Einzelverkauispreis Шв ЛМ HamtpankenBotc Ktogantt, BkgmewkFlng Ш, Poatfacb U6 / BeBU^spreto (im wane aablbar) mooetUaii RM 1— faM Наме (etoeobUeatiista RM 0Л0 »wteBgeMMip AUiuetaBui^efi dec Zettung fttr den neohfotgeadeii Monet warden nar тећЖША md mr Ms Ж. dee iaofe&deo Monate angemommem KrMiAwrg, 31. Мтмг t9W. Soleslie britanske innanje polllike Protisiovia britanske diplomacije v iMblinH, Atenaii in Belgradu Hm. t. Izpoved hAega шгШ Тттдш, 30. januarja. Vlada Protoktorata Č* Mee In Moravske proglasa т viadai isfcvi, hi jo I* iisdal« o prMtki sprej«ma na Hrad-ianih T Pr»^ pred nemškim тки- Mrom za Češko in Moravako U - Ob»r gruppenffthrerjem in Oeoeralom der Polizel kaad Mermaim Frankom, aaova svečano na četa, t katerimi )e pred sedaj če tremi leti x«čela delo svofe oiMioTe. Znova izraža svoje prepričanje, da se more Evropa le z zmago Reiche rećitt končnoveljavnega pogina M * ga hočeta priprwvTti botjševlzeim in plu-tokrafiia. Okobwet, da ee vr&e trenutno hudi bog. na* ne mere odvrniti od naše politične polt M mo fo (pač spoznali kot pravilno Vemo, da s*a ra nač narod kekor za vso Evropo semo dve možnosti; pogin v polop'.i bclfSevi'^e povodni! alf s-p - • vero^roDa bodočnoet ■ amago Reicha. Za4o smo za obrambo naše domovine, ki se je pod močno zaščito nemških orožij grozote vojne dosleij skorai пмо dotaknil«, pripravljeni za vsako žrtev. Zagotavliamo v imenu če&ega naroda, da ne bomo popustili v izipolnjeva nj« naših nasproti POhrerj« in Reichu pro-ttovoijeo preveetife dolžnosti in da se bomo v uri nevarnocti eložno in vemo zastavili M nailogo, ki nem jo fe začrtala usoda v botM жа novo Bvropo. Pot ВопмтЦе v snžnost Hookholm, 30. januarja. Sovjetska porote-tnMca agencija Там objavlja sedal ceno, ca katero je brezvestna in brez častna klita po-UtUkov T Bukarešti prodala svobodo ronrun-%kega naroda boljševizmu. V emielu dne 16. januarja sklenjene pogodbe mora plačati Romunija v šeetih letih 300 miliionov dolarjev. Poleg tega mora dobaviti Sovjetski zve-x! za isto veoto sttrojev, nafte, žita in oet»l& proizvodov in sicer petrolejskih xa ISO mili-jonoT, žita, živine in lesa v vrednosti 54 mi-li4ooov, pomorskih tn rečnih ledi], etroiev ki železniških naprav pe »a 96 miliionov dolarjev. Came bodo izračunali po Indeksu ic 1. 193#. Po шгкој soviet!*! ртакМ Mo*kve ne bo j^,ojtal^D£i1<"li zahtevah. Kakor kaže tineki vedno nove povode in sred-stva. de tesneje pritegne rvoj vijak. Vsekakor j* bodočnost Romunije določena, po stala )e sužnja boljševlštih mogotcev v Krenjlju, iegublla je svojo čast in svobodo ker je odloMa orodje in Izdala evropsko po »l«tt*tVO. DtAreoinska krpa pepirja Br»Htl«va, 30. januarja. Ogrski zunanji minister Vajda je izjavil v radijskem nagovoru, da madžarskim Ogrom debrecinska po ogrskih Izdajalcih eklenjena pogodba o premir-N ae mor* biti nič drugega ko kos papirje bre* vrednosti. Niti en pravi Madžar ne bo prioiMl miro, dokler zemlja prednikov ne bo očiščena osovraženega sovražnika. Ta zdal podpisane sramotna listina zahteva tudi, da se postavijo divizije iz zasedene Ogr»ke, ki naj podpirajo boljševiftkl boj.* S tem ne z ah tevato ntC manj ko to, do se naj madžarski П)о*ј* prlellijo k uporabi sovjetskih orožij proti lastni naciji. Titova strahovlada v Kragujevm lagr*b, 30. januarja. V Kragujevcu *o tolo-vafl PO odhodu nemških čet mobilizirali vse moMte in tenske od 16. do 60. leta. Tamkajšnji komumisti »o bili dodeljeni Titovi diviziji črnogorskega tolovajskega vodje Davpetiča ter jih nameravajo uporalsit! v Grčiji. V ost a lem j* izbruhnila v Kragujevcu popolne anaAlja. Izropane so skoraj vse hiše. Pripada Ai irbekih narodnih oddelkov, orožniki državne itraže ter četnlki eo bili takoj uetre-Heni. Na Ograkvm, v ianuarju. Na Ogrskem #o aaiell torvtl plodovi trdih bojev prvih dni Kri ob t#&kl url prt prekopu Varvl« nI tekla laman. Pač )• po#tan#k, v katerega t* ta težki ocUek pokra|ia* prlmoral naše oklop n^ake, daJ tov|etik*mH vodstvu inožno«t, dm •e le nekoliko opomoglo od pree»n«£*n|A >• lilo uredilo med seboj pomešane skupin"' k da I# vrglo naeprotl nove sile s severa Vm odrešen## Mameeto da bi izpolnile svojo nalogo, ne inova za«HtavVtl, so bile nove sovjetske sili razbite ali aaane obkollene. In bodo km&li uničen«. Sedaj se še ne da pregledati, kc Uko odstrelov In predvsem koliko upleni« naga aH ип1£пп«да oroš^a Mlokupno pokt va bojišče med Donavo tai }#s«rom Velencz: Po#*bno veseli® ), irsrala osvoboditev nemških M«tml^kov. mili so ranjeni In bolni, ki Bera, 30. januarja. Londonska pogajanja o %a*aani državni obliki Srbije so sicer še davno odločena v korist Tita, razgovori pa se vleti«io š« najprej izključno v ta namen, da bi poskrbeli bivšemu kralju dober odhod. Ker srbski kralj Peter ni razumel britanske uslužnosti, so posegle vmes tri žene iz kraljeve okolice, in sicer kraljica mati (žena v Marseillu umorjenega kralja Aleksandra), nadalje mlada kraljica (za pol tucata let od Petra starejša grška priceslnja, ki je V daljnem sorodstvu z angleškim kraljevskim dvorom) in končno še njena mati. Te tri žene so se udeležile teh razgovorov. Vtem ko angleško javno mnenje pobija Churchillovo politiko glede Grčije, pa podpira v celoti In popolnoma njegovo jugoslovansko politiko. Angleži instinktivno ne marajo nobene obremenitve z zmedami na Balkanu, nobenih vojaških angažmajev in niti političnih obveznosti. Popolnoma ravnodušno sprejema javno mnenje predvideno žrtvovanje kralja Petra. Lord Cranborne je v obče zadovoljstvo še enkrat oddal v Spodnji sbornicl ustrezno izjavo. S tem opravičilom, ki mu pa ne verjamejo dovolj, vlada ni mogla zboljšati svojega položaja. Kajti takoj vprašuje »Spektatčr«; Ce vlada obsoja teroriete т Grčiji in se z vsemi orožji bojuje proti njim, zakaj trpi po- Stockholm, 30. januarja. Blv&i luqoslovan-ski kralj Peter se &e vedno obupno bojuje za svojo krono in se skuša vedno znova po qajati x odpuščenim in upornim ministrskim predsednikom Subašičem. Londonski »Dally Mail« si dovoljuje opomniti, da sta Peter ir •rbsKt-krahevt аотл ато^о Uritt..'o paimiia v vojno in manevrirala ob strani zaveznikov Zato je dobil danes isti Peter brco In dru qače tako monarhična Anqlija. ki baje spo štuje tradicijo in -pravice dogovorov, nima za ustavnopravno stran Petrovih protestov nobenega razumevanja — še mani seveda za politično. Odgovor na Petrov poskus, da b! apeliral na Angleškem za rešitev svojih pravic, mogoče tudi svoje bivše države pred boljševizmom, odpravi konservativna »York shire Post« ogorčeno kot »izzivanje velikega ministrskega predsednika Anglije po malem knezu«. Nekoč preje so bili ti knezi veliki statisti, za katerimi j« skušal skriti Churchill svoje slabosti. Stockholm, 30. januarja. Da se doslej še ni sklenila pred enim mesecem s tolikšnim pompom napovedana nnglo-francoska pogodba »o povzročila, kakor se je zdaj izkazalo, zla sti tekmovanja in trenja na Bližnjem vzhodu, ki so v zvezi z de Gaullovo častilakomnostjo da bi dobil vlogo velesile tudi Vzhodnem Sredozemlju. Ni prebolel v Siriji s pomočjo Angležev na stalega zmanjšanja francoskega vpliva in s! prizadeva z vsemi sredstvi, da bi vzpostavil zopet prejšnjo francosko pozicijo, zlasti ker se mu to drugod nasproti Zedinjenim državam najbrž nikjer ne bo posrečilo. Prav tako '!h le vzel v svoje varstvo neki oqrelcl zdrav ntk In I« njih odvoz zavlekel do ure odre ienja. Soviet! bi pustili ranMnce, ki so bi* »rez vsake pomoči, kratko in malo umret Uyn r rt-' "I nr'-'^tvflNtV' f.lvlla. Se do trenutka, ko so vdrli prvi оЛ redi v mesto, »o чс irasll ored odvo7.om «1 4* huiiim in redko 50 bili Itudia ki S' st tako osrečnni znašli vrniene živltenln Smelali »o se in jokali obenem in čez že Itir edne neobrita lica so jim tekle solze vf olja. RaTbr'nir-'Hev Budimpešte Ob skrajnem robu Blatnega jp7-re je ime smSki vdor v sovjetsko fronto v začetki lo o/.ko bar.o ki le ^^11« pri tpm rad' >^qa, ker je Stolni Beliqrad nahajal v ro cah nasprotnika na pol poti med Blatnim je lerom in jezerom Velencze močno oarože tem t«rorirSte na Poljsikem? Zaikai priznava lublinski odbor ▼ praksi danes kot provi-zorno poljsko vlado? Zakaj trpi, da označu je Lublin narodni poljski odporni pokret kot 'rdajalsko in zločinsko tolpo? Tažko da bi Churchillova vlada odgovorila na ta mučna vrpraSanja. Raje skuša v Srbij! preprečiti državljansko vojno s tem, da žrtvuje kralja in podpre sovjetskega vodjo tolp. Na Grškem pa stopnjuje državljansko vojno s tem, da p odvzame z britanskimi če tami kazensko ekspedicijo in postopa z le--'•ičarji kakor z maroderji. Na Poljskem pu sti, naj gre državljanska vojna, kakor hoče ker pusti nacionalno odporno gibanje na cedilu in izloči vlado v pregnanstvu. Ta proti slov j a se pojasnijo edino s tem, da je an aleška politika odvisna od sovjetskih zahtev. Samo režija se na Grškem ni ujemala. Da bi se Churchill opravičil v notranji politiki, je zdaj prisiljen, odkriti zločine organizacij Elae in zaporedoma priskrbeti dokazni material za grški Katyn. Vsak dan odkriiejo še kakšnih 80 mrličev, na katerih se vidi, kako kruto so mučili žrtve, preden so dobile smrtni sunek Večina teh kruto umorjenih Grkov so delavci, žene in otroci. Grozne ža-ioigre se začenjajo povsod, kjer koli poskušajo Sovjeti aH Britanci ustanoviti tuje gospostvo. »Petrovi upi, da bi rešil krono, »o manjii. kakor kdaj koli preje«, pravi neki švedski opazovalec v Londonu. Titov novi pomageč Subašič hoče po končnem odpadu od Petra, kakor vedo povedati amerikanske informa-Л;г iT v p'ihod'ji'h odpoto- vati v Beograd. V sredo je bil še en razgovor med Petrom in Subašičem, in pri tem je Peter predlaga' kompromis pod pogojem, da se Subašič vsa; formalno ukloni njegovim zahtevam glede odstopa. Subašičeva »vlada« pa je sklenila, de se bo upirala še dalje. Zanimanja vredno pr! tem cinđanju je edinole .obnašanje Anglije, ki bo verjetno tudi najbolj okornemu emigrantu sedaj le enkrat objasnila, da za Chur ohillovo ponižnost napram Moskvi ni nobenih meja, ne teritorialnih ne prestižnih. Ce ga kdo opomni'na prejšnje zavezniške in lojalne dolžnosti smatra on to za izzivanje kakor pri nasprotovanju zoper angleške načrte z Zapadom stavi, brez dvoma tudi tuka^ v najožjem sporazumu z Moskvo, kot pogoj da se izpolnilo njegove želje glede Bližnjega vzhoda in je v neki novi izjavi označil te žave v Siriji in v Libanonu kot resne in njih rešitev kot nujno. Angleži s svoj« strani bi radi iztisnili Francijo iz železniCLv Iraku in Djibutlju in bi tud: sicer namesto vzpostavitve radi povzročil izpodrivanje francoskega vpliva na Bližnjem vzhodu. Zategadelj zastajajo tačas, kakor je de Gaulle potrdil, vsa pogajanja o načrtih (Nadaljevanje na 2. strani.) na. Tudi potem, ko «*a uepela predor proti /zbodu in raokrenltev proti severu in seve rov7,hodu, te ogrožalo to važno cestno 1л orometno središče naš globoki bok in nas je irimc-.iio, da srno uoorabill močne sil« v :ilthovo obrambo. Po smelo začetem, na ii-oko raztegnjenem obkrožsvalnem manevru leke bojne skupine naših težkih oklopnia cov Waflen 44 le sedal le uspelo, da smo ge obkolili In to ogrožanje odstranili. S tem je zgubil svol pomen tudi eden izmed ogelnlh tebrov sovjetske obrambe. Na njegov padec :e potem tudi nI več dolgo čakalo. Veselje radi tega napredovanja na Ogr-:kem je zajelo pred vsem tudi junaške bra lilce Budimpešte, katerih obrambna moč )e vezala močne sile In nt dopustila sovražniku ia bi uporabil svojo popolno moč proti nem (kemu napadu. Krlegiberlchter Edgar В1«#кд*т 5. Jakrpang Med danes in futri Od začetka te vojne Evropa, če ne upoštevamo krize 20. julija lanskega leta, še nikoli ni bila tako ogrožena glede svojega (d)stoja kakor v sedanjem trenutku. Načelno ne uganjamo nobene politike ptiča noja, ki zatiane oči pred resničnostjo. Nikoli nismo prikazovali položaja kot rožnatega, če je bil resen. Sicer si pa tudi lahko dovolimo pred našim narodom, ds povemo resnico. Vemo, de so se naši nasprotniki odločili, napeti vse sile, da nas uničijo. Uporabili so v to svrho svoja neizmerna materialna bogastva. Da, Anglija, ki je navajena, da se drugi bojujejo za njo, mora celo pretrpeti izredno visoke zgube, kakor to kategorično zahtevajo njeni zavezniki tam preko Atlantskega morja in na Vzhodu. Ce si predočimo to sliko, lahko opišemo vse tako, kakor je v resnici. Naši pogledi se pri tem zlasti сЉгаСајо na položaj v prostoru Južnoevropejskega vzhoda. Ponovno smo pokazali sporne točke, ki obstajajo med Veliko Britanijo na eni strani in vladami v pregnanstvu na drugi strani. Ravnanje s Poljaki bi bilo lahko svarilo, toda tudi drugi pomožni narodi Anglije so ga popolnoma podcenjevali glede njegovega pomena. Med tem je ista usoda doletela tudi grškega kralja Jurija. Morda bi kdo ugovarjal, da grški kraljevski dom itak ni bil zadostno fundiran v narodu in da zato odpoved nekdanjega kralja prestolu ni posebnega pomena. Med tem pa so se temni oblaki zgrnili tudi nad bivšim mladim kraljem Petrom. Subašič, ki se je delal, kakor da je edea izmed najzvestejših Petrovega spremstva, je v resnici postal Titovo orodje. V Londonu imajo večuraa pogajanja, da bi vsaj formalno dosegli zedinjenie, zadovoljivega irida se pa za Petra ni nadejati. V letih, v katerih smo našim bralcem raiz-lagali politične in vojaške dogodke, smo ponovno prerokovali potek stvari, kakršen se zdaf uresničuje Ni naša ngvada, da b) so- IHIIII!llll!ll!lllflllltlllllllll!llfinnillH1IUIIIIIIfllllintllHIHIinimimiffl \ašini bralcem! z današnjim preneha izhe.Vati »Karawanken 'Bote«. Našim bralcem, sotnidnikom in naročnikom oglasov se zahvaljujemo za njihovo dosedanje zanimanje in zvesto sodelovanje. Založništvo in uredništvo »KARAWANKEN BOTE«. ИШиШ111111111111111111111111111111111111111111111111111111111Н1111111111П1(П11 dobne dogodke promatrali samo raz trenutka. Postavljamo jUi v veliki okvir zgodovine celotne Evrope in jih preskušamo raz raz-glednika naseqa svetovnega nazora. Ravno v Jugovzhodni Evropi se ne le križajo interesne črte Nemškega Reicha, Velike Britanije in Sovjetske zveze, ampak ravno na t«m ozemlju se najostreje odraža svetonona-zorsko obračunavanje med temi tremi silami. Velika Britanija hoče kot gospodarica ene četrtine sveta zlasti zaščititi svoja pomorska pota in potrebuje v to svrho Sredozemlje in sicer Angliji podložno Jugovzhodno Evropo. Sovjetska zveza eili proti Dardanelam in Egejskemu morju. Po boljie-viški državni doktrini pa se Moskva ne ga-dovoljuje s tem, da bi gospodovala na tem ozemlju teritorialno, ampak stremi za popolno boljševizaciio balkanskih narodov. Cilje Nemškega Reicha smo že zadostno obrazložili; Nemčija želi mira in reda tudi na tem delu Evrope, da bi ustvarila miren kontinent, ki naj po zmagi Reicha in zedimje-nju vseh evropskih narodov doživi raacvM v nikoli sluteni meri. Anglija je ob začetku te vojne imela največje šanse. Posrečilo s« jI je tudi naščuvati skoraj vse narode Jugovzhodne Evrope v vojno proti Nemčiji. London je velikopotezno delil garancMe, ki jih ni nikoli izpolnil in jih bržkone tudi nikoli nI nameraval izpolniti Nemčija je v gospodarski bilanci vseh južnoevropejskih držav el-cer stala na prvem mestu, odnoSajl do narodov pa so bili še premladi In piotlnemška propaganda je bila premočna, da bi se ustvarilo prijateljsko razmerje, kakršno je bilo na umu Ceiprav te Nemčija morala nastopiti kot vojna sila In je morala narodom Jugovzhodne Evrope naložiti ne male trdote, je naTod vzljubil Nemce. Moskva in London meveda nista opustilb nobenih poskusov, da bi spodkopala stremljenja Reicha in povzročila vojno tolp, ki je bila za nemški Reich br«a pomena, za zapeljane narode pa sdnrteoa ■ ogromnimi krvnimi izgubami. Velika Borita-niija je bila tista, ki je dobavljala orožja ta munlcijo za to vojno tolp, in Velika Britanija bo danes morala plačati zapitek. Klasove organi*actje na Cržkem so na atkqle#ko posadko namerile tiste strojnice in granato-met«, ki so jim fth bila britanska letala pred nekaj meeecl odvrgla, ko so Elis-ove 4«ts Zarota proli bii^emii ђгаИп Pelrn Stara politika brc - šubašič gre f Beograd Viira«an-a okrog amqlo-lranMs^Mi« oakla Moskovski slamnati možic de Gaulie v boju za bližnji vzhod Sunek nemških oklopnjakov jugozapadno od Budimpešte Kako je bil S#olni Bpliggi — IVeinški ranjenci owvobojeni ix ruskega ujetništva уп 1. — S'ev. 9. KAKAWANKIN ВОТЖ Sobota, 31. (жпижИ* 1**5. uganjale v gozdovih svoja zločinetva proti namikim oskrbovalnim potom. Ra* tiste višje perspektive, raz katere navadno gledamo na stvari, niti trenutka nismo dvomili, da so bile enote tolp, ki so te prikrivale pod plaščem osvobodilnih front, čisto boljieviike. Tudi OF je dolgo časa oznanjala gesla svobode in postavljala nacionalne cilje, dokler ee Borisu Kidriču in tovarišem ni zdelo, da lahko snamejo krinko. Številni zapeljanci, mladi možje z Gorenjskega, ki so se te dni vrnili iz gozdov, vedo veliko povedati o tem, kaj razume OF pod svobodo in kako si predstavlja bodočo Jugoslavijo. Bivši kralj Peter, ki se je v neverjetni zaslepljenosti leta 1941. vrgel v naročje Nemcem sovražne dvorne kamarile okrog Simoviča ip tovarišev, se danes brezuspešno bojuje za krono in prestol. Kako si more Peter predstavljati, da ga bo kdaj priznala tista Moskva, ki je kakor znano začel« svojo oblast z umorom carja in ki navadno iztrebi vse, kar bi moglo ogrožati namešanje narodov z boljševiško doktrino. V Romuniji in Bolgariji kakor tudi zdaj v Srbiji, v Franciji in Belgiji prirejajo boljševiške stranke monstre — procese proti bivšim ministrom in politikom, da bi dali kazenskemu postopku ▼ svrho likvidacije zakonit videz. Vee te države ječe pod krvoželjnostjo bolj-ševiških ' plačancev. Pravočasni opomini Nemčije so neuslišani zamrli. Usoda se ne-izprosno razvija. Ne gre danes za Jurija Grškega ali Mihaela Romunskega, ne za Petra Jugoslovanskega ali za druge može, tudi ne gre za pase ozemlja, ampak danes gre za to, bo 11 Evropa boljševiška ali se bo zedinila t. j. ali h6če umreti ali živeti. Nemčija je za ta visok oil], namreč ustvaritev mogočne in zedinjene evropske celine, morala dati neizmerne krvne žrtve. V trenutku se vali boljševiška povodenj preko vzhodnih mdja Rei-cha in meri na srce kontinenta. Še enkrat •toje nemški možje v boju za ožjo domovino, . dokler ne napoči dan, ko bodo po letih stra-tegičnega umikanja in gospodarske priprave preili T napad, da izsilijo odločitev v našo korist in s tem v korist Evrope. —n Ppemenl|ivi bop na Vzhodu ( ZIRCAIO ČASA ) Boljševlškl napadi ob Odri odbiti - Več mostišč odstranjenih Oberkommando d*r Wehrmacbt j* dn* 29. januarja objavilo; Na Ogrskem še trajajo trdi obrambni boji med Blatnim jezerom in Donavo ter zapadnim delom Budimpešte. Pri tem smo uničili 33 sovražnih oklo-pnjakov. Na obeh straneh gornje Visle im v gornje-Slezijsk&m industrijskem ozemlju stoje naše čete v hudih borbah z močnimi so'vjetskimi skupinami, ki so pridobile še nekaj sveta. Nasprotni napad iz prostora pri Rybniku j* vrgel sovražne prednje čete daleč nazaj pro- ' ti severovzhodu. Ob Odri smo med Coslom in Breslavo odbili številne boljševiške napade in odstranili ali zožili več sovražnih mostišč. Pri Steinauu je sovražnik kljub trdovratni obrambi pridobil sveta ob zapadnem bregu Odre. Posadke v Lissi, Poznanju in Schneidemuhlu so zavrnile močnejše napade boljševikov. Na fronti ob Odri je oživelo bojno delovanje. V prostoru severno od reke Netze in severno od Bromberga so Sov-jeti prodrli dalje proti severu in severoza-padu.Sovražne sunke proti Torunu smo razbili. Ob spodnjem toku Visle so se vršili pre-menljivi boji. Marienburg smo držali proti silnim sovražnim napadom. Napad iz zapad-ne Vzhodne Pruske proti boku armade sovražnih oklopnjakov, ki je sunila proti Elbin-gu, je prodrl do višine Pr. Hollanda. Med tem napadom je nižjesaksonska 131. pehotna divizija včeraj uničila 47 sovjetskih oklopnjakov. Proti južni in vzhodni fronti Vzhodne Pruske še traja sovražni pritisk. Na obeh straneh Kdnigsbera se vrše hudi boji z vdr-limi sovražnimi silami. Mostišče pri Memelu smo izpraznili po temeljitem porušeniu vseh vojaškovažnih naprav zlasti pristanišča. Ob kurlamdski fronti so napadi Sovjetov popustili. Južno od Frauenburqa, ]e sovražnik močneje napadel, a smo ga zavrnili. Skupine bojnih in lovskih letalcev eo tudi včeraj na bojiščih zimske bitke na Vzhodu prizadele nasprotniku visoke zgube ljudi in materiala. Na Zapadu se vrše znova boji s Kanadijci ob našem mostišču ob Maasi vzhodno od Getruidenberga. Ob močnih metežih so naše čete zavrnile napade Angležev ob Ruri. Samo v Ottilienberg, jugovzhodno od R6er-monda je sovražnik vdrl po hudih pouličnih bojih. V prostoru severovzhodno od St. Vitha pri Vianden in jugovzhodno od Remicha smo prestregli v našem glavnem bojišču močne napade Amerikancev. V Alzaciji eo spodleteli v našem strnjenem topniškem ognju ali z nasprotnimi napadi vsi sovražnikovi napadi na naše položaje pri odseku Roth. Med Schlettstadtom in Kolmarjem so se oja-čili nasprotnikovi napadi čez 111 in povzročili zgubo Drusenheima. Pri Sonnheimu in Thannu «0 bili sovražnikovi naipadi brez uspeha. Ob norveški obali so «o nemški-rušile! y topniški bitki s skupino britanskih križark zažgali eno krtžarko in jo vrhu tega večkrat pogodili T polno in hudo poškodovali. Naši rušilci so pluli naprej. Pri anglo - ameriških zastrahovalnih napadih na zapadno ozemlje Relcha so nastale včeraj zlasti škode v stanovanjskih predelih Kftlna In Dortmunda. V pretekli noči so britanski teroristični letalci odvrgli bombe na Stuttgart. Vrhu tega so brza bojna letala napadla državno glavno mesto. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 21 štirl-motornih bombnikov. Vprašanja okrog anglo-francoskega pakta (Nadaljevanje z 2. strani.) pocrodbe med Anglijo in de Gaullovo Francijo. Tudi prekinitev finančnih in gospodarskih pogajani j* brez dvoma v zvezi s temi težavami, pri katerih so najmanj kot žicarji zelo močno udeleženi Sovjeti. Toda ravno zato, ker gre Moskva na Bhž-ајмп vzhodu za svojimi imperialističnimi načrti; izid teh političnih treni ni dvomen. Proti željam Moskve te Churchill ne more upirati, in zato je samo še vprašanje, ali bo Moskve prišla do cilja t tem, da porine naprej de Gaulla ali pa bo ta naravnost dosegel tvoje želje. „Osveta za naše onečaščene žene" Berlin, 30. januarja. Ko so naše čete zavzete Stolni Beligrad, to jih kljub bližnjemu boj nemu hrupu in nočni uri oqrske žene in otroci po Ulicah radostno pozdravili, kar je nagradilo in o'pravičilo napore zadnjih ur. Med tem so naši odredi skupno z ogrskimi četami sunili do Donave In z okretom proti severu in jugu osvobodili številne vasi. Povsod so naleteli na razumljivo razjarjenost prebivalstva proti boljševikom. Pod gesli: »Osveta za rop, umor In plenjenje!« in >Otveta xa naše onečaščene žene!" so zahtevali možje, ki so bili preživeli sovjetska preqaofijanja, da jim dajo orožje in jih uvrstijo v bojujoče se čete. Razbojniške tolpe obvladajo Rim Bern, 30. januarja. Kakor poroča »Berner Tagblatt« iz Rima, so v italijanskem glavnem mestu tolpe roparjev gospodarji ulice. Rimljani ostanejo po 19. uri raje doma. Nekega znanega gledališkega igralca so po 23. uri oropali njegovega zimslcega plašča, obleke in čevljev. Te dni je policija ustrelila nekega oangsterja in ujela 70 njegovih ljudi. Za to akcijo je bilo potrebnih nič manj ko 300 policajev, ki so peljali s seboj številne oklopne vozove. Stimson priznava hude izgube Ženeva, 30. januarja. Na neki konferenci novinarjev so pozvali severnoameriškega voineqa ministra Stimsona, naj zavzame stališče do govorice, da so armade Zedinje-nih držav utrpele v Evropi razmeroma znatno večje zgube nego britanske čete. Stimson je izogibajoč se odgovozll, da se ne bavi s takimi govoricami, končno pa priznal, da znBSsio 2фдћб rađnTsga tedna 88.291 mol. „Dan za dnem se potapljajo ladje" Lizbona, 30. januarja. Kanadski obrambni minister je imel v sredo zvečer v Shallow Lake volilni govor, v katerem je govoril tudi o podmorniški vojni. Pri tem je izvajal dobesedno; »Severni Atlantik je danes poln nemškah podmornic, k a kor se to preje več mesecev ni zgodilo. Dan za dnem nam potapljajo naše ladje.« Kakor javlja Reuter, je minister najprej počakal v Ottavi sporočila o prihodu armadnih ojačenj kt so bila na poti v Evropo, preden le šel na volilno potov4n'e, Utemeljil le zakasnitev svo- jega potovanja sledeče: »Severni Atlantik je precej mrzel kraj, in mi nočemo, da zasačijo podmornice naše prevoze čet". Našli so nadaljnje žrtve Eiasa Stockholm, 30. januarja. Pri Peristeri v bližini Aten pričakujejo, kakor poroča Reuter, nadaljnjih izkopan], tako da bo število po Elasu zakrivljenih žrtev v tej pokrajini prekoračilo 1000. Kmalu potem, ko so bili sir Walter Citrine in drugi člani delegacije pri sostvovali izkopanju 285 trupel, so v sredo odkrili nadaljnjih 100 mož, žena in otrok v predmestju lonis izven Aten. Bila so pokrita s tenko plastjo zemlje, iz katere so še molele roke, ramena in noge. Mnogo mrtvih v Peristeri in loni-s je bilo, kakor vse kaže, ubitih. Angleška mornarica pod poveljstvom Zedinjenib držav Ženeva, 30. januarja. Ze nekaj časa s* udeležuje neka ancileška mornariška skupina. kateri pripadalo tudi bojne ladTeT^oiev v Pacifiku. Kakor javljajo iz neke washington-ske časoni^n"? konference, ooerira kot »de-taširana skupina« in je pod poveljstvom ne samo šefa mornariških operacij Zedinjenih držav, admirala Kinga, ampak tudi pod poveljstvom vrhovnega poveljnika mornarice Zedinjenih držav v Pacifiku, admirala Ni-mitza, .In nekega podrejenega poveljnika Severnoamerikanski mornariški minister Fo-restal je naglasil, da admirali Zedinjenih držav lahko uporabijo britanske enote, »kjer koli hočejo In kjer koli je to od koristi« Odvisnost, v katero je po Churchillovi grobar-skl politiki zašla ne samo angleška politika, ampak tudi angleSka oborožena sila, je s tem razmer!en*em izvrstno označena. Reichsminider de« Auswiirtigen 1>I. Rib« bezvtrop ie sprejel norveškega mmisterlce-ga predsednika Visconta Quisllnga in le i njim dalje časa prijateljsko razgovarjal. Zelo resno iliko o učinku nemških bomb za boj na daljavo je priobčil Iz Anglije in Za-padne Evrope podtajnik za letalstvo v vojnem ministrstvu Zedinjenih držav, Lovett. Škoda, ki jo napravijo bombe, je strahotna. Se bolj katastrofalen je učinek na razpoloženje čet. V večini londonskih okrajev in velikem delu Južne Anglije je oblast prekinila oskrbo z elektriko. Londonski radio označuje t« ukrepe kot »drastično prizadevanje«, da bi se prihranilo kurivo. Reuter javlja iz New Torka, da je oboroževalna proizvodnia v nekaterih najbolj važnih ozemljih na vzhodu in srednjem zapadu Zedinjenih držav zelo nazadovala radi posebno hude zime, kakor je ni bilo v Ameriki že deset let. Kanadski obrambni minister McNangh-ton je izjavil v svojem velikem govoru, da je nastal v Kanadi nevaren položaj radi uporniškega vedenja kanadskih čet (mislU je na množična dezertiranja na evropsko fronto poslanih vojakov). Potem ko je spodletela letalska konferenca v Chicagu, so začele Zedinjene države sklepati dogovore o pravici poleta civilnih letal čez tujo zemljo z nekaterimi državami, med drugim Španijo, Švedsko, Portugalsko, Francosko in Islandijo. Nasprotno se ne dogovarjajo z Anglijo in tega tudi ni pričakovati- Na skupščini čeških emigrantov v Londo-nu, katere so se udeležili merodajni politiki, so zahtevali takojšen odstop Beneša in njegovega »ministrskega predsednika« Sra-meka. Egiptovski kralf Faruk je prispel v sredo v arabsko luko Janbo ob Rdečem morju, kjer ga je pozdravil kralj Ibn Saud. Zediniene države so v šestih mesecih poslale samo polovico tega v Francijo, kar j# tja poslala Nemčija samo v ецет mesecu, ugotavlja „News Week". Brodarski strokovnjaki ne najdejo dovolj ladijskega prostora, da bi nabavljali surovine industrijam v „osvobojenih« državah Evrope. Kakor javlja agencija Reuter, je sporočil Churchill v Spodnji zbornici, da znašajo izgube Kanade od pričetka vojne do novembra 1944. skupno 78.985 mož, Avstralija 84.861 mož. Južne Afrike 28.903 mož ter kolonij 28.946 mož.. Potem ko je začasno utihnil kanadski spor o vojaški dolžnosti, se je sedaj minister za obrambo MacNaugton pojavil s senzacionalnim sporočilom, da je od 15.000 vojakov, ki naj bi kot prvi prisilleno poslani na bojišča v Evropi in Vzhodni Aziji, pobegnilo nad polovico. V ZUrichu se je te dni bavil mestni svet s proizvodnjo olina v Sv!c), ki ie zaradi nedo-statnega uvoza premoga močno nazadovala. 1*1 z-rezl so ugplovill, daje^oloiel izredno resen. Iz- novembra 1954."!. v Švico ni'so uvozili več niti enega kosa premoga, "onovni Dozivi orebivalstvu, naj štedi s plinom, pa niso nič koristili. Pod naslovom! »Ne podcenjujte moči nem-':l3"ie lf''or drucrlh Hudi Tako le iivel rirti T, ofkn ob sfTl posvetneqa trupa. aH to vedno nom?ni. da te za korak bliže božte-&гси,кчког vel drugi. reč tako očitno sleparll, da mu )c Igralnica prepovedala še kdaj Iqrati, Tako i« premeteni Plasture užival svoje milijonćke ▼ pozno starost. N«, n« ialimo lel Tudi črta, potegnjena ■ svinčnikom po belem papirju, Ima tvojo težo. In danes ima človek že tako precizne naprave, da to težo lahko izmeri. Črta, na* risana s svinčnikom na papir, dolga em centimeter in široka en milimeter, tehta torel dve milijonki qrama. Ta črta bi morala biti torej pet kilometrov dolga, če naj bi dotegU »težo« enega grama. Danet je pa človek Izumil tudi že napravo za merjenje teže, ki je imajo sončni žarki Ne mislite, da je to tlab dovtip. Sončni žarki imajo prav tako neko težo, kakor če bi bili otipljivi. Svetloba ton-ca, ujeta na površino kvadratnega centimetra, tehta desetmilijoninko enega grama, Indijanci nosijo težka bremena tako, da ti jih z jermeni povežejo čez hrbet in čez čelo. Tako Imato težo bremena čisto enakomerne razdelteno na vte telo in njegove teže ne čutijo tako zelo. Razne zanimEv«*#: 30# milijonov let tiare ribe te v Kodane obišče deželo deževte, V Južni Am»tiki posebno ob Amaconkl. pa žive neke vrsta cače ki prav tako prespe poletje Po ugoto 'itvi znanstvenikov te živali poletje zato ■"respe ker tedai ne morejo najti sebi prt )«rne hrane N1 še dolgo, kar je umrl Jean Plasture. k' -.0 ga svole dni igralci francoske igralnice v Aonte Carlu Imenovali »strah Monte Carla« Plasture le namreč imel tako vražto srečo da je nekaikrat razbil banko in odnesel vef večerov zaporedoma težke mllitone Kakor znano le pa sreča opoteča in navadno s# zgodi, da lak srečnik lahko pridobljene mili Ione spet zaigra in se lepega dne zbudi ko< slromik Prav to le oa hotel Plasture pre preči" Ker le pa vediil da b! ga Igralski strast le spet izvabila v igralnico, ti te )% mislil nekal tvojevrttnega. Fri igri |e nam- Dve lattnotti TI ti'še mlad in ne veš, da mora vtak človek imeti dve poglavitni lattnottl. Kateri tta pa to? Poštenott in modrott. A ka| |e poštenott? Poštenott je, naj ttane kar hofe, ti moral vselej izpolniti, kar ti obljubil. In modrost? Modrott je, če nikomur ničetar ne ob« ljubiš. Zanetlfiva Ti, kaj mitlil, bi bila Mira imoftna obdr» iati kako tajnott zate? * Popolnoma zanetljivol Pol leta t a te prU latelja In se Imava rada pa mi le do danet ni povedala, da tta te vidva pred tremi m*« teci saročllal SoboUj__SlJ®nu*r|e_19«j^ KAKAWAHKIN ВОТЖ Цуи 1 — fr. f. Iz naše listnice Iz kroga naAih čitateljev Sovjetski pisateljji poročajo Sodbe iz boljševiških ust - Postajajo zelo jasni Ii krogov naših gorsalskih bralcev мло prejeli sledeči dopis, ki ga doslovno priob-čujemo. Največie lic Mi« dob* Izmed sovražnikov, katerim je nem&ki na-cionalsocializem trn v peti, hočem tukaj predvsem omeniti najvažnejšega, ki hoče uničiti dvatisočletno kulturo Evrope. To je zahrbtni boljševizem, ki lovi kaline s sladkimi besedami tako dolgo, dokler jih ne omreži, na kar razklene svoj strupeni gobec kakor žrelo divje pošasti, da požre poedin ca, družino in narod. Boljševizem je zver. Toda še hujši od zveri. Zver se nažre, leže in miruje. Boljševizem pa je zmerom bolj žejen krvi. Nikdo ni varen pred tem zlom, vsakomur lahko spodkoplje rodbinsko srečo, ako ni dovolj trden. Gorenjci! Nai Vam priliznjeni terencl ne raztepejo misli v krive smeri, kajti žal je še mnogo takih ljudi, ki ob vsakem opozorilu, na vpliv gozdne druhall zafrkljivo In omalovažujoče odgovore; „Kaf nam boste pridigo-vali, jaz nisem ne za tega, ne za onega.* Toda že iz teh pikrih besedi odseva, da «e spogleduje z njimi. Po par tednih ali že tudi čez neikaj dni, pa pridejo ter ga oskubljo za živež in obleko. To je plačilo za paktiranje z njimi. Ne, ni to plačilo. To so same obrestll Ko se zaveš, da si oropan vsega, kar si si tekom leta s trudom priboril ti in tvoja družina, in z ogorčenjem protestiraš proti takšni svobodi, takrat pride šele plačilo, z za-tilčnim strelom ali da te razmesarijo na grozovit način. Ti krvoloki pa bi ne bili učenci boljševiških učiteljev, če bi ne bili zmožni popolnoma spremeniti svojih taktik, kakor jim to narekujejo okoliščine. Toda vse valovanje niihovlh taktik vodi proti enemu samemu cilju — svetovni revoluciji. Po Dolenjskem in Notranjskem so of-arji leta 1941.—42. neprenehoma vabili v gozd mladeniče in može, da, celć cele družine s klicem: Boj okupatorju. Toda okupator se je brez skrbi »prehajal po zemlji, katero bi morali po oi-arskih Izjavah braniti. Nasprotno pa je padlo lepo število mirnih ljudi, ki so bili tako rekoč prlraščenl na to sveto materino zemljo. Toda to je bH komaj uvod. Prišel je 8. september 1943. TI lažnikl in lenuhi so spremenili svojo taktiko, se zvezali z Badoglljevcl, ter skupno udarili na svoj lastni narod, ker je ljubil svojo grudo in se ni hotel pajdašlti z ničvredneil. Skupni grobovi na slovenski zemlji, v katerih leži nad 30.000 nedolžnih ljudi vseh stanov, kličejo po osvetl. Prisluhnejo naj sedaj Gorenjci na ta klic, dokler je i« čas Boljševizem le že sam na sebi v svojem obsegu strakia nesreča za človeštvo. Žal, da je pri nas še nekaj neum-neiev, ki se te nesreče ne branijo, ampak in f^pliS % vso močjo svojega duha podpiralo, X lul(l ivojlh rok vzdržujejo, da, Iščejo v njej cel6 svoje sreče In vlečejo tako rekoč v blato svojih živalskih strasti najboljše, kar Imajo, svojo vero, najdražje kar ima jo, svojo družino. — To daje tej nesreči tako strašno obliko, da je popolnoma utemeljeno, če jo imenujemo največje zlo naše dobe Bremena, ki nam jih nalaga sedanja vojna, so majhna v primeri s suženjstvom, če bi zavladal boljševizem. Res je za mnoge ljudi hudo, polno težav, polno solz in gorja. Toda sovratoik nas je s svojim bombardiranjem naših cvetočih mest in trgov Se bolj utrdil v prepričanju, da postanemo končno le zmagovalci. Visoko je število onih, ki so žrvo vali življenje za Fflhrerja in domovino. Med Največji delež pri krojenju javnega mnenja v Sovjetski zvezi o narodih Evrope pri pripada pač obsežnim poročilom sovjetskih pisateljev iz fronte in iz pokrajin, ki jih je zasedla sovjetska vojska. 2e v začetku vojne je Stalin odredil, da se morajo razveljaviti vse pogodbe v državni založbi, po katerih je bilo omogočeno pisateljem, da so dobili predujme na dela, ki so jih morali dobaviti. Same pisatelje so poslali kot poročevalce na fronto, kjer so morali dokazati svoje sposobnosti v obvladanju razvite metode »socialističnega realizma«. Ker preti vsakemu, ki nima te spretnosti, prisilno taborišče in državna založba ne plača več nobenih predujmov, napenjajo sovjetski pisatelji vse sile. Sledečih vrstic iz peresa nedvomno nadarjenih mož, katerim neposredno na fronti iz mnogolične resničnosti pač ni moglo manjkati zanimive in spodbudne snovi za tvorne ideje, se oprijemlje duh po gnilobi boljševiške Ideologije, ki pač mora zadušiti vsako živo misel. A. Fadejev, predsednik zveze sovjetskih pisateljev, poroča iz Helsinkov: „Končno jih imamo zdaj v naših rokah, ta zala finska dekleta, čvrstega zdravja, z njihovim zadovoljstvom in blagostanjem za čipkastimi zavesami na oknih njihovih od čistote svetečih se hišic. Tam rode svoje otroke, trmoglave, toponosne Fince, ki so se drznili, da se niso podvrgli Sovjetski zvezi, ki trdovratno ostajajo pri svoji iinskl kulturi in državni samostojnosti. Ne njim, ampak nam pristoja, da sodimo, kaj je na njihovi kulturi dragocenega in ali sploh more biti govora o vrednosti te kulture. Njihova samostojnost pa se nahaja v jopičnem žepu glavarja sovjetske vlade in na muhi puške sovjetsl^h armistov." Vsevolod Ivanov, pisec razširjenih „Spominov faklrja', piše Iz Bukarešte: „Tukaj so še vsi mnenja, da se ni zgodilo nič pomembnega. Da smo prišli in bomo pač spet odšli. Mislijo, da bomo pač vzeli nekaj s seboj, ali da jim bomo velikodušno dovolili, da živijo tukaj dalje kakor doslej — če nam le mnogo tarnajo. Ne, moji dobri ljudje, Moskva ne verjame niti vašim besedam niti vašim solzam. Nekateri izmed vas so se borili proti nam, drugi pa vseh ostalih niso zadrževali, da bi se proti nam borili. Bilo vam je dovolj življenja v območju Donave. Besarabsko vprašanje in druga vprašanja bodo sedaj na sovjetski način našla enpstavno rešitev. Vi ste dovolj okužili zrak ob Donavi — glejte, da se spravite v Sibirijo." L. Sobolov, avtor znanega romana „Vzpostavitev kapitala" poziva iz Sofije in Bukarešte, „da se otresejo starega in da buržu-jem pokažejo, kako je bilo v Rusiji leta Druga svoboda Osvoboleni reda, samostojnosti, blagostanja - Evropejska spoznanja NSK. Ce se sedaj tudi v komentarjih nev tralneqa časopisja o položaju v po Anglo-Amerikancih zasedenih delih Evrope vedno pogosteje stavi vprašanje, je 11 pomenijo popolnoma kaotične razmere, ki so sedaj v Grčiji, režim stradanja v Belgiji in na Nizozemskem, beda množic v zasedenih delih Italije in razširjajoča se kriza v Franciji »svobodo*, katero so sovražne sile obetale pred invazijo, in če pri tem z vidno neprijetnim občutkom ne more drugače, kakor da se vsaj med vrsticami ugotovi, da so bile anglo-amerlkanske zasedbene oblasti skoraj povsod popolnoma brez moči in nedejavne nasproti sistematičnim razkrojevalnim metodam boli-ševlkov, potem zahteva to nastajajoče spoznanje nehote odgovor: Da, da, to je svoboda, ki jo imajo v mislih! Po tem prizadetemu in nevtralnemu opazovalcu se to seveda ne dozdeva kot svoboda, ki so jo njim obljubljali. Toda ta občutek smo svoje dni imeli tudi ml Nemci, ko so nam revolucionarji novembra 1918. (letali „življenje polno lepote in časti" in se je potem mesto tega zgodilo popolnoma, popolnoma drugače. Nam je davno postalo popolnoma jasno, da so to iste sile, ki so takrat nas pahnile v nesrečo in ki danes s pomočjo svojih velekapitalističnih angloamerikanskih pomagačev gonijo narode Evrope na rob prepada: žlčarji mednarodnega Židov s t v a. »V ruskem boljševizmu moramo videti v dvajsetem stoletju napravljeni poskus židovstva, pridobiti si svetovno gospostvo*. Ta FQhrerjeva beseda v knjigi »Mein Kampf« se ne more dovolj često omeniti in splača se, da preiščemo razvoj vedno in vedno raz tega vidika tam, kjer zamore židovstvo uveljaviti svoj razkrajajoči vpliv Da se ta poizkus posreči, so nam Nemcem 1918. 1. podarili »svobodo«, ki se je morala sams ob sebi razviiati v nebrzdan boj vseh proti vsem. Da se more boljševizem razširiti, mora Evropa danes sprejeti danajsko da- njimi tudi doka) Gorenjcev, ki so padli na raznih bojiščih, kot tudi doma proti tolpam, proti katerim so se bojevali, so trpeli in umirali naši očetje, bratje in sinovi, Izvzete tudi niso bile matere In sestre, kot tudi nedolžne jeseniške 10—12 letne mučenlce, ki so s svojo srčno krvjo potrdili večno resno resnico, da smo zvesti našemu FUhrerju in domovini. Vsemogočni, vllj v srca vseh prizadetih tolažbo, da bodo laže prenašali bridke zgube, ml vsi pa jim hočemo v svojih srcih ohraniti najlepši sipomin, ter pripovedovati svojim otrokom In vnukom, o junaštvu našega naroda v borbi in trpljenju za domovino. Na poti do zmage pa naj nam bo žaromet naš voditelj Adolf Hitler, ki |e kot bojevnik v prvih letih pokreta politično ilTljen)« vs* drugače presojal, kakor naraščat tistih mož, ki niso preizkusili trdega boja, v kakršnem postane junak jeklen. Pozabiti ne smemo besed, ki iih le izrekel v nekem svojem govoru: Sunek, ki močnega moža ne vrže iz sedla, ga še bolj ojači. Da, trdni hočemo postati In da ohranimo Gorenjsko, moramo na-doiAestlti svoje malo število t tem večjo vrlostjo, pridnostjo, razsodnostjo, zvestoibo, s trdnim lanatizmom v nemško zmago. Te lastnosti pa niso združene s komunizmom. Skrbimo tedaj v letu 1945., da se Iznebimo tega zla, da bo vsaj bodočnost jasnejša kot je sedanjost. Upam, da bo Gorenjska, ki je še zdrava v jedru, upoštevala te beaede. Bodočnost velja trdnim! 1917.« On piše dalje: »Tudi tukaj v Sofiji in Bukarešti se vidijo isti mastni tilniki, ki snujejo slabe misli zoper nas, iste priliznjene ženske v covercoatih in kožuhih, iste zlate verižice pri urah nad debelimi trebuhi. Vst ti ljudje kažejo samo ljubezniv, uslužen smehljaj in so pripravljeni storiti vse možne usluge. To je samo krinka. 7a zrcalnimi stekli nepoškodovanih vil se občuti prikrita sovražnost. Zato je samo ena rešitev: da se pomede z njimi kakor leta 1917. Naj hrope v svojem smrtnem boju — nam bo postal zrak za dihanje lažji." Divje, živalsko sovraštvo, ki je žejno maščevanja, krvi in ropa — v glavnem ropa, se vliva sovjetski armadi In izobraženi javnosti nasproti Evropi. Posledica je, kakor se je izrazil šegav mornar med oktobrskim prevratom v Rusiji: Pardona ni, gospoda moja, ker pardon nam je pošel. Izvolite se braniti, sicer ste zgubljeni." rilo »osvobojenja«, ki je prav tako samo ob sebi moglo povzročiti kot posledico le tisti kaos, ki se zaostri do katastrofe povsod v vseh državah, ki so prizadeto, po invaziji, ali pa v tistih deželah, ki so prišle v območje sovražnih sil, ker so same strahopetno nad seboj obupale. O da, evropski narodi so bili osvobojenil Resnično in deloma zelo temeljito so jih osvobajali; reda, ki ni samo šele nastajal pod nemškim vodstvom, temveč je deloma dobival že trdne oblike. Iz katerih se le že mogel spoznati mnogo obetajoč bodoč^mirovni razvitek. Vsak red zahteva naravno tudi, da se mu podvržejo, in vedno in povsod so elementi, ki tako podvržbo smatrajo kot nesvobodo. Tem elementom predvsem velja tisto sirensko opevanje svobode in osvoboditve, katero so tudi drugI krogi tem raje slišali, ker so ljudje vedno pripravljeni naprtiti težave, ki so posledice vojnega stanja in Se cel6 vojne današnjega obsega, onemu delu, ki y kakšnem ozemlju vsakokrat razpolaga z zakonom udejstvovanja. Zdaj imajo Imenovani deli Evrope svojo svobodo, ki se imenuje razbrzdanost, sedaj se lahko prične ono razmrcvarjenje samega sebe. kakoršno smo tudi mi doživeli po letu 1918.; ne, ono se ne pričenja šele, ampak je že т polnem teku, in angloamerikanskl »osvoboditelji«, ki naknadnb ne morejo in tudi nimajo volje, preprečiti boljševizem, igrajo danes isto žalostno vlogo lutk, kakor jo je svoje dni igrala tako zvana zveza narodov nesrečnega in smešnega spomina. Niti zadaj za lutkovnim odrom, na katerem se vidijo grozne drame narodov, pa Ima v rokah Žid. V našem času smo v po anarhistični zmedi težko prizadeti Evropi resnično poskrbeli dosti pojasnila. Ljudje pogostoma niso hoteli poslušati in morajo zdaj občutiti. Toda seme, ki se je takrat sejalo in ki danes Se počiva, bo nekega dne vzklilo. Tem hitreje bo vzhajalo, čim bridkejše bodo skušnje, ki jih morajo okušati tisti narodi in tiste države t »svobodo«, ki jo ima skrivaj v mislih mednarodni žId, z TWvobodltvljo vsakega reda, vsake pravice, samostojnosti, delovanja In z ločitvijo od vsake narodne svobode in od vsakega narodnega blagostanja. Žalostno je, da se jim te skušnje ne morejo prihraniti, toda potrebno je to T>ač raz višjega vidika opazovanja usode narodov. TI narodi nimajo nobenega Adolfa Hitlerja, ne razpolagajo z notranjo mladostno silo nemškega naroda, morajo šele biti utrjeni po trdot! sikušenj In v ognju čiščenja morajo biti razvneti po spoznanju, zaradi katerega bodo nekega dne sami od sebe klicali po svobodi, ta klic tudi onstran kanala ne bodo mogli presllšatl, klic po svobodi, za katero >e boiuje država Adolfa Hitlerja. H. Anderle. IVarodi ftusilfe / NSK. Dne 17. decembra le jt sestal v Berlinu komite za osvoboditev narodov Rusije k drugemu delovnemu zasedanju. Po preči-tanju poročila o delovanju je razglasil general Vlasov sklep, da »e ustanovi pri komiteju •talen gremij narodnosti. Gremlj bi naj v bodoče imel dolžno pie. Tolpa ¥ Karavankah prijeta v Jugozapadnih Karavankah je ekse^kutiv« zas-ledovala in dohitela močno tolpo ba^ ditov, ki je izvrševala roipars.ke napade. Uspelo je, zadati ji znatne agube in odvzeti naropane predmete. Kreis Stein Siein. (K r a b r a Gorenjca). Z EK И (g*, leznim križcem II. razreda) sta bila po svo)! smrt; odlikovana Alois Slapnik iz KleiB-Eben (p. Mottnig) in ^ - Unterwachmeieter Cyrill Burger iz Sohmarza ^>ri Holmu. Sovjetski veleposlanik v M^Ud VmeneU se je s štabom svojega veleposlaništva na poletu v glavno mesto Costarioo smrtno ponesrečil s svojo ženo m šestimi člani Maba vred. V Litvi še nadaljujejo s preganiaojetn im ustrelitvami duhovnikov. Celo najmanjše v» si preiščejo boljševiški NKWD; kjer ne naj« dejo duhovnikov, pa ustrelijo druge ljudi. Reuter javlja iz Washingtona, de so tam uradno sporočili, da je pred kratkim sovrai-niik v evropejskih vodovjih potopil neko amerikansko ladjo za prevoz čet,,ki je imela na krovu nad 220 vojakov; pri tem te utonilo 248 vojakov, 517 pa jih pogrešajo. Vesti iz Ljubljane in okolice Rupnikova bojna skupina čisti notranjske predele. Dne 16. januarja so domobranci Rupnikove bojne skupine pripeljali v Ljubljano 28 tolovajev, ki so bili zajeti v zadnjih izvidniških pohodih bojne skupine. Tolovaji, med katerimi sta bila tudi dva Cerkeza in dva, badogljevca, so bili silno razcapani. Iz njih je dihal razkroj, k< sedaj razjeda komunistične tolpe. Ta uspeh je Rupnikova bojna skupina dosegla v zadnjih 14 dneh, ko je v dveh daljših izvidnicah dosegla prav lep uspeh — 49 tolovajev je bilo mrtvih, 28 pa zajetih. Prvo uspelo akcijo so domobranci izvedli v začetku januarja. Srednje mo^a domobranska Izvidnica Je v trdi ftoSl zapu stila položaj bojne skupine in krenila proti Glini na Blokah. Domobranci so neopaženi vdrli v vas. V vasi se Je vnela le kratka borba s pravkar prebujenimi tolovaji, ki so pripadali 4. četi bivšega notranjskega odreda. Čeprav je bila številčna moč obeh nasprotnikov skoraj enaka, se tolovaji v hrabrosti niso mogli meriti z domobranci. V boju je padlo 17 tolovajev 10 pa so jih domobranci ujeli. Iz vasi so mogli uiti le trije tolovaji. Domobranci so tolovajem zaplenili obilo materiala. Druga domobranska akcija pa Je bila prejšnjo soboto. Nekoliko moč-nfiJSa domobranska izvidnica Je dobila nalogo preiskati teren okrog vasi Klancev. Sp пгрНрп ns so domobranci rrtšli do na meravane vasi, so naleteli na tolovaje že pri Sv. Ani, majhni gorski vasici, ki šteje le štiri hiše in cerkvico. Ko so domobranci stopili v hiše, so v vsaki od njih našli po deset tolovajev, ki so v Sv. Ani spali. Domobranci so vkljub manjšini v redu opravili svojo nalogo. Zajeli so 12 tolovajev, za tistimi, ki so se skušali rešiti z begom skozi okno pa so streljali. Tako je padlo 32 tolovajev, ušel pa samo en stražar. Med ujetimi tolovaji so domobranci spoznali tudi komandirja 1. čete bivšega Notranjskega odreda Ta komandir je znani zločinec, doma iz Tržišča Ob an-re}sfcem rSSpftde je v ustrelil devet nedolžnih mož, ki so zavračali komunizem. Med ujetniki sta bila še dva tolovajska poročnika. Zaplemba imovine komunistov. Službeni šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov Krainerja Viktorja, železničarja in žene Antonije, gospodinje, Zupančiča Janeza in Božota, dijakov, Radanoviča Dušana, črko-tiskarja, Nedoga Jožeta, učitelja in Janeza, dijaka, Zeipljaka Jožeta, profesorja in žene Majde, zasebnice ter dr. Kambiča Mihe, šefe ■n poslovodje tvrdke »Proteza", vseh v Ljub-Mani: Kisla Vladislava, v Radečah pri Zidanem mostu. Seliškarja Štefana iz Dobrave in Tomino« Jožefa iz Planine, občina St. Jošt An alle, die reieen massen! Ђег19акн$4е(^ is^ keht LS^Kaum! Bahnhofc eind hevonni^e Ziele feindlifhcr TeriorHieger! Darum ist atii jeilcm Bah»« luftsc^utzinaSiges Verliaheo be* eonders gehoten! V'cm: die Sireneii ertonea und die BahiihofsUulsprecher FUeg«r-alarm vrrkiinden und zum V«riaMco >«i Hirer KrelshandwerkerMi 1>нП »ur deeell-^npriifnng an- znmaldeii. — DHMselbe Kilt Huch fUr AiilernliiiKe, deicii veitraKliilic Auebil(iung*w;eit bis zum 34. April 1945. — Die Aiimeldun.U-'^- formiUare aur Gee^UenprUfunK wind bel den einzelnrn, ziwtflnaigen KriifJbandwerkerHchafleii anzvifordern Dem Ansurhen beizum-hlieRen sind: 1. Der T^hryortraK, 2, Das dpr Berufffsrhiile (worm eIn .^oh-he.H nir-ht brir'^bracht wer-dwi Xann iet dam letzte S(hu!zeu>c»iiK b»')7iibrliiKen>. 3. TCinen v«rfal.Uen'Leben»lauf (Deutsch). 4 Der ТаиГл( heln. 5. I.rhr/.Hitbr^e-hPi- nlgun^^^^^ jpne I.elirliiiKe bzw. Gehllf'eii. (lie slch ж-ћоп trtlher zur 'f#ke«llenpi4\funK anppmoltinf habou, die GoHf41eiH>fUfuiK Jf»df>rh ntv'h nicht ablegeii konnten. wwden awfgefordert sloh bei d»T zusfiin.diKf" 'vreieiiandwerkftrHr>mfl noohioale *n maiden« Die Kraiahandwerkaraohaftent KrainburfT, Rađjuannadorf, Stain POMOCNIiKI IZPITI V ОВЗаКК&АХВПГ ViM obrtniški vajenci v Oberkrainn, katerih Д letna шЧт doba Ifont^a najkasneje do 31. det чп})га цИ, k;onadbe je poslati na X. B. KrainbuTfr pod fctav. 4746-7. Dobro ohranjeno obleko ali blago boljše VI sta kupim. 1'onudbe na K [•C 1'f.d 4710 7. MEN M Doiiio (>.'.1.лијрп olro*\i Apoi'vHl vo-BifieV zamenjam ж* dober gramofon s pHieČMnl. po raoinofitl ilovenike. Nuslov v K. B. Xraln'bTirg pod št 4739—16. Zamenjam peč na &цга"Ј* %a radio Volkvempfanger. eventuelno tndl knpim Natlov ee izve pri K B. Xralnbnrg pod štev. 4737—15. Zamenjam konja, tpotol^nega xa kmečka dela. %a kravo mlekaricQ. Jtovro Nowak. Finka 6. Naklo. Lepo čperano dmšinsko apalnloo aamen lam жа Šivalni stroj ali dobro kolo Baslika me iiravim po dogovora. Joh. Kollmann. Seland-itraBe 45. Krainbnrg. Olobok otroški voziček mamenjam &a Športnega, eventualno tndi prodam. —- Kupim dobro ohranjeno xakontko mpWnloo in dam sanjo dobro ohranjeno * moško obleko Bpy%iko doplać.\m. Poimdbe na K B. Xrainbnrg pod »Dobra menjava št 47ie—Ш. Zamenjam dobro ohranjen# ženske Črne Škornje štev, 37 in pol жа dobre l^n} dobro ohranjeno moško k(»io znamkm rPiichf. Nnfflov v K. ■; T\rMit>hurir р'И št. 47^3-1!^. . »deooga t uallv- )i -a peresom In •viJičnikom naj »po-ri'61 iiasloT na Thnm Poftt Hiifleiu, 7 volu nagrada. 475S-28 'чјепа črna mokka rokavica ia-•Vi'MJena IB, t. m. v rrelthof od ' Toulka (kovaAa) do kriUUa oMte I. .. Preda»Ml. Na.ldltelj naj jo proU v: «oki nagradi odda pri Buonlk Si-ХГПП kovač, rrelthof 59 pri Pred-ah-^ei. 4715-22 Sn* M jamarja a* j« т večernem vliVn od VlUacha do Kralnbnrga -.il>Ua denarnica * okrog 500 RM, a nnkarta tn legltlmaolja Xiivnat-n?r Bnnd». Ker lem popolnoma brez denarja, proalm poštenega naj-d'v-lja. da proti nagradi odda »tva-" .a naalov od letfltiwaclie all v -• - T- ''.;1,nrr ""-I '• M ivuptm 4mu«4 At. " »"/(»niuelnn 7.n menjam м *1. ЗП Naslov v K. B. Krainburg pod It. 4728—7. Uobro ohranjeno -I'morexnloo na ročni pogon knplm. Jakob Saloker, Hnf- nnd Wageneohraled, Maitrteni. Oberkran. 4747-7 N 1 L.oiento 32 let ftiur, гиовкгкп v Ovijanja. T dobri alniM. i l«atno hllo, *вН iniuija ж ločenko »U vdovo br#% otrok, mt*ro od M do 38 l*t * gvrho fcenitve. Sllkft ж#%01#мк Ж##-n* ponndb« potlMl n» Ж. Ж. K^n-burif pod Wufceie« #W. 47«8aL K N O HHP krnvo na rojt/ s 1 mli!-Jimef Walent, Reifen lili pri IdM. 0((-ba. ki *« Je v urerto 24. t. ni. M sankHmi ixi gf«tilne (tor-iiitic. dc/ #чА|р|.41Гк (Falkrnri(irf), J! nipn«! KP primi, da zinne-n. rino Hktovko proti rtvlgu "voje vitip na nuHlov: GraAif Јапот (''ri'-lil f 39 pri Рге<)ва»п1. I7R|-..I C itlk Joh»nn SelUe^ Hi. Donuohule. rvfno po»lnJe. - Ođđ»l«k *» popravi-r. »pamtov in veh ri -ninentov. VERMIS r H T R S j\ froeiboulvn hiUv Tliiojcj.«.-Bn)xiUloii. Wer herumrh m t'.oieii »u tun hHt K tite auKKPfel/.t l*t, VIVI Froiitbeulmi mid andeinn Kr- fiii'r4n(e*ern<'heinutigeti ' befiillen wMd«n. Vlelfaoh kommt wjuchro-"I'^ben FroHteobRfleii. die мч h bel ji.rlnm Wltlenmife- Tpmpoia-Iiiiw*c,hnp| unaiiKen'hm beinpik-l„.r marhen. 7,ur BenPitlKiiijK fol .tur BMcbwcrdeii empriohll ilei-C.I,much der Hllbcwfthrlpi, Tblu-. ,.|-Ктч1ч(<л1 rti' Ibrem ,,, rittp, *11 TIrniM Siehilll Pinf .,1 jUrp r>\irrbhlut4!iK rtr« vnii f, bn IX. Wilhrli»Ker Htralie 74. R 51990. Ntoht. glelch die g»n»e J«« WwchWi. brvor »1Г %"Г , 5r -lur-AnnKlini'StMIe .1ан verlrttift der h irpnilKt Hie aue*ubnrslen una im Ub' lKMi d«, innonfut.-^r - v/o vcvr-handen — *u iTinlK"". Sttliker jje-und darum vnr.^rlunulzlc stellm. wM drn mit krafUfrer \Va.4, h-IrtFunK .meh n pil Kpwaachen und Hlnlch trorkPii KPrielien. War W*-aohe nnd klrtdnng pflegMun behan-Oebot« der »elt — repurierenl »tedanflliar« (die ntltrkenden M» КРП- u VerdhUungBtrr.ptcn) kOnnon ijur bP.^chrllnkt ev/.Migt warden Selen Sle враг.чпт; auch eln klel-nee Quantum Imt votle Wirksum-kelt. In Apotheken erhHItllch. -EnveugiMig; »SchuhPrt«-Ap h'kp VVlen ХП/8П OlemliTiraJise 5. 73111 Nicht weniger nelimun. hIh die