Prepovccli odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      109
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
Doprinos k vprašanju o nerubljivosti predmetov. Dr. Rudolf Sajovic.
§ 1. Odsvojitvena prepoved — neriibljivost.
I. Sorodnost med o d s v o j i t ve n i iii i prepovedmi  in  izvršilnimi oprostitvami.
Lastninsko pravnico označujejo kot najpoj>olnejšo na stvari, ker daje lastniku vsebinsko in časovno neomejeno možnost, uporaibljtiti stvar in razpolagati z njo. Stavek, kakor so ga in ga še danes uporaljljajo za ponazoritev (definicijo) te pravice in ki ga povzamemo tudi iz zakonskili predpisov (jrim. §§ 554, 362 odz., čl. 812 cc, § 901 nem. d. z., § 641 švic. d. z.). Vendar v omenjeni popolnosti ni bil nikdar v skladu z dejanskim stanjem. To poudarjajo zvečine že navedene zakonske določbe, še bolj očitno pa izražajo isto novi zakonski načrti državljanskega prava kakor § 278 člisl., §§ 384 si. jdz., § 346 osn. gradj. zak. za N. D. 11. Čeprav daje lastninska pravica največjo moč nad stvarjo, je ta moč lahko omejena v toliki meri in na toliko načinov, kakor pri nobeni drugi pravici. Utesnitve lastninske pravice so najrazličnejše vrste, nahajamo jih v vsakem pravnem redu, ustanovljene so iz javnih ali zasebnih interesov, posegajo v lastnikovo razpolagalno pravico, prepovedujejo lastniku nekatere načine uporalie, nalagajo mu včasih posebne dolžnosti, kako skrbeti in ravnati s stvarjo.
izmed omejitev stoje na prvem mestu prepovedi odsvojitve in obremenitve, ki odvzemajo lastniku možnost, pravno razpolagati s stvarjo. Tudi te so zelo številne, prva svetovna vojna je povzročila oljilico odsvojitvenih prepovedi za predmete vsakdanje potrebe, povojni čcis mnogo drugih, ki so bili v zvezi z nameravano in izvršeno razlastitvijo ali s podelitvijo za življenje potrebne zemlje posebnim interesentom. Večinoma vSo te prepovedi izginile, 'bile so že skraja mišljene samo za določen čas. Nekatere so ostale, druge pa s spremenjenim položajem nastajajo, so cesto verna ponovitev starejših, četudi dobivajo v podrobnostih tupatam drugačno ureditev. Kadar so torej predmet posebnega obravnavanja, ni toliko važno, da bi zajeli množico vseli prepovedi in jih prikazali v celoti v njih j)ravnem učin-
7
110     Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
1
kovanju, ampak je mnogo smotrneje, izljrati izmed njili le najbolj tipične in opisati te. Pravno obravnavanje drugili bo namreč več ali manj podobno.
Dolkaj odsvojitvenih prepovedi nvajajo izvršilni in stečajni zakoni. Svrha teh je, utes/niti svobodno lastnikovo razpolaganje s stvarmi, kolikor bi takšno razpolaganje moglo izjaloviti učinke, ki jih izvršilni in stečajni zakon hočeta doseči. Preprečijo in odJclonijo naj tem učinkom nasproti delujoče vplive. Te prepovedi nastanejo šele v izvršilnem in stečajnem postopku in prestanejo obenem z njima. V tej razpravi ne gre za take prepovedi precej priiproste narave ampak nasprotno za prepovedi, ki jih moramo upoštevati tudi zunaj imenovanih postopkov, ki pa razvijajo v njih svojevrstne učinke. Izmed teh je imenovati na prvem mestu občo pogodbeno prepoved odsvojitve in obremenitve (§ 564c odz.), o kateri laiko trdim, da predstavlja osnovni tip istih.
Kakor onemogoča taka prepoved v svdbodnem prometu lazpolaganje s stvarjo, s tem pa tudi nabavo denarnega nadomestka zanjo, ki bi ga lastnik uporabil za poplačilo svojih dolgov, tako prepreči na drugi strani prodajo v izvršbi in dodaja stvarem naravo nerujjljivosti, nedosegljivosti za terjatve zaihtevajočih upnikov. S tem dobi odsvojitvena prepoved najučinkovitejšo sankcijo, ki se ji mora ukloniti tudi državni organ, hoteč poseči po stvari in jo uporabiti za plačilo izvršljive terjatve. Obenem se s tem doseže, da se ohrani imovina dolžniku.
Zaradi takega učinkovanja pa se snidejo odsvojitvene prepovedi na isti ravni z izvršilnimi oprostitvami. Najsi so ustanovljene te iz javnih ozirov, odsvojitvene prepovedi pa zasledujejo več ali manj izključno zasebne koristi, ene kakor druge skušajo doseči cilj s tem, da izvzaimejo iz izvršbe zasebno lastnino in jo ohranijo dolžniku pred upnikovimi zahtevki. Nerubljivost pomeni v pravnem redu prav za prav zaščito zasebne lastnine, pa naj jo pojmujemo kakor koli. Sorodnost odsvojitvenih prepovedi in izvršilnih oprostitev je še očitnejša, ker priznavajo zadnjim mnogi učinkovitost tudi zunaj izvršilnega postopka. Z nerublji-vostjo sta se primaknili obe pravni ustanovi tako blizo druga drugi, da je usoda pogodbenih prepovedi podobna tudi oni izvršilnih oprostitev, tako da nudi bolj izčrpna zakonska ureditev teh kažipot za obravnavanje odsvojitvenih prepovedi, ker moremo prav g^ede njih opredeliti najlaže pravne odnose, v katerih so do stvari, zadetih s prepovedjo, lastnik in druge v izvršbi nastopajoče osebe.
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      111
7«
Izvršilne oprostitve in odsvojitve prepovedi so torej najtipičnejše prepovedi v izvršilnem in deloma tudi v stečajnem postopku, med njima je seveda tudi vmesnih oblik, ki tvorijo naraven most od enih do drugih.
O oprostitvah in prepovedih samih, ne o zvezi med njimi, so pisali in razpravljali že precej, vendar ne tako popolno, kakor bi bilo želeti. Zato tudi še ni tiste teoretične zgradbe, ki bi nudila trdno podstavo za njih obravnavanje in upoštevanje, tako v vsakdan jem pravnem prometu kakor v sodni praksi. Dočim imamo nekatere strani njih pravnega živdjenja dobro raziskane, o drugih slovstvo molči ali pa prehaja s kratkimi opazkami mimo njih. Le te neobdelane strani podrobneje obiavnavati, je naloga predmetnih raziskovanj, dočim se drugih zgolj dotikam, zlasti ako sprejemam izsledke, ki so jih že odkrili.
§ 2. Posamezne prepovedi.
11. Izvršilne oprostitve.
Po izvršilnem pravu je vrsta telesnih stvari in pravic, ki so izvršbi odtegnjene. V takem primeru govorimo o izvršilnih oprostitvah in omejit v a h. Zakon na nekatere stvari iz socialnih, gospodarskih in drugih razlogov , izvršbe ne dopušča.^ Oznaka „izvršilnih oprostitev" je pravilna vprav zato, ker nemožnost pravnega prometa z njimi ni bistveno svojstvo, marveč se to pokaže zvečine in predvsem šele v izvršbi. Zakon oznamenuje nekatere stvari kot take a) kadar so v nekem posdbnem razmerju do zavezanca (gl. n. pr. §§ 209, 214 in si. ip.), b) ako so v takem do neke druge stvari (§211 ip.: priteklina nepremičnin in rudnikov), c) iili ako služijo v širšem pomenu splošnosti (§ 20 ip.: lastnina javnih in obče korisitnih naprav, ki se \ upnikovo poplačilo ne more uporalbiti brez škode za neposredne javne koristi. § 210 ip.: predmeti poštne, telegrafske in telefonske službe itd.). V primeru pod a) je zave-zančeva oseilja, njegov gospodarski obstoj razlog, zakaj bodi dotična stvar izvzeta od izvršbe, pod b) možnost gospodarskega ukoriščanja glavne stvari in pod c) vidiki splošne koristi.
Če pustimo v nemar iz različnih pravnopolitičnih razlogov ustanovljene . izvršilne oprostitve (§ 20 ip.) in se omejimo le na splošne, imamo v pogledu nepremičnin samo ono po § 151 zak. o neposrednih davkih. Hiša kmetovalca.
' C II1 i n o v i č , .Socialnost v i/vršenju, Pravos, 1940, 15" si,
112      Frepovecli odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
ki mu je kmetijstvo glavni vir za lastno vzdrževanje in njegove družine, s hišnim okolišem 20 arov ni predmet izvršbe s prisilno dražbo za izterjavo državnih in samoupravnih davkov. Ta izvršilna oprostitev se razlikuje od drugih gori omenjenih v tem, da izključuje le tisto ])risilno prodajo, ki se vodi za poplačilo javnih davščin, da pa dopušča kakršno koli drugačno pravno razpolaganje z nepremičnino, zlasti tudi prostovoljno odsvojitev.
Primer § 69 ip., ki ga izvršilni postopnik nazivlje sicer kot izvršilno omejitev, spada po liistvu le deloma semkaj, v resnici gre bolj za določen vrstni red pri izvršbi (be-neficium ordinis), po katerem mora postopati upnik pri izvršlii. Le kolikor so zahtevajočemu upniku na raz]X)lago druge zavezančeve stvari kot izvršilni predmeti, učinkuje omejitev po § 69 ip. kot izvršilna oprostitev.
Troje je, kar daje izvršilnim oprostitvam pravni pomen in posdbno, njim lastno pravno vTsebino.
1. Izvršilna oprostitev je podana le, ako in kolikor časa obstoji dotična posebna vez s pravnim subjektom. Rokodelsko orodje n. pr. le, ko ga rokodelec kupi, nameni za lastno opravljanje rokodelstva in mu je tako tudi za isto neizogibno potrebno. Izgubi to svojstvo, ako si nabavi
. nov takšen predmet ali ako opusti dotično rokodelstvo. Odločilno za to svojstvo je stanje ob opravi rubeža ali še takoj po tem, neupoštevani so oziri na preteklost ali na daljno bodočnost.
2. Pravno razpolaganje z oproščenimi predmeti ni onemogočeno, razen kolikor zakon ne odreja drugače. Izključeno je prostovoljno razpolaganje s terjatvami in oravicami, ker zakon to izrecno določa (§ 255 ip.). Za telesne premične stvari pa zakon izrecno ničesar ne odreja, zato tudi ni edinosti v razhigi. Vprašanje je, ali n. pr. rokodelec lahko proda neizogibno potrebno mu orodje, ali ga more tudi \ eljavno zastaviti.
Eno nazircinje zatrjuje, da je sleherno' razpolagainje z izvršbi odtegnjenimi predmeti nedopustno in utemeljuje to s pozivom na § 255 ip.' Toda nav. zakonska določba je izrecno dana samo za terjatve in zato njene vsebine ni moči prenašati na pravna razmerja v pogledu telesnih premičnih stvari, ker bi moral zakon povedati kaj takega že pri § 209. Drugo naziranje priznava odsvojitev od izvršbe odvzetega predmeta zii povsem veljavno, priznava
^Werk, Teorctsko-praktifni priiiičnik jiigoslavcnskog giudjan-skog parničnog prava, izvršni ])ostuj>ak u teoriji i praksi, 60.
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      113
^ Pollak, Svstem des osterr. Zivilprozessrechts, 824.
247.
tudi veljavnost prostovoljne zastavitve istega, vendar pa pravi, da take zastavne pravice s sodno izvršbo ni moči realizirati, ker zakon izvršbo prepoveduje. To naziranje je v slovstvu in sodstvu prevladujoče, utemeljujejo ga pa različno.
Pozivanje na § 255 ip. je že iz povedanih razlogov nezadostno. Tudi golo sklicevanje na prepoved izvršbe' po mojem mnenju ne more rešiti položaja, zlasti ko se obenem ]oriznava, da mora biti dotični predmet v posebnem odnosu do zavezamca. Tega pa je porušil že zavezanec sam, ko je dal predmet v zastavo. Saj je moral pri tem izročiti potrebno mu orodje, molzno kravo v posest, če je hotel dovoliti upniku zastavno pravico. Boljšo, četudi ne zadovoljivo utemeljitev je podal K1 a n g češ da bi se s pripustitvijo izvršbe prostovoljno zastavljenega predmeta obšel kaj lahko zakonski predpis. Vprašanje, ali je v uvodu tega odstavka izraženi rek pravilen, je postalo pereče. Potrjuje ga edino Pollak, češ da je izvršba na prostovoljno zastavljeni, od izvršbe izvzeti predmet dopustna.' vsi drugi ga vsaj deloma zanikajo.
Že iz navedenih utemeljitev posnemamo lahko kopico pomislekov zoper naziranje, da je tudi izvršba prostovoljno zastavljenih nerubljiviih predmetov nedopustna. Pokažemo pa lahko, razen navedenih primerov §§ 20, 69 ip., 151 ueposr. davk., da zakon včasih izvršbo nanje naravnost dovoljuje. Po § 71 oib. z. smejo zastavljalnice sprejemati v ročno zastavo kakršne koli premičnine in jih, če jih zastavitelj pred dospelostjo posojila ne reši, prodati na javni dražbi. Zastavljalnica ne gleda, ali bi bile premičnine od izvršbe sicer izvzete, tudi prejšnje pravice, pridolbljene )>o drugih osebah, imajo pri poravnanju posojila prednost le. če je zastavljalnica ob prevzemu v zastavo zanje vedela ali morala vedeti. Edina omejitev je, da sme zastavljalnica predmete dotične vrste sploh sprejemati v zastavo. Še bolj določno in naravnost sodno izvrš(bo dopušča § 20/1 ip., češ da je dopustna v ostvaritev pogodbene zastavne p^a^^ce
^ Goršič, Tumač zakona o izvršen ju i obezbedjenju, 397. — Matijev i č-Čulinovič, Komentar zaikona o izvršen ju i obezbedjenju IV, 1887. — Dokaj podobno Blagojevič B., Sistem izvrš-noga postupka, 215 op. 83, ki pa pravi, da preide v tem p-rimeru zastavno pravo v zadržno pravico, naziranje. ki je seveda teoretsko nevzdržljivo. — Neumann-Lichtblau, Kommentar zur Exekutionsordnung, 779. — Ehrenzwei,g, System des osterr. allg. Privatrechts 1/2, 246.
¦* Klang-Klang,  Kommentar zum allg. biirg. Gesetzbuch 1/2.
114      Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
na predmete samoupravnih teles in občekoristnih ustanov, s čimer je izraženo, da se upošteva vnaprejšnje dolžnikovo odrečenje izvršilni zaščiti. Omenjeni določbi sta vsaj v načelu raznovrstni, kajti prva o zastavljalnicah pogoduje zastavnega upnika, druga pa je izdana v dolžnikovo zaščito. Vendar pa pronica iz obeh ista misel, da se more dolžnik s pravnimi razpolaganji pred izvršbo bodoči izvršilni zaščiti odreči, ako se to zgodi pred dejansko izvršbo, tedaj v času, ko more z deli svoje imovine še svobodno razipo-lagati in ko upa, da do izvršlDC sploh ne bo prišlo, da bo ob dospelosti zastavnega dolga zastavljeni predmet mogel rešiti.
Ali moremo s to mislijo spraviti v sklad tudi zamisel prepovedi, izražene v § 25'^ ip., razpolagati s terjatvami, ki so izv^ršbi odtegnjene? Ali naj omejimo uporabo § 253 ip. zgolj na predmete, ki se po sistematiki zakona in po besednem izražanju nanje nanašajo, ali naj razlagamo § 255 razširjevalno, kakor dela večina, in s tem zavrnemo naziranje, da izvršilne oprostitve svobodnega razpolaganja s premičnimi stvarmi ne izključujejo?
Culi smo, da izključujejo branilci splošne uporalie § 255 ip. samo izvršilno prodajo stvari, ne pa tudi prostovoljne odsvojitve in zastavitve, in da dajo pri prostovoljni zastavitvi zastavnemu upniku vse ostale pravice razen izvršilne prodaje. Krojač, ki mu je šivalni stroj za izvrševanje njegovega rokodelstva neizogibno potreben, sme ta stroj torej prodati, ne da ibi si nabavil drugega, ga sme tudi zastaviti, to je dati v hrambo zastavnemn upniku, ker drugače do zastave ne pride, kjer lahko ostane leto, dve leti ali še več. Ne sme pa po tem razlogovanju upnik tudi po preteku let, ko se je nahajal stroj pri njem, predlagati, da se zastavljeni stroj izvršilno proda. Posledica tega bo, da upnik izvršilne prodaje sploh ne bo predlagal, in stroj bo lahko ostal nemoteno v njegovi posesti, dokler bo zastavljen.
Kje je tu zakonska zaščita? Ali je ta manj potrebna, ako krojač proda stroj sam ali mu ga proda izvršilni organ ?
Gledati pa je tudi na svrho izvršilne zaščite. Ta more biti smiselna samo takrat, kadar ohranjuje zavezančevo posestno stanje, kakršno je ob opravljanju izvršbe, ne pa da naj bi se z njo zavezancu ugoden položaj šele ustvaril. Tega si mora ustanoviti zavezanec sam in v tem ga ščiti izvršilni zakon, ako ga spremeni ali poruši sam, mu zakon ne pomaga.
Prepovedi odsvojitve in ojjremenitve v izvršbi in stečaju.      115
Oglejmo si še nadaljnji primer! Krojač je šivalni stroj prodal, vzel kupnino, stroja pa ku])cu ni izročil. Prodaja je veljavna, tako pravijo, pa tudi izvršba na izročitev stroja po § 301 ip. je dopustna. Ali ne bi bilo edino dosledno, zatrjevati obenem nedopustnost prisilne prodaje prostovoljno zastavljenega predmeta in izvršbe po § 501;' Izvršilna zaščita je v zadnjem primeru prav tako potrebna.
Razlog, da pravnega stavka, ki ga vsebuje prepoved § 25'5 ip., ne razširjamo na druge izvršilne oprostitve, je končno tudi v predmetu izvršilne zaščite po §§ 241—252 ip. Y vseh teh primerih gre za bodoče terjatve, o katerih deloma niti upravičenec ne ve, ali bodo sploh nastale ali mu bodo sploh prišle v prid. Gre za bodoče milaščine. plače, pokojnine, preživnine, rente, ki jih še nima, ki mu lx>do na razpolago šele, če bo doživel dan njih dospelosti. Izvršilna oprostitev po § 209 ip. ščiti predmet, ki ga zavezanec že ima, ki ga že zna ceniti za lastno vzdrževanje, terjatev po §§ 24-1—252 ip. pa upravičenec še ne uživa, zato se da tudi laže pripraviti do tega, da razpolaga z njimi v upanju, da se mu bo že posrečilo nadomestiti iz-Dadek, ki bi ga utrpel s predčasnim razpolaganjem. Brž co so oproščene terjatve izplačane, se skrči obseg zaščite, št. 9 § 209 ip. izvzema od izvršbe samo še delne zneske poprej v celoti zaščitene terjatve, nobenega dvoma pa ni, da sme upravičenec celotno, od izvršbe izvzeto plačo že prvi dan poraljiti. Za primere oprostitev po §§ 241—252 ip. je jasno, da je podana potreba po dalekosežnejši zaščiti kakor glede predmetov, ki jih dolžnik že uporablja.
Dovolj razlogov, da odklanjam v slovstv^u in sodstvu prevladujoče naziranje o splošni nedopustnosti in neveljavnosti razpolaganja s predmeti izvršilnih oprostitev in da izrazim kakor v uvodu stavka pod 2, da ustanovitev izvršilne oprostitve sama po sebi, brez izrecne zakonske določitve, prostovoljnega razpolaganja z dotičnimi predmeti ne zabranjuje in ne izključuje. Menim, da se spremenitev tega stanja tudi de lege ferenda ne priporoča, ker ima dolžnik na razpolago še vedno tožbo po št. 4 § 879 odz., če je moral iz stiske izročiti predmet upniku in s tem porušiti vez, ustanavljajočo izvršilno oprostitev.
5. V istem obsegu, kolikor je nedopustna izvršba, na od izvršbe prostih stvareh tudi zakonite zastavne in prvenstvene pravice ne morejo nastati (prim. čl. 3 ur. z dne 4. junija 1937, SI. N. 131-XXXIX/293, SI. L. 560), prav tako ni mogoča izvršba v zavarovanje in se ne morejo v pogledu nanje dovoliti začasne odredbe (§ 530/2 ip.).
116 KinjiževTia poročila.
Izvršilne oprostitve so tipičen primei' zakonite prometne prepovedi. Zvečine nastanejo sicer šele z izvršbo ali s stečajem in se v toliko razlikujejo od drugih, ki nastanejo že pred imenovanima postopkoma. Prav zaradi tega služijo za vzorec tudi drugim omejitvam. Ustanovljene iz javnopravnih ozirov učinkujejo v izvršbi absolutno in se jim dolžnik ne more odreči. (Drugod, n. pr. v Nemčiji, jih jjresojajo mileje, priznavajo odrečenju zaščite, tudi če se izjavi v izvršbi, popoln učinek, dovoljujejo, da zamenja upnik zavezančevo dragoceno a nepogrešljivo stvar z drugo, bolj priprosto in opravi izvršibo na izmenjano, pripuščajo, da da dolžnik stvar sam v plačilo)." Absolutnost v tem smislu pomeni, da je sleherna izvršba nedopustna. Zaradi tega se izvršba na od izvršbe proste stvari sploh ne more dovoliti, če se je navzlic temu dovolila, je neveljavna in ne postane veljavna niti, če postane dovolitev izvršbe pravnomočna. Nedopustnotst učinkuje do konca dražhenega (vnov-čitvenega) postopka, dokler ne postane domik izdražene premične stvari pravnomočen. Še celo po domiku in po izročitvi stvari kupcu ali po izterjanju zarublfene in v plačilo prenesene terjatve bo včasih možno, uveljaviti nedopustnost izvršbe in zahtevati nadomestilo za po nepravem odvzeto stvar. (Nadaljevanje prili.)