Politični ogled. Avstrijske dežele. Državni zbor je odložen do 20. jau. 1875. V gosposki zbornici je v eni eeji ves državni proračun in še obširna pokojninska postava za vojaštvo potrjena bila. Ker je za prihodnjeleto 8 mil.281.007 gld. primanjkljeja, bi se vendar bilo spla.alo, da ,,gospodje" bolj na tanko številke v proračunu pogledajo. V poročilib o drž. zboru bomo pokazali, kaj bi se labko prihranilo. — Na dotično prošnjo dunaj- skih delalcev je sprejela zbornica sklep, da se napravijo delalske zbornice (Arbeiteikammern), kterim se pa za zdaj volilna pjavica za drž. zbor ni dala, kar je nedosleduo. Če se namreč obrtniki kot peti stan v državi pripoznajo in se jim zbornice dovolijo, bi tudi dosledno bilo, da imajo zbornice kakor trgovinske tudi volilno pravico. Principielno važnost ima sklep, po kterem so se volitve velikega posestva na GornjeAvstrijskem ovrgle zato, ker so med volilci bili tudi užitniki cerkvenib beneficij. Vlada imela je v odboru veSino in je predlagala, da se omenjenim užitnikom volilna pravica varuje. Manjšina odborova je nasprotovala in v zbornici s 120 proti 116 glasovom zmagala. Župniki in drugi užitniki cerkvenib bcneficij naj toraj prav debelo davke plačujejo, političnib pravic pa naj ne imajo! — to je ,,pravna" država liberalnih ustavakov! — Ker znaša večina le 4 glase, so graje vredni slovenski poslanci, kteri v tej reči niso glasovali. S Hermanom vred je 5—6 slovenskih glasov, ki bi bili labko zavrgli krivi5ni predlog odborove manjšine, posebuo ko bi se bil tudi poslanec Barnfeind, ki ga na Dunaju ni bilo kakor tudi g. Hermana ne, za to sejo pridržal. Da bi ,,Slovenci" na Dunaju ne bili, je težko misliti; njib molčanje se toraj le tolma5iti da tako, da je to po njib mislih stvar, ki ne zadeva ,,narodnosti." Le 5akajte, zamrzli ,,narodnjaki", kmalu se utegnete prepriSati, kako dobri da bi bili volilci dubovniki v velikem posestvu! Vnanje države. Nemčiji bi bila skoro zrezda sreče utrnola, Bismark je namreč hotel odstopiti, ker je drž. zbor enoglasno sprejel predlog, da se drž. poslanci med dobo zasedanja ne smejo meni in tebi nič zapirati, kakor se je ravno godilo s poslancem Majunkem, vrednikom ,,Geimanije", ki je bil obsojen, ker je list Bismarka žalil, češ, da je napad Kullmanov nkomedija" bil. Drž. zbor je sklenil, da je treba postave, ki bo poslance zapiranja med zasedanjem varovala, Majunke je bil vsled tega brž izpuščen, Bismarka je pa vendar enoglasni sklep hudo jezil. Toda tudi veliki gospodje se dajo potolažiti, 5e se jim še višji dobrikajo, in tako je tudi B. od cesarja in cesarjeviča tolažbo sprejel in ostane. — Sodnija za cerkvene zadeve kli5e preč. škofa, dra. K. Martina v Paderborni, na den 5. jan. k obravnavi v Beiolin, ker ga hocejo — odstaviti! Pravda proti grofa Arnimu se je 19. t. m. konSala s tem, dajetekmec Bismarkov obsojen bil v 3mesečni zapor, v kterega se pa 1 mesec preiskovalnega zapore všteje. Zagovomiki se bodo na višjo sodnijo obrnoli.