Poštnina plačana v gotovini. Leto XHI., štev. 127 p Ljubljana, četrtek 1. junija 1932 Cena t Din Cpraviijštvo. L rttihoa. k-j41 Najočuuia roaša m&sccuo — D-n, za Hiozea.stvc Hj.— f>« Uredništvo; Ljubljana, tCnafljeva ilica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 te 312o. Maribor. Aleksandroma cesta 13. Telefon Št 2440 (ponoči 25821. (Vilp KncwT,s »rl R Rokopisi se ne vračajo. — O^-i-i po ♦flrifri Levičarska vlada v Franciji izjalovljena Radikali so odklonili večino socialističnih zahtev — Herriot bo sestavil vlado republikanske sredine Pariz. 1. junija, s. Nova francoska zbornica »e je danes sestala k svoji prvi seji. Kakor v«p kaže. bo zbornica zelo pos-pešila verifikacijo mandatov, da omogoči predsedniku rop jblike čim preišnio rešitev vladne krize, ki nastala no odstopu Tardieujeve vlade. Kak««- račnna jo. bo predsednik republik* ie v petek zvečer pozval k «ebi predsednika zbnrnire it« senata ter neposredno nato poveri' voditelju radikalov Herriotn sestavo nove vede. Na današnji seji je bilo imenovanih 11 k »rrisii za verifikaciio mandatov 1'ariz 1 iunija. A A V govoru, ki sa ie ime! v izvršilnem odboru radikalne socija-hstično stranke, ie Herriot izjavil, .ia st-an-ka ne bo sprejela mandata, ki bi jo v-zal ra določer.o p.litiko. Nato ie Herriot navedel s-wiialisti*ne ideje, ki sr. v skladu r radikalom procrnmom. N^glasil pa ie. da on ni a prion za znižanje vojnih izdatkov, ker morajo biti v skladu p potrebami obrambe naroda. Nadalje ie izjavil, da o prepoved izdelovanja orožja in zasebne trgovin? z croz-jem ter prav tako tudi 40urni delovni problemi mednarodnega značaja, podržavljena* varovanja in odkup železnic pa sta v tem trenutku zaradi finančnih težkoč še ne-;zv>c:l iva Radikalni socijalisti so oripravlje-ni pristati na istodobno in kontrolirano razorožitev pod p°2oiem. da pri tem ne bo trpela varnost Francije. Radikalno - socialistična stranka ie pripravljena sodelovati^ socijalisti 7.a dosego proračunskega ravnotežja in političnega miru ter gospodarskega sivi razuma z inozemstvom. Izvršilni odbor radikalne stranke ie sprejel dnevni red. ki odklanja vsako zvezo s okrajno desnico, stranka pa ie pripravljena sodelovati v vladi z vsemi pravimi republikanci. Pariz. 1. junija s Načrt za sestavo levičarske vlade, ki bi se opirala na socialiste in radikale je padel v vodo. Socialistični kongres je danes sprejel na znanje odgovor radikalne stranke na socialistične pogoje za sodelovanje v vladi in soglasno sklenil da je smatrati pogajanja s tem za izjalovljena in zaključena. Leon Blum je poročal v svojih razgovorih s Herriotom in ugotovil. da imajo radikali in socialisti v vprašanju razsodiščne-ga postopanja, bančne kontrole in zaščite vlagateljev in brezposelnih ena.ke nazore, da pa glede znižanja izdatkov za vojsko, ukrepov za izravnavo državnega proračuna, prepovedi zasebne trgovine z orožjem, uvedbe 40 urnega del ovni k a in podržavljanja zavarovalnega sistema ter prometnih sredstev ž njimi ni mogoče doseči sporazuma. Na predlog poslanca Renaudela je bil nato sprejet dnevni red, ki ugotavlja, da je treba smatrati podajanja z radikalnimi socialisti za zaključena in je s tem rešeno tudi vprašanje vstopa socialistov v vlado. V političnih krogih pričakujejo sedaj, da bo Herriot sestavil vlado iz radikalov in zastopnikov srednjih strank, ki bi jo v gotovih okoliščinah podpirali tudi socialisti. Sklicanje svetovne gospodarske konference Sklicala jo bo Angliia sporazumno z Zedinjenimi državami - Vsa politična vprašanja bodo izločena London, 1. junija č. Washingtonska vlada je v pretekli noči po daljši konferenci, k: se je je udeležil tudi Hoover, naročila londonskemu poslaniku Mellonu, naj sporoči angleški vladi, da so Zedinjene države sorejele angleški rredlos: za sklicanje svetovne gospodarske konference. Ameriška vlada -e je za to konferenco odločila po angleškem pozivu, ki ga ji je dostavil an-g'-;ški poslanik v Washingtonu. Anglija, namerava namreč sklicati svetovno konferenco za stabilizacijo svetovnega trga. Ameriški poslanik v Londonu Mellon je po dobljenih navodilih obvestil angleško vlado o ameriškem odgovoru, ki se glasi, da se bo ameriška delegacija aktivno udeležila konference, ker je washingtonska vlada mnenja, da je taka konferenca zelo potrebna za ublažen je posledic svetovne gospodarske krize. Na tej gospodarski konferenci se ne bodo smeli načeti problemi vojnih dolgov, reparacij in razorožitve, marveč se bodo morale vse razprave nanašati zgolj na gospodarstvo. Angleška vlada bo stopila sedaj v stike s francosko, italijansko in ostalimi prizadetimi vladami. Finančne težkoče Zedinjenih držav Državni primanjkljaj znaša 285 milijonov — Nujen poziv Hoovra za uvedbo novih davkov in zmanjšanje izdatkov VVashington, 1. junija d. Predsednik Hoover je včeraj v nasprotju z dosedanjimi običaji odšel v Kapitol in je osebno stopil pred senat z govorom, v katerem se je zavzel za uvedbo prometnega davka, da bi se pckril primanjkljaj v proračunu, ki znaša 285 milijonov dolarjev. Hoover je poudarjal. da zbuja zavlačevanje odobritve ukrepov za zmanjšanje državnih izdatkov in povečanje dohodkov skrbi, ali bo megla vlada še nadalje izvrševati svoje obveznosti. Te skrbi so vplivale tudi na inozemske države, ki poznajo po izkušnjah posledice neuravnoteženega proračuna. Predsednik Hoover je pripomnil, da so se ameriške zlate rezerve v zadnjih tednih znatno zmanjšale in da stoji dolar v inozemstvu pod pariteto. To stanje se mora končati, da ne bo ameriško prebivalstvo doživelo hude iz- gube, ki bo še bolj zavlekla gospodarsko obnovo. Položaj zahteva nove žrtve. V zadnjih dneh so nastale posebne razmere. Neprestano nazadovanje v Zedinjenih državah se je zelo pospešilo ter vpliva deloma na finančni program vlade. Opaža se naraščajoča bojazen, ki se ne omejuje zgolj na inozemske države in ki se zrcali tudi v zmanjšanju gospodarske podjetnosti ter naraščanju brezposelnosti v Zedinjenih državah. Za solidno izenačenje proračuna je Hoover končno priporočal, naj se poleg uvedbe prometnega davka zmanjšajo izdatki za 400 milijonov dolarjev. Finančni cdoor senata je uvedbo prometnega davka ponovno odklonil z 12 glasovi proti 8, dovolil pa je druge davke, da bi se pokril proračunski primanjkljaj 285 milijonov dolarjev. Rumunska vladna kriza Kniljev mandatar Titulescu bo skušal sestaviti vlado narodne koncentracije ali pa volilno vlado — Vesti o ponudbi liberalcev litvah na podlagi doseženih uspehov lahko sestavila svojo vlado. Prihod Titulesca v Bukarešto je napo- Bvkarešta, 1. junija d. Kralj Karol je Ion jonskemu poslaniku Titulescu, ki se sedaj mudi v Montreauxu, brzojavno sporočil demisijo vlade prof. Jorge ter ga naprosil, naj se takoj vrne v Rumunijo. Gotovo je, da bo kralj poveril sestavo nove vlade Titulescu. ki bo v skladu s kraljevo željo ponovno skušal sestaviti vlado narodne koncentracije, če se mu to ne bo posrečilo, bo skušal sestaviti volilno vlado. Narodna koncentracija, ki jo smatra kralj kot poslednji cilj, bo morda po novih vo- vedan za petek. Snoči se je razširila tudi vest o novi možnosti rešitve vladne krize. Predsednik liberalne stranke Duca se je namreč izjavil pripravljenega, da prevzame novo vlado sam s svojo stranko brez koalicije z drugimi političnimi skupinami. Izjavil je tudi, da ima že izgotovljene načrte za rešitev vseh obstoječih vprašanj. Politična napetost na Madžarskem Ultimativne zahteve agrarcev — nistra — Nevarnost Budimpešta, 1. iunija. g. V notranjepolitičnem položaju Madžarske je nastala nepričakovano velika napetost. V Bethle-novi vladni strank; organizirani mali posestniki so postavili ministrskemu predsedniku olfmativne zahteve, ki se ticeio v glavnem finančnih vprašanj. Pred vsem gre za zn žanie obrestne mere. ureditev kmetskih do'zov. zvišanie cen žita in drugo. Ker so te zahteve naperiene neposredno oroti fi nančnemu mirrstru. 'e minister Korany, po trditvah v političnih krogih, zaradi trdo-vratnosti malih posestnikov ozlovolien ponudb ministrskemu predsedniku svojo ostavko. Njegova demisiia n ibila sprejeta, toda Korany je izjavil, da v nobenem primeru, dasi bo ostal na svojem mestu, ni priprav- Odklonjena demisija finančnega mi-razkola vladne stranke Ijen podpirati zahtev agrarcev, posebno še glede zvišanja cen žita. Ministrski predsednik je bil včeraj in danes dvakrat v avdijenci pri državnem upravniku, kar je izzvalo v javnosti veliko pozornost V političnih krogih zatrjujejo, da le tudi on ponudil svojo ostavko, ki pa prav tako ni bila spreieta. Dopoldne in popoldne so se vršila pogajanja med ministrskim predsednikom in agrarci. ki so dosledno nepopustljivi jn izjavljajo, da bodo v primeru, če niihove zahteve ne bodo sprejete, izvajali posledice, izrekli vladi nezaupnico ter izstopili iz enotne stranke. Zarad' tega se je lotil končno tudi grof Bethlen posla, da bi preprečil grozeči razpad svoje stranke. % PROVIZORIČNA DESNIČARSKA VLADA V NEMČIJI Sestavljena je iz kroga Hindenburgovih osebnih zaupnikov — Glavno besedo bodo imeli veleposestniki, veleindustrijalci in generali Berlin, 1. junija čg. Designirani državni kancelar Franz von Papen je imel danes celo vrsto konferenc z zastopniki desničarskih strank, ki pridejo v poštev za sestavo novega kabineta. Papen je proti večeru Hindenburgu že predložil listo novih ministrov, tako da domnevajo politični kregi, da bo nova vlada še nocoj postavljena. Pa-penova vlada se ne bo naslanjala na parlamentarno večino. Zaradi tega je politična javnost mnenja, da bo njena glavna naloga razpust parlamenta in razpis novih volitev. Papen je popoldne zaključil razgovore z vsemi osebnostmi, ki pridejo v poštev kot člani nove vlade. Pred vsemi je general Schleicher pristal na prevzem državnega obrambnega ministrstva. Londonski poslanik von Neurath, ki je že na poti v Berlin. je Papenu brzojavno sporočil svoj pristanek za prevzem zunanjega portfelja. Berlin. 1. junija, s. 01) 9. zvečer je bil Papen drugič pri Hindenburgu. ki je ob tej pri-likj podpisal dekrete o imenovanju nove vlade. Sestavljena je tako-le: državni kancelar: Franz von Papen; zunanji minister: von Neurath, dosedanji poslanik v Londonu: notranji minister: baron Gavl; vojni minister: general von Schleicher; gospodarski minister: prof. Warmbold; minister za prehrano: baron Braun; prometni minister: Eltz von Rubenach: minister za delo: dr. Gordeler, dosedanji župan v Leipzigu; pravosodni minister: dr. Gflrtner, bivši bar varskj jnstični minister. Finančno ministrstvo še ni zaseden«, ker so odklonili sprejem vsi. katerim ga je Papen ponudil. Imenovanje nove vlade jp bilo objavljeno ob lft. zvečer; ministri bodo prevzeli v tekn jutrišnjega dne po^le od svojih prednikov. Od dosedanjih članov BriiningoTe vlade ni ostal nobeden v Papenovem kabinetu. Papenovi načrti Berlin, 1. junija, s. Papen je izdal geslo, da bo imela nova vlada nalogo nadaljevati stvarno delo Briiningove vlade. Centrum in bavarska ljudska stranka se bosta pri glasovanju o nezaupnici naibrže vzdržala glasovanja. V tem primeru bi dobila vlada v državnem zboru pičlo večino, s katero namerava delati do poznega poletja, ker so narodnim socialistom obljubljene za september aii oktober nove volitve. Vprašanje, ali bo Papenova vlada padla takoj v parlamentu, bo odločil centrum. Smatra'o, da ni izključeno, da centrum na morebitno nezaupnico Papenovi vladi za sedaj ne bo pristal. ker hoče doseči razpust državnega zbora šele nekako v šestih tednih, tako da bi se nove volitve vršile jeseni. Državni zbor ne bo sklican Berlin, 1. junija č. Konferenca šefov političnih strank je včeraj zavrnila vse predloge treh opozicijskih strank, ki so zahtevale, da se 6. jun. sestane parlament. Predsedniku parlamenta Loebeju so dali pooblastilo, da skliče parlament, če bi hotela nova vlada podati svojo izjavo, če pa bi vlada tega ne želela, tedaj bo moral Loebe znova sklicati konferenco šefov. O volitvah sodijo politični krogi, da se bodo vršile pričetkom meseca septembra. Odmev v nemškem tisku Berlin, 1. junija, g. Vest o sestavi nove vlade je bila v nemškem tisku spreieta zelo hladno. Desničarski listi sicer povoljno komentirajo okoliščino, da je Papen dobil mandat za sestavo novi vlade, vendar še ne zavzemajo določenega stališča. 0kolno9t, da je Hindenburg takoj poveril Papenu mandat za setavo nove vlade in da je ta takoj nato objavil listo novih ministrov, je dala listom povod, da so začeli domnevati, da je bil pre-okret v Nemčiji že v naprej določen in da ga je državni predsednik pripravil že pred štirimi tedni. Naciionalni »Lokal Arzeiger« pravi, da bo bodoča vlada vlada naciionalne koncentracije. pri čeme^.oa ne misli na koncentracijo strank, man^lfcna koncentracijo nacijonalnih elementov ^jjjkavno ie. dodaia list. da je državni predsednik dal vodstvo politike roke onim Hud»m. ki izhaiajo iz ožjega krosa njegovih osebnih znancev, ki so mu vedno na razpolago. Niti naciionalna stranka, niti stranka naciionalnih sorijalistov nista izvajali nikakršnega vpliva na sestavo novega kabineta. Desničarska »Borsen Zeitung« pravi, da se ie državni predsednik po pravilnem spoznanju položaja, ki ga ni bilo več mogoče zavlačevati, odločil in aktivno posegel v politični razvoj. »Deutsche Allgemeine Zeitung« se vprašuje. kakšno stališče bo zavzel centrum napram novemu kabinetu. List meni, da je verjetno. da bo cpntrjm ostal v rezervi. Levičarska »Vossische Zeitung« kritično konstatira. da je Hindenburg svojo odločitev na tihem pripravil že štiri tedne prej. 2e takrat je sklenil, komu bo poveril vodstvo državne politike. Papena mu ni nibče priporočal, najmanj pa voditelji centruma. Levičarski tisk ugotavlja, da bodo novo vlado podprli nacijonalni socijalisti. če bo vlada ukinila prepoved njihovih formacij, kar se zdi zelo verjetno. Reakcija borze Berlin, j. junija g. Berlinska borza je doživela danes hausse kakor je ni bilo že več let. Vedno večji krog občinstva je zajela psihoza strahu, da bo nova vlada popustila pritisku veleagrarcev za znižanje obrestne mere. Strah pred valutnimi eksperimenti je povzročil psihozo nakupovanja. Domače in inozemsko občinstvo skuša spraviti svoj denar na varno in kar na slepo kupuje razne vrednostne papirje. Sodba v Parizu Pariz, 1. junija, č. »Petit Parisien« raz-motriva o nenadni novi situaciji v Nemčiji. Pri tem pravi, da je nepričakovano naglo imenovanje novega kancelarja Papena imelo prav poseben namen. Hindenburg je hotel s tem preprečiti, da bi predolga vladna kriza preveč ne vznemirila pariških, londonskih in washingtonskih političnih krogov. Hotel je s tem doseči tudi to, da bi bila nemška vlada redno zastopana na bližnji lausannski konferenci. V vsakem primeru, pravi list, pa je Papenova vlada prehodnega značaja. »Matin« izraža mišljenje, da bo Papenov kabinet le težko zastopal Nemčijo na mednarodnih konferencah, ker si ne bo mogel pridobiti prave avtoritete. »Echo de Pariš« je mnenja, da bo nenadni preokret v nemški politiki izzval slabe posledice. List dodaja, da mora sedaj Francija pokazati primerno energijo. Radikalna »Ere Nouvelle« izraža skrb za svetovni mir in pravi, da mora Francija sedaj v interesu tega miru še bolj vztrajati pri svojih pravicah. „Most za Hitlerja" London, 1. junija, č. Ves londonski tisk se bavi z vprašanjem Papenovega kabineta. Vsi listi pravijo, da je Papenova vlada prehodnega značaja. »Daily Telegraph« označuje Papena kot monarhista, ki nima nič skupnega z demokracijo. wDaily Ex-press« sodi o Papenovem kabinetu, da predstavlja most, po katerem si bo Hitler priboril nemško državno oblast. Po njegovem mnenju bo Hitler pri jesenskih volitvah v vsakem primeru zmagal. V Italiji so zadovoljni Rim, 1. junija, g. Italijanski tisk z odobravanjem spremlja razvoj dogodkov v Nemčiji. »Corriere della Sera« naglaša v svojem uvodniku, da sta neposredno posredovanje Hindenburga in sestava prehodne vlade preprečila revolucijonarne razprtije v Nemčiji. Dogodki v Nemčiji ne smejo povzročati skrbi nobenemu prijate- lju miru. Pravi sovražnik miru v Nemčiji je komunizem. Hitler in njegovi rmstaši, ki skušajo učvrstiti režim v Nerrjiji, dajejo kot dobri Evropci garancije za to, da versaillske mirovne pogodbe ne bodo ogrožene. Oficiozno glasilo ital:janskega zunanjega mi strstva »Giornale d' Italia« smatra notranji razvoj v Nemčiji za korak naprej v razčiščenju in pomirjanju Nemčije in s tem tudi vse Evrope. Gospodarsko urejena in politično pomirjena Nemčija pomeni novo uvrstitev tega pomembnega gospodarskega trga v celokupno evropsko gospodarstvo. Razen tega bo ojačena Nemčija uspešen jez proti boljševizmu in anarhiji. Amerika nima zaupanja v Papena New York, 1. junija g. ?New York Herald Tribune«; nastopa zelo ostro proti Papenovi vladi. List jo označuje za vojaško vlado in očita ob enem državnemu predsedniku Hindenburgu, da se je povrnil k metodam, ki spominjajo na predvojni pruski duh. Von Papen ne more uživati zaupanja Amerike, ker se v Washingtonu še prav dobro spominjajo Papenovega dek>-vanja, ko je bil vojaški ata.še v Zediinjefrh državah. Ti spomini pa niso dobro priporočilo. ★ Franz von Papen Designirani državni kancelar Franz von Papen v širši nemški javnosti ni mnogo znan, dočim je bilo v poučenih krogih že dalj časa znano, da spada v ožji krog Hindenburrovih osebnih zaupnikov. Papen je po rodu \Vest-falec. Star je 53 let. Do prevrata je bil aktiven oficir ter je prvo leto svetovne vojne služboval pri nemškem poslaništvu v Wa-shingtonu kot vojaški ataše. Takrat mu je bila na nejx>iasnjen način ukradena aktovka, v kateri je imel mnogo, za Nemčijo zelo kom-promitirajočih spisov, ki so na ta način prišli v roke nasprotnikom Nemčije. Tj so dobljene spise spretno porabili za razkrinkanje nemškega militarizma in imperijalizma in ž njimi silno podprli propagando za priključitev Zedinjenih držav k protinemški fronti. F'apen je bil seveda iz Amerike odpoklican in je nato služboval pri raznih nemških vojnih edinicah. po prevratu pa ie slek.-l voia-ško suknjo. Živahno se je začel udeleževati v političnem življenju; igral ie veliko ulogc zlasti v desnem krilu katoliškega centruma. Do zadnjih volitev je bil tudi poslanec v pruskem deželnem zboru, proti vodstvu svoie stranke je bil skoro vedno v opoziciji, ker mu je očital, da je preveč levičarsko usmerjeno. Velik vpliv pa ima na »Germanios, glavni centrumaški list; tudi nedavna sprememba v vodstvu tega lista se pripisuje njemu. Smernice turške zunanje politike Ministrski predsednik Izmet pasa o svojih obiskih v Moskvi in Rimu - Korektnost in lojalnost turške mednarodne politike - Obisk v Atenah Atene, 1. junija. A A. Davi sta prispela v Pirej in potem v Atene turški ministrski predsednik Izmet-paša in zunanji minister Tevfik Ruždi-bej. Grška vlada je priredila turškima ministroma svečan obed v hotelu »Grande Bretagne«; obeda so se poleg drugih udeležili predsednik vlade Papanasta-siu, bivši predsednik vlade Venizelos in biivši zunanji minister Mihelakopulos. V razgovoru z novinarji je Izmet-paša izjavil, (k je s svojim potovanjem po Italiji in s sedanjo fazo italijansko-turškčga prijateljstva zelo zadovoljen. Na vprašanje novinarjev, kaj pravi ra pisanje pariškega »Tempsa«. ki je naglasi*! istooasnost potovanja turških ministrov v Moskvo in v Rim. je predsednik odgovoril, da ie smer turške zunanje politike v vsakem oziru korektna in da ®o njena sredstva jasna in odkrita. »Moja pot v Moskvo«, je rekel Izmef-paša, »ni v nikaki zvezi s potovamecn v Rim Oba obiska sta bik dogovorjena že pred letom dni in so bili vsi zainter tirani einitelji obveščeni o idejah, kr, so nas vodile pri tej politiki. Obe potovanji sta bili neodvisni drugo od dmgega: namen jima .e bil okrepitev naših odnosaie-v z Ritsijo oa eni in z Italijo na drugi strani«. Na pripombo novinarjev, da vidMo nekateri listi v raznih dogrvorih med Turčijo in Rusijo tudd še kaj drugega, je Izmet-pa ša odgovoril: »Zagotavljam vam. c« nismo ne v Mo skvi ne v Rimu skleni'i ničesar, kar še ne bi bilo objavljeno«. Neki jugoslovenski novinar je °P o zori I Izmet-pašo na pisanje italijanskih listov, ki pravijo da je bilo potovanje Izme'-paše krona fašistične oolitikc na bližniem v 'h> du. Na to je odgovori! predsednik turške vlade: »Izrecno moram nag'! s si ti. d« naša pot v Rim ni bila naperjena orot' nebeni državi in v tei smeri Midi n- bilo mkak-h razgovorov Naša polif ka 'e ois<"!j in Hočemo živeti v prijarei'stvu i vsem1 na brez razlike Ce je itfliiansk- tisk naglv ša' v zvezi z našim obiskom v Rimu uspeh fašistične politike, je hotel s tem oo^i^ti da so naši sedanji priiatelisk- odn iš-ij: ■ Italijo dobili dovršeno obliko pod vlado Na vprašanje istega depisnika, ali oe obstoji med turško balkansko politiko in potovanjem turških ministrov v Rim kak so ) protislovje, je Izmet paša odgovoril: »Med našo balkansko politiko in oiVko sporazuma z Italijo ne vidim nikakega pro tislovja. Razumljivo je. da smo 6e v razgovorih z gg. Mussolinijem in Grandijem dotaknili tudi vprašanja balkanske unije, toda izjaviti smem. da ni bil v tem pogleia od italijanske strani izražen nikak poin;s ek. Naglasiti moram, da ie naša polit ka do naših sosedov kakor tudi do drugih balkanskih držav popolnoma samostojn i daiič od kakšnih posebnih zvez in brezpogojno lojalna in miroljubna«. Svoj odgovor jugosloslovenskemu novinarju je Izmet-paša zaključ'1- z besedam.: »Hotel bi prepričati jugoslovensko p.viTst. da naša politika ni naperjena prod nikomur. Naša politika ni politika blok >*> ne_'o je politika miroljubnega mednarodnegd s^-delovan ja«. Angora. 1. junija, g Uradno por,.ča:o, da je italijanska vlada ob priliki zadnjega obiska ministrskega predsednika Izmet paše sklenila, da bo dovolila Turčiji posoi'lo v iznosu treh milijonov funtov ste*Vngov Polovico tega zneska bo dobila turška v'a-da v inozemskih devizah, drugo po ^v oo pa v blagu i.z Italije. Napredovanje učiteljev Beograd 1. junija, p. Z odlokom ministrstva prosvete so napredovali v VII. po-ložajno skupino naslednji učitelji, odnosno učiteliice: Cirila Zupanec v Ribnici. .Tosi-pma Beljan pri Sv. Petru. Ljudmila Rane v Ljubljani. Marija Cimperman na Polzeli, Viktorija Rant v Šmartnem. Alojzij Ivane-tič v Novem mestu. Amalija Zajec v Smuki. Stanko Vičič v Mozirju. Antonija Jev-šenak pri Sv. Lovrencu. Antonija Čok v Kočevju. Ciril Hočevar v Mariboru Irena Jan-Pečnik v Ljubljani. V VIII. pc'ožij-no skupino sta napredovali. Angela P.ihor v Šmarju pri Jelšah in Matilda Kardiš v Dragi. V VI. položajno skupino t sta napredovala Iva Ukm=>r na Viču m Janko Drač v Jareaiini. Turški poseti Izmet paša. predsednik turške vlade, ter Tevfik Ruždi bej. vnanji minister, sta s svojim velikim spremstvom zapustila Rim ter se podala na povratek v Turčijo. S tem se je zaključit veliki ooset turške delegacije v Italiji, ki je vzbudil tem večjo pozornost, ker. je bila prav ista delegacija, samo da v večjem obsegu pnšla ravnokar iz stičnega poseta, ki je veljal sovjetski Rasni. Zato ni čuda. da se je v zvezi z obema nosetoma pomaknilo močno v ospredie razpravljanje o odnošajih med Rusijo, Turčijo in Italijo. Na rimskih konferencah je bila podaljšana pogodba o prijateljstvu ter razsodišču med Italijo in Turčijo. Vendar je bilo samo za podpis take zadeve skoroda preobilno spremstvo, zato pač ne gre, da bi turškemu posetu pripisovati samo formalni pomen. Res pa je tudi, da se diplomatskim potovanjem v naših časih pripisuje zelo pogosto jako velik pomen, pa se kasneje izkaže, da ga niso imela, marveč, da .ie šlo pri njih samo za akt vljudnosti ter diplomatski običaj ali kvečjemu za poskus kakega pomembnejšega aranžmana, ki pa je Ostal samo poskus. Eno se zdi prav gotovo: turška delegacija je potovala najprej v Moskvo in potem v Rim močno, če ne poglavito iz gospodarskih nagibov. O tem priča že njena sestava, saj je bilo v njej, zlasti pri posetu v Moskvi, obilo gospodarskih strokovnjakov: res so prišla poročila, da se je turška delegacija \ Moskvi dogovorila za posojilo, k: ga dob; tamkaj Turčija, toda v taki obliki. da prejme ruske izdelke, vrača pa siro-vine. Tudi v Rimu se je dogovorilo tesnejše gospodarsko sodelovanje in postavila se je v načrt mešana komisija, ki naj preučuje in regulira gospodarske stike ter pripravi novo trgovinsko pogodbo, kar pomeni seveda dejansko še večjo afirmacijo italijanskih izdelkov ter kapitala na turških tržiščih. Če se bodo potrdile vesti o italijanskem finančnem posojilu Turčiji, je treba še počakati. Dalje je zelo značilno, da se je turška 'delegacija izredno zanimala za socialne, gospodarske ter politične uredbe, tako v Moskvi kakor v Rimu. Imela je za to v Rusiji in v Italiji obilo prilike, saj pomenita sovjetski in fašistični gospodarsko-politični s;stem pač mnogo svojevrstnega, kar zanima tudi delegate iz države, kakoršna je Turčija, kjer se prav tako celotno življenje reformira močno racijonalistično in na izredno radikalen način, dasi seveda na povsem drugačnih osnovah. Nekateri komentarji so hoteli videti zlasti v moskovskem posetu nagibe tudi take vrste, kakor da bi se hotela moderna Turčija prepričati, koliko bi mogla posneti sovjetske gospodarske in politične sisteme v svoji nadaljnji reformni akciji. Opazilo pa se je, da so se turški delegatje tudi v Rimu jako zanimali za uredbo fašistične stranke ter sploh fašističnega sistema. No. in končno je.gotovo važen tudi politični moment, ki prihaja v poštev Italija si prizadeva že vso povojno dobo, da zbere v bližnjen orijentu in v iužno-vzhodni Evropi na svojo stran čim več držav ter uredi s tem nekak sistem držav, ki naj bi se pod njenim vodstvom uveljavljal v mednarodni politiki. V tem pogledu je bil uspeh najlažji v Madžarski in do neke mere v Bolgariji. ali mnogo manjši na Grškem ter na Turškem. To je tudi razumljivo. Dočim so v Budimpešti ter v Sofiii zelo dovzetni za politične mot've, ki pomenijo pomoč njihovim agresivnim težnjam v odnošajih do nekaterih sosedov, niti v Atenah, niti v Ankari takih motivov ni, zato prijateljstvo z Italijo ne more vzbuditi agresivnih stremljenj zoper katerekoli sosede. V tem je prav važna razlika, ki nas uči, da moramo prijateljstvo med Rimom in Ankaro ter vzemimo še Atenami ali končno Moskvo, premotri-vati drugače, to je. da ne pomenja nikakršnega vznemirjenja za druge. Saj je vrh tega gotovo, da želi imeti Italija čim več gospodarskih koristi in ugodnosti od svojih političnih prijateljstev na vzhodu. Turčija se je vsa koncentrirala na mirno preoblikovanje svojega notranjega ustroja, opustila ie vsakršne agresivne namere napram sosedstvu in se trudi z uspehom, da si napravi vse svoje sosede za prijatelje. To težnjo ji moramo priznati in tudi uspehe. ki jih ima pri tem, saj se je sporazumela z Rusijo in z Grčijo, ki se nekdaj prav gotovo nista mogli šteti med njene prijatelje; enako velja tudi glede Italije. V svojem odporu do povojnega evropskega sveta ie Turčija ostala celo v izredno tesnem prijateljstvu z Rusijo; tudi v Društvo narodov ni stopila. Prav v zadnji dobi pa se je pričela pripravljati, da se vendarle priglasi v Ženevi. Nekateri komentarji so hoteli v tem videti enega poglavitnih nagibov za potovanje v Moskvo, ki naj bi se sama pridobila za sličen korak. Pač pa moremo reči, da ima tudi Rusija spričo na-pentosti na Daljnem vzhodu mnogo interesa na tem, da čim bolj utrdi prijateljstvo na turško stran. Zdi se po vsem tem, da Je neutemeljeno govoriti o turško-rusko-italijanski zvezi, dasi ne more biti dvoma o napredujočem sodelovanju med temi tremi državami. Ali podoba je. da je težišče na gospodarsko-trgovinskem področju. Kolikor je soglasja in sodelovanja tudi v političnem območju, je vendarle pretežno pozitivne prirode, ne da bi se dalo izkoristiti neposredno zoper druge mednarodne politične sisteme. Močni momenti proti Ljubinkoviču Vedno več okoliščin vzbuja sum, da aretirani Ljublnfcovič ni tako nedolžen, kakor so prvotno mislili Beograd. 1. junija p. Preiskava o poizku-Šenih bombnih atenta- h v Beogradu še ni prišla do zaključka. Poncija je odkrila sicer že zanimive podrobnosti, ki pa j'h fiuva v interesu nadaljnje preiskave še v tajnosti Vedno bolj pa se pojavlja sum zoper aretiranega Jelisija Ljubinkoviča in vse kaže, da on a, 1. junija. AA. V zvezi s francoskim predlogom z dine 5. februarja t 1., ki se nanaša na določitev ofenzivnega značaja letalskega orožja, je letalski odbor razorožitvene konference včeraj izvolil poseben pododbor z nalogo, da prouči predloge posameznih delegacij. Za ustanovitev tega pododbora je glasovalo 25 delegatov, proti so se izjavili delegati Nemčije, Italije in Rusije. Varčevanje v Angliji London, 1. junija. AA. Lord Snovvden, ki je bil lani, ko je pritisnila gospodarska kriza, angleški finančni minister, je imel včeraj govor, v katerem je nagla6il, da sicer gospodarska kriza popušča zelo počasi, vendar niti najmanj ne dvomi, da ne bi kmalu popolnoma minila. Govoreč o angleškem varčevanju je Snowden rekel: Varčevanje se je med pre-Vvalstvom silno ukoreninilo navzlic velikim novodobnim priložnostim za izdajanje denarja. V prvih štirih mesecih letos se je povprečno prodalo za petdeset odstotkov več hranilnih vrednostnih papirjev kakor v istem razdobju 1. 1928 Skupno se je do 30. aprila t. 1. prodalo 1089 milijonov komadov hranilnih vrednostnih papirjev v vrednosti nad 857 milijonov funtov. Zaupnica novi belgijski vladi Bruselj, 1. junija AA. Parlament je sprejel s 101 glasovi proti 73 dnevni red. ki izreka zaupnico vladi. S tem je bila zaključena debata o deklaraciji nove Renkinove vlade. Francosko posojilo Beleiji Pariz, 1. junija d. Pogajanja med francosko in belgijsko vlado za novo posojilo v znesku ene milijarde francoskih frankev so tik pred zaključkom. Posojilo, ki naj bi ga prejela Belgija, bo izdano al pari ter se bo obrestovalo po 5.5 odstotkov. Sedež zveze brezbožnikov se je preselil v Moskvo Moskva, 1. Junija AA Mednarodna zveza brezbožnikov. ki je Imela doslej svoj sedež v Berlinu in ki je morala zaradi prepovedi, izdane od nemške vlade, zanustiti Nemčijo, se je preselila v Moskvo. Zveza namerava kasneje svoj sedež prenesti v Prago ali pa v London, ako temu oblastva / teh dveh držav ne bodo ugovarjala. Sklicanje Narodne skupščine Beograd, 1. junija. M. Za ponedeljek dne 6. t m. je sklicana seja Narodne skupščine. Seja se bo pričela ob 11. dopoldne in se bo bavila zgolj z določitvijo dnevnega reda prihodnje seje. Seje senata še niso skl cane. po vsej priliki pa se bo senat sestal v četrtek 9. t. m Pred senatom se. kakor znano, nahaja zakon o pobijanju draginje. Olaji sanje izvoza našega lesa v Alžir Beograd, 1. junija. AA. Na podlagi dekreta francoske vlade z dne 31. decembra 1931 o kontingentiranju uvoza lesa v Francijo in Alžir je bil izdal generalni guverner Alžira dekret, ki določa globalni kontingent za uvoz lesa v Alžir. Ta kontingent znaša 18.000 ton za orvo tromesečie 1932. Ker je tak način globalnega kontingenti-ranja uvoza našega lesa v Francijo neugoden za naše izvoznike, se je minister za gozdove in rudnike obrnil v začetku aprila t 1. na predsednika ministrskega sveta s prošnjo, naj bi se dosegla izprememba dekreta alžirskega guvernerja, tako da bi se kontingenti, če se že uvedejo, obračunavali individualno za vsako izvozniško državo, in da bi se Jugoslaviji dovolil letni kontingent v isti višini, ki je bila določena oktobra lanskega leta v Parizu na konferenci zastopnikov francoske vlade in zastopnikov našega ministrstva za gozdove in rudnike ter prizadetih korporacij -z naše države. Pa zaslugi te intervencije se dosedanji dekret o kontingentiranju uvoza lesa v Alžir z novim dekretom alžirskega guvernerja iz-premeni. Ta dekret uveljavlja sistem posebnih kontingentov ob individualnih dovoljen njih za uvoz, ki jih bo dajala posebna, v ta namen ustanovljena komisija. Za drugo tromesečje t. L so kontingenti dovoljenega uvoza lesa v Alžir takole razdeljeni: Nemčija 99 ton, USA 834 ton. Italija 2T13 ton, Poljska 884 ton, Rumunija 1075 ton. Švedska 42S8 ton, Češkoslovaška 174 ton, Jugoslavija 12.638 ton, vse ostale države 1000 ton. Kontingenta za Holandijo in Finsko sta že za vse leto 1932, kontingenta za Rumunijo in Češkoslovaško pa za dra?® tromesečie popolnoma izčrpana. Kontingenti za uvoz lesa y Alžir se bodo v bodoče določevali ob koncu vsakega tro-mesečja. Pri tej priliki se bo ugotovile, ali je bfi kateri kontingent prekoračen a3 pa še neizčrpan. Neizčrpani kontingenti lesa iz posameznih držav preidejo avtomatično v naslednje tromesečje, in se za toliko povečajo, med tem ko se prekoračeni kontingent v naslednjem tromesečju za prebitek zmanjša. Alžirski uvozniki lesa bodo po odredbi alžirskega guvernerja svoje potrebe po lesu sporočili alžirski vladi. Te potrebe bo proučila posebna komisija, ki bo presodila in odločala glede individualnih dovoljenj za uvoz lesa v Alžir. Strupen ljubezenski napoj Banialuka, 1. junija, n. Danes je banja-lušika policija aretirala 551etno ženo štefico Longrškovo. Bivala je nekaj časa v Zagrebu, pred tremi leti pa se je preselila v Ba-njaluko, kjer je ljudem razlagala na karte im jrm prodajala razna zdravila. Dne 26. aprila se je zglasila pri njej družina C a _fSa in sicer Martin, njegova žena Terezija m tri pastorke Albina, Jože-fina ki Ana. Zadnji dve sta se nameravali poročiti, ker sta pa njuna zaročenca odhajala k vojakom, sta zahtevali od stare Longrskove ljubezenski napoj. Starka jima je res dala neko tekočino, kmalu po tem pa sta pričeli Albina in Jožefina kazati znake umobol-nosti. Bolezen se je razvila tako daleč, da sta večkrat begali goli po cestah. Včeraj so se pojavili znaki umobolnosti tudi pri očetu m materi, ker je starka naročila, da mora vsa družina jemati ljubezenski strup. Oružino so spravili k zdravnikom, ki upajo, da bodo s protistnrpi izzvali reakcijo in rešili vse štiri bolnike. Bolniki so sedaj v boln:šnicL Vlom v novomeškem sodišču Novo mes/o, 1. junija. Davi ob 630, ko so pričeli kaznjenci čistit: sodnijstke prostore, so naleteli v sobi št. 18, v kateri je urejen blagajniški oddelek in katere vrata so bila priprta, na velik nered. O tem so obvestili službujočega paznika Knafeljca, ki je ugotovil, da je vo-lika vvertheiimska blagajna navrtana. O dogodku je takoj obvestil predstojnike, ki so pozvali na sodnijo orožnike. Ti so za-stražili vse poslopje. Iz Ljubljane je b'l nujno pozvan kriminalni uradnik, ki je dognal, da je vlomilec prišel v poslopje skozi okno sodnijske sobe št. 21. kjer je razbil steklo. Nato je odšel skozi stranska vrata v eksekucijski oddelek v sobi št. 20. in potem v sobo št. 19, odkoder je skušal vlomiti v sosedno sobo, v kateri je bil blagajniški oddelek. Ker so bila vrata okovana, je opustil svoj prvotni načrt in se je odpravil na hodn;k. odkoder je odprl vrata blagajniškega oddelka s silo. V prostoru je našel dve težki blagajni, lotil se je leve in jo načel na desni strani s »svinjsko nogo«. Ko je predrl glavno steno blagajne, je napravil še dve luknji v predale, z katerih je začel pobirati razne vrednosti. Blago, ki ga ni rabil aH ki bi mu moglo škodovati, je odvrgel, prilastil pa si je gotovino v znesku 3943.75 Din Našel je tu H i nakaznico, pripravljeno za danes, ko je bil plačilni dan. Nakaznica se je glasila na več ko 100.000 Din. Svoj posel je opravil zelo spretno; rabil je gumijaste rokavice. Frostore je zapustil po isti poti. po kateri ie prišel. V kupa pepela se poznajo od+i:-i njegovih čevljev; podpetnike je imel gum -jeve znamke »Palma«. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Večinoma oblačno, mestoma vetrovno, prehodno deževno, eventualno dež in nevihte. — Sitnacija včerajšnjega dne: Dervresiia prevladuje v vzhodni in zapadni Evropi ter nad centralnim koncinentom. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Malo spremembe; na jugu lepše vreme ka-kor na severu.