voluharice. Prav tako so količine hra-
ne, zaužite v zimskem obdobju manjše, 
kot tj.ste v poletnem obdobju. Relativ-
no majhen vzorec narekuje še nadaljnje 
delo. 
Kolegu Borisu Kryštufku se iskrem 
zahvaljujem za paroč pri detenninaciji 
in ol:x:lelavi p:xlatkov. 
SUof.1AR'l 
From Tca,my OWl's pellets, gathered in 
the vicinity of Ptuj, the author 
ex tracted, in compliance with the so 
called dry method, 134 specimens 
belonging to 12 species of ma:mmals . 
As far as winter pellets are concerned: 
the predominate rodents, while in su-
mmer pellets insect- eatePs(primarily 
common shrew-mice) are pPevalent(?5%). 
31 
LI'IERA'IURA 
Carneluti, Gogala, Sivec (1982): Kar-
tiranje favne Slovenije, Navodila. 
IM3, Ljubljana. 
Kovačic,D.(1984):Ishrana kukuvije 
Tyto alba u okolici lbvinja. 
Bilten Društva ekol.Bili Sarajevo. 
Kryštufek, B. (1985}: Mali sesalci. 
Naša rodna zemlja 4, Ljubljana. 
Mikuska, J. ,S • Vukovič ( 1980) : Kvali -
tativna i kvantitativna ishrana ku-
kuvije drijemavice, Tyto al ba Scop . 
1769 na p:xlručju Baranje s posebnim 
osvrtan na rasprostranjenje sitnih 
sisavaca. Iarus (31-32): 269-288, 
Zagreb. 
Yalden, D.W. (1977}: 'Ihe identifi-
cation of ranains in owl pellets. 
London. 
Franc Jančekovič 
Bukovci 27 
62281 Markovci 
Rečni galeb Larus ridibundus gnezdi v Sečoveljskih solinah 
Black-headed Gull Larus ridibundus breeds at Sečovlje Salt-pans 
Navadni ali rečni galeb Larus ridibun-
dus gnezdi v srednji Evropi in na bri-
tanskih otokih, v južni Skandinaviji, 
na I s landu ter v Aziji. Deloo je seli-
vec. Prezimuje ob nezaledenelih rečnih 
rokavih ali pa se umakne v Sredozemlje . 
Literatura (Matvejev, Vasic , 1973} ga 
navaja kot gnezdilca Slavonije in Voj-
vodine , gnezdi pa tudi v sv delu Slove-
nije (Štumberger, 1982). Prebi va na re-
kah in ob njih, ob ribnikih, j ezerih 
in ob rcorskih obalah. Hrani se s črvi, 
ribami, žuželkami in mrhovioo. Gnezdi 
v kolonijah ob vodah v rotranjosti. 
Veliko in preprosto gnezdo, sestavlje-
no i z vodnega in kopenskega rastlinja, 
je lahko na vl ažnih tleh ali pa plava 
na vodi . Znese 2 do 3 svetlo olivna do 
rdečkasto rjava, zel enkasto si va, rde-
če rjavo lisasta jajca, velika 53x37 
rnn. Valilna doba traja 22-24 dni . Be-
gavci so rurreno rjavi z rdečim klju-
ocm, pol etijo pa 35. -42. dan. že ne-
kaj l et sno ob plitvini ustja reke 
Dragonje opazovali manjše število spol-
no odraslih rečnih galel:ov , "zavidajoč" 
koloniji v SV delu Slovenij e,in se ne-
koliko razburjero spraševali, kje neki 
gnezdijo. 
Novica o nedvc:roni goozditvi rečnega 
galeba na Sečoveljskih solinah j e pri-
šla tiho in nepričakovan:>, ko srro že 
vsi gnezditev te vrste obesil i na klin 
zaprašene društvene police, odgovora 
o lokaciji gnezdeče kolonije pa tudi 
tokrat popoln::lrra Zčmesljivo ne verro. 
Tako se po 10.7.1986, ko srro se v ses-
tavi B.1-'.ozetič , B.Makovec in I.Škornik 
odpravili na soline, postavljajo sarre 
po sebi l e dannevne rcožnosti in prva 
naloga za naslednje koledarsko l eto • . 
Usoda tega dne je hotela, da je rcoral 
eden rred nami, rredtem ko sta ostala dva 
obročkala mladiče navadne postovke 
Falco tinnunculus in velike skovike 
Otus scops, zaradi nepredvidenih "di-
verzantskih" akcij zoper Drogo Porto-
32 
' 
3., 4. :Begavec rečnega galeba,najden v Sečovelskih solinah (I . §kornik) 
3.,4.:The downy young of Black-haeded Gull,found at Sečovlje salt- pans (I . škornik) 
rož, prijaviti narren obiska v solinah 
na upravi Droge v Seči. 
Med vračanjem v "mirnejše" kraje je B. 
M:>zetič ujel v celoti operjenega begav-
ca rečnega galeba, rredtem, ko je ta za 
las ušel izpod koles tovornega vozila. 
Mladi galeb j e .i.rrel črne oči,kljun in no-
ge so bile svetlo rožnate barve, kljun 
s črro konico. Glava bela do rahlo si vo 
lisasta, rjav madež poteka diagonalno od 
-~ proti brku,prsa so bela, prav ta-
ko tudi trebuh. Vrat galeba je bil po 
hrbtni s trani rjavkaste barv~,- .ta obar-
vanost pa se je nadaljevala po celotni 
hrbtni strani. Krila je .i.rrel rjavo do 
sivo lisasta, na koncu črna, rep bel s 
črno obrobo. Galeb še ni l etel, zato 
srro ga obročkali in po fotografiranju 
izpustili. 
Io sedaj so bile v Sloveniji znane le 
4 gnezditvene kolonije, vse v sv delu 
Sloveniie. 
To. da ie ooažanie v Sečoveliskih soli-
nah, označeno z najrcanjšo Pik<;> (koda 
Bl), zdržalo presojo, ki jo je napove-
dal I.Geister v karentarju k pojasnilu 
"Vprašanja ornitološkega atlasa", pa je 
mvi zidak podpornega stolpa naravovar-
stvene problenatike Sečoveljskih solin. 
Navadna čigra Sterna hirundo, mala čig­
ra Sterna albifrons in rečni galeb 
Larus ridibundus, to so vrste, ki so 
še pred l eti gnezdile sarm v SV delu 
Slovenije, v Sečoveljskih solinah pa 
poleg že naštetih gnezdi še srebrni 
galeb Larus argentatus , beločeli dežev-
nik Charadrius alexandrinus, in če še 
naštejeva nekatere :i:,::arernbnejše, kot so 
brškinka Cisticola juncidis, svilnica 
Cettia cetti, rumena past:i,.~ica Motaci -
Ua flava, veliki skovik Otus scops, 
po vsej verjetnosti tudi rrali martinec 
Actitis hypoleucos in rurrena. čaplja 
Ardeolla ralloides , lansko leto ned-
vanno tudi veliki škurh Nwnenius arqua-
ta ter za tako rnajhno področje "ne-
5.,6.:Mladič rečnega galeba in• navadne čigre obroakana v Sečovljah (I . škornik) 
5.,6.:Young of Black-haeded Gull and Comrnon Tern, marked in Sečovlje (I . škornik) 
normalno" veliko število gnezdečih 
parov navadnih postovk Fafoo tinjuneu-
ius (lani 12 parov). Vse to pa je vse 
prej kot sano velik favnističen izziv. 
SUf'IMARY 
33 
In 1986 a downy young of Black- headed 
Guli species was found at the Sečovlje 
salt- pans; this confims the supposi-
tion that the species breeds on the 
siovene coast, where quite a nwnber of 
these birds are otherwise wintering and 
swronering each year. The only known ne-
st sites of Black- headed Guli are in 
the northeastern part of s iovenia (in 
the vicinty of Ptuj). 
LITERA'IURA 
Geister I. (1985): Predlog za zavaro-
vanje dela Sečoveljskih solin, 
Acrocephalus št. 26, lestnik VI . str. 
57. 
Geister I. (1983): Korrentar k pojasnilu 
"Vprašanja ornitološkega atlasa", 
Acrocephalus št. 17-18, letnik IV, 
str. 59. 
Gregori J. (1976) :Okvirni ekološki in 
Favnistični pregled Sečoveljskih so-
lin in bližnje okolice,Varstvo narave, 
letnik 9. 
Janžekovič F., Štumberger B. (1984): 
Otoka na Ptujskem jezeru zaščitena, 
Acrocephalus št. 22, letnik V, str. 
54. 
Janžekovič F. (1985): Ali rrala čigra 
gnezdi na Ptujskem jezeru, Acrocepha-
lus št. 23, letnik VI. str.9. 
Kurillo J. (1985): Prezircovanje galel::ov 
na Savi pri Kranju v januarju 1985, 
Acrocephalus št. 24, letnik VI, str. 
18. 
Matvejev S., V.Vasic (1973): catalogus 
faunae, Jugoslaviae, SAZU, Ljubljana. 
Škornik I. (1983): Navadna čigra gnezdi 
v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus 
št.16, letnik IV, str. 32. 
Škornik I. (1985) : Mala či,gra gnezdi v 
Sečoveljskih solinah, Acrocephalus št. 
26 , letnik VI, str. 55. 
Štumberger B. (1982): Gnezditev rrale 
~igre ugotovljena tudi v Sloveniji. 
Acrocephalus št. 11-12, letnik III, 
str. 13. 
Štumberger B. (1983): Nekaj pri.ne.rov 
ogroženosti nočvirsk.ih in vodnih 
prebivališč, Acrocephalus št. 18, 
letnik IV, str. 11. 
Borut Mozetič 
Prade cesta XV,št .11 
66000 Koper 
Iztok Škornik 
Krožna cesta 10 
66000 Koper 
Novi podatki o možnem gnezdenju pinože Fringil/a montifringilla v Sloveniji 
Some new data about a possible breeding of Brambling Fringil/a monti-
fringilla in Slovenia 
4.in5.julija 1986 SITO na društvenem 
izletu na Krnsko jezero (1370 m) 
opazovali samca pinvže F.montifringiLZa, 
ki je prepeval po vrhovih smrek ob 
koči Duplje.Občasno je izginil,čez 
čas pa se je vrnil in nadaljeval s 
petjem.Zanimivo j e tudi to,da so ineli 
vsi udeleženci izleta priložnost ogle-
dati si pojočega , svatovsko občU:vanega 
samca pinože.Ob pregledu svojih priroč­
nikov za določevanje ptičev se je 
zataknilo.Pinoža gnezdi na severu. Po 
kratkem posvetu je bila stvar bolj 
jasna: pinoža je bil v času 
gnezdenja opazovan na Sivki nad 
Idrijo (Grošelj 19~3) . 
Kljub temu nam čas, delno tudi vrerre 
in nap::>ren vzpon na Krn (2245 m) niso 
dopuščali, da bi z daljšim opazovanjem 
našli rrorebitno gnezdo ali da bi opa-
zili tudi samico. Zadovoljeni SITO bi-
li že s podatkan, da SITO pinožo opazo-
vali in slišali tudi drugi dan izleta. 
Vsi naši zbrani p::>datki (čas opazova ..... 
nja, nadrrorska višina, opis damevnega 
gnezditvenega prebivališča, sano petje 
pinože, brez ostalih oglašanj, cbčas­
no pinože ni bilo slišati, še nanj vi-
deti, svatovsko p::>letno obarvan sarrec) 
se ujemajo in so prinerljivi s podatki, 
ki jih j e zbral in zapisal P.Grošelj.