ČASOPIS ZA SLOTENSKa KRAJEVNO ZGÖECOVINÖ KRONIKA BAKROREZI K SCOPOLIJEVI ENTOMOLOGIÄ CÄRNIOLICÄ BOŠTJAN KIAUTA Pri založniku I. T. Tnittiierju na Dunaju leta 1763 izšla Scopolijeva knjiga Entomolo- gia carniolica ni le prvi znanstveni popis entomo-favne etnografske Slovenije, temveč istočasno prva lokalna favna takratne habs- burške monarhije in eno prvih tovrstnih del sploh.i Letnica njenega izida predstavlja prvi začetek znanstvenih entomoloških raziskav v Sloveniji. Delo, v katerem je opisanih pod zapored- nimi številkami 1153 vrst členonožcev, zbra- nih v letih 1758 do 1762 na ozemlju nekdanje Vojvodine Kranjske — dokajšnje število pa je še neoštevilčenih pod opisi nomenklaturno nepoimenovanih t. im. variacij — predstavlja danes veliko knjižno redkost. Kolikor mi je bilo mogoče dognati, se hranijo v Sloveniji le štirje izvodi: v Narodni in univerzitetni knjižnici, Narodnem muzeju, Prirodoslov- nem muzeju in v knjižnici Frančiškanskega samostana v Ljubljani. Eno največjih knjiž- nih dragocenosti in redkosti svetovne ento- mološke literature pa predstavljajo bakroti- skane ilustracije k Entomologiji, ki so izšle naknadno in niso nikdar prišle na redni knjižni trg.^ V Sloveniji sta danes le dva kompleta bakrotiskanih tabel: v Prirodo- slovnem muzeju iz zapuščine Ferdinanda Schmidta in v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani iz zapuščine dr. Cirila Ažmana. Ker tabele do danes še niso bile podrobno opisane, podajam tu ob dvestoletnici izida knjige kratek oris zgodovine njih nastanka, kolikor je je še mogoče razbrati iz bežnih notic v težko dostopni sodobni strokovni lite- raturi, ter njih podrobnejši tehnični opis. Kritična obdelava njih biološke vsebine je naloga specialistov za posamezne prikazane živalske skupine. Doslej še ni bila oprav- ljena, je pa vsekakor nujno potrebna. Zaradi knjižne redkosti originala jih namreč kljub njih pomembnosti ne morejo upoštevati cesto niti večja moderna specialna monografska dela. V dodatku obdelujem kritično le sku- pino odonatov {Odonata Fbr.), ki naj služi istočasno v ilustracijo in karakteristiko stro- kovnega nivoja tega klasičnega in pionir- skega Scopolijevega dela. Iz nje je razvidno, da je avtor opisal kot prvi vrsto novih žival- skih oblik. Ker pa jim ni dajal samostojnih imien, so jih kasneje ponovno opisali in po- imenovali drugi raziskovavci. Njih locus clas- sicus pa je dejansko etnografska Slovenija, kar je za mnoge vrste v strokovni literaturi do danes še neznano in bi bila zato taka ob- delava celotnega Scopolijevega dela toliko pomembnejša. O svoji odločitvi in načrtu v zvezi z izdajo' ilustracij k Entomologiji je avtor sporočil v 1 opombi, ki je dodana kol zadnji list v knjigi, < naslednje: ^ Monitum auctoris. j Cum fama de vulgando hoc libello, (ypol pene jam absoluto, ad nostrates Entomolo-| giae cultorcB permanasset; petiere vehemen-* ter, ut ad expeditiorem ejus usum icones om- i nino omnes descriptorum entomorum adjice-* rentur. Horum itaque incitamento, favore et( forsan auspiciis, icones descriptorum in hac^ Entomologia Insectorum brevi dabo i is nu- meris distinctas, quibus superius Insecta ipsa' enumeravi. Poterunt igitur Tabulae iconum vel ad calcem opusculi hujus adjici, vel cum supplementis, quae meditor, partem Ento- mologiae alteram facere. Piščeva opomba. Ko se je razširil glas o izdaji te knjižice med našimi entomologi in je bil tisk že sko- raj zaključen, so me nujno prosili, da bi za- radi ekspeditivnejše uporabe le-te dodal tudi slike opisanih entomov. Torej bom na nji- hovo spodbudo, z njihovo naklonjenostjo in morda po njihovih nasvetih v kratkem pri- občil podobe v tej Entomologiji popisanih in- sektov. Opremil jih bom z istimi številkami, pod katerimi sem žuželke zgoraj navajal. To- rej bo mogoče dodati tabele slik bodisi na koncu tega delca, ali pa prirediti skupno z dodatki, ki jih imam v mislih, drugi del Ento- mologije. Drugi del Entomologije, ki naj bi obsegal napovedana dopolnila in ilustracije, ni ni- kdar izšel. Vzrok za to je danes nemogoče ugotoviti, prav tako pa tudi če ga je avtor v rokopisu morda že pripravil in kako daleč je napredovalo to njegovo delo. Izšlo je le 43 tabel, katerih letnice izida ni več mogoče dognati. Ker pa zahteva tehnična stran takega dela dokaj časa, je zelo verjetno, da niso več mogle iziti v istem letu kot tekst Entomologije. Fueslijev Neues Magazin für Entomologie iz leta 1785 je prinesel izpod peresa nekega Dr. D-s. iz Florence poročilo, da avtor sam ni bil zadovoljen s tehnično iz- vedbo svojih ilustracij, ki tako nikdar niso prišle na redno knjižno tržišče in jih že leta 1785 na Dunaju ni bilo mogoče kupiti za no- beno ceno.^ Verjetno je prav ta Scopolijev odnos do ilustracij tudi vzrok, da so le-te izšle samo za prvi del opisov — zadnja ti- skana risba ponazarja njegov opis št. 815 v tekstu Entomologije. ^ 57 KRONIKA ČASOPIS Ž A SLOVENSKO KRAJfiVNO ZGODOVINO Fueslijeva beležka predstavlja najstarejši zapis o Scopolijevih tabelah. Večina kasnej- ših avtorjev se oslanja nanj ali na S. Boeh- merja,^ ki je prvi črpal iz omenjenega vira. Ohranjeni kompleti izšlih tabel so bodisi samostojno vezani (tak primerek je deloma kratko opisal leta 1854 H. Hägen*) ali pa so priključeni kot dodatek k posameznim izvo- dom Entomologije in v knjigo že originalno uvezani (oba ljubljanska primerka in dva primerka, ki sem jih mogel pregledati v Lx)n- donu). Slednji primerki so po obliki in vse- bini med seboj identični in iiMrezajo tehnič- nemu opisu, kolikor ga je bežno pcnlal Ha- gen. Tudi format obeh vrst tabel je enak in ustreza formatu knjige (osmerka 20 X 13 cm). V vseh pregledanih izvodih kot tudi v Ha- genoveni. primerku so tabele nepaginirane. Le prva in tretja tabela sta označeni z rim- skima številkama I oz. II (!). Ti dve se od drugih tudi sicer razlikujeta. Sta edini, ki nosita v desnem spodnjem kotu podpis ba- krorezca »X. Winkler Sc.« in sta za razliko od drugih omejeni z enojno robno črto, ki za- pira polje dimenzij 10 X 15 cm, medtem ko je pri ostalih le-ta dvojna — razen pri 31. in 43. tabeli — in omejuje prostor dimenzij 10,5 X 16,2 cm oz. 10,2 X 15,5 cm. Ta razlika v zunanji izdelavi bi morda kazala na raz- lične bakrorezce. V zvezi s paginacijo je zanimiva Dryan- derjeva notica:^ Adsunt in nostro exempl. (Scopoli) tabulae aeneae, quas describit K. E. von Moll, Beob. Beri. Gesellsch. Naturf. vol. 3. p. 286—295, sed desunt tak 13., 16. et 18. Hie tantum 40 tab. habemus. Zal mi Mollova publikacija ni dostopna, iz navedene pri- pombe pa je razvidno, da morda obstajajo tudi izvodi s kompletno paginacijo. Uokvirjeno polje ni pri vseh tabelah po- polnoma izpolnjeno z risbami. Zaporedna ta- bela 8 je izpolnjena le v gornjih 2/5. Enako imajo precej praznega prostora nad spod- njim robom tudi 4., 9., 15., 19., 22., 23., 24., 33. in 38. tabela. Pri 24. tabeli je le-ta oddeljen od poslikanega dela s pomožno enojno črto. V knjigo so tabele uvezane v istem vrstnem redu, kot si slede opisi živali v tekstu. Le zadnji dve z mikrolepidopteri in odonati bi morali biti pomaknjeni nekoliko naprej (na mesto 34. in 35. tabele). Zanimivo je, da je ta razpored pri vseh štirih pregledanih primer- kih enak. Živali, predstavljene na tabelah, so nume- rirane z zaporednimi številkami i—815, ki se nanašajo na opise v tekstu. Pri tem se je vrinilo nekaj lahko opaznih l^psusov calami, na enem mestu pa sta številki zamenjani (447 in 448). Na 30., 31., 42. in 43. tabeli ni nu- meracij. Razen vseh ilustracij opisov 816—1153 manjka tudi v ilustriranem gradivu do šte- vilke 815 na posameznih mestih še 161 ilu- stracij k opisom (Hägen navaja pomotoma le 160^), torej je v celoti 500 niiineriranili opisov neilustriranih: 11, 38, 39, 43, 44, 46—53, 61, 62, 64, 69, 83, 88, 89, 97, 109, 114, 134, 135, 155, 184, 195, 220—274, 298, 303, 305, 316, 324, 329, 335, 342, 354, 391, 396—416, 451, 476, 490, slede dve nenumerirani tabeli za opise 502 do 532, na katerih manjkajo 3 risbe, dalje 576, 603, 622, 635, sledi zopet nenumerirana tabela s 25 vrstami za opise 613—666, torej manjka 9 ilustracij, 685—687, 699—702, 713 do 718, 723, 727, 732, 734, 735, 738, 750, 759, 761—765, 767, 774, 776, 777, 782, 787, 790 in 803—805. Tako je skupno ilustriranih 653 pod zapo- rednimi številkami opisanih živali. Manjka- joče vrste niso vedno najredkejše, cesto celo take, ki so označene v tekstu kot pogostne. Število risb je dejansko znatno večje, kot kaže numeracija, ker so ponekod pod isto številko prikazani tudi spolni diniorfizmi, ventralni narisi in t. im. variacije. Upoštevajoč nomenklaturo, ki jo je po Linneju Scopoli v svojem delu uporabljal, je razmerje numeriranih opisov in njih ilustra- cij razvidno iz naslednje tabele: , številu Število Neilustrir. & k; u p 1 11 a upLsov ilustracij opisi Coleopiera...... 329 250 79 Proboscidea..... 89 62 27 Lepidoptera...... 258 239 19 Neuroptera...... 36 29 7 Aculeata....... 126 73 53 Halterata....... 186 _ 186 PcdestHa....... 129 — 129 Skupaj . . . 1153 653 500 Živali so predstavljene pretežno v narav- ni velikosti. Le največje in najmanjše so ne- koliko zmanjšane oziroma povečane. Pri po- večavah je to posebej naznačeno. Kvaliteta risb je dokaj različna, mnoge so izdelane površno in ne soglašajo z opisi v tekstu. Podrobnosti (npr. nervatura itd.) so redoma zanemarjene ali sploh manjkajo — cesto celo v primerih, kjer so v tekstu še po- sebej podčrtane kot bistvena vrstna karakte- ristika. Ličinke, kolikor so v tekstu opisane^ niso ilustrirane. Kljub razumljivim pomanjkljivostim pio- nirskega dela predstavlja Scopolijeva Ento- mologija in njene ilustracije monumentalen prispevek k poznavanju slovenske favne iz dobe evropske klasične zoografije. Še pose- bej pa je pomembna v svetovnem merilu pri študiju sisteniatike številnih vrst palearktič- nih členonožcev. S kritično obdelavo opisov in ilustracij in z objavo njihovih reprodukcij 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZC;ODOVINO KRONIKA ])i mogli osvetliti marsikak problem v siste-j matiki z novega zorišča ter bi posredovali i to redko in v mnogočem še nezadostno ob- delano delo modernim raziskovavcem. KRITIČNI PREGLED V ENTOMOLOGl |J OBDELANIH ODONATOV {ODONATA Fbr.)' Vključeni so v skupino Neuroptera in uvr- ščeni v edini rod Libellula. Opisani so pod šestimi zaporednimi številkami 677—682. Avtor je tem priključil še 22 t. im. variacij. Kolikor je mogoče razbrati iz opisov in risb, je obdelanih 14 danes veljavnih vrst. Toč- nejša določitev nekaterih vrst ni mogoča. Osem risb je uvrščenih na 36., 42. in 45. ta- belo. 677. Libellula grandU {Aeschna grandish.). — Nenumerirana risba na 42. tabeli, ki naj bi predstavljala ilustracijo k opisu, ne ustre- za imenovani vrsti. Z gotovostjo predstavlja neko vrsto rodu Cordulegaater Leach, ki je pa po risbi ni mogoče točneje določiti. V Slo- veniji živita avtohtono dve vrsti tega rodu: C. bidentahis Sel. in C. bolioni Donov. Sled- nja je dokaj redkejša,^ vendar »nuclia flava« v tekstu z gotovostjo kažejo, da je imel Sco- poli v mislili to vrsto. Citati Linneja, Roesela in Poda so napačni. Ekološki podatek: »Ha- bitat in aquis stagnantibus« pa se ne ujema s C. boltoni, ki živi v hitro tekočih in mrzlih vodah. Iz opisa ličinke točne vrste ni mogoče določiti. 678. Libellula depressa [Libellula depressa L.). — Opis in risba na 43. tabeli soglašata s to vrsto. Variacija št. 4 je verjetno samec Libellula fulva Müll, po kopulaciji. Ostale tri variacije so le različni starostni stadiji. 679. Libellula quadrimaculata (Libellula quadrimaculata L.). — Opis in risba na 43. tabeli sta v redu. je edina vrsta, za katero je navedena geografska lokaliteta (»in fossis circa Labacum«). Obe opisani variaciji sta le različna starostna stadija. 680. Libellula Dulgaia (Sympetrum uulga- tum L.). — Opis in risba na 43. tabeli kažeta na neko vrsto rodu Orlheirum Newin., ver- jetno O. coerulescens Fbr. (?), ki je tudi sicer najpogostnejša vrsta tega rodu v Sloveniji.^ Obe opisani variaciji sta dejansko le opisa samca in samice. 681. Libellula virgo (Calopierijx oirgo L.). — Nenumerirana slika na 43. tabeli in opis variacije 1 predstavljata samca C. virgo L. Variaciji 2 in 5 sta juvenilna samca, variacija 4 pa samica iste vrste. Variacija 3 je samec vrste C splendens Harr., ki je ilustriran na 36. tabeli, variacija 6 pa samica iste vrste. 682. Libellula puella (Agrion puella L.). — Numerirana risba na 36. tabeli predstavlja^ neko vrsto rodu Ledes Leach., ki jo pa po- : drobne je ni mogoče določiti. Najbolj ji ustre- ; za opis variacije 6. Med osmimi varietetami ' je mogoče spoznati naslednje vrste: Sym-\ pecma fusca v. d. Lind. (?) (var. 1), Platyc- \ nemis pennipes Pali. (?), samica (var. 2), Agrion sp. (var. 3), Ceriagrion tenellum de Vili., samica (var. 4), Pyrrhosoma nymphula Sulz., samica (var. 5), Lestes sp. (var 6), Pyrrhosoma nymphula Sulz., samec (var. 7) in Ischnura pumilio Charp. (?) (var. 8). Za- radi zelo skopih opisov je gornja določitev zelo težka in deloma nezanesljiva. Posebno preseneča variacija 8, ker kasneje ta vrsta v Sloveniji ni bila več najdena, čeprav jo lahko s precejšnjo gotovostjo pričakujemo.'''' Zadnje risbe na 43. tabeli ni mogoče opre- deliti za nobeno od opisanih vrst in živali, ki naj bi jo predstavljala. Kakor je razvidno iz gornjega kritičnega prikaza, je Scopoli poznal in opisal vrsto no- j vih živalskih oblik, ki pa jim ni dal samo- i stojnih sistematskih imen in so tako njegovi j opisi — zlasti še spričo knjižne redkosti dela-i — tonili v pozabo. Ker je v nasprotju z mne- njem, ki splošno prevladuje v strokovni lite- Zadiija (4">.) bakrotiskaiia tabi-Ia k Entomologiji. Risbe j [jredstavijaju od zgoraj navzdol naslednje vrste: Libellula i tleprcssa L., Libellula quadrimaculata L., Orthetrum coe- ' rulesccns Fbr. (?) in Calopteryx virgo L. (samec.) Objekta ; na spodnji risbi ni mogoče določiti 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO raturi, za te vrste dejansko originalno naj- dišče etnografska Slovenija, je tovrstna osvet- litev in obdelava Scopolijevega dela toliko aktualnejša in pomembnejša. OPOMBE Bibliografski opk Scopolijeve knjige: SCOPOLI, I. A.: ENTOMOLOGIA CARNIOLICA EXHIBENS INSECTA CARNIOLIAE INDIGENA ET DISTRIBUTA IN ORDINES, GENERA, SPECIES, VARIETATES. METHODO LINNAEANA; VINDOBONAE, TRATTNER, 1763 . 8«, (IV), XXXII, 424 pag., 43 tab. Grošelj P., Prirodoznanska prizadevanja med Slovenci, Zbornik Prir. društva I, Ljubljana 1939. — 2. Fuesli, Neues Magazin für Entomo- , lügie 11, str. 364, 1785. — 3. Boehiner S., Biblio- j tlieca etc. II, str. 164. — 4. Hägen H., Die Kupfer ] zu Scopoli's Entomologia Carniolica, Ent. Ztg. : Ent. Ver. Stettin XV, 3, str. 81—91, Stettin 1834. — 5. Dryander, Katalog von Banks Bibl. II, str. 225. — 6. Hagen H., 1. c, str. 83. — ?. V oklepajili so navedena danes veljavna imena v skladu z delom: Cowley J., The generic names of the Bri- tish Odonaia (v publikaciji: The generic names of British Insects), Coram, gen. nomencl. ent. Soc, j London 1935. — 8. Kiauta B., Prispevek k pozna- i vanju odonatne favne Slovenije, Biološki vestnik i VHI, str. 35, Liubljana 1961. — 9. L. c, str. 36. - i 10. L. C, str. 37. j 60