potresa v Posočju iz leta 2004, se že soočamo z novimi katastrofami in novo nastalo škodo. Očitno je v sistemu preprečevanja naravnih nesreč in odpravljanja njihovih posledic nekaj hudo narobe, in nobeni sestavi vlade zaenkrat še ni uspelo odkriti prave in učinkovite formule za primerno organizacijo in delovanje sistema pomoči v nesrečah, ki bi vključevala vojsko, gasilce, Civilno zaščito in ostale strukture. V Poslanski skupini DeSUS si želimo, da bi se učili iz preteklih napak in čim prej vzpostavili učinkovit sistem preprečevanja naravnih nesreč in še bolj učinkovit sistem odpravljanja posledic le-teh, kajti večno se ne moremo zanašati zgolj na solidarnost, ki na srečo še vedno združi naše ljudi, temveč mora tudi država omogočiti
primerne pogoje za spodbujanje in razvoj prostovoljstva za podporo strokovnim službam s področja zaščite in reševanja. Tudi v Poslanski skupini DeSUS izrekamo priznanje in zahvalo za vse požrtvovalno delo v težkih razmerah gasilcem, delavcem Elektrogospodarstva Slovenije, vojski, železničarjem, cestarjem, prostovoljcem in vsem, ki so pomagali ljudem v stiski. Še enkrat hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovana predsedujoča, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice poslanke in kolegi poslanci!
V	začetku februarja je Slovenijo prizadela vremenska ujma katastrofalnih razsežnosti. Sneg in žled sta povzročila ogromno škodo na električnih vodih in prometni infrastrukturi, tako da je bilo več kot 250 tisoč državljanov več dni brez elektrike. Šele v takšnih razmerah se zavemo svoje nemoči na eni in silovitosti naravnih sil na drugi strani. Toda tovrstne situacije razkrivajo tudi dragocenost medsebojne pomoči. Ponovno so se s svojo požrtvovalnostjo in z nesebično pomočjo izkazali prostovoljni gasilci ter Civilna zaščita. Škoda na infrastrukturi je bila ocenjena na vsaj 120 milijonov evrov, poškodovanih je 40 % gozdov in podrtega je za več kot 7 milijonov kubičnih metrov lesa, kar bo trajno zaznamovalo slovenske gozdove. Takšne razmere narekujejo hiter in ustrezen odziv Vlade ter drugih pristojnih institucij. Žal ugotavljamo, da se je Vlada odzvala dokaj pozno in mlačno, posamezna območja pa so bila brez električne energije in prevoznih cest tudi več dni. Šele mednarodna pomoč z agregati je ljudem zagotovila nujno potrebno elektriko.
Krščanski demokrati smo Vlado pozvali, da naj takoj pripravi seznam interventnih ukrepov, ki bodo pomagali ljudem na prizadetih območjih. V Poslanski skupini Nove Slovenije podpiramo predlog priporočila, kakršnega je podala Poslanska skupina SDS, in obžalujemo, da so ga poslanci koalicije na obravnavi na matičnem delovnem telesu zavrnili. Vladni predlog interventnega zakona sicer vključuje posebnosti pri ugotavljanju katastrskega dohodka oziroma določanju davčne osnove za davek od osnove kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, vendar pa krščanski demokrati predlagamo, da naj se za parcele gozdnih zemljišč, na katerih je zaradi žledu nujna sanitarna sečnja, v kateremkoli odstotku desetletnega mogočega poseka v obdobju 10 let od naravne nesreče zniža za odstotek poškodovanosti, ki ga ugotovi zavod za gozdove. Ta ukrep naj torej ne velja zgolj za tiste gozdove, ki so tako poškodovani, da nujna sanitarna sečnja presega 50 % desetletnega
70
DZ/VI/48. izredna seja
mogočega poseka, kot predlaga Vlada, ampak za vse poškodovane gozdove.
Zadržanje prevoznic do 30. aprila 2015, za katere v Novi Sloveniji že ves čas opozarjamo, da so neživljenjska ovira za kmete in lastnike gozdov, razumemo kot nekaj, kar je Vlada dolžna storiti. Še več, morala bi jih nemudoma, a trajno ukiniti. Krščanski demokrati se zavzemamo za drugačen način sledenju lesu, ki ne bo prinašal dodatne birokracije in bo dejansko izvedljiv. V Poslanski skupini Nove Slovenije predlagamo nadgraditev današnjega predloga, in sicer tako, da naj odpis davka za prizadete gozdove in poškodovane oziroma uničene infrastrukturne objekte velja za leta od vključno 2014 do 2020, odpis davka na nepremičnine gospodarskim subjektom pa naj velja za toliko let, kolikor polnih dni so utrpeli izpad proizvodnje. Hkrati opozarjamo, da je nujno sprejetje predlagane novele Zakona o davku na nepremičnine, ki jo je Nova Slovenija vložila še pred ledeno ujmo, in sicer o oprostitvi plačila nepremičninskega davka za gasilske domove v lasti prostovoljnih gasilskih društev.
Požrtvovalnim gasilcem dolgujemo vsaj to, da se država odreče krivičnemu obdavčevanju gasilskih domov in stori vse, kar je potrebno, da se uredi status prostovoljnih gasilcev, hkrati pa vojski omogoči, da se hitreje in lažje vključi v delovanje sistema zaščite in reševanja, tudi z ustanovitvijo posebne reševalsko-inženirske enote Slovenske vojske. Vlado Republike Slovenije pozivamo, da naj v interventni zakon uvrsti določbe, po katerih naj se vsem, ki so v tej ledeni ujmi bili ali so še brez električne energije, obračuna le polovica zneska za RTV naročnino v februarju, in določbe, na podlagi katerih naj se lokalnim radijskim in televizijskim postajam, ki so zaradi žledu utrpele poškodbe na infrastrukturi, nameni takojšnja finančna pomoč. Hkrati pozivamo Vlado, da se upoštevajo tudi predlogi in priporočila Zveze lastnikov gozdov za čim bolj učinkovito sanacijo gozdov po žledu, katere so v zvezi posredovali tako na Vlado kot tudi posameznim odgovornim ministrstvom.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija bo stališče predstavila gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi!
Poslanska skupina SDS je 12. februarja letos vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogi ukrepov za čimprejšnjo odpravo in sanacijo posledic ledene ujme s predlogom interventnega zakona. V zahtevi izpostavljajo, da mora Državni zbor z interventno spremembo zakonodaje omogočiti čim hitrejšo odpravo posledic za vzpostavitev normalnih razmer. SDS naj bi se za sklic izredne
seje odločila po tem, ko so Vladi poslali predlog interventnega zakona, pa s strani Vlade ni bilo odziva. Nadalje predlogov ukrepov, ki jih predlaga SDS, ne bi naštevala, saj so podrobno razloženi v zahtevi za sklic izredne seje, bi pa sklicatelje te izredne seje vprašala, čemu služi sklic izredne seje Državnega zbora, saj so delovna telesa Državnega zbora to problematiko obravnavala že v začetku tega meseca, in sicer Odbor za obrambo in Odbor za infrastrukturo in prostor kot matični delovni telesi za področje zaščite in reševanja ter javne infrastrukture, 11. in 13. februarja. Da ne omenjam Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, ki je to problematiko obravnaval ob noveli Zakona o gozdovih 10. februarja. Sklic in vložitev zahteve za sklic te seje pa je bil podan šele 12. februarja.
V roku enega oziroma polovice meseca februarja se torej poslanci s to tematiko srečujemo že četrtič, in sicer na različnih delovnih telesih in plenarni seji zbora, sledi pa nam še ena izredna seja Državnega zbora, in sicer v sredo, 26. februarja, pred tem pa že jutri zjutraj seje pristojnih delovnih teles, tako Odbora za infrastrukturo in prostor kot tudi odbora za kmetijstvo, na katerih bomo obravnavali vladni zakon o odpravi posledic žleda in že omenjeno novelo Zakona o gozdovih. Naj pri tem opozorim, da sta tako Odbor za obrambo kot tudi Odbor za infrastrukturo in prostor na omenjenih sejah že sprejela več sklepov, s katerimi sta podprla prizadevanja Vlade za odpravo posledic naravne nesreče, vključno s pripravo potrebnih sprememb zakonov, še posebej za uveljavljanje interventnih ukrepov. Poleg tega sta oba pristojna odbora pozvala Vlado, da pri sprejetju ukrepov posebno pozornost nameni javno energetski in javno prometni infrastrukturi - železnice, ceste, žičnice - in s tem povezanim gospodarskim panogam. Vlada je torej že podala odgovor na vsa omenjena priporočila delovnih teles Državnega zbora, v prejšnjem tednu pa je sprejela tudi tako imenovani interventni zakon oziroma zakon o odpravi posledic žleda, poleg tega pa je ob obravnavi novele Zakona o gozdovih v besedilo zakona vključila interventni ukrep, ki je povezan s prevozi gozdnih lesnih sortimentov za zagotavljanje prevoznosti gozdnih prometnic in odstranitev drevja, ki ogroža življenja in premoženje ljudi.
Predlog interventnega zakona za odpravo posledic žleda pa prinaša vrsto ukrepov, s katerimi želi Vlada zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujn ih ukrepov. Da bi olajšali odpravo posledic te naravne nesreče in poskrbeli za varnost, smo torej koalicijski partnerji ukrepali takoj in po naši oceni pravočasno. 12. februarja 2014 je Vlada ustanovila delovno skupino za odpravo posledic poplav, visokega snega in žleda, ki je pod vodstvom ministra za infrastrukturo in prostor takoj začela pregledovati obstoječe ukrepe in pripravljati obstoječe ukrepe za odpravo škode.
71
DZ/VI/48. izredna seja
20. februarja pa je Vlada že sprejela zakon o odpravi posledic žleda oziroma prej omenjeni interventni zakon. Zato v Pozitivni Sloveniji tudi nismo podprli nobenega od predlaganih sklepov, ki jih je podal sklicatelj oziroma Poslanska skupina SDS. Kaj je torej dodana vrednost te današnje izredne seje? Mislim, da je bistvo zahteve SDS še najbolje zadel član naše Poslanske skupine Pozitivna Slovenija kolega Jerko Čehovin, ki je v odzivu na zahtevo zapisal, da se je Vlada odprave posledic ujme lotila hitro in z vsemi razpoložljivimi sredstvi in da so zato kritike SDS v zvezi s tem po njegovem mnenju neupravičene.
Da so razlike v pristopih opozicije mogoče in da lahko ta deluje konstruktivno, dokazuje Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, ki je skupaj z nami oziroma koalicijskimi partnerji vložila zahtevo za sklic izredne seje, ki bo, kot že povedano, v sredo, 26. februarja, oziroma jutri ob 8.30 že pričnemo s sejami pristojnih odborov. Namen izredne seje je čim hitrejše sprejetje novele Zakona o gozdovih, ki bo med drugim pripomogel pri odpravi posledic februarske ujme. Obravnava novele zakona na redni februarski seji, kot je to sicer predvideno, je prepozna. Interventni ukrep je namreč treba sprejeti čim prej. Na tej izredni seji pa bo potekala tudi obravnava vladnega tako imenovanega interventnega zakona. Sklic izredne seje je dokaz, da lahko tudi stranke iz koalicije in iz opozicije delujemo konstruktivno in v dobrobit vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. V Pozitivni Sloveniji smo prepričani, da ledena ujma ne sme postati predmet političnega boja, ne sme postati predmet razlikovanja in tekmovanja, temveč opomin vsem, da je treba delovati tvorno. Sicer pa se najbrž vsi strinjamo s tem, da je treba v času sanacije nastale škode odpraviti birokratske ovire ter poenostaviti postopke javnega naročanja in prostorsko politiko.
Poleg tega je za reševanje nastalega položaja nujno treba pridobiti nova oziroma dodatna finančna sredstva pod čim bolj ugodnimi pogoji in razmisliti o morebitni prerazporeditvi kohezijskih oziroma evropskih sredstev, če je to mogoče. Del sredstev je seveda treba pridobiti iz naslova zavarovanj, z Evropsko komisijo, Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj pa opraviti pogovore glede pomoči in ugodnih kreditov ter o moratorijih na odplačevanje glavnice našega dolga. V Pozitivni Sloveniji predlagamo predlagatelju današnje seje, Poslanski skupini SDS, da danes to razpravo čim prej zaključimo in da energijo in čas raje prihranimo za obravnavo jutrišnjega vladnega interventnega zakona, ki je bil sprejet 20. februarja na Vladi in ga bomo obravnavali jutri na pristojnem odboru za infrastrukturo in prostor in pristojnem odboru za kmetijstvo. Člani naše poslanske skupine se bodo v povezavi s tem današnji nadaljnji razpravi iz navedenih razlogov odrekli, a konstruktivno razpravljali jutri na sejah
delovnih teles in v sredo, 26. februarja, ko bomo imeli izredno sejo Državnega zbora in obravnavali vladni interventni zakon. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sedaj prehajamo na splošno razpravo poslank in poslancev. K besedi se je prijavil v imenu predlagatelja gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa.
No, saj nisem hotel, ampak vseeno je treba povedati, da če je kdo politiziral na tej naravni nesreči, gospa Brunskole, je to vaš poslanec Jerko Čehovin, grobo, primitivno. Takrat, ko bi moral podpreti svojega župana, je pljuval čez njega. Ko je bila Postojna v najtežjih razmerah, je izkoriščal mikrofon v tem državnem zboru zato, da je politiziral na stiski ljudi. In s tem, ko je pljuval čez župana, je pljuval tudi čez vse tiste prostovoljce, delavce elektro podjetij in vseh ostalih, ki so se trudili noč in dan, da so v dobrem tednu dni občino, ki ni imela ene vtičnice ne na električnem omrežju ne na agregatih, preko skoraj sto agregatov, vzpostavili nazaj na omrežje. Zdaj pa kar se tiče našega predloga in te izredne seje. Torej, ne glede na to, da Pozitivna Slovenija ni podprla tistega, kar smo predlagali, je za razpravo samo na odboru podprla to, kar se je kasneje zgodilo. In namen tega, kar smo želeli, je bil dosežen. Povedano je bilo, da smo mi to zahtevo vložili 12. februarja. Povedano je bilo tudi, da je istega dne Vlada na dopisni seji imenovala delovno skupino, ki ji načeluje minister, pristojen za infrastrukturo in energetiko. In povedano je tudi bilo, da se je v nadaljevanju spremenilo najprej izraženo stališče o tem, ali bo Vlada z nekim interventnim zakonom prišla ali ne in ali bo prišla v tem mesecu ali v naslednjem mesecu.
Zadnje informacije, ki so bile do 12. februarja, so govorile o tem, da bo ta zakon, če bo, obravnavan na marčevski seji, kar bi bilo po našem mnenju prepozno. In to je bil namen, s katerim smo želeli pospešiti obravnavo te situacije, in mislim, da smo bili pri tem vsi skupaj uspešni, tudi vi, čeprav niste teh sklepov podprli, kajti s tem, ko se je ta razprava začela v Državnem zboru, so se seveda aktivnosti pri pripravi te zakonodaje pospešile. Odbori, trije, ki so obravnavali neposredno ali posredno to, kar se je zgodilo po tej ledeni ujmi, so govorili predvsem o stanju, o stanju, ki se je zgodilo po tem, se pravi neka inventarizacija, prva inventarizacija stanja je bila na mizi, nič pa nismo še poslušali o konkretnih ukrepih in o tistem, kar mora narediti Državni zbor za to, da bo ta odprava hitrejša. In to je bil seveda namen tega našega predloga in namen te izredne seje.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo zadovoljni, da se je Vlada odzvala hitro, da je prejšnji teden v četrtek sprejela besedilo tega zakona in ga uvrstila po
72
DZ/VI/48. izredna seja
nujnem postopku v proceduro in da bomo o tem zakonu odločali že jutri na matičnem odboru in v sredo na izredni seji Državnega zbora. Treba pa je povedati, da marsikaj v tem besedilu manjka, in od vseh nas, od naše razumnosti in od sposobnosti poslušanja bo seveda pomembno, ali bomo vsi skupaj sprejeli nek zakon, ki bo tudi operativen in bo dejansko učinkoval ali ne. Kar nekaj stvari je, ki v tem zakonu žal manjkajo in ne govorijo o tem, da bi lahko bila sanacija tega stanja na področju te infrastrukture, ki bi jo bilo treba prvotno sanirati, in na področju sanacije kmetijskih zemljišč in gozdov optimalno hitra. Jaz sem uvodoma v stališču povedal, da bi bilo najslabše, da sprejmemo nek zakon, ki pa ne bo učinkovito orodje za to, da ga lahko operativno izvajamo. Rečeno je bilo, da nismo predvideli finančnih virov v predlogu tega zakona, za katerega smo predlagali, da ga Vlada posvoji. Seveda smo jih predvideli, po vrstnem redu smo jih tudi navedli, in jaz sem večkrat povedal, da zdaj bi pa že bil čas, da bi, recimo, jutri na odboru imeli s strani Vlade, ker razpolaga s temi podatki, natančen scan stanja po veljavnih projektih sedanje finančne perspektive, za katere je bila še nedavno ocena, da jih ne bo mogoče izvesti in da so ogrožena sredstva v višini preko 200 milijonov evrov. Če je temu tako, potem je treba na Vladi sprejeti ustrezne sklepe o tem, da se ta sredstva prerazporedijo za sanacijo te poškodovane infrastrukture in da se pridobi ustrezna soglasja, če je treba, tudi Evropske komisije, ampak za to ni nobene ovire, da se to že ne bi zgodilo. In povedal sem, kar smo tudi slišali, da je namen, da se v enem delu, tam, kjer gre za dolgotrajnejše ukrepe, namenijo sredstva iz prihodnje finančne perspektive, kar tudi podpiramo, in v skrajnem primeru, takrat, ko ta sredstva ne bodo zadoščala, tudi posodila EIB. Tako da je bilo to predvideno.
Zakaj smo predlagali nek operativni program, ki naj bi ga ta zakon utemeljil, ki naj bi ga Vlada sprejela in na podlagi katerega naj bi se te sanacije delale? Zaradi tega, ker vidimo skozi to najhitrejšo možnost dejanske sanacije. Morate vedeti, da elektrodistribucije, posamezna infrastrukturna podjetja te postopke že izvajajo, ne čakajo, postopki so že odprti, ker če ne bi bili, potem bi bili ljudje na tistih 172 agregatih še eno leto brez energije iz omrežja. Ti postopki že vsi tečejo, ta zakonodaja pa bi lahko te postopke pospešila, kajti zapletlo se bo v tistem primeru, ko bo nek operater želel namesto vodov postaviti podzemni kabel, in bo odstopal od sedanje trase in bo naletel na neko zemljišče, glede katerega ne bo mogel pridobiti služnosti za vgradnjo tega kabla. Če te ovire ne bo, če jo bo zakon razrahljal, potem bo to mogoče narediti zelo hitro, v nasprotnem primeru pa ne, in zdaj je priložnost, da se to naredi. Ker če do zdaj ni bilo sredstev pri operaterjih, če do zdaj mogoče ni bilo niti volje, zdaj ta volja je, sredstva se bodo zagotovila, in marsikateri del omrežja, vsaj ta do 20 kilovoltov, bo lahko vgrajen v zemljo, kar bo dolgoročno bistveno boljša
rešitev, kot je bila sedanja. Konkreten primer, recimo: ker ni imel distributer sredstev na delu mesta, kjer je bila kablaža zgrajena, ko je občina gradila kompletno infrastrukturo, ni položil podzemnega kabla, pa je infrastruktura bila tam zgrajena že dve leti nazaj. Javna razsvetljava, ki jo občina financira, je bila na podzemnem kablu, gospodinjstva pa niso bila.
Seveda je bil izpad zaradi tega še toliko večji, kot bi bilo potrebno, da bi bil ob tej ujmi, in verjetno je zdaj pravi trenutek, da se vsem tem omogoči, s tem, da se ti formalni mehanizmi razrahljajo, seveda ob spoštovanju zasebne lastnine in plačilu odškodnine za to služnost, vendar vzporedno oziroma po tistem, da se te sanacije izvedejo na tak način. In to je eden izmed teh predlogov v tem zakonu, ki je deloma povzet tudi v vladnem zakonu, menimo, da ne najbolj posrečeno in da brez spremembe ne bo omogočil tega namena, katerega verjamem, da ga vsi skupaj želimo uresničiti. Potem je tisto, kar smo želeli prioritetno skozi ta nabor doseči, sanacija proge Pivka-Borovnica. Vemo, peti koridor, Luka Koper, pretovor - zdaj vozijo dizel lokomotive na tej trasi, potniški promet se odvija z avtobusi, kar je seveda vse zelo obremenjujoče za potnike, predvsem pa stroškovno zelo obremenjujoče za Slovenske železnice in zmanjšuje možnosti pretovora. Tukaj mora biti po našem mnenju sanacija hitra, prioritetna, in sprememba zakona o javnih naročilih, ki je v proceduri, bo mogoče razrešila tudi ta problem, vendar menimo, da bi v teh primerih za nabor teh ukrepov, ki pomenijo to hitro sanacijo, bilo treba v tem interventnem zakonu sprejeti nedvoumno določbo glede tega. Kajti v tem stališču Ministrstva za finance, ki govori o tem, kdaj se je mogoče v zvezi z oddajo nujnih javnih naročil poslužiti postopka s pogajanji brez predhodne objave, Ministrstvo za finance opozarja, da se lahko te določbe zakona uporabljajo izjemoma in ob kritični presoji okoliščin posameznega primera.
To pomeni, veste, da se naročniki te ga ne bodo posluževali, ker bodo čez eno leto dobili revizijo Računskega sodišča ali ne vem koga in bodo oni odgovorni za to, če ne bodo teh določb pravilno uporabljali, in je treba te nejasnosti odpraviti in jasno napisati, da je v vseh teh primerih postopek takšen in da se ga lahko poslužijo, kar še vedno pomeni izbiro najcenejšega ponudnika, konkurenco in vse ostalo. Vendar brez vseh tistih mehanizmov, ki otežujejo postopek izbire. Vlada predvideva v tej prvi finančni shemi 13 milijonov evrov, kar bo dovolj za te nujne prve ukrepe, ne pa za vse ostalo, in jaz verjamem, da se bodo v nadaljnjih korakih, vsaj kar se infrastrukture tiče, poslužili tudi drugih mehanizmov. Še na nekaj bi radi opozorili. V tem zakonu se govori o obdobju od 30. 1. do 10. 2. in nikjer ni tega, kar se je zgodilo zaradi tega žledu - poplave. Nikjer. Menimo, da bi moral v okviru tega zakona biti zajet tudi ta segment, kajti škoda po teh poplavah bo tudi velika, znatna, in odprava te škode tudi
73
DZ/VI/48. izredna seja
dolgotrajna, tako da v tem delu velja razmislek za jutrišnjo sejo odbora in potem za sprejetje na Državnem zboru v sredo, da je treba te stvari na enakopraven način obravnavati, ker so se zgodile zaradi te naravne ujme. Ne, niso se zgodile same od sebe, ampak so neločljivo povezane s tem žledom.
Kar se tiče oprostitev podjetij, ljudi, gospodarstva, ki je bilo prizadeto. Mi do letos nismo poznali obdavčitve gozdov. Letos jih poznamo. Vemo, kaj se dogaja zdaj s tem davkom na nepremičnine. Velika verjetnost je, da ga bo v letošnjem letu zelo težko uveljaviti takega, kot je bil sprejet. In najmanj, kar je, je treba v tem primeru ljudem in gospodarstvu stopiti naproti. Če do zdaj tega davka ni bilo, ni nobene ovire za to, da se ga zdaj ne odpiše, glede na to, kakšne poškodbe so nastale na teh nepremičninah, in glede na to, da bodo vsi morali vložiti velikanska svoja sredstva, pa čeprav bodo lahko dobili nekaj od tega povrnjeno, da bodo lahko to škodo sanirali. Tudi zaradi tega ne razumemo tega, zakaj se v zakonu te prevoznice ukinjajo samo do aprila 2015. Menimo, da je treba ta sistem čim bolj poenostaviti in mora veljati tudi za naprej, ne samo za eno leto. Nekatere lokalne skupnosti so bile izjemno prizadete, tako na področju infrastrukture kot na področju izvajanja posameznih dejavnosti, in brez konkretne določbe v tem zakonu ne bo osnove za njihovo ustrezno obravnavo. In tu je tudi tisti del, kjer se razlikujemo med tistim, kar predlaga Vlada in kar predlagamo mi. Mi menimo, da je v tem delu treba z normativno ureditvijo omogočiti obravnavo tistih, ki so bili enormno prizadeti, ne nazadnje tudi ko govorimo o prostovoljcih in o gasilcih.
Verjetno je treba nekaj tudi narediti na tem področju. Verjetno je treba več sredstev in energije usmeriti v ljudi, pa manj v nove avtomobile. Ker nam nič ne pomaga najnovejše vozilo za 200 tisoč evrov, če ljudje nimajo osnovnih pogojev ali pa če niso vsaj minimalno plačani takrat, ko so na intervencijah, in če nimajo neke normalne satisfakcije ali pa če imajo še celo probleme z delodajalci, ker jih ne pustijo na intervencijo. In zdaj je trenutek, da se te stvari uredijo. Verjetno se da tudi v okviru obstoječih sredstev z ustrezno usmeritvijo te stvari urediti in usmeriti večjo podporo v ljudi, njihovo osebno zaščito, ureditev njihovega statusa, in malo manjši poudarek dati tistemu, kar mogoče po vseh primerih ni najbolj nujno in najbolj potrebno. Pa ne govorim o tem, da bi bilo treba aktivnosti na tem področju zmanjšati, ampak se je treba seveda racionalno obnašati in v skladu s tem tudi stvari usmerjati. Tako da ne glede na to, da obravnavamo danes ta predlog za izredno sejo glede ukrepov za sanacijo in ne prejšnji teden, ko bi se to lahko zgodilo, v četrtek, ko smo imeli izredno sejo, mislimo, da je vseeno bil ta namen, zaradi katerega smo to sejo predlagali, dosežen. Ne nazadnje je treba pošteno priznati, da je Vlada v svojem gradivu
upoštevala kar nekaj teh usmeritev, za katere smo predlagali, da se upoštevajo. In verjamem, da jih bomo sposobni v nadaljevanju skozi razpravo na matičnem odboru doreči v tej smeri, da jih bomo še izboljšali in bolj izpopolnili.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Postopkovno, gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Imam en postopkovni predlog oziroma želim pod postopkovno poudariti, da je bil v razpravi predlagatelja izpostavljen naš kolega Jerko Čehovin, ki ga sedaj ni tukaj, da bi obrazložil določena dejstva, vezana na reševanje v Postojni v tej veliki naravni nesreči, v kateri so vzeli zadevo v roke ljudje, kot je pisalo v medijih, sem pa prepričana, da bo v sredo pri obravnavi vladnega interventnega zakona to lahko obrazložil. Bi pa tudi postopkovno povedala, da je bilo kar nekajkrat že poudarjeno, kako je potekala časovnica sklicev sej in potekov sej delovnih teles v povezavi z naravno nesrečo. Vemo, da je bila prva seja že 10. februarja, odbora za kmetijstvo, kjer se je obravnaval Zakon o gozdovih, 11. februarja seja Odbora za obrambo. Istega dne je bila že sklicana seja Odbora za infrastrukturo in prostor, ki je bila potem 13. februarja. Sklic te seje, za katero pa imamo sedaj izredno sejo Državnega zbora, pa je bil podan dan kasneje, 12. februarja. Govorim samo zato, da ljudje, ki nas poslušajo, ne bi terminsko narobe razumeli. Zagotovo bomo jutri in pojutrišnjem lahko veliko razpravljali o vladnem interventnem zakonu, in želim si, da bi koalicija in opozicija tudi to sprejeli.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
To ni bil ravno postopkovni predlog, morda bolj replika. Nadaljujemo pa z razpravo.
Mag. Katarina Hočevar, imate besedo.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi, en lep dober večer vsem prisotnim!
V prvih desetih dneh februarja je Slovenija utrpela eno največjih naravnih nesreč, ki naj bi po oceni nekaterih bila tudi največji škodni dogodek zadnjih desetletij. Nekateri strokovnjaki pravijo, da bo ta škoda znašala od 300 do 500 milijonov evrov, in res se zdi, da je proračunska rezerva 13 milijonov in iz evropskega solidarnostnega sklada 20 milijonov drobiž, zato upam, da bo minister Čufer uspešen pri pogajanjih z Evropsko investicijsko banko in razvojno banko v Evropi. Ob tem bi opozorila, da se nam je ta naravna katastrofa zgodila ob tem, da imamo še veliko neporavnanih računov od prejšnjih naravnih nesreč. Po poplavah leta 2010, ki so nas doletele v Zasavju, prav tako država še ni povrnila vsega, kar je obljubila, da
74
DZ/VI/48. izredna seja
ne govorim o plazovih, o vetrolomih in drugih zadevah. Pravijo, da prijatelja spoznaš v nesreči, in v tej nesreči smo spoznali, tako kot ste nekateri že poudarili, da vedno lahko računamo na požrtvovalnost in solidarnost slovenskega naroda.
Ta žledolom je vsaj na nekaterih območjih trajal vse do 10. februarja. 12. februarja je Vlada imenovala delovno skupino, ki jo vodi minister za infrastrukturo in prostor gospod Samo Omerzel. In že 20. 2. je Vlada sprejela interventni zakon, se pravi prej kot v 10 dneh. In če kaj, je treba ministru Omerzelu priznati, da je v tem primeru postopal tako, kot je navajen oziroma tako, kot se dela v gospodarstvu - hitro, učinkovito in racionalno. V sredo bomo obravnavali interventni zakon, Zakon o gozdovih in tudi Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Prihodnji teden imamo na dnevnem redu dva zakona s področja javnega naročanja, ki ju prav tako popravljamo oziroma noveliramo zaradi te naravne katastrofe. Če zdaj potegnemo vse skupaj, lahko rečemo 5 zakonov v 10 dneh, in res mislim, da kakšne kritike o operativnosti oziroma o tem, da Vlada ni pravočasno reagirala, pač niso na mestu. Je pa seveda dejstvo, da mora ta delovna skupina nadaljevati s svojimi aktivnostmi, pa tudi glede na popis škode, na programe, ki se morajo tudi za področje poplav še izvajati, biti operativna in odzivna. Mislim, da ko na tako katastrofalen način spregovori narava, moramo politiki obmolkniti in stopiti skupaj. Zato bom o tej zadevi rekla samo še to, da verjamem v sodelovanje, v to, da bomo v sredo in jutri na odborih prisluhnili drug drugemu in sprejeli, če bo treba, tudi ustrezne popravke paketa teh zakonov tako, da bomo posledice na infrastrukturi, kmetijskih zemljiščih, gozdovih, pa tudi pri posameznikih čim prej odpravili. Hvala.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Naslednji ima besedo mag. Matej
Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Dober večer!
Če začnem z besedami kolegice Hočevar, ki pravi, da moramo stopiti skupaj in sodelovati - s tem se absolutno strinjam, ampak današnja seja že kaže na to, da ima koalicija ogromne težave, če kakšno stvar predlaga opozicija, in da se tu vedno potem začnejo prestižni boji. Ali ne bi bilo bolje, če bi koalicija kakšno bolj sistemsko rešitev predlagala, pa vedno argumentirajo, da to, kar je predlagala opozicija, ni dobro, in podobno. Skratka, da ne bom zaplaval v nepomembne stvari, ampak je tipično za ta parlament in za to delovanje, da je vedno problem, kdo predlaga, ne pa, kakšna je vsebina. Žal se tudi v Sloveniji vse prevečkrat stvari premaknejo naprej le in zgolj takrat, ko se naredi kaj nenavadnega, žal morda tudi takrat, ko se zgodijo naravne nesreče. Šele takrat je pripravljenost v politiki in tudi v širši skupnosti,
da se naredi kakšen korak naprej na nekaterih področjih. In eden izmed takih je zagotovo urejanje statusa gasilcev. Danes so gasilci najštevilčnejša sila za posredovanje, številčnejše v Sloveniji nimamo, tudi bolje organizirane sile nimamo. Razvijajo se iz klasičnih gasilcev, ki posredujejo ob požarih, vse bolj v silo oziroma enote za vsevrstno posredovanje in soočanje z naravnimi nesrečami.
Seveda gasilci z vseh strani dobivajo veliko pohval in prav je tako, ampak v vsej tej več kot 20-letni zgodovini samostojne Slovenije se stvari pri urejanju njihovega statusa premikajo precej počasneje in ne sledijo vsem tem pohvalam, ki so jih deležni. Nedavno, pretekli vikend sem bil na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Gerečja vas, kjer se nas je zbralo kar precejšnje število gasilcev in smo premlevali tudi, kaj se da še storiti za izboljšanje statusa gasilcev. Ena misel je prevevala vse, to pa je: če kdaj, je potem prav danes pravi trenutek, da se še dodatno nadgradi status gasilca. Danes imajo gasilci ugled, javnost in tudi politika sta jim naklonjeni, in če še v tem trenutku ne bomo naredili nekega koraka naprej pri še boljšem statusu gasilca, potem ga ne bomo naredili nikoli. Eden izmed pomembnih korakov pri urejanju statusa gasilca je bil zagotovo narejen leta 2010. Tako danes operativni gasilci za svojo odsotnost vendarle, njihovi delodajalci, dobijo neko nadomestilo, če so prostovoljni gasilci, ki so operativni gasilci, v akciji, ampak saj veste, vse prevečkrat se zapleta, da so delodajalci nenaklonjeni večdnevni odsotnosti njihovih delavcev, ki so na akcijah s svojim gasilskim društvom.
Zaradi tega je zelo na mestu razmislek o tem, da bi status gasilca nadgradili s tem, da bi se delodajalcem splačalo zaposlovati operativne gasilce, da bi bila, če bi bil operativen gasilec, to prednost pri zaposlovanju, da bi, na primer, delodajalci zaradi tega plačevali manjše prispevke, da bi imeli s takimi zaposlenimi manjše stroške. To bi bil nek takšen proaktiven pristop k urejanju statusa gasilcev. Jaz sem prepričan, da se bo našlo tisoč argumentov, zakaj tega ni možno urediti danes. Eden izmed pomembnih razlogov vladne koalicije bo zagotovo tudi finančna situacija in razpoložljiva finančna sredstva, ampak če stvari gledamo dolgoročno, potem so gasilci edina sila, ki lahko Sloveniji priskoči na pomoč ob širših naravnih katastrofah, in bolj, kot bodo gasilci imeli urejen ta status, lažje in boljše bo Sloveniji pri vsakokratnih prihodnjih naravnih nesrečah. Zaradi tega jaz resnično upam, da pri tej temi ne bodo v ospredju prestižnostni boji, ampak da bomo skupaj našli neko rešitev, ki bo naredila še en korak naprej pri ureditvi statusa gasilcev.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Robert Hrovat.
75
DZ/VI/48. izredna seja
ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem tistim, ki ste še v dvorani in vztrajate!
Mislim, da je na dnevnem redu izredno pomembna tema, izredno pomembna tema, ki se dotika velikega, res velikega števila Slovenk in Slovencev. Jaz bi spoštovani kolegici Renati Brunskole povedal le nekaj. 12. 2., ko je Slovenska demokratska stranka vložila predlog priporočil in osnutek interventnega zakona, s strani Vlade ni bilo ne duha ne sluha o kateremkoli, o kakršnemkoli interventnem zakonu. Ali veste, kaj je takrat minister Židan rekel po televiziji? Poslušal sem ga in rekel je, da bo interventni zakon na vrsti šele po oceni škode, za kar pa potrebujemo nekaj tednov. To je bilo tisti dan, takrat, ko smo mi vložili predlog interventnega zakona. Torej je bil naš namen zagotovo dober, upravičen, in kakorkoli gledamo seveda tudi dobronameren. Poglejte, izjemni napori vseh posameznikov, ki so bili na terenu oziroma nekateri so še vedno, ne morejo prikriti tega dejstva, da so bili dosedanji ukrepi Vlade nezadostni, prepozni in neceloviti. Mi smo pričakovali, da se bo ukrepalo takoj. Čakalo se je in čakalo, in v Slovenski demokratski stranki smo znani, da znamo zelo hitro odreagirati in smo odreagirali. Če bi bili na oblasti, bi odreagirali ravno tako hitro, in mislim, da je bil ta predlog, ki smo ga dali v proceduro, zagotovo dobra spodbuda za Vlado, da je začela s posameznimi ukrepi in pa s pristopi, kakršni so pač bili.
Jaz bi se tukaj predvsem dotaknil področja kmetijstva, gozdarstva, ki je tudi področje, ki ga pokrivam v poslanski skupini. Mi smo Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pravzaprav predlagali, da pripravijo rebalans proračuna tako, da bodo zagotovljena sredstva za obnovo gozdnih cest, vlak in pa seveda za sanacijo gozdov. Najbrž se spominjate, da smo - zdaj bo že kar tri mesece nazaj - v Slovenski demokratski stranki predlagali spremembo Zakona o gozdovih. Naša sprememba zakona je šla v smeri poenostavitev postopkov, znižale so se kazni, nismo obremenjevali lastnikov za prevoz lesa za lastne potrebe, ne bi potrebovali prevoznic. Zakon je zagotovo sledil tudi uredbi Evropske unije o sledljivosti lesnih sortimentov, zato je res velika škoda, da ta zakon ni bil sprejet. Res velika škoda. Kajti če bi to sprejeli takrat, bi ta trenutek veljal zakon, po katerem ne bi potrebovali nobenih prevoznic, potrebovali bi le listino o prevozu, kar je zdaj nakazano tudi v 24. členu, ki ga je pripravila Vlada. Ampak seveda spet vse z zamikom dveh mesecev za Slovensko demokratsko stranko. Na žalost je temu tako in nihče temu tudi ne more oporekati. In mi predlagamo, da 24. člen ne velja le za eno leto, kot je opredelilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Mi predlagamo, da to traja vseskozi, ker je zakon pisan tako, kot zahteva uredba, in bi bilo prav, da prevoznic za prevoz lesa ni več. Dovolj je listina o prevozu, ki jo izpolnita kupec in prodajalec, in to povsem zadostuje.
In seveda tista neumnost, o kateri vseskozi že govorim, da se omejuje 6 kubičnih metrov lesa, da ga lahko lastnik gozda prepelje naenkrat iz gozda domov ali pa na žago ali pa kamorkoli, se mi zdi res norost. Mi želimo, da se to izloči iz zakona in pričakujemo res, da se bo v sredo, ko bomo obravnavali ta zakon, to dejansko tudi storilo. Enako velja tudi za vse v zvezi z ukrepi za dodatna sredstva za investicije tistim, ki bodo pripravljeni razširiti svojo dejavnost predelave lesa, ki ga je moč pridobiti iz lesne mase poškodovanih gozdov. Mi pogrešamo to v interventnem zakonu. V interventnem zakonu ni govora o teh stvareh in to ni v redu in ni prav. Če nadaljujem. Dave k na nepremičnine. Mi smo v naših priporočilih in tudi v sam predlog interventnega zakona zapisali, da predlagamo odpis davka na nepremičnine za leti 2014 in 2015 za vse prizadete gozdove, poškodovane oziroma uničene infrastrukturne objekte ter za gospodarske subjekte, ki so utrpeli več kot 5-dnevni izpad proizvodnje. To v vašem zakonu, ki ga bomo obravnavali, pogrešamo. To bi bil pravi pristop in pravi ukrep. Enako je s katastrskim dohodkom. Tudi tukaj smo predlagali precej drugačno varianto, kot jo predlagate vi.
Če se dotaknem še sistema poveljevanja v okviru zaščite in reševanja, se mi zdi, da bi bil potreben, dejansko potreben razmislek o primerni organiziranosti sistema pomoči v tovrstnih nesrečah. Veste, to prenašanje odgovornosti z enega nivoja na drug nivo se nam zdi na nek način smešno, čeprav bi lahko rekli, da je izzvenelo zelo neokusno in nepotrebno. Cilj vseh mora biti, da bo čim hitrejša operativna aktivnost vseh, ki lahko pripomorejo k odpravi posledic. Ker je zadeva vroča, se nam je zdelo prav, da smo v ta predlog interventnega zakona vključili tudi spremembe Zakona o gasilstvu. Mislim, da je zdaj primeren čas za rešitev tega. Glejte, v tem trenutku se mi zdi na nek način podcenjujoče ali pa žalostno, da bodo na RTV Slovenija predvajali jutri neko oddajo, kjer zbirajo sredstva za osnovno zaščitno in reševalno opremo gasilcev. Poglejte, jaz sem prostovoljni gasilec že res dolga leta, in verjemite mi, da me tovrsten način zbiranja sredstev za gasilce žali. Žali me. Kdo je zadolžen za opremo gasilcev? Lokalne skupnosti in država, je res. Lansko leto pri rebalansu ste se odločili, da boste po dolgih mukah in na naš predlog amandmaja zagotovili 3 milijone.
Ampak veste, kaj se bo zgodilo v letu 2015? Teh 3 milijonov spet ni, ker ste zavrnili amandma za leto 2015. Zavrnili ste ga, in sredstev za sofinanciranje nakupa gasilske opreme ne bo. Veste, ne zadostujejo ti foto termini ob raznih nesrečah in tako naprej, kjer sta se minister Jakič in premierka Bratušek slikala na veliko. Ni dovolj, treba je tudi kaj narediti. In zato v Slovenski demokratski stranki predlagamo spremembo Zakona o gasilstvu, ki bi šla v smeri motivacije za delodajalce, da bi
76
DZ/VI/48. izredna seja
gasilce radi zaposlovali. Menimo, da je status operativnega prostovoljnega gasilca odnos med delodajalcem in gasilcem, s katerim se stimulira zaposlovanje gasilcev tako, da se delodajalcu znižajo zavarovalne premije in imajo davčne olajšave. To je prava pot. Če želite, vam pomagamo pri pripravi zakona. In v nadaljevanju, ker vemo, koliko so prostovoljni gasilci naredili v tem času, in ko so vse nas bila polna usta hvale, tako premierke kot ministra, pa še koga, bi bilo prav, da država zagotovi, ne občine in lokalne skupnosti in ne vem kdo. Država se mora zavzeti za to zadevo, da se zagotovi prostovoljnim operativnim gasilcem financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja za vsak dan izvajanja javne gasilske službe in tudi dodatno pokojninsko zavarovanje.
Glejte, govorimo o 10, morda 20 operativnih gasilcih, ki so znotraj vsakega gasilskega društva. To ne pomeni za vse prostovoljne gasilce, pač pa za tiste, ki so dejansko operativci, in za vsak dan, ki ga je opravil kot operativni prostovoljni gasilec, se mu potem tudi te bonitete štejejo. Jaz mislim, da so to pravi ukrepi. Najbrž boste rekli: kje naj pa dobimo denar za vse to? Jaz pravim: ne mi govoriti, da ni denarja, ne mi govoriti, da ga ni. Poglejte, kako se naša država, kako se vlada Alenke Bratušek zadolžuje. Zakaj smo se zadolžili za 5 milijard? Za sanacijo bančne luknje. O. K. Zakaj smo se zadolžili za pol milijarde evrov? Zato, da smo sanirali privatno banko, privatno banko. Sami so bili krivi za to, da se jim je zgodilo to, kar se jim je zgodilo, in potem se bomo pogovarjali o nekaj milijonih, govorimo o 5, 10, 15 milijonih evrov, ki bi jih bilo treba zagotoviti za to. In jaz vedno rečem: proračun je vedno odraz prioritet vsakokratne oblasti. In če se ta oblast ne zaveda, da je treba prostovoljnim gasilcem pomagati, če se ne zaveda, da je treba pomagati lesni industriji, potem nam bog pomagaj. Če ne boste tega storili vi, bomo predlagali mi, tega se najbrž zavedate. In zato bi bilo prav, da pristopite k tem ukrepom in se ne izgovarjate, da sredstev, da denarja v Sloveniji ni. Denarja je dovolj. Se pa zadolžimo za točno te potrebe, o katerih sem zdaj govoril, če ga res ni s prerazporeditvami mogoče zagotoviti. Samo ne mi govoriti, da denarja ni! Če se pufamo za lopove, ki so pokradli banke, potem se lahko zapufamo tudi za prostovoljne gasilce! Mislim, da bi bila sprememba zakona, ki bi šla v tej smeri, z lahkoto dosegljiva, samo če je volja. Če je volja na oni strani, če je volja na Vladi in v vladajoči koaliciji, ki ima večino v Državnem zboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Gospod Samo Bevk, imate besedo.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Kot so predlagatelji za današnjo sejo predlagali, bi morali danes, 24. februarja, sprejeti sklep, da Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije, se pravi danes, da najkasneje v 5 dneh določi besedilo interventnega zakona, se pravi do 1. marca. Ampak Vlada je to storila že prejšnji teden, 20. aprila. Se pravi, da je ta predlog priporočila obsoleten, zastarel in ga ni mogoče uveljaviti. Poleg tega je naslednje priporočilo, da naj Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije, da takoj začne s pripravo programa posledic odprave ledene ujme. Tudi ta program se že dela in se praktično operativno izvaja, in tudi to poročilo je zastarelo. Mi bomo jutri na Odboru za infrastrukturo in prostor obravnavali interventni zakon, ki ga je Vlada sprejela prejšnji teden, 20. februarja. Poleg tega bo odbor, pristojen za gozdarstvo, obravnaval tudi Zakon o gozdovih, tako da bomo o teh zadevah celo dopoldne ali pa najbrž še cel dan razpravljali, kajti tematika je zelo zapletena in komplicirana. Jaz sem danes dobil kar nekaj vprašanj, ki so značilna skoraj za vse občine, ki jih je prizadela ta naravna nesreča. Naj jih samo nekaj naštejem. Recimo, predlog interventnega zakona predvideva upravičenost za povračilo škode tudi za stroške intervencij in ukrepov, s katerimi se prepreči povečanje škodljivih posledic.
V tej zvezi se zastavlja pomembno vprašanje, na kakšen način se bo te stroške uveljavljalo, kateri so upravičeni stroški v tej zvezi in kolikšen del teh stroškov bodo občine dobile povrnjenega. To vprašanje, še bolj razdelano, bom jutri na odboru izpostavil. Potem je, recimo, pri vzpostavitvi prevoznosti občinskih cest po naročilu konkretne občine sodeloval koncesionar, sicer izvajalec v gozdovih, ki so v državni lasti. Za vse posege na teh območjih, kakor tudi za čiščenje dreves in vejevja v varovalnem pasu ceste, če gre za državne gozdove, bi tudi sicer moral poskrbeti ta koncesionar, le da bi bilo v tem primeru nujno takojšnje ukrepanje. Ker je občina naročila koncesionarju, kdo bo to plačal, občina ali koncesionar oziroma država? Potem, recimo, kako naj občine pristopajo k plačilu stroškov intervencij, ki jih bodo pošiljala gasilska društva in druge organizacije? Ti stroški bodo med posameznimi območji znotraj občin neprimerljivi. Kako se jih bo preverjalo? In tako dalje. Cel kup odprtih vprašanj. Ali pa, recimo, občani želijo prijaviti škodo, nastalo med neurjem. Obrazci za prijavo so sicer znani, a niso povsem primerni, navodilo za izpolnjevanje teh obrazcev pa ni dovolj detajlno. Tako, recimo, obrazec številka 1, škoda v kmetijstvu - prijavljalo naj bi se samo škodo na sadnem drevju, v navodilih pa to ni navedeno. Tako da je cel kup takih podrobnosti, ki jih bo treba opredeliti, če ne v samem zakonu, pa v navodilih oziroma izvedbenih aktih.
Potem, recimo, imamo predlog v tem interventnem zakonu, ki predvideva poenostavitev postopkov za hitrejšo obnovo
77
DZ/VI/48. izredna seja
objektov. V nekaterih primerih bo najbrž bolj smotrna izgradnja novih objektov oziroma infrastrukturnih omrežij z deloma novimi trasami. Kako bo zdaj to potekalo, ker gre za interventni gradbeni poseg, za interventno fazo obnove? Kako bomo ravnali v tem primeru? Ali pa, recimo, kako je s povračilom stroškov, nastalih zaradi uporabe manjših agregatov, ki niso bili priključeni na transformatorske postaje? Cel kup je še odprtih vprašanj. Ker bodo pa jutri na seji sodelovali predstavniki šestih ministrstev in tudi Zavoda za gozdove Slovenije, bomo lahko bolj temeljito in delovno jutri razpravljali kot danes na tem plenarnem zasedanju, kajti že prej sem povedal, da so priporočila, ki naj bi jih danes sprejemali, praktično zastarela, saj so že vsi ti ukrepi s strani Vlade narejeni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
V imenu predlagatelja gospod Zvonko
Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Jaz sem vesel, da tudi gospod Bevk kot predsednik odbora nekako pritrjuje temu, kako je bila zahteva za sklic te seje utemeljena. Če zanemarimo tisti del, kjer si je dovolil malo manipulacije. Mi smo 12. 2. to zahtevo vložili. Da je danes ta točka obravnavana, ni naša odločitev, ampak odločitev nekoga drugega. Prej sem povedal, da so bili pogoji za obravnavo te točke izpolnjeni že prejšnji teden, vendar očitno nekomu ni ustrezalo, da bi isti dan, ko je Vlada obravnavala interventni zakon, obravnavali tudi to točko. Ampak sem tudi povedal, da je to manj pomembno vprašanje. Naš namen, sem povedal in povem še enkrat, je bil dosežen v tistem trenutku, ko smo skrajšali pot do sprejetja interventnega zakona na Vladi. In prej je bilo povedano, da je bilo še 12. 2. govora o tem, da do tega zakona še nekaj tednov ne bomo prišli. Zdaj pa ga v dobrem tednu dni imamo na mizi. In s tem je bil namen predlagateljev, Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, dosežen. Ali bo v celoti doseženo tisto, kar želimo vsi skupaj, verjamem, doseči s tem zakonom, pa ni odvisno v tem primeru od opozicije, ampak predvsem od koalicije. In tu ne pomenijo dosti besede o skupnem nastopu, o sodelovanju in tako naprej, ampak pomenijo odločitve.
Govorjenje o tem, pa glasovanje v nasprotni smeri ali pa pritiskanje na tipko "proti" pri odločitvah, pri rešitvah, ki so lahko dobre, samo zaradi tega, ker so predlagane s strani opozicije, potem to načelo derogira. In mi smo teh besed že mnogo, mnogo poslušali, ko se je bilo treba konkretno odločiti, smo pa videli, kakšna je bila odločitev. Ne nazadnje, poglejte, pri tem zakonu je Vlada povzročila totalen kaos na področju davka na nepremičnine, na kar smo opozarjali, apelirali na razum, naj tega vendarle vladajoči ne počnejo, ker se bo zgodil kaos. In zdaj bi res rad videl, kdaj se bo minister Virant
oglasil, tako kot se je pri neki drugi manjši zgodbi, kjer je rekel: "Zdaj bomo pa mi s spremembo vse to uredili, da ne bo treba ljudem hoditi urejati tega na okenca." Kje je zdaj minister Virant, da se ne oglasi? Na tisoče, na desettisoče ljudi se zgrinja na okenca upravnih enot in izpostav geodetskih uprav popolnoma po nepotrebnem, zato, da urejajo neko šlamastiko, ki se je zgodila pri hitri pripravi tega zakona. In nobenega odziva ni v tej smeri, da se te stvari uredijo.
Tudi tu bi pričakovali odziv Vlade, da bo to situacijo nemudoma presekala in se soočila z dejstvom, da tega zakona letos ni mogoče uveljaviti, in bi čim prej to odločitev sprejela ter preprečila ves ta bes, ki se zgrinja na nič krive in nič dolžne ljudi za uradniškimi pulti. In tukaj v tem primeru vidim, da tudi ta razprava ni odvečna. Kolega Bevk je izpostavil kar nekaj vprašanj, ki se pojavljajo in za katera ni pristojen Državni zbor, za številna od njih tudi ne Vlada, ampak posamezni ministri, in ti so dolžni te stvari razreševati tako, da bodo ljudje vedeli, kako in na kakšen način naj stvarem strežejo. Seveda se postavlja tudi vprašanje, zakaj bodo nekateri dobili povračilo stroškov, drugi pa ne, in jaz verjamem, da bomo v okviru sprejemanja zakona jutri in v sredo ta vprašanja razrešili in jih uredili na enoten način za vse. Kajti t udi nam kot predlagateljem te izredne seje in te razprave se zdi čudno, da so, recimo, na območju neke distribucije, konkretno Elektro Primorske, posamezni župani podpisali s to distribucijo dogovore oziroma pogodbe, po katerih te distribucije krijejo stroške goriva za agregate, ki podpirajo gospodarsko dejavnost, obrt, podjetništvo in kmetijstvo. Se pravi, da krijejo stroške tega goriva v celoti. Na območju sosednje distribucije pa ne.
Recimo, za Loško dolino, ki spada pod Elektro Ljubljana, pa ta strošek ni bil pokrit, vsaj še dolgo tega nazaj ne, ampak to ni vprašanje za občine in ne za distribucije, to vprašanje mora urediti tisti, ki je pristojen za področje energetike, tako da bo enotno za vse. In tudi iz te ledene ujme se moramo naučiti, da tako reševanje, kot je bilo v tem primeru, ko so bile distribucije več ali manj prepuščene same sebi, kljub vsej tej mednarodni pomoči, ko je bilo treba zagotoviti preko tisoč večjih agregatov, ni dobro. Ni dobro. In če se iz tega ne bomo naučili in sprejeli nekih ukrepov, da se v podobnih primerih kaj podobnega ne bo dogajalo, potem nas ta dogodek žal ni nič izučil. In vsemu temu je ta razprava namenjena, da se na eni strani omogoči, da se posledice te naravne nesreče odpravijo na čim bolj racionalen način, z nekimi racionalnimi sredstvi, čim bolj optimalno, in da se na drugi strani sprejmejo ukrepi, ki bodo v podobnih primerih omogočali, da bo pristop oziroma ravnanje drugačno. Vseh odgovorov pa verjetno ne bomo dobili, vsaj tega, ki ga je zastavil gospod Bevk, ne, ker povračilo stroškov lokalnim skupnostim, ki so bile najhuje prizadete, v tem zakonu, ki ga bomo jutri obravnavali in ki
78
DZ/VI/48. izredna seja
ga je Vlada obravnavala v četrtek prejšnji teden, ni urejeno. Zaradi tega predlagamo, da se ta zakon s tem dopolni, če je mogoče, že pred obravnavo na matičnem odboru jutri.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Gospod Bevk, imate proceduralni predlog, izvolite.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Imam proceduralni predlog, v katerem bi v bistvu sam sebi pojasnil, da nimam možnosti replicirati kolegu Černaču, ker nimam več na razpolago časa za razpravo. Tudi Poslanska skupina Socialnih demokratov je ves čas, ki ga je imela danes za to točko na razpolago, porabila, zato bom jaz sedaj zapustil sejo Državnega zbora, šel domov in se pripravil na jutrišnjo sejo odbora za infrastrukturo, ki jo bomo začeli ob pol devetih zjutraj, še prej pa bomo imeli en delovni sestanek. Upam, da bomo jutri sprejeli kvaliteten interventni zakon in ga potem v sredo na Državnem zboru tudi dokončno sprejeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam za tale neproceduralni predlog.
Nadaljujemo pa z razpravo, in sicer je naslednji na vrsti gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Gospod državni sekretar, kolegice in kolegi!
Najprej moram popraviti kolega Bevka, ki ravnokar odhaja; mi jutri na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ne bomo obravnavali sprememb Zakona o gozdovih, ker smo to storili že pred skoraj 20 dnevi. Spremembe zakona so pripravljene in bodo v sredo na izredni seji. Me pa žalosti, da nismo uspeli kljub mojemu pozivu na sami seji odbora, da dajmo čim prej ta zakon obravnavati na izredni seji Državnega zbora, ko sem čakal na to, da bi opazil kakšne podpise, verjetno koalicije. Tega nisem dočakal, zato smo pozvali vse poslanske skupine, da damo podpise za zahtevo za nujno sejo, za izredno sejo Državnega zbora, pa so se žal pozitivno odzvali samo kolegi iz Nove Slovenije in pa samostojni poslanec Ivan Vogrin. Poudarjam, da mnogo tega lesa, ki je po gozdovih, predvsem na prometnicah, že čaka na transport in čaka na to, da ukinemo - vsaj začasno ta čas bomo, predvidevam, sprejeli ponovno ustrezno spremembo zakona in dokončno ukinili te prevoznice -, torej, les čaka v skladiščih, v gozdovih, ob gozdovih na transport brez teh nemogočih prevoznic, ampak žal smo zamudili zopet vsaj en teden.
Tudi jaz moram poudariti ta Zakon o davku na nepremičnine. Zdaj se je pokazalo, da bi bilo treba na mnogih področjih posledice tega
davka omiliti vsaj za tiste, ki so prizadeti v tej ujmi, še bolje bi pa seveda bilo glede na težave, ki so, na množične težave, da se vsaj za leto ali za dve leti sprejme moratorij na izvajanje tega zakona in z nekimi drugimi ukrepi zagotovimo ta sredstva, ki bi izpadla namesto izvajanja tega zakona. Toliko za uvod in za razmišljanje glede zadev, ki so sicer posredno povezane z današnjo točko. Zdaj pa kar se tiče današnje točke. Jaz ne bom hvalil vseh posameznikov in služb, ki so delovali v teh nečloveških razmerah, ker je bilo tega povedanega že dovolj in preveč, in ti ljudje ne čakajo samo na naše pohvale. Čakajo na to, da se uredijo nekateri njihovi statusi, zagotovo, in na to, da država začne temeljito pripravljena tudi sanirati zadeve na terenu. Iz lastnih izkušenj vem, da samo dobro načrtovana, dobro pripravljena sanacija da tudi dobre rezultate. Govorim iz lastnih izkušenj, ker sem se s tem pred 20, 25 leti tudi sam intenzivno ukvarjal.
Gre tudi za uvajanje sodobnejših in razvojno naravnanih rešitev. Ne gre samo za to, da vzpostavimo neko prejšnje stanje, ki je lahko seveda dobro, lahko je pa tudi slabo, gre za to, da se razvojne komponente vgradijo v tisto, kar bomo zgradili namesto tega, kar sta ta žled in ta vremenska ujma uničila. Torej, samo dva problema bom nakazal, seveda ob mnogih drugih, ki so se pojavljali v tej naravni nesreči. En tak problem je, se mi zdi, ampak govorim popolnoma nestrokovno, da imamo v Sloveniji premalo sredstev za rezervno napajanje z električno energijo. Po podatkih, ki jih imam, imajo to nekatere druge, resda bogatejše in razvitejše, države to zadevo mnogo bolje rešeno in so praktično vsak trenutek pripravljene na te množične izpade obstoječega omrežja, da ne govorimo o takih zadevah, ki so se zgodile v Sloveniji z rušenjem na stotine in tisoče kilometrov električnih vodov. To je en problem, drugi problem je pa ta že kar večna pesem okrog statusa gasilcev. Tudi jaz sem bil v soboto na enem od občnih zborov enega od gasilskih društev, kjer sem na ta problem nakazal in jih potem zaradi tega tudi poslušal, češ tega ne uredite nikoli. Tudi jaz se strinjam. Pa veste, kaj? O tem smo govorili, jaz sem že v tej hiši in na vladi že 18. leto, pa do zdaj žal nobena vlada, nobena koalicija, noben obrambni minister, pa ne vem kateri še, pa finančni, v okviru tega ni rešil tega problema.
Jaz se bojim, da ob tej hudi škodi, ki je bila v teh dneh, tudi v tem trenutku tega ne bomo rešili, čeprav je nujno treba ta status rešiti, predvsem tisti del, pri katerem imajo gasilci, pripadniki gasilskih društev ob intervencijah največje težave v delovnih organizacijah oziroma drugače, imajo delovne organizacije, firme problem s tistimi, ki so angažirani pri teh reševalnih akcijah, kaj šele tisti, ki so samozaposleni oziroma so samostojni podjetniki. Tako da pričakujem, tudi glede na spremenjeno situacijo v gospodarstvu, da je napočil čas, da to zadevo vsaj v neki meri
79
DZ/VI/48. izredna seja
razrešimo. Tudi jaz se strinjam s tem, kar je prej predlagatelj rekel, da bo treba tudi na področju gasilstva včasih temeljito razmisliti, ali so vsa vlaganja, ki ne gredo v vlaganje opreme za reševanje, nujno potrebna v smislu zagotovitve več sredstev v skrbi za človeka, ki sodeluje v intervencijah. S tem bom končal, z apelom seveda, da te stvari rešujemo urgentno v Državnem zboru, pa tudi, da bo malo manj tega prestižnega boja, ker od tega prestižnega boja na terenu tisti, ki so oškodovani, in tisti, ki poskušajo pomagati, nimajo nič. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
K besedi je sedaj prijavljen mag. Ivan Vogrin, vendar ni prisoten v dvorani, zato dajem besedo dr. Vinku Gorenaku.
DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa.
Zanimiv je pogled na to dvorano, kjer smo pravzaprav sami predlagatelji. Ampak naj grem po vrsti in rečem to: 7. 2. ... / oglašanje iz dvorane/ Skoraj, skoraj sem rekel. 7. 2. smo obravnavali v tem državnem zboru tisto našo zahtevo, ki se je nanašala na tožilstvo. In takrat je koalicija, tudi nekateri mediji, seveda veselo prodajala neko zgodbo, ki se ji je reklo Slovenci so vklenjeni v led, v žled in tako dalje, se borijo za življenje, vi se pa igrate s tožilstvom, arhivi in vsemi podobnimi zadevami, kar je bila seveda eklatantna laž, čista laž. 24. januarja smo zahtevo vložili, 7. februarja je bila na dnevnem redu, dnevni red je pa določil Kolegij predsednika Državnega zbora in ne mi. Kar se tiče te zahteve Državnemu zboru, kar se tiče tega interventnega zakona oziroma predloga sklepov v zvezi z ujmo in vsemi njenimi posledicami, pa seveda danes slišimo malo prej proceduralno odhajajočega Bevka, ki seveda spet veselo v kamero laže. Zakaj laže? Iz temeljnega razloga, ker pravi: "Vaših sklepov, ki se glasijo, da Državni zbor priporoča Vladi in tako dalje, da določi besedilo interventnega zakona, ne moremo sprejeti, saj to smo že." To je laž. To je laž. Če bi ga bilo možno kaznovati, bi mu nataknili en tak dolg nos, tako da ne bi mogel čez vrata ven priti, pa bi bil lažnivi kljukec.
Zakaj je to laž? Iz temeljnega razloga, ker je bila naša zahteva vložena pred 14 dnevi, pred 14 dnevi, ko je seveda ta vlada rekla Ja, saj bomo, bomo mi to vse naredili, ampak mi bomo to naredili, ko bomo škodo popisali, enkrat marca bomo zakon obravnavali. Torej, tako je Vlada rekla, tista vlada, ki jo gospod Bevk podpira oziroma katere sestavni del je njegova stranka. Naš namen je vsekakor dosežen. Zakaj? Zaradi tega, ker vas je bilo sram, sram, da bi najprej prišel na delovno mizo Državnega zbora zakon, ki ga je predložila SDS. Sram vas je bilo pred ljudmi in zato ste na hitro spisali tisti zakon. Zdaj naše besedilo zavračate in sprejemate svojega. Cilj je dosežen, hvala bogu. Ampak to vašo laž in ta vaš trik in manever je pač treba razkriti, to je tudi dejstvo. Skratka, z
našo zahtevo smo očitno uspeli. Zdaj pa nekaj stvari, ki se tičejo takih sprenevedanj, kot je gospa Brunskole, ki veselo kot podpredsednica Državnega zbora izkoristi neko besedilo razprave za proceduralni predlog, tako kot proceduralno odhajajoči Bevk. In seveda, saj vi ste jo opozorili, ampak po moji oceni je to premalo, treba je to po moji oceni - predsedujoči ima vsa pooblastila, da prekine, izklopi mikrofon, pa še kakšna druga pooblastila so spisana. Ampak ona je rekla tako: "Kaj je bistvo zahteve SDS? To, kar Vlada že dela, zato se bomo mi odrekli, mi bomo odšli, mi ne bomo razpravljali zato, da bi čim prej vladni zakon obravnavali."
Seveda je Pozitivna Slovenija pustila tukaj dežurno poslanko, vsi ostali - mislim, da jih je še 26, 27, ali 26, ali koliko jih je še poleg tiste poslanke, ki je tukaj - pa seveda dobijo plačano toliko in toliko na uro in so doma. To velja tudi za ostale. Sicer pa smo mi v našem zakonu zelo jasno predvideli vse tisto, kar je v tem trenutku najbolj nujno potrebno, v našem predlogu zakona - niti nismo zakona vlagali, ampak smo predlagali Vladi, da to preuči. Predvideli smo vse tisto, kar je v tem trenutku potrebna zadeva. Ampak glejte, zdaj pa Vlada v osnutku zakona, ki bo na sporedu v sredo, pravi, da bo dala 17 milijonov evrov ali koliko že v letu 2014. Ta denar, 17 milijonov evrov, ne vem, kako si predstavljate, kaj bi lahko do leta 2014 to -popisovalce škode verjetno plačali iz tega ali kaj bo? To je zelo težko reči. Tudi gospa Hočevar s tistim lepim nastopom, da stopimo skupaj. Saj ste lahko naš zakon popravili! Zakaj ga pa niste popravili, zakaj ga pa zavračate? Kako naj potem stopimo skupaj? Oni tam dol čez Sotlo imajo kak lep pregovor za to temo, ampak ni za v kamero ta pregovor, sicer bi ga povedal. Torej, ne da se stopiti skupaj, če pa zavračate vse tisto, kar opozicija pripravlja. Kako pa? Saj imamo vsak mesec kakšno izredno sejo Državnega zbora o aktualnih stvareh. Ali ste že kakšen sklep sprejeli? Do zdaj še nobenega, kolikor meni ostaja to v spominu.
Seveda so gasilci tista tema - zdaj se vsi nekako na gasilce, gospod Presečnik in Tonin. Saj je to vse lepo in prav, ampak zdaj je treba kaj narediti. Jaz imam tudi vsak teden kakšen občni zbor, to je dejstvo na to temo. Ampak treba je še enkrat povedati tem gospodom, gasilcem tudi, da je vlada Alenke Bratušek še tiste usrane 3 milijone, oprostite izrazu, črtala v proračunu za leto 2014, torej letošnje leto. In če ne bi naš poslanec Hrovat dal, torej naša poslanska skupina z njim na čelu dala amandma, in potem je spet bilo nekaj osramočenih ministrov in koalicijskih obrazov, in so seveda pritisnili gumb "za", ker jim je bilo nerodno. In zato imajo gasilci letos tiste uboge 3 milijone, za naslednje leto nimajo pa nič. Če vas je kaj v hlačah, kot se temu reče, potem prinesite zakon, pa izpolnite vsaj to, kar je Hrovat govoril, da so plačani, zavarovani, pa še kaj za tisti dan, ko delajo. Saj gasilska zveza je res - število gasilcev je res neverjetno veliko,
80
DZ/VI/48. izredna seja
ampak ni se treba bati tistega stroška iz temeljnega razloga, ker je tistih operativcev seveda bistveno, bistveno manj. Torej, glejte, čisto tako je treba ogledalo pokazati. Ja, gospa podpredsednica, stopimo skupaj, je bilo prej rečeno. Kako, če pa zavračate karkoli opozicija predlaga?! Se ne da, kajne, se ne da. To je potem tako, kot da sem jaz na tej strani dvorane, vi pa na oni strani. Ni, ne, to ni prava stvar, kot se temu reče. Pa seveda vse tiste, ki ste jih prej tudi govorili, ko ste zdaj notri prišli, kaj je bistvo zahteve - bistvo naše zahteve je jasno, pomagati ljudem, ampak vi ste seveda iz prestižnih razlogov to zavrnili in spisali svoj zakon, vmes pa se še malo nalagali, tako kot je rekel gospod Bevk, in to je bistvo zadeve. Toliko za zdaj, pa se bom še kasneje prijavil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Jože
Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Na nekatere stvari je treba opozoriti. Najprej, da je edina naloga koalicije v Državnem zboru ta, da najprej poskuša diskreditirati karkoli predlagamo v Slovenski demokratski stranki, začenši s predsednico Vlade in ostalimi člani koalicije v Državnem zboru. Mi ne predlagamo zakonov zato, da bi škodili državi, ampak zato, da bi pomagali narediti kakšen korak naprej, da bi pomagali tudi koaliciji, in ta zakon oziroma ta predlog za izredno sejo, ki smo ga vložili 12., je tak predlog, zato, ker smo predložili tudi pravno podlago oziroma zakon. Rad bi vas še opozoril, da smo mi že 4. prvič in 7. drugič pozvali Vlado, da pristopi k reševanju problemov, povezanih z žledom. Ni se zgodilo nič, razen nekaj izjemnih foto terminov za ministra za obrambo, predsednico Vlade, potem se je priključil še gospod Omerzel. Nič drugega. Nam ni preostalo drugega, kot da smo v situacijo odreagirali. Druga značilnost sej oziroma točk dnevnega reda, pri katerih se soočate z našimi predlogi, je ta, da je Vlada neskončno redkobesedna. Izjemno težko, izjemno težko v razpravi, v komunikaciji med poslancem in vladnim uradnikom pride vladni uradnik do besede. Če se le da, je modro tiho, pa katerikoli je že na drugi strani.
Tretja stvar, kar je, in se mi zdi to potrebno opozoriti, je ta, da je zdaj ta interventni zakon nekaj med zakonom, ki je za daljše časovno obdobje, in interventnim zakonom. Praviloma interventni zakon pokrije obdobje proračunskega leta. Vaš interventni zakon pokrije čez leto proračuna. Žal imate take rešitve notri in najbrž stvar v tem delu ni dosledna, ampak zdelo bi se mi pa smiselno, da bi Vlada najmanj, kar je, potegnila zavoro pri davku na nepremičnine pri tistih, ki so jih prizadele naravne nesreče, in teh je veliko, in škode so enormne, pa naj gre za premoženje v obliki
stanovanj, stanovanjskih hiš, kmetijskih objektov, gospodarskih objektov ali pa kmetijskih in gozdnih površin. Nič od tega se tej vladi ni utrnilo. In drugo, kar je, se mi zdi, da bi morali, predvsem zaradi tega, ker bo potrebnih izjemno veliko vlaganj v obnovo gozdov, tudi kmetijskih površin, potegniti nekaj konkretnega in boljšega tudi pri zmanjšanju odmere katastrskega dohodka. To, kar ste predlagali, je minimalni poseg, praktično nepomemben, neznačilen.
V gozdovih bo potrebno, poleg tega, da bo izredno veliko dela s čiščenjem gozdov in tudi veliko sanacijskih del, pogozdovanje, potrebna bodo obnovitvena dela gozdov, potrebne bodo prometnice in tako naprej, in tu Vlada ni kaj posebej pripravila. Zdi se mi čudno, da se je Vlada, ker ima že tako težave z raznimi korupcijskimi projekti, lotila in se bo lotila ustanavljanja nekega deooja ali nekega dedeja, ki se bo bavil z gozdnimi lesnimi sortimenti. To se mi zdi pa slab pristop, predvsem zato, ker so škode večinoma v zasebnih gozdovih. Zdelo bi se mi pa dobro, in tega ni v nobenem vladnem projektu, da bi pripravili k vzpostavitvi gozdno-lesne verige, da bi na osnovi tega in te nesreče vzpostavili neko kvalitetno, dobro lesno proizvodnjo za dobre sortimente in dobre programe ter tudi za tisto, kar je bilo poškodovano v teh gozdovih. Tega pa v projektu interventnega zakona in ukrepih Vlade ni, in to se mi zdi velik problem. In če ne boste izkoristili situacije, ki se je pojavila zdaj, ko je presežek gozdno-lesne mase, in naredili nečesa, potem je zamujeno.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa.
Besedo je želel tudi predstavnik Vlade.
MAG. BOJAN KUMER: Hvala lepa, gospa predsedujoča.
Da ne bi naša debata ali pa diskusija, če jo tako imenujemo, zvenela, kot da tekmujemo ali pa da opozicija, koalicija in Vlada tekmujejo, kdo je bil prvi, se mi zdi, da bomo do srede prišli že na ure ali pa na minute, kdo je kdaj komu predložil kakršnokoli pobudo. Jaz osebno ocenjujem, da so vse te pobude bile dobronamerne, tako kot je gospod Černač že ugotovil, da je bil namen dosežen. Menda so se pojavljale v medijih neke izjave, lahko tudi, da je medije narobe povzel, da bo šele marca zakon končal na Vladi in potem po rednem postopku v Državnem zboru. Ampak jaz sem tistega dne, ko smo imeli prvo zasedanje skupine, katere podpredsednik sem bil, še zvečer na Odmevih izjavil javno, da mora Vlada v roku enega tedna na naslednji redni seji Vlade ta zakon sprejeti. Takrat smo bili 8 dni oziroma dobrih 7 dni, ker je bilo to zvečer, oddaljeni od tega, in smo ga sprejeli. Zavedali smo se nujnosti situacije, in predhodno dopoldne, ko smo na odboru že diskutirali o tem, je bilo govora o tem, da moramo biti hitri in da je rok enega tedna pač tisti normalen, ampak še vseeno zelo hiter in
81
DZ/VI/48. izredna seja
ambiciozen rok. In tega smo dosegli. To nam tudi vi priznavate, in tudi si ne svojimo nekih, bi rekel, zaslug za to, ker smo konec koncev vsi veliko napora v to vložili.
Zadnji podatki, ko je bilo prej postavljeno vprašanje, da se ne vem koliko tisoč odjemalcev še vedno napaja preko agregatov -danes je dejansko od malo manj kot 3 tisoč odjemalcev, se pravi odjemnih mest še vedno napajanje preko cca 128 agregatov, s tem da se je tekom dneva verjetno številka spremenila, ker se selijo z enega območja na drugo območje, samo na območju Elektro Ljubljane in Elektro Primorske, 105 odjemnih mest je bilo pa danes dopoldne še vedno brez električne energije. Veliko od tega je po zagotovilih predsednikov uprav teh dveh podjetij raznih oddaljenih koč -ne da so podcenjujoče, ampak dejansko so razmere težke, in ekipe, ki so, so že ne vem kateri dan na terenu in sanirajo, ter se vsak dan številka zmanjšuje. Res pa je, da je veliko število teh odjemalcev, mislim da, tudi praznih in imajo tudi neke vrste samostojno oskrbo z agregati. Tudi jaz se veselim jutrišnjih sej pristojnih odborov, ker je bilo danes že večkrat omenjeno, da bo z vaše strani in pa verjetno tudi s strani koalicije veliko konstruktivnosti, da bomo zakon izboljšali. Ne trdim, da je to idealen zakon, da je to najboljši zakon, da se ga ne da še izboljšati. V danem trenutku je bilo to, kar je.
Vlada je sprejela, in jaz verjamem, da mora vse dobre predloge odbor sprejeti. Sam se bom za to zavzemal. Situacija v državi je, kakršna je. Ni denarja na pretek, da ne bom rekel, da ga ni - za dobre namene se ga mora vedno najti. Če smo ga našli za druge stvari, se ga mora tudi za to najti. Sam sem bil eden izmed redkih v tej delovni skupini, ki smo se zavzemali za to, da bi maksimalen možen obseg proračunskih rezerv, ki je na voljo, namenili v prvi tranši za odpravo posledic žledne ujme in za sanacijo. Poleg tega so pa še na voljo sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, ki pa seveda še pride s samim sprejetjem zakona. Drugi vir so potem tudi zavarovalnine, škodni primerki, potem vir kreditov EIB. Upam, da nismo ostali pri tej številki, od tega, da je tudi Vlada podaljšala v drugo 14-dnevno znižanje trošarin in tako dalje. Tako da od razbremenjevanj, kar se tiče administracije, do lažjih umeščanj objektov v prostor - tekom debate se je že slišalo, da je mogoče treba kakšen člen v interventnem zakonu, to je 15. člen, popraviti in tako dalje. Tako da bo jutri, verjamem, konstruktivna debata, in bo interventni zakon rezultat naših konstruktivnih idej. Danes ne bomo mogli tega rešiti, verjamem pa, da bomo dali jutri dobro podlago za odločanje v Državnem zboru v sredo, ker bi pač moral zakon res biti po hitrem postopku sprejet. Zraven tega pa seveda še druga dva zakona pod resorjem Ministrstva za kmetijstvo in okolje in pa naslednji teden na prvem dnevu redne seje, kjer popravljamo v sistemski zakonodaji Zakon o javnem naročanju, ZJN-2, in pa Zakon
o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, kjer bodo vsa infrastrukturna podjetja, ki spadajo pod ta zakon, dobila ustrezno pravno podlago, da bodo lahko učinkovito in hitro odpravljala sanacijo in pa sanacijske ukrepe. Na tem mestu bi se jaz ustavil. Verjamem, da bomo jutri podrobnejši, natančnejši in pa tudi konstruktivnejši. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR: Hvala lepa tudi vam.
V imenu predlagatelja še gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa še enkrat.
12. 2. smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke kot predlagatelji vložili zahtevo za to izredno sejo in za razpravo o posledicah ledene ujme z dvema ključnima predlogoma. En predlog je bil, da Vlada pripravi operativni program odprave posledic, in drugi predlog je bil, da Vlada nekako posvoji predlog interventnega zakona, ki smo ga v neki obliki osnutka priložili temu gradivu. V tem drugem delu sicer Vlada velikega dela tega, kar smo predlagali, ni posvojila, imamo pa danes zakon v obravnavi, in to je najbolj pomembno. Po dobrem tednu dni ima Državni zbor v parlamentarni obravnavi po nujnem postopku interventni zakon, ki bo, če bo jutri na odboru na ustrezen način dopolnjen, lahko ustrezno uredil tisto, česar ni mogoče urediti ne na ravni ministrstev ne na ravni Vlade. V poslanski skupini bi želeli ob tej priložnosti opozoriti na nekatere točke, ki se nam zdijo pri tej ureditvi ključne. Danes je bilo že večkrat omenjeno v razpravi, da je po vseh teh letih dozorel čas, da se uredi status prostovoljnega gasilca, in tukaj nameravamo vztrajati. Menimo, da je treba v okviru tega zakona te določbe vnesti in ta status enkrat za vselej urediti.
Nadalje je bilo danes v razpravi tudi s strani nekaterih koalicijskih poslancev izpostavljeno, da je treba urediti položaj tistih občin, tistih lokalnih skupnosti, ki so bile najbolj prizadete, ki te škode ne bodo zmogle na noben način odpraviti same. Te ureditve zaenkrat v tem zakonu ni, in tudi na tej točki bomo vztrajali. Menimo, da je treba odpreti vsaj takšno zakonsko možnost, da lahko vlada z ustreznimi ukrepi ta položaj specifično glede na razmere uredi. Za nas je dovolj, da je ta možnost v zakonu odprta. Naslednja točka, na katero bi želel opozoriti in je bila danes tudi večkrat v razpravi omenjena, in menimo, da jo je nujno v okviru tega zakona urediti, je katastrski dohodek za prizadeta območja in zemljišča ter nepremičninski davek za poškodovane gozdove in tiste objekte, ki so bili huje in trajno poškodovani oziroma za tiste gospodarske subjekte, ki niso mogli, brez tega, da bi sami tako stanje zakrivili, poslovati več kot 5 dni. To je tudi področje, za katerega menimo, da ga je
82
DZ/VI/48. izredna seja
treba v tem zakonu urediti, in glede na to, da bo ta zakon v obravnavi čez 2 dni, v sredo, menimo, da je primerno, da se v njem uredi tudi relativno enostavno in birokratsko vprašanje tako imenovanih prevoznic. Ni nobene potrebe, da s tem vprašanjem odlašamo. To vprašanje je treba urediti v tem zakonu, ki bo najhitreje uveljavljen, in sprostiti promet s tistim lesnim etatom, ki čaka na ustrezen prevoz.
Še zadnja točka, kjer pa ta zakon, ki ga je Vlada poslala v proceduro, to področje na nek način ureja, vendar menimo, da ga je treba izboljšati, je pa vzpostavitev teh služnosti za gradnjo nove potrebne infrastrukture. To vprašanje se nam zdi ključno, in menimo, da ga je treba urediti na tak način, da bodo potem ta podjetja, ki bodo te investicije izvajala, ta zakon tudi uporabljala oziroma da ga bodo lahko na praktičen način uporabila in da jim bo služil, ne da bo to dodatna ovira, ki ne bo pomenila ničesar, samo neka mrtva črka na papirju, ki pa ne bo imela nobenih učinkov. Menimo, da je tudi zato trenutek primeren, da je prav, da Vlada določi nabor teh investicijskih posegov, ki ne sme biti preširok, mora pa biti v tem obsegu, o katerem smo govorili tudi v našem predlogu, ko govorimo o vzpostavitvi energetske infrastrukture na ta način, da bodo imeli vsi odjemalci stabilno oskrbo z električno energijo iz saniranega elektroomrežja, in o vzpostavitvi prometne infrastrukture, čim prejšnji vzpostavitvi na petem koridorju, tam, kjer sedaj Slovenske železnice ta pretovor izvajajo z izjemnimi napori in bodo zaradi tega beležili verjetno tudi slabši poslovni rezultat.
Menimo, da smo ne nazadnje dolžni to storiti tudi zaradi tega, ker so se zaposleni, seveda poleg gasilcev in ostalih prostovoljcev ter vseh ostalih, ki so vsak po svoji moči pomagali pri odpravi posledic te naravne nesreče, predvsem zaposleni v elektrodistribucijah in v celotnem energetskem sistemu ter tudi zaposleni v infrastrukturnih podjetjih izjemno trudili in v teh dneh dali vse od sebe, da bi ta infrastruktura v najkrajšem času lahko delovala čim bolj nemoteno in da bi odjemalci imeli čim prej normalne razmere. Še ena dodatna točka, za katero tudi menimo, da je utemeljena, se pa kaže zdaj v teh dneh, posledice tega, je pa razširitev veljavnosti tega zakona na sanacijo škode po poplavah, ki so posledica te ledene ujme oziroma te naravne nesreče. Nesprejemljivo se nam zdi, da bi zdaj vsi ti ljudje, ki bodo trpeli velike havarije tako na objektih kot na zemljiščih, ne bili deležni enake obravnave kot tisti, ki so trpeli posledice nekaj dni pred tem.
S tem bi nekako zaključil. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nameravamo v okviru obravnave tega zakona vložiti vse napore, ki potrebni za to, da bi lahko ta zakon sprejeli na tak način, da bo čim bolj operativen, uporaben, učinkovit in seveda da bo dal rezultate tudi v čim krajšem obdobju, kar pomeni, da bi tudi moral imeti neko časovno
omejitev, v okviru katere bi bilo treba največje posledice te škode odpraviti. Mi smo predvideli takrat, ko smo ta predlog vlagali, da bi bilo treba tiste stvari, ki niso vezane na dolgoročno sanacijo, kot je pogozdovanje in vse ostalo, odpraviti najkasneje do konca leta 2015, v letošnjem letu, v naslednjih treh mesecih, pa tisto, kar je najbolj nujno za zagotovitev operabilnosti infrastrukturnega sistema tako na prometnem kot na energetskem področju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA POLONCA KOMAR:
Hvala lepa tudi vam.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste že leli besedo, ste jo tudi dobili, seveda pa lahko v skladu z 71. členom še povprašam, ali morda želi še kdo razpravljati, ker nam je ostalo nekaj časa. Ne vidim nikogar, ki bi želel še razpravljati. To pomeni, da lahko zaključim splošno razpravo o predlogu priporočila. V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. 12. 2009 Državni zbor ugotavlja, da je postopek obravnave predloga priporočila končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 56. izredno sejo Državnega zbora in vam želim še naprej prijeten večer.
Seja se je končala 24. februarja 2014 ob 22.02.
83
DZ/VI/48. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
B
BATTELLI ROBERTO............................................................................................................................12
BEVK, SAMO.......................................................................................................30, 47, 51, 65, 67, 77, 79
BOGOVIČ, FRANC.................................................................................................................................19
BRATUŠEK, MAG. ALENKA..................................................................................................................6
BRULC, MIRKO......................................................................................................................................17
BRUNSKOLE, RENATA..................................................................................................................71, 74
Č
ČEHOVIN, JERKO..................................................................................................................................28
ČERNAČ, ZVONKO........................................................................................................24, 62, 72, 78, 82
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA..................................................................................................26, 57
D
DIMIC, IVA..........................................................................................................................................59, 70
DRAGONJA, METOD.............................................................................................................................62
F
FAJT, RAJKO..........................................................................................................................................47
FICKO, BRANKO....................................................................................................................................39
FRANGEŽ, MATEVŽ..............................................................................................................................45
G
GORENAK, DR. VINKO.............................................................................................................28, 42, 80
GRILL, IVAN............................................................................................................................................57
H
HERCEGOVAC, MAG. LEJLA.............................................................................................................56
HOČEVAR, MAG. KATARINA........................................................................................................18, 74
HORVAT, JOŽEF..............................................................................................................................23, 49
HROVAT, ROBERT................................................................................................................................76
HRŠAK, IVAN..........................................................................................................................................59
J
JELUŠIČ, DR. LJUBICA........................................................................................................................32
JERAJ, ALENKA....................................................................................................................8, 41, 44, 55
JURŠA, FRANC................................................................................................................................10, 40
K
KOCIPER, MAŠA....................................................................................................................................36
KOTNIK POROPAT, MARJANA....................................................................................................53, 69
KRIVEC, DANIJEL........................................................................................................................9, 51, 66
KUMER, MAG. BOJAN..............................................................................................................48, 65, 81
L
LISEC, TOMAŽ........................................................................................................................................60
M
MEH, SREČKO........................................................................................................................................35
MODERNDORFER, JANI..........................................................................................................12, 41, 61
N
NOVAK, LJUDMILA...............................................................................................................................31
84
DZ/VI/48. izredna seja
P
PAVLIČ, ALENKA..............................................................................................................................9, 21
PLEVČAK, MARIJA...............................................................................................................................23
POJBIČ, MARIJAN...........................................................................................................................33, 36
POTRATA, MAG. MAJDA...............................................................................................................38, 44
PRESEČNIK, JAKOB.......................................................................................................................27, 79
R
RAMŠAK, SONJA............................................................................................................................38, 46
RIBIČ, JANEZ........................................................................................................................39, 53, 58, 69
Š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ.....................................................................................................................42
T
TANKO, JOŽE.......................................................................................................................15, 43, 61, 81
TONIN, MAG. MATEJ......................................................................................................................11, 75
V
VALENČIČ, KRISTINA.....................................................................................................................58, 68
VELIKONJA, JOŽE................................................................................................................................50
VOGRIN, IVAN........................................................................................................................................30
85
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/48. izredna seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
86