KAT0L1SK CERKVEN UST. . Danica" izhaja vsak petek na celi poli in veljd po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za <*etert leta 1 gl. 20 kr. ? tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan popiej. List 24. Tečaj XLVII. V Ljubljani, 15. rožnika 1894. Za III. red. «Bojim se. da utegne biti morebiti med vami obrekovanje. II. Kor. 12.20. Sv. apostelj Peter svari v svojem 1. listu pred grehi, ki se godé z jezikom, in pravi: „Kdor hoče življenje ljubiti in videti dobre dni. naj berzdâ svoj jezik od hudega, in njegove usta naj ne govore goljufije.'4 I. Pet. 3, 10. In res. ljubi moji, grehi z jezikom naredijo mnogo nesreče, in veliko ljudij pripravijo v pogubljenje. Med temi grehi je eden, četudi ne največi, vendar najnevarniši, namreč greh obrekovanja in opravljanja. Bogokletstvo ali kriva prisega je gotovo se veči greh, vendar je govorjenje zoper čast bližnjega nevarniši greh, ker večina ljudi je v tem grehu zapopadena. Ljudje komaj opazijo, kdaj ta greh storé, obrekovanja in opravljanja še za greh nimajo, zatoraj se ga tudi ne spovedo, ga ne obžalujejo in toraj tudi ne prejmô odveze. Sv. Pavlin pravi: „Malo je ljudi, ki bi ne bili tega greha deležni : zatoraj smem tudi jaz porabiti besede sv. Pavla: Bojim se, da utegne biti morebiti med vami obrekovanje.44 Tudi med tretjeredniki se nahaja ta pregreha; zatoraj ne bo odveč, enkrat besedo spregovoriti o njej. 1. Zoper čast bližnjega se človek pregreši z obrekovanjem. Kdo pa obrekuje? a) Tisti, ki bližujemu izmišljene pregreške prilastuje, naj si jih sam izmisli, ali kdo drugi. N. pr. Tatvino ali kaj druzega. b) Kdor resnične pregreške bližnjega zvekšuje. c) Kdor negotove in dvomljive napake bližnjega za gotove in resnične izdaja : in to se zgodi s krivim natolcevanjem in prederzno sodbo, d) Kdor dobrim delom bližnjega slab namen podtika ; e) kdor jih zmanjšuje, taji, češ: prava reč, če je ta dal loO gld. za cerkev, saj je dosti goljufal bližnjega itd. f ; Kdor obrekovanje radovoljno posluša, ali ga je tako ali tako kriv. Zoper čast in dobro ime bližnjega se pa človek tudi pregreši z opravljanjem. Opravlja pa tisti, a) ki skrite pregreške bližnjega po nepotrebnem razglasuje: b) ki podpihuje, t. j. bližnjemu na uho pove, kaj je ta ali ta čezenj govoril; c) kdor bližnjega zmerja, zasramuje: d; kdor opravljanje rad posluša itd. — Iz rečenega ste lahko spoznali, da se obrekovalec pregreši zoper resničnost, ker raznaša lažnjive stvari, in zoper ljubezen: opravljivec pa se pregreši le zoper ljubezen, ali zoper dobro ime bližnjega. 2. Oboje pa je pred Bogom pregrešno. V bukvah pregovorov se bere: ,,Odpravi od sebe hudobne usta, in opravljive ustnice naj bodo daleč od tebe.44 4, 24. In na drugem mestu: rObrekovalec je ljudem gnjusoba.44 24, i). Opravljivec je kakor kača, ki na skrivnem piči. 10, 11. Sv. ap. Pavel šteje obrekovalce med t;ste, ki so Boga zapustili in ktere Bog sovraži, liim. 1, 30. Ravno tako govore tudi ss. očetje. Sv. Kri-zostom piše: „Kdor se z opravljanjem peča, ta služi satanu; ker iz opravljanja nastane jeza, sovraštvo, podpihovanje itd." Sv. Bernard: „Nočem soditi, kdo se bolj pregreši: opravljivec, ali njegovi poslušalci. Le toliko vem. da ima pervi hudiča na jeziku, ti pa ga imajo v ušesih." Pa tudi pamet nas uči, da je opravljanje velika pregreha. Vera nas uči, da smo dolžni bližnjega ljubiti, kakor sami sebe. Sami pa nimamo radi. bi kdo čez nas govoril. Jezus sam pa pr .Vse. kar hočeš, da ljudje tebi store, stori tudi ti njim.1. Mat. 7, 12. Ti hočeš, da ljudje tebe v časti imajo, imej jih tudi ti. — Dalje veste, da je tatvina greh. In kdor bližnjemu jemlje dobro ime, ta krade. Tatvina ta pa je tolikanj veča. čem dragocenejša je ukradena reč. Dobro ime je veliko vredno: v bukvah Pregov. se bere: v Dobro ime je boljši, kot bogastvo.41 22, 1. Obrekovalci in upravljavci toraj bližnjemu veči škodo delajo, kakor če mu uzamejo denarja, jedil ali obleke. Ta greli je pa tolikanj veči: 1. Kolikor veči je pregrešek. ki se komu pri last 11 je. Hujši greh je. če rečem o bližnjem, da je tat ali nečistnik, kakor če rečem, da je lenuh. 2. Kolikor imenitniši je človek, ki ga opravljam. Veči greh je slabosti staršev, predstojnikov, duhovnikov raznašati, kakor govoriti o ljudeh svoje verste. :». Kolikor veči škoda iz njega izvira. Ce kdo raznese o dekli, da je tatinska, ko ni prepričali, s tem ji hudo škoduje, ker je nihče več ne mara v službo. Mehler 7S7 „Zlatar." 4. Kolikor več jih obrekovanje ali opravljanje zve ali sliši. Ako samo eden zve moje slabosti, s tem še nisem zgubil dobrega imena v občini Če je pa vsem znano, potem je moja čast pokopana, in nič več nisem vstani delovati v občno korist. :». < »reh je tolikanj veči, ceni hudobniši je namen, ki ga kdo ima. Opravljanje, samo na sebi pregrešno, navadno prihaja tudi iz pregrešnega scrca. Zakaj pa ljudje opravljajo? — 1. Nekteri opravlja, ker bližnjega ne mara videti, ker je bil od njega razžaljen. Vzrok opravljanja je toraj jeza. maščevanje. Drugi opravlja iz ošabnosti. Kad bi namreč kako novico povedal, da bi se drugi začudili, ga poslušali. Nekteri pa opravljajo iz zgolj jezičnosti, da le govore in čenčajo. Tak človek je podoben staremu sodil, iz kterega vse izteče, kar vanj vliješ. Kar sliši in zve. vse gorko zopet povč in nič ne more zase ohraniti. Zraven tega se pa še dela pobožnega in hinavsko miluje bližnjega. Taka pobož-nost nima nobenih tal. Nekteri pa opravlja, ker sani ni nič prida, in tako skuša svoje slabosti prikrivati in izgovarjati. Tak človek gotovo nima blagega serca. Iz vsega tega vidite, da je opravljanje pregrešni» in da pride iz pregrešnega serca. Oprav-ljivci pa imajo sto izgovorov za svojo pregreho. Navadni izgovor je ta: Kar sem o bližnjem povedal, je resnica, in resnico smem vedno govoriti. Preljubi! Ogenj zakuriti, ali tabak kaditi, to ni nič hudega, je dovoljeno. Kaj bi pa rekel tvoj sosed, ko bi ti v njegovem skednju zakuril, ali ko bi tabak kadil v smodnišnici? Ali bi bilo to tudi dovoljeno? Nikakor ni dovoljeno, kar za-more bližnjega pripraviti v veliko škodo. Kavno tako pa tudi slabosti svojega bližnjega, če so tudi resnične, ne smeš razglasiti, ker to škoduje bližnjemu. Glej, ti imaš tudi napake nad seboj. Ali je prav, če jih drugi razglasijo? Gotovo ne. Ja pa saj so resnične? — Vidiš, kakor tebi ni ljubo, da drugi tvoje resnične pregreške razgla-šujejo, tako tudi bližnjemu ni ljubo, če ga ti raznašaš. (Konec tega premisl. nasl.) Sv. Hostija na valovih. Marsikterim, ki imajo premalo svetega strahu in spoštovanja pred Sv. Kešnjim Telesom, naj služi naslednja dogodba v premislik in pobolj-šanje. Lepi čudež, kako je hodil Jezus po morju, ponovil se je 1. 1545 na južnem Francoskem z neko sv. hostijo. kar nam priča več tisoč ljudi. V Pirenejskih gorah stoji v prijazni dolini me-stice Orthez, ktero spada k stari grofiji Bearnski. Tam živelo je oddaljeno od sveta majhno številce redovnih bratov sv. Frančiška. Njih hiša ali samostan bil je nekoliko zunaj mesta; deroča rečica Gave oblivala je njegovo obzidje. Kavno takrat nastalo je strašno krivoversko gibanje kalvinskih Hugentov. Neki večer, bilo je okrog osme ure, nastalo je hipoma vpitje: „Smert papeževim priveržencem!" Strašno je zvonilo s samostanskim zvonom: tolovaji so prihruli, obdali miroljubno svetišče ter si kmalo osvojili pohištvo mirnih in neoboroženih redovnikov. Strašna osoda čakala je brate! Nekatere so pomorili z mečem, druge pa na gromadi sežgali. Vendar pa ljubezen božja se ne da premagati brezbožnosti človeški. Gvardijan samostanski imel je za pervo in najvažnišo dolžnost, takoj pri pervem napadu v varnost spraviti pre-sveti Zakrament: prišel pa je z Najsvetejšim vred v sovražnikove roke. S satanskim veseljem hoteli so se ti precej polastiti ciborija in svetih hostij, da bi z njimi počenjali svoje brezbožnosti in norčije. Pa, o čudež! Niti jeden izmed njih, niti vgi skupaj niso mogli iztergati gvardijanu ciborija iz rok. Zato so ga pa smertno ranili na glavi in mu prebodli persi. Toda tudi mertvi svete vere mučenik je deržal sveto posodo terdno v svojih rokah. Morivci, ko tudi mertvemu niso mogli Svetosti iztergati iz rok, vergli so truplo s svetimi hostijami vred v valove dereče vode Gave. Ali kaj se zgodi? Nov čudež! Ciborij deržal je tudi merlič terdno in nepremakljivo v rokah. Truplo nesli so valovi do mesta Bavonne; tu se je ravno pred samostanom mlajših bratov ustavilo. Ljudje so takoj skupaj prihajali; celo mesto je bilo po konci; tisoče ljudi prihitelo je k bregu reke Gave k frančiškanskemu samostanu. da vidi čudež v valovih plavajočega pre-svetega Zakramenta. Veselje in slava razlegalo se je v nebo; vse je klicalo; „Ceščen in hvaljen bodi najsvetejši Zakrament!" Velikansk sprevod zversti se zdajci iz stolnice proti vodi; vodil ga je škof sam. Vsi mestni zvonovi so zapeli, zastave vihrale, vsa duhovščina in vsi stanovi vdeležili so se procesije, ter grejo velikemu vladarju naproti; sej bil je v resnici Kralj nebes in zemlje, Jezus Kristus v presvetem Zakramentu ljubezni. Ko pridejo do reke, potegnili so iz reke truplo mučencevo, ki je še vedno terdno deržalo v rokah presveto Jezusovo Telo. In glejte: zdaj pa mu je brez zaderžka škof vzel ciborij iz rok ter ga slovesno med glasbo in petjem prenesel v stolno cerkev, kjer je Jezus stalno v tabernakcljnu se nastanil in še dandanes se časti čudoviti ciborij. Sveto mučenikovo truplo pa so kot dragocen zaklad spoštljivo pokopali v frančiškanski cerkvi. Na njegovem grobu zgodilo se je že več čudežev. (Leo št. 20. 1894.) Modroversko kermilo zdrave emike. O vernosti. (Iz verskega „Kertnila" dr. J. Muršec-a.) (Dalje.) 3 H. Vsaka prigodba, ktero posvedočijo priče, ktere niso nikakor sumljive lahkovernosti in kterih poštenosti in odkritosrčnosti ne more sumničiti naj ostrejši pretres, ima veljati za resnično, ako pravijo take priče, da so prigodbo videle s svojimi očmi; ako bi to ne veljalo, bi se morali zavreči vsi dokazi dokazi in zgodbe in prevreči se podloge vse zgodovine: čudeži Jezusa Kristusa pa se opirajo na taka svedoštva, tedaj so resnični čudeži. 39. Jezus Kristus je spremenil pred svojo smertjo vodo v vino pri gostiji v Kani, dajal je slepim pogled, gluhim sluh, bolnim zdravje; ozdravljal gobove, protinaste, ozdravil človeka s suho roko, ženo kervotočno, reševal obsedence, krotil viharje in umiril valove, nasitil v puščavi s peterimi hlebi kruha več tisoč ljudij, oživljal mertve: vse take čudeže delal je očitno, pred očmi j udov. Farizeji, njegovi silni sovražniki, se ne derznejo jih zavreči : temuč radi bi le njihovo verjetnost zmanjšali pri ljudstvu z natolcevanjem, da so storjeni s pomočjo najvišega hudobnih duhov. Evangelisti so jih oznanovali in svoja oznanila zapečatili s svojo kervjo ; tedaj ti čudeži ne morejo biti goljufije. 40. Brezvspešno utegne kdo oporekati z judi in pogani v znižanje teh čudežev, češ. da so zgoli dozdeve. Strogo pobijanje tu nič ne opravi. Za-vračajmo take prederzneže k Simonu < arovniku. kteri je bil čudežne moči tako prepričan, da ie hotel od aposteljnov z denarom kupiti dar Čudežev;*) in k Barjezu. drugemu slovečemu čarovniku, kterega je sv. Pavel kaznoval s slepoto in rekel, da je otrok hudobnega duha. 41. Jezus Kristus je umeri na križu, obsojen od krivičnikov kot hudodelnik: Jezus Kristus je vstal od mertvih. Dve spnčani in razglašeni d«»-godbi% po istih svedokih. ki so ga sami živega videli po smerti in ž njim govorili*): ki svoje svedoštvo zagotavljajo s svojo kervjo, in te rdijo sredi presilnih muk. Koliki dokazi svedokov. kteri se dajo zanje umoriti! Xe»Tcrneži priter-dujejo pervi zgodbi in zametujejo o.ugo: kakošna je to poštenost, da pri enakem dokazu neenako ravnajo? Ena zgodba je p<» njihovih mislih, druga jim ni po volji ! Nadležna jim je vera : glej razvozlanje navskrižja! 42. Aposteljni so zapustili Jezusa Kristusa še živega ; pervi med njimi ga je zatajil, rckši, da tega človeka ne pozna : vsi pa umrejo za njega potem, ko je bil križan : tedaj so ga videli vstalega in se tega popolnoma prepriêali. Ta doslednost se sama po sebi neoveržljivo vriva. Drugega razloga ni najti za razjasnjenje različnega obnašanja aposteljnov pred smertjo in po smerti Zveličarjevi. Ako vedo druzega brezbož-niki, naj ga povedo! (Dalje nasi.) Smarnične. VIII. Večni Oče je s Teboj. Marija, V večnosti Te zase je izbral: Sebi v slavo, stvarstvu v kras nebeški Tebe, o Marija, nam je dal. *) Dj. Ap. 8. 19; 13. 10. *) Quod vidimus et audivinius. annuntiamus vobis. ut et vos societatem habeatis noliiscum. 1. Joan 1. 3. * Predno širni svet iz nič je vstvaril, Da oznanja njega večno čast. Že izbral je Tebe. o Marija. V svojo hčerko, v svojo Božjo last. Ko gradil je inorju terdne meje, Ko je solncu meril stalno pot, Ko določal blisku je postave. Nate v duhu mislil je Gospod. Lepa vstala je deviška zemlja. Bužje slave spomenik glasan. Lepo morje, lep i nebes modri, Lepa zvezdna noč in solnčni dan. Tu krasote svoje rajske žarke Radodarno je Gospod delil. A te žarke, bujno pomnožene, V Tebi jn Marija, skupej zlil. Lepa krona zemlji bil je človek, Lepši št- duhov nebeških rod V njih odseva delček Božje slave, V Tebi pa najlepši — sam Gospod. Stvarstva rajsko čudežna krasota V Tvoji sh lepoti izgubi. Vse stvari so biseri nebeški. Vmes pa si leskčči d e m a n t Ti! Klanja se Ti zemlja, klanja nebes, Občuduje Tebe. deinant svoj; In z ljudmi in z angelji šepeče: „Ti z Gospodom in Gospod s Teboj!" A' Ev. K sv. Alojzija. Stoterni naj pozdrav Doni Ti iz niža v. o sv. Alojzij! Ti moj si pomočnik. Pri Bogu priprošnjik. o sv. Alojzij! Kot limbarček cvetoč, Med ternjem smehljajoč, o sv. Alojzij! Serce se Ti žari Nebeške čistosti, o sv. Alojzij! Ti cvet nedolžnosti. Ti vzor spokornosti. o sv. Alojzij! O daj. da Ti sledim. Lepo. čisto živim, o sv. Alojzij! Zatri mi vsako zlost. Napuha visokost, o sv. Alojzij! Me varuj noč in dan. Da zvest sem, Bogu vdan. o sv. Alojzij! Le v božjem strahu naj Živim, kot ti kedaj. o sv. Alojzij! Za Božjo čast goreč. V pobožnosti rasteč. o sv. Alojzij! Me stori apostola Serca presvetega. o sv. Alojzij! Ves v to se posvetim. Da njega čast množim, o sv. Alojzij! r / /: i . . . X. s'* Slavim naj Jezusa, Z Marijo Jožefa, o sv. Alojzij! Podpiraj v vsem me Ti Do konca mojih dni. o sv. Alojzij! Preljubljeni svetnik, Ti bodi mi vodnik, o sv. Alojzij! V življenji vsaki čas. Po smerti v rajski kras! o sv. Alojzij! Prelepi Tvoj izgled. Vesoljni vnemaj svet. o sv Alojzij! Bogu v čast večnemu. Trojno Edinemu, o sv. Alojzij! Amen.*) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana, (f Ž u-p-ai k Anton __Mi s s i a.) T. rožnika ob Gih je pri sv. Petru umeri preč. gosp. zlatomašnik Anton Missia. brat prevzvišenega gospoda škofa, župnik v pokoju itd..^ rojen 5. pros. 1818 pri Sv Križu pri Ljutomeru na Štajarskem, po-* svečen 1. 1842. Zjutraj je še maševal, ob lOih so se prikazala mertvoudna znamnja na možganih, ob 2eh je bil previden s svetimi zakramenti, pešale so mu moči naglo in ob tiih je izdihnil svojo blago dušo. Bil je vseskozi posebno pobožen gospod, spoštovan in ljubljen od vsih, kteri so ga poznali. Sprevod bil mu je velikansk k sv. Krištofu v saboto ob Bih popoldne. Nesli so ga najprej v šenpetersko cerkev, kjer so odpeli „Libera". potem memo frančiškanske cerkve na pokopališče. Sprevod vodili in pokopavali so ga prevzyišeni gospod brat in knezoškof sami, ki so se bili z birmovanja nalašč domu vernili.> V nedeljo po veliki maši so prečaž&Hj gg. stoljni kanoniki šli k premilostnemu gospodu knezu škofu poklonit se in milovanje jim naznanit zarad bridke zgube. O tej priliki so prevzvišeni povedali, da so bili zgodaj zgubili svojega očeta in po očetovi smerti je bil blagi pokojni brat Njih glavni oskerbnik. jih je dal v šolo in je neprenehoma skerbel za Njihovo odgojevanje. ter so ranjkemu tudi v tem oziru dolžni posebno hvaležnost Bog daj preblagemu ranjkemu večni mir! V ponedeljek ob 8ih je bilo v stoljni cerkvi veliko mertvaško opravilo po ranjcem; prevzvišeni gospod škof so bili pričujoči, peli sv. mašo in po-slednjič opravili druge molitve. V torek so zopet odpotovali na Dolenjsko obiskovat cerkve in dalje birmovat. Iz Šent Vida nad Ljubljano. (Šmarnice.) Neradi poslovimo se od pomladnega mesca majnika, ki nam je posebno po svojih Šmarnicah tako lep in prijeten. Omenila si nam, ljuba „Danica", v svojem predzadnjem listu, da se je letos šmarnično opravilo v Ljubljani obilno obiskovalo. Okoličanom, ki radi zahajamo v Ljubljano, in se tudi zdaj pa zdaj duhovne hrane privoščimo v eni ali drugi cerkvi, je pridno vdeleževanje službe božje domačih res v lep izgled, v posnemo. Ginljivo je bilo videti, kako se je verno prebivalstvo ljubljansko HI dni zaporedoma zatekalo k majnikovi Kraljici, častit jo pobožno, ter se v O Radoslav. (3 kitice dostavljene. J. T.) O1 * f • / ^ V ž> i- rt . C t j <¿4*/3 ' 1UTM 't- iWfv /i Njeno priprošnjo priporočat. Odlikovala se je osobito stolnica ljubljanska, kjer so se čuli mikavni in temeljiti. zjutraj slovenski, zvečer nemški šmarnični govori. A tudi na deželi se s koristjo obhajajo šmar-nice. če so le količkaj vgodne kraj ne razmere. Pri nas se je zbralo vsaki dan proti večeru precejšno število častilcev Marije majnikove. Vsaki dan praznično petje, ozaljšani šmarniški altar. spodbudno branje, lepo razsvitljena cerkev — vabilo je farane k obilni vdeležbi. Upati smemo, da se je s pomočjo šmarničnega opravila močno dvignilo češčenje preblažene Device Marije v vernih sercih. kakor se je tudi krepko opomogla rast prave katoliške pobož-nosti, k večji popolnosti, enako, kakor se je v lepi božji naravi v tem spomladnem mescu ukrepila marsiktera mlada rastlinica. — Ko smo zerli vsak dan v prelepo podobo majnikove Kraljice, čutili smo živejše, kakor sicer, da srno še daleč od poti ker-ščanske popolnosti, osramoteni čutili smo nekaj, kar nas je sililo pomikati se bliže prekrasnim čednostim naše ljube nebeške Kraljice. Skusili smo ob enem tudi še bolj njeno materno ljubezen — skerb in priprošnjo. Polagali smo bolj. kakor sicer, v tem mescu pobožne prošnje, detinske zdihljeje na altar Kraljice majnikove — in gotovo je — po besedah sv. Bernarda. da še ni bilo slišati, da bi Marija katerega zavergla. ki je k Nji pribežal; gotovo je. da je marsi-kteri dosegel v tem mescu na Njeno priprošnjo, tolažbo, pomoči ali blagoslova Božjega. Saj Marija bogato plačuje še majhne neznatne, rekel bi, darila ali dobra dela, ki se opravijo Nji na čast. V tem nas poterdi mični zgled, ki ga je govoril o šmarnicah sloveči mašnik iz Jezusove družbe P. Hiinner 1. 1883. Nekega dne v spomladi 1806, tako pripoveduje omenjeni mašnik, pride k redovniku v Parizu gospa in ga naslednje ogovori: „Častiti gospod, prilika Vam je lepa, da storite kaj dobrega. Poznam mlado osebo, ki je primorana stanovati v velikem mestu zaradi svoje službe. Kako je z njenim duhovnim življenjem, ne vem; pa kakor se meni dozdeva, prav primerno bi bilo, da ji Vi kako lepo, podučno besedo rečete, morda ji pomagate, da se bo vsa Bogu darovala. Večkrat mi je že bilo na mar, da bi Vas opozorila na to osebo, pa vselej sem to opustila." „Takoj pojdite k nji, pravi „čast. pater." Kar nič se ne obotavljajte. to je misel, ki Vam je naravnost od zgoraj prišla. Za Vas je to vestna reč, da jo izveršite. Brez strahu govorite s to revo, ter jo k meni pripeljite." rNekaj dni po tem pogovoru pride mlada oseba res k meni. Bila je igralka v nekem velikem gledišču v Parizu. Poprosi me. če bi mogla z manoj kaj govoriti. „Prav rad, reče pater, vstrežem vaši prošnji, le da tu ni kraj za najin pogovor. Če je drago, pojdite z mano." „Dobro, grem z Vami. pravi oseba, kamor hočete." Čez nekaj minut klečala je pri spovednici. Se vč, da to ni bil kraj, katerega je ona mislila, vendar storila je to, ker jo je milost Božja peljala tjekaj in ji je miloba mašnikova dajala pogum. Kdo vč, koliko let je že bilo, odkar ni videla tacega kraja! Vdala se je klicu in vabljenju Gospodovemu, naj se k Njemu oberne — in srečna je bila. Vendar ni bila ona sama, ki se je k Gospodu povernila. Sama vsa srečna radi svojega spreober-njenja, naznanila je svoje poboljšanje takoj svoji materi, ki je že 38 let — kakor oni mertvoudni v sv. evangelij, na telesu — še bolj bolehala na duši, in čakala je angela, ki ji pomaga k ozdravljenju. Ta rešilni angelj materi je zdaj njena nad vse srečna ljuba hčerka. Služabnik Božji, vajen že pripisovati na enak;* čudežna spreobernjenja grešnikov, božjemu usmiljenju, tudi v tem slučaji, kar nič ne dvomi, da je pripomogla k spreobernenji omenjene igralke. Ona. katero imenuje sv. Cerkev pribežališče grešnikov Kad bi bil zvedel tudi zdaj. kaj prav za prav je pri ti duhovno tako zanemarjeni osebi nagnilo premili pogled blažene Device na to zgubljeno ovčico Praša torij novo spreobernenko, ali je morda katerikrat nosila kak škapulir. „Ne." Oli je morda imela navado kaj moliti v čast Materi Božji ? „Ne4, nikoli nisem molila. Pa ste morda imeli pobožno mater, ki je za Vas molila. „Mati moja. pravi mlada oseba, je bila kakor jaz daleč ločena od svojega Boga. in je molila tako malo kakor jaz." Pa. ali niste nič storili, praša duhovnik dalje, ali niste čisto nič storili, da bi bili kdaj kaj počastili prečisto Devico? Odpustite, čast duhovni oče. zdaj se spomnim, poslušajte, kaj s*-m storila na čast presv. Devici. „Kedar sem v gledališču igrala svojo ulogo prav gladko, darovali so mi, kakor je to običajno, pri gledaliških predstavah, cvet lice in vence. Te sem rekla pobrati deklici — in ji naročila, naj jih nese k nogam milostne podobe, štatve „Naše ljube Gospe Zmagovalke." To je vse, kar sem kdaj Mariji na čast storila." Imejmo, preljubi častilci Marijini, ob koncu prelepega šmarničnega mesca veselo upanje, da majni-kova Kraljica ne bode pustila tudi našega češčenj*. naših darov, katere smo pokladali v prelepem mescu na njen altar. brez obilnega plačila. Dunaj. (Nekdanji in sedanji časi» kritični, tako nevgodni svetovni položaj poboljšal se bo še le takrat, ako se bo povernilo človeštvo k Bogu. prepričano, da morajo ponesrečiti se vsi poskusi. brez Boga napredovati; ako bo iskalo svojo pravo srečo in izveličanje tam, kjer jo edino le najti zamore: v zvezi z Bogom in njegovo sveto Cerkvijo. Le potem, ako prešine sveta, dejanska vera vse zasebne in očitne razmere; ako z*dobi sveta Cerkev v zasebnem in očitnem življenju tisti vpljiv, kterega b! po volji in izrecni naredbi božji morala imeti: le p »t *m more se zopet polagoma poboljšati sedanje tako žalostno svetovno stanje, le potem more se v človeštvo zopet naseliti zadovoljnost, ona zadovoljno*?. ktere sedaj tako zelo pogrešamo, ktere odsotnost in pomanjkanje nam sedaj vse razmere skoro nesterpne napravlja. in ktera edina more popolnoma podeliti človeku moč. zmožnost in potrebno hrabrost, da se z vspehom bori zoper tako neštevilne nezgode in nesreče v življenju, da neprenehoma deluje ter zida na svoji lastni, in tudi na tuji časni in večni sreči. Janez Repič, c. kr. profesor. Zastran fflasnc molitve po sv. maši je Ter-žaški škctijski list za mesec majnik prinesel naslednjo opombo: ..Serio monemus omnes Sacerdotes, ut preces, quae Summi Pontificis jussu post quamlibet Missam privatam recitantur, „„alta voce '" dicantur, ita ut fideles circumstantes eas audire ac una cum Sacerdote ipsas refetere va'eant RR. DO. Parochi desuper Invigilare sciant" To se pravi, da tiste molitve po vsaki sv. maši se morajo na glas moliti. V ravno tem pomenu so premilostni ljubljanski knez in škof na neko vpra- šanje odgovorili in še posebej omenili, da mora tudi mašni strežnik z mašnikom vred na glas moliti „Češčena bodi Kraljica..kakor je na dotični tablici zapisano in zapovedano. Take reči se morajo natanko in po besedi spolnovati; če ne, je brez števila odpustkov zgubljenih. Iz Jugoslavije. 4. rožnika. (Frančiškanski redovni general. Praznične slavnosti. Iz sirotišnice) Veliko (^ast in dobroto imela je jugoslavenska bosanska frančiškanska redovna okrajina, ker obiskal jo je namestnik sv. očeta Frančiška Serafinskega, visokočastiti oče Alojzi] de Parma, general vsega frančiškanskega reda. Veliki redovni okrajinski zbor (kapitelj) obhajal se je v samostanu Gučja gora pri Travniku. Mnogo se je premenilo v redovni službi te pokrajine, marsikaj potrebnega, nujnega, koristnega in dostojnega se je navodilo, vredilo in na pravilneje preokrenilo. Bog daj! Marija Devica pomagaj in sv. oče Frančišek izprosi, da bi se vse lepo spolnovalo in obilno dobrega sadu rodilo. Sedaj godijo se mnoge premene v samostanih in mnogih župnijah, kjer so dušni pastirji redovniki frančiškani. Presv. Božje Serce Jezusovo, duh sera-finski prešini in navdajaj vse za večjo slavo Božjo, vzvišenje in razširjanje sv. rimo kat Cerkve, v blagor in izveličanje neumerlih duš. Kerščansko-katoliškega, verskega in cerkvenega, vnanj^ga in notranjega dela in opravila je v tej jugoslavenski rimo-katoliški okra-jini (ki je bila toliko časa v turški oblasti) med drugoverci zdaj velepotrebnega Visokosvetega in vele-slavnega praznika nresv Rešnjega Telesa Gospodovega procesija se je v novi rimo-katoliški župniji Prjedorski veličastnejše, rednejše vdeležilo mnogo ljudstva kakor prejšnja leta. Obče združeno veličastno pevanje: „Sviet, sviet, sviet; svieti...4 je mogočno donelo pred vsakim blagoslovom po sredinji večine razkolnega in mahom^dskega mesta. V čast vernikom iztočne razkolne cerkve, istotako mahomeicem moram izjaviti, da so se spoštljivo, tiho. mirno in povse dostojno obnašali pri najslavnejšem in najsvetejšem obhodu, procesiji, sv rimo-katoliške Cerkve. (Ali slišite nekteri kerščeni. ki hodite v cerkev ne molit, ampak Jezusa križat!) Mnogi drugoverci so zelene drevesca postavili celo pred svojimi hišami in pro-dajalnicami. V praznik presv Serca Jezusovega bila je slovesna služba Božja v cerkvi sv. Jožefa; službe Božje in molitvene pobožnosti se je vdeležilo obilno vernikov rimo katoliških. Zadnjega dne šmamičnega meseca letošnjega majnika odvedel je prijatelj ubogih malih dva sirotna, bistroumna in jako nadarjena dečka v deški vstav-MarijaZvezdo, v nadaljno odgojo in izobraženje; ta dva dečka poklonjena sta v dar nebeški Kraljici, naši ljubi Gospej presv. Serca za letošnje majnikove šmar-nice. V samostanu in cerkvi redovnikov sv. Bernarda, trapistov v Marija Zvezdi, se je osobito slovesnu in, verno pobožno obhajal praznik presv. Božjega Serca Jezusovega. Dopoldne izpostavljen bil je Najsvetejši božji Zakrament na oltarju; velika služba Božja, obče sv. obhajilo, molitve, zahvale, priprošnje. priporočila, popravljanja in nadomestovanja za vse nečasti in obilne razžaljenja, koje se godijo presv. božjemu Sercu. Na večerje bil slovesen blagoslov z Najsvetejšim. Nebeško milo, veličastno in sveto-ganljivo bilo je slušati veliko trumo sirotnih dečkov, ki so združeno, prijetno in lepo-glasno molili Boga in s sv. pesmami veličastno slavili presv Serce prijatelja svojega Jezusa Kristusa, v cerkvi Marije-Zvezde Za novo cerkev sv. Jožefa v Prjedoru vozi se opeka od opekarne na stavbeni cerkveni prostor. Vsako sredo je na oltarju sv. Jožefa sv. maša za vse žive in umerle dobrotnike in dobrotnice zidave in oprave nove cerkve ženina Marije Device in krušnega očeta Kristusovega. Nekteri občutki do Marije Device, Kraljice miru. Draga „Danica" ! Drugi napravljajo izlete in kratkočase na višave in v nižave. od česar se večkrat vračajo nazaj s težko glavo in nezadovoljnim sercem; zakaj bi mi ne omenili izleta k Mariji D. „ljubega miru". od koder, kakor se zanašamo, se nismo vernih prazni Kaj ne, o Marija, da to upati smem ? Dne 2. junija sino se odpravili na božjo pot. na priljubljeni nam Kurešček. Na svetne izhode in izlete se navadno njih prijatelji pripravljajo že več dni poprej. Naj jim bode. Meni ni pa moči popisati veselja, ktero nas je vse navdajalo že nekaj dni poprej in še posebno, ko se je zaznal dan odhoda iz Ljubljane na prijazni hribček h Kraljici miru. „H Kraljici miru!tt Kako prijetna je ta beseda! Kdo miru ne želi? Kako potrebni so miru tudi mnogi, ki miru po posvetnih veselicah iščejo! „Kaj ne. o Marija, da upati znam. Da tebe, Kraljica, za mater imam?" Nadjali smo se. da tam gori zadobimo blaženi, nebeški mir. kakoršnega nam šumeči posvetni izleti nikakor dati ne morejo, miru. kterega svet še nima. kako ga bo dal drugim? In to naše upanje ni bilo osramoteno; saj nas je Marija z neko nevidno močjo k sebi vabila; mislim, da ni preveč, ako to terdim. Sladki občutki in vesela, vneta serca potnikov, peva-jočih Marijine častilke po prekrasni planjavi so porok moje terditve. Ko se pa slednjič prikaže lučica iz Marijine cerkvice, zazdelo se je približajočim, da jim Marija Zgodnja Danica prijazno naproti miglja, da jih že čaka z odpertimi rokami, polnimi milosti in blagoslova božjega, da jih že s hrepenenjem pričakuje kot skerbna mati svoje ljubijoče in utrujene božjepotne otroke, da jih že skoraj objame, da jim podeli ohla dila ter se odpočijejo ondi od svojih viharnih bojev in zadobč mir nebeški, mir marsikteri zlasti vsled dobre spovedi in vživanja nebeške Mane. Kako prijetno se je med opravilom in po opravilu brala zadovoljnost in blagi mir vsim na obrazu! Zato kličem vsim, kteri miru in zadovoljnosti želč: Le gori, le gori na to prijazno gorico k Mariji, Kraljici miru! Kdor Mariji samega sebe in svoj čolniček tega težavnega življenja zročf. temu se nič hudega bo-jati ni! Priserčno zahvalo tukaj naznanjamo velečast. gospodu J. Dolencu, Iške fare župniku, da so z nami vred preslavljali Marijo in nas spodbudovali z izverstnim govorom, v kterem so vnemali verne, posebno pa nedolžno mladino, k lepemu čednostemu življenju. Bog jim na Marijino prošnjo poverni ves blagi in koristni trud! Petje je bilo lepo vbrano in v misel mi prihajajo besede: rS petjem združenih zvonov se glasi gromenje možnarjev.'* Bog daj še veliko tacih dni v slavo Mariji, Kraljici miru. tistega miru. ki se tako močno pogreša sedanjemu svetu! Kakor so Marijini otroci prihiteli s kopernenjem in velikim veseljem v Marijino svetišče. tako je tam marsiktera solzi ca ginjenja in po-tolaženja kanila po licih dobrih otrok in z zaupanjem, da se kmalo povernejo. če je volja Božja, so se vsi potolaženi in oserčeni vernili vsak na svoj dom K sklepu še to: Bilo bi res želeti, da bi se ta zapuščena božja pot in kraj svetega miru lepo vrav-navala. obnovila in bolj pogosto obiskavala. pa da bi vsak, kdor miru išče. ljubi mir tudi našel. Našel ga pa bo. ako pride z dobrim, skesanim, poboljšanim sercem. Pot ni tako težavna, kakor si morebiti kdo misli, in čeravno včasih že šteje korake utrujeni popotnik. daruje naj vse v slavo Mariji s terdnim prepričanjem, da z vsakim korakom je bližej Bogu, Mariji, doželjenemu „miru4 in ljubim nebesom 0. da bi mogel jaz kdaj doživeti. Da bi Marijo vse serca ljubile. Slišati, da bi vse trume častile Sveto in sladko Marij no imč! Razgled po svetu. Francosko. Ta je moška in poštena iz ust vojaka! Undan je francoski general Tr«*»ne dal takole dnevno povelje: „General poveljnik XII. ker-dela prepoveduje vsim vojakom 12. brigade vdeleže-vati se pri pogrebu brigadiera C . . . . Samomor je vselej stra hopezl j i vost, pri vojaku pa, čegar življenje je lastina domovine, je zraven tega še zaničljivo begunstvo! Vojak samomorec ni vreden nobenega častnega znarnnja od svojih častnikov in od svojih tovaršev«- „II Popolo"4 v Terstu k temu pristavlja: rTa dogodba je vredna, da se postavi v izgled zlasti sedanji čas. ko se po framasonskem vpljivu samo-morivcem iz baharije napravljajo slovesni pokopi v kljubovanje katoliški Cerkvi..In kaj se je bilo zgodilo? Neki brigadjčr se je bil z razuzdanim življenjem tako v dolgove zakopal, da je v obupnosti zanikamež sam sebe končal! Kdo vč. kaj bi k takim moškim besedam rekli tisti judovsko - časniški špehači na Dunaju, ki so undan tako pertidno napadali ministra Falkenhajna, ker je moško in očitno svojo vero spoznal ponavljajoč resnico, da bi socijalno vprašanje bilo hitro rešeno, ako bi se ljudje k Bogu spreobemili IL Bratovske zadeve N. 1). Gtosp* presr. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega bere» sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest- Tanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse poSastne pregrehe. — Za zdravje na priprošnje Naše Ij. Gosp«;. sv. Jožefa, sv. Framiška Seraf.. sv. Ant. Pad. in vsili svetnikov, da hi za-mot'la spolnovati dolžnosti svojega stanú. Po uslišanji hoče za-hv.'o na/naniti. — Veliko dijakov za srečno zveršenje šolskega leta. — Za srečno spravo poljskega pridelka. — Sreča pri domači živinici. — Nesrečna domara zadeva, da hi se na dobro oher-nila. — lioleheri duhovni dobrotnik priporočen N. Ij Gospej. sv. Jož**tu. sv. Antonu Pad. in njegovemu patrono za ljubo zdravje in v te.- jtrii j<* moči. — Oseba v materinskih potrebah. Zahvale. V prav hudem oslahljenji sem se obljubil na šmarno goro in priporočil se H svetnikom za pomo«'. In z bolj šalo se mi je tak'», da sem v h dneh že šel svojo ohljulni spolnit. Tudi sem bil že večkrat u>h>an. posebn«» po priporo^evanji Lj. M. Iložji na Šmarni gori' T«.rej: Bog l«»«li vekomaj hvaljen. — Češčena vselej Marija &marno-gorska in svetniki, moji posebni pomočniki! Anton. Listek za raznoterosti. Ijubljana. Čast. g. administr. Jož. Samide je dobil dnhovn. Koč. Reko. — Čast g. Ant. Medved gr^ iz Semiča v Čemomelj. — Č. g. sem duhoven Jož. Kubi jar gre za benef in kapi. v (lorje. Zcnec šolskega leta na gimnazijah bode 14. julija. v Mons. Fr. Kcsar. Iz Ike na Primorskem naznanjajo. da je od lo — 1 i. t, m ondi umeri pn g. F r a n č i š k Košar, mariborski stoljni dekan, gotovo ena naj lepših in blagših duš. kar jih ima sedanji svét - Rojen je bil Košar v Braslovičah nad Celjem lo. kim 1 >23. duhoven posvečen 15. kim. 1840. Le malo časa bivši v duhovskem pastirstvu je postal špintuval v kn.-škof. semenišču in potem opravljal mnoge častne službe — vse točno in v splošnjo korist in zadovoljnost. Prepeljali so ga v Maribor in v četert^k je bil ondi slovesen pokop. B. g mu daj wčni mir! Zaupljivo drugi pot kaj več. V Št. Politu Za čitatelje naše ljube „Danice-1 fcvm oziroma na T. junija na Dunaju sostavil naslednje podatke*) (razgrajala je namreč tisti dan strahovita toča z viharjem po Dunaju»: Wrtnarjem predmesta Freudenavskega je naredila škode za kaoih 20 000 gld.; en sam vertnar ondi šteje zgube na materijalu za 1600 gld., zelenjav in rvetličje je pokončano do korenine; pobitih pa mu je bilo 1100 šip — Škoda v tako imenovanih „Lust-Zier" in kuhenskih vertih v okraju „Simmering" se šteje na 2 milijona gld. Ena sama stekleninska tovarna je (od četertka) do soboto večera naredila že 65.250 šip. Nekako lavno toliko so jih dale 4 druge tovarne. Do soboto-večera je bilo s 326.250 oknenimi šipami zadosteno komaj tretjini tega, kolikor se potrebuje Pobil je vihar 7. rožnika nekako 1 milijon oknenih šip. Steklenina za okna je do sobote poskočila v eni za Ho. kréda za priklejanje pa za 00 percentov. Pobitih je bilo šip: na ces dvoru 3300; — v Melkerdvoru 1450; pri neki hiši v Leopoldovem 1200; — pri glavnem oolnem vradu 4000; — pri Rudolfovi bolnišnici 2000; — v Terezijanišču 1400; — v jez- *i Prav posebna hvala. Vr. dami 3062; — pri včliki šoli za poljedelstvo 788;. — v veliki bolnišnici 10 000; v kemiškem vstava 522;— v norišnici 3500; — v alzerski vojašnici 300; — na starinarstvenem tergu 459; — v čemi predilnici 560; — v Arzenalu 2000; — v tabačnici 1870. Pomočnikov steklarskih je prihajalo iz Pešte, Prage, z Berna. Gradca. Vsak pomočnik dobiva na dan po 3 do 10 gld. K temu bodi še pridjano, da v Rotundi v Pra-teru je bilo razdjanih 980 prostih in 360 dvojnatih steklenih šip. — 144 cinkastih tabel je bilo nekaj razterganih in nekaj odnesenih; — 82 cinkasto-lampnih turnčkov je bilo kar odnesenih. Posl^dnjič je bilo potrupanih tudi v družbeni hiši za vradniške hčere 361 šip; — v ubožnici čez 100O, in v napravi za ostarele samo 37 šip. Več steklarskih mojstrov ima naročeno delo po 12 000 šip; noč in dan se dela po delarnah in dvorih. Poterdilo in zahvala. Ker ste mi. p. n. gospod kanonik, nadaljevaje zbirko „Zg. Danice" v prid naših Zajških pogorelcev zopet blagovolili poslati 32 gld., prejem omenjenega zneska hvaležno poterjujem ter ob jednem javim, da so pogorelci iz hvaležnosti naročili 4 ss. maše. ki so se brale za njihove dobrotnike. Z odličnim spoštovanjem Jakob Porenta. župnik. Stopiče. dne 8 junija 1804. Terst. (Duhovske spremembe) Razpisana je čast dekanstva pri teržaškem stoljnem ka-piteljnu. v slučaju povišanja (promocije) pa prosti kanonikat. do 30. rožnika. — Vis. č. gosp. Jan. Benedik, župnik na Brezovici, je dobil župnijo Mavrož. — Č g. Ant. Nedved postal je župnik v Štemi; Č g. Fr. Ryšlavi, kapelan v Zvoneči, je postal župnik v Munah — Č. g. Ant Stemberger, adm. v Munah, je prestavljen v Novi grad. Za ciborij k M. "D. na Brezji: Gospa vdova 2 poročna perstana in 2 uhana s prošnjo, da bi mogla svoje otroke prav oskerbovati. — Neim3novana 1 vel. broš. proseč pomoči v posebnih potrebah. — Neimenovana 28 gr. srebra. — Janezeva z Brezja zlato hišico žepne ure. Neka žena je darovala več reči. — Neimenovana oseba sreberno verižico in nekoliko drugih reči. — Neka žena 1 krono. — Neimenovana gospa 2 kroni, zlat križček in nekoliko zlatnine. — Neka žena 2 perstana. — Tomaž Brežic 1 gld. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Čast. gosp. kaplan G. P—a o gld. «pri-prejre k dijaškemu vozu.» — Nektere dobre roke 30 kr. - 30 kr. za odvernjenje neke nadloge. — Neimenovane 25 kr. — Čast g. župnik Tom. Šlibar 5 gld. — Č. g. kapi. Fr. Birk o gld. Zi sr. Detinstro: Dve dobrotnici 50 kr. — Od Bele cerkve po č. g. župn. Ant. Ž?uru 1 gld. 20 kr.,— Čast. g. Janez Kačar> župnik na Boh. Beli. 18 gld. 50 kr. — Čast. g. Anton Kocijančič, kaplan v Senožečah. 3 gld -M) kr. Za družbo sr. Bonifacija : Fara Kamnik 8 gld. 95 kr. Za opravo ubožnih cerkev: Iz Št. Jošta nad Polhovim Gradcem 27 gld. - Iz Logatca 20 gld — Marijana Kogovšek HO kr. — S Toplic HI gld. — S Stopfč 22 gld. 20 kr. — S Studenca HI gld. 50 kr. - Iz Dobrepolja 18 gld. — Iz Cirknice 40 gld. — Po prečast. stolnem župniku 8 gld. — Z Bohinjske Bele 26 gld. 50 kr. — Po čč. gg. Uršulinarcah v Ljubljani 26 gld 4* kr. — Z Rakitne 6 gld. 50 kr. — Iz St. Janža 4 gld.