Kn
Industrija papirja in embalaže
Mubljana n.sol.o.	Ljubljana, maj 1985
št.73
Visoko priznanje grafoimpexa
»VELIKI ZLATI ZMAJ“ KTL tozdu Kuverta
^a svečani seji delavskega sveta tozda Kuverta iz Ljubljane je 24. aprila 1985 sekretar Grupacije proizvajalcev konfekcije in koordinator sektorja za napredek ln razvoj PZ GRAFOIMPEXA 9raf. ing. Zvonimir VITEZ in obe-nern tudi član posebne strokovne komisije vročil direktorju tozda ["arjanu Žitku posebno priznanje Velikega zlatega zmaja” GRA-
foimexa.
T° priznanje je temeljni organizacij Kuverta izročeno za kuverto ^IR MAIL namenjeno izvozu in Razstavljeno na sejmu INTEGRA-fIKA 85 v Zagrebu. Posebna se-aem članska strokovna komisija
za navedeno razstavljeno kuverto na 8. mednarodnem sejmu grafične tehnologije "INTERGRAFIKE 85" od 18. do 23.3.1985 podelila "velikega zlatega zmaja" kot najboljšemu izdelku v Grupaciji papirne konfekcije.
V svoji obrazložitvi utemeljitve za podelitev priznanja, ki jo je strokovna komisija sprejela enoglasno, je navedeno, da se podeli nagrada tozdu Kuverta za izdelavo kuverte AIR MAIL namenjene za izvoz v prekomorske države firmi SAM-SOON ob upoštevanju, da je ta kuverta izdelana iz jugoslovanskih reprodukcijskih materialov in sicer iz papirja Tovarne papirja iz Vevč,
barv Chromosa in trajnega lepila ter da obvladanje izvoznega tržišča, potrjuje visoko kvaliteto in primerno organizacijo tega našega proizvodnega kolektiva. Zvonimirju Vitezu se je za podeljeno priznanje zahvalil direktor tozda Marjan Žitko z besedami, da tudi sam deli radost z vsemi delavci tozda, ker jim je to priznanje za trud in prizadevno delo. Prejeto priznanje pa jim nalaga dolžnost in obvezo, da se tudi v bodoče s svojimi izdelki uspešno uveljavljajo na domačem in tujem tržišču. Enako se je v imenu delavskega sveta tozda za prejeto priznanje zahvalil njegov predsednik Miha Celarc.
Naj kot prikaz uspešnosti poslovanja tega našega 72-članskega delovnega kolektiva navedemo nekaj podatkov iz poslovnega poročila tozda Kuverta za preteklo leto:
PLANSKE OBVEZNOSTI so bile kljub težavam pri nabavi papirja in repromateriala ne samo dosežene temveč tudi presežene, pri čemer je predvsem značilno dejstvo, da je za to leto bila znižana tonaža
predelanega papirja toda povečana komad na izdelava kuvert. Zaradi izrednega povečanja cen vseh materialov smo namreč znižali težo kuvert za cca 14% ter v izvoz pretežno prodajali >le lahke avionske kuverte, kar ima za posledico, da prikazani kazalci glede obsega proizvodnje v kg, produktivnosti v kg na uro in drugo, ne prikazujejo realnega stanja dejanske uspešnosti dela in delovnih naporov delavcev tozda.
FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE je v letu 1984 znašal 1215 ton izdelkov kar je za 235 ton manj kot v prejšnjem letu pri čemer pa je potrebno nujno upoštevati dejstvo, da se je v tozdu prešlo na proizvodnjo lahkih kuvert tako da je bilo izdelanih 282 milijonov kuvert napram 244 iz leta 1983 kar je za 15,5% več ter pri tem potrebo, dd je zaradi izvoznih zadolžitev izpadlo izvajanje prejšnjih us-lužnostnih storitev (razrez papirja za stranke).
USPEŠNO FINANČNO POSLOVANJE je razvidno iz naslednjih pokazateljev. Celotni prihodek je
^'znanih strokovnjakov s tega po-Cr°čja pod predsedstvom dipl. |n9- in profesorja Višje grafične °'e v Zagrebu Dušana Nikoliča je .^gledala vse prispele proizvode, ocenila ter KTL tozdu Kuverta
vsebine:
stran:
" Poslovni odbor informira in pojasnjuje	3,4,5,6
" 4-mesečno
poslovanje	6
" Socialna politika	6
Dobra naložba v gozdove	7
" Iz obiska v
Hannovru	8
" Na pohodu	9
" Samoupravljanje	10,11
" oo ZS TIKA prejela srebrni znak ZSS	11
" Šport, rekreacija, humor	12,13,14
: Seme, Videmšek
. °tografije ,n Plaznik
Marjeta Žabkar in Jože Rot pri opasavanju AIR MAIL kuvert za izvoz
nadalj. s 1. str.
znašal 439 milijonov ali 45% več kot v preteklem letu oziroma 9% nad planiranim. Od 183,7 milijonov dinarjev ustvarjenega dohodka ali 60% več kot v preteklem letu (20% nad planom) je ostalo čistega dohodka 141,3 milijona dinarjev kar je 52% več kot v preteklem letu in 13% nad planom. Uspešnost poslovanja se vidi tudi v dejstvu, da je bilo ustvarjenih 100 milijonov dinarjev sredstev za reprodukcijo (akumulacija z amortizacijo).
Izvoz je v glavnem usmerjen na Bližnji vzhod kamor so izvozili v vrednosti 714.215 $ to pa je kar 64.21 5 $ več od dinamičnega plana ali 11% več oziroma 8% več kot v preteklem letu. Tozd je tudi uvozil za 6.266 $ rezervnih delov in za 77.219 $ repromateriala.
Zanimivi podatki o delu delavcev v preteklem letu pa se vsekakor kažejo v naslednjih kadrovskih podatkih. Skupno je bilo opravljeno po zaposlenih delavcih 1 60.079 ur in od tega kar 82,5% prisotnosti na delu. Plačane ure odstotnosti zaradi bolezni, ki bremenijo tozd so se v tem letu zmanjšale iz 5760 na 4147 ur oziroma z indeksom "72", plačane ure odsotnosti v breme drugih (boleznine, vojaške vaje) pa od 4968 na 3070 ur ali z indeksom "62".
Za prejeto priznanje in za izredno uspešne poslovne rezultate, v preteklem letu se tudi v uredništvu Glasila pridružujemo k čestitkam, ki jih izražamo delavcem za njihov požrtvovalni delovni doprinos k uspešnem poslovanju naše DO KTL.
Milan SEME
tentna, da odredi kaj se bo proizvajalo ne pa, da se tozd odloča kaj bo delal.
nato vsi konkretno pogovarjamo o vsebini teh planov.
Sestanki so postali že kar običajni in se da na njih še marsikaj konkretnega urediti. Seveda pa je p n tem delu pomanjkljivost v značaju naše proizvodnje, ker smo naročniško usmerjeni. Naša težnja sicer je, da bi se vrstno planirala tudi naša naročila kar za tri mesece, ker bi potem iz trimesečne materialne bilance lahko nabava točno in pravočasno vedela, kakšne materiale potrebujemo za to proizvodnjo, dočim se sedaj še marsikaj dela pač iz tistega kar imamo na zalogi."
Janezu Mihelčiču sem se za poda; ne odgovore zahvalil z željo,da bi tudi v bodoče bil pripravljen posredovati našim bralcem kakšni so bili nadaljnji koraki in uspehi pr' tem izredno pomembnem uvajanju računalniške tehnike v proizvodnji . Delavci sami pa na ta način dobijo obširno in natančno informacijo kaj pomeni tako uvajanje novitet s področja AOP ter, da se visoko vloženi izdatki tud* hitro pokrijejo v uspešno organizirani proizvodnji in selekciji njenib artiklov.
Razgovor za objavo v Glasilu KTL pripravil:
Milan SEME
V kratkem času velik korak pri uporabi AOP za potrebe tozdov DO KTL
Ob zaključku našega prispevka pod tem naslovom v aprilski številki Glasila KTL, smo omenili, da vam bomo v tej številki objavili tudi odgovor Janeza Mihelčiča na naše vprašanje:
Kakšen je pravzaprav odziv med delavci v tozdu Kartonažna Ljubljana, v katerem se že dela po določenih programih?
Mihelčič: "V začetku ima vsak malo nezaupanja do računalniških tabel, toda kasneje le vidi, da mu je to nek pripomoček za njegovo delo. Povsod kjer se obdelava uvaja, namreč vsak gleda na tabele s podanimi napakami, kot, da le-te ne bi bile njegove. Pri tem pa se v resnici premalo zaveda, da so vse n&pake, ki se v prikazanih tabelah
pokažejo odraz dejstva, da je namreč sam podal pred tem napačne vhodne podatke.
Tako se tabele pokažejo kot zelo uporabne, kadar se recimo razvije obravnava ali je v proizvodnji premalo naročil in kar se je vedno obravnavalo na pamet. S tabelami pa se sedaj natančno pokaže ali je naročil preveč ali premalo oziroma kako so zasedene kapacitete. Ponavadi, se sedaj pokaže, da je naročil premalo in da ni problema glede prezasedenosti kapacitet. Tako se praktično kar spustimo iz tekočega meseca v naslednji mesec, saj se na prodajo da reagirati, da zbere dodatna naročila.
Če le teh ni pa naj komerciala predvidi, kaj bo morda še tekom meseca prišlo, saj je sedaj kompe-
Prav tako je iz tabel pomemben prikaz finančnega pokritja, ki nam pokaže tudi pokritje na uro. Iz tega vemo za vse naloge kakšno pokritje je na uro potrebno, da bo poslovanje uspešno. Če se nato naredi primerjava, se hitro ve, katere izdelke se izplača izdelovati in katere ne — čeprav pri tem vedno ravno ni vse tako enostavno, saj moramo nekatere proizvode kljub temu proizvajati zaradi vezanosti, da si tako pridobimo oziroma zadržimo kupca."
Seme: "Dejansko se sedaj s temi točnimi ugotovitvami da v komerciali posredovati kaj se izplača v
nadalje še pospešeno prodajati in kaj ne?"
Mihelčič: »Naj povem, da se o tem odločamo na posebnih sestankih, ki so vsak zadnji četrtek pred naslednjim mesecem, ko obravnavamo plan proizvodnje za prihodnji mesec. Sestanka se Poleg vseh obratovodij udeležujejo tudi delavci s področja NOVUM-a, ki tabele tudi vsebinsko razlagajo, pa predstavniki komerciale in član poslovodnega od bora Henrik Odlazek ter vodja tekočega gospodarjenja Drago Korošec, in kjer se
Sprejeta plaketa "VELIKEGA ZLA TEGA ZMAJA "
Direktor tozda Kuverta Marjan Žitko sprejema iz rok dipl. ing. Zvonimirja VITEZA plaketo in v zahvalo spregovori nakaj besed
NADALJEVANJE PRISPEVKA IZ APRILSKE ŠTEVILKE GLASILA KTL
OKROGLA MIZA - POSLOVODNI ODBOR KTL INFORMIRA IN POJASNJUJE
Uspešni poslovni rezultati KTL v prvem tromesečju
Minilo je pol leta od naše zadnje okrogle mize po tej tematiki in 16. maja smo se ponovno sestali v predavalnici KTL na Čufarjevi 16 v Ljubljani, da "mi vprašamo — člani poslovodnega odbora pa odgovorijo".
Okroglo mizo sem kot dosedaj vodil kot glavni in odgovorni urednik Glasila KTL s tem, da so ji prisostvovali predsednik poslovodnega odbora KTL Miran Rižner in vsi člani: Jože Novosel, Janez Moder, Henrik Odlazek in Slavko Stankovič ter na drugi strani predstavniki družjtgnopolitičnih organizacij DO KTL, TOZD-ov in DSSS, člani odbora za obveščanje in člani uredniškega odbora, ki so se odzvali našemu vabilu, da prisostvujejo in sprašujejo na tem razgovoru.
Po izreku pozdravnih besed vsem prisotnim je že stekel razgovor.
Milan Seme: Današnja okrogla miza je tako kot sedanje namenjena na eni strani želji, da se spoznamo z rezultati poslovanja DO KTL v določenem preteklem obdobju — to je prvem tromesečju letošnjega leta, prav tako pa tudi, da sam ali ostali prisotni delavci dobijo odgovor na vprašanja s tematike, kijih zanima iz tekočega ali perspektivnega poslovanja KTL.
Naj sam začnem kot za uvod in za ogrevanje z vprašanjem tovarišu Odlazku.
Za nami je prvo tromesečje letošnjega leta in znani so že rezultati poslovanja KTL. Prosim, da nam podate v kratkem finančni prikaz uspešnosti poslovanja KTL kot celote in morda tudi za katero izmed temeljnih organizacij — pa je to v pozitivnem ali negativnem smislu.
Za 2 % VEČJI FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE TER TUDI ZA 2 % POVEČANA PRODUKTIVNOST
Henrik Odlazek: Skušal bom podati neko skupno oceno poslovanja DO KTL za prve tri mesece, brez da bi pri tem navajal veliko številk. Ocenjujemo, da je za to tromesečje rezultat, v skladu s pogoji v katerih smo gospodarili, dosti dober. Za 2% večji fizični
obseg proizvodnje ter tudi za 2% Povečana produktivnost v preteklem tromesečju, sta tista osnovna kazalca, ki prikazujeta izboljšanje Poslovanja nap ram enakemu obdobju preteklega leta. Podani vrednostni kazalci so sicer lahko nekoliko vprašljivi, glede na infla-
cijo zato, ker se cene stalno zvišujejo. Čeprav se tudi pri vrednostnih kazalcih znamo opredeliti ali smo se v poslovanju poboljšali ali poslabšali — je sama slika le nekoliko zabrisana. Toda potrebno je le narediti nekatere analize oziroma kakšne stvari prišteti ali odšteti in stvar se že realneje prikaže. Toda dejstvo je le, da smo za 2% povečali materialni proizvod nap-ram lanskemu letu, čeprav smoga lani kar za 10% napram letu 1983. Fizično so bile vse kapacitete bolje izkoriščene, ker smo več naredili, kar je osnovna konstatacija za to obdobje poslovanja.
VSI TOZDI RAZEN JELPLASTA SO V PRVEM TROMESE-
ČJU DOBRO ZAKLJUČILI
Nje
Kar se tiče ustvarjanja dohodka Moramo reči, da so vse temeljne 0rganizacije dosti dobro zaključile tudi dohodkovno poslovanje, ra-Zen Jelplasta iz Kamne gorice, ki Pa je posebno vprašanje.
DOHODKOVNO POSLOVA-
Če pogledamo samo nekaj osnovnih podatkov, ugotovimo, da smo dosegli za 4 milijarde 304 milijonov din celotnega prihodka, kar pomeni z indeksom 185 napram lanskemu letu. Če bi torej upoš-
tevali, da je stopnja inflacije okrog 85 % na nivoju Jugoslavije, smo na realnem oziroma nekoliko na boljšem kot lani v ustvarjanju dohodka in kar pomeni, da KTL s cenami ni pretiravala, če namreč upoštevamo pri tem našo 2 % rast proizvodnje.
Smo dejansko torej le nekje lovili to našo skupno inflacijo. Pri tem pa naj tudi omenim, da naša panoga proizvodnje ni med tistimi osemnajstimi, ki bodo morale znižati cene, ker so z njimi v podražitvah pretiravale.
Dohodek smo povečali z indeksom 219 upoštevajoč pri tem, da je prišlo pri samem obračunskem sistemu do določenih sprememb. Materialni stroški so porasli, ker se nekatere kategorije izdatkov, ki so preje obračunavale v breme dohodkov, sedaj upoštevajo v materialne stroške kot npr.: obresti za kratkoročne kredite do enega leta, bančna provizija, nadomestila, ki jih dajemo SDK ter nekateri drugi izdatki kot npr. regres za prehrano v DSSS in drugo. Prišlo je tudi do nekih strukturalnih in obračunskih sprememb, ki tudi vplivajo na višino dohodka.
V TEM TROMESEČJU SMO DOSEGLI IZPLAČEVANJE REALNIH OSEBNIH DOHODKOV
V prvem tromesečju smo dosegli nad eno milijardo (seveda novih) dinarjev čistega dohodka oziroma smo ga povečali napram lanskemu letu z indeksom 262. Od čistega dohodka smo namenili 402 milijona za osebne dohodke, ki so se napram lanskemu letu v masi tudi povečali z indeksom 185 in so torej realno na isti ravni kot v enakem obdobju preteklega leta. Prav tako pa so osebni dohodki
tudi znotraj sedanjih določil družbenega dogovora in sicer, da mora rast osebnih dohodkov za 10 % zaostajati za rastjo doseženega dohodka. Pri tem ugotavljanju so sicer še nekateri drugi kriteriji, ki pa še niso čisto definirani, ker tudi metodologija panožnega sporazuma še zmeraj ni objavljena po kateri bi natančno spremljali dogovorjeno maso za izplačilo osebnih dohodkov.
ZARADI OBRAČUNSKIH SPREMEMB NAMENILI BISTVENO VEC sredstev za sklade
Za sklade smo po začasni delitvi namenili 593 milijonov dinarjev in so bili ustvarjeni z indeksom 371 napram istemu obdobju lani, kar pomeni bistveno več sredstev za
reprodukcijo ter za finansiranje razširjene reprodukcije in za nadomestitev obratnih sredstev.
Tudi pri obravnavi teh rezultatov je potrebno povedati, da so v obračunskem sistemu nastale določene spremembe, s katerimi se morajo v letošnjem letu, po novem Zakonu o ugotavljanju in obračunavanju celotnega prihodka in razporejanju dohodka, na vsake tri mesece revalorizirati zaloge materiala, gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje. To pa ima v samem obračunu izkazovanja dohodka precejšnje posledice. Te sicer za prvo tromesečje še niso tako velike, kot bo to v naslednjih mesecih. Zaradi te revalorizacije, ki je bila prvič izvedena z 31. marcem smo sknjižili v ta dohodek vse razlike v ceni nabave materiala, ki so nastale v času od 31.12. do 31.3. in ki so znašale približno 260 milijonov dinarjev. V prejšnjih letih pa smo uporabljali metodo, da smo vsem mesecem v letu prištevali v dohodek le del tega, glede na sorazmerno porabo materiala iz zalog.
Poleg tega smo na dan 31. marca prevrednotili vse zaloge materiala, polizdelkov in nedokončane proizvodnje in sicer na zadnje nabavne oziroma prodajne cene ter razlike preknjižili na poslovni sklad
in ne več v dohodek, kot smo to delali preje. To pa pomeni, da se je na dan 31. marca podražil material na tisto ceno, kot je bila prejeta zadnja dobava. Ta revalorizacija zalog je za KTL skupaj znašala 450 milijonov dinarjev. To se bo zato seveda odražalo v prihodnje na zmanjšanem dohodku, kar pomeni, da bodo rezultati sedaj v aprilu, maju in juniju, ko bomo delali iz tega lastno podra-ž en ega materiala, verjetno slabši in sicer, ker s 1. aprilom že tudi nismo za toliko korigirali naših prodajnih cen. Seveda pa bo zato boljša struktura naših lastnih, napram izposojenim sredstvom. Dejal bi, da je to ukrep, ki je v skladu z našo ekonomsko stabilizacijo, s katero naj bi bolj realno izkazovali svoje premoženje ter tudi skrbeli za svoje lastne vire, ne pa kot doslej, ko so vsa sredstva nekako odtekala in so se organizacije morale vedno in vedno bolj zadolževati. S tem bo postopoma prišlo do tega, da bomo delali z lastnimi sredstvi ter bili zato ekonomsko močnejši, stabilnejši in sposobnejši — ne pa odvisni od bank in drugih kreditorjev. Torej ima to sicer svoje dolgoročne pozitivne posledice, kar pa nas bo na drugi strani sedaj prisililo,da se drugače obnašamo. Se pa to zna tudi poznati, (v kolikor se sedaj ne bo ustrezno prilagodil tudi družbeni dogovor o delitvi osebnih dohodkov) na tem, da ne bo toliko dohodka, ki bo omogočal tak tempo izplačevanja osebnih dohodkov. Na to
Miran Rižner: Bi dodal k navedbi tovariša Odlazka "slabši rezultati". Sedanji rezultati so nadpovprečno dobri in mislim, da ne moremo pričakovati, da bodo taki rezultati tudi na koncu leta temveč, da bodo normalni, v okviru plansko predvidenih proporcev.
moramo že sedaj opozoriti delavce, da ne bi bili kasneje, presenečeni glede na sedaj izredno dobro dosežene rezultate. Rezultat bo lahko tako spremenjen, da bo lahko katera organizacija v izgubi — poudarjam samo za april.
TOZD JELPLAST ZAKLJUČIL POSLOVANJE V PRVEM TROMESEČJU Z IZGUBO
Henrik Odlazek: Kot sem že dejal je Jelplast edini med temeljnimi organizacijami zaključil poslovanje z negativnim rezultatom 2 milijonov 615 tisoč dinarjev, kar pomeni, da so bile izplačane akontacije osebnih dohodkov za toliko večje, kot pa je bilo v prvih treh mesecih ustvarjenega čistega dohodka. Je pa dejstvo, da je poslovanje tozda že daljši večletni problem, saj enkrat posluje pozitivno pa zopet negativno itd., pri čemer pa gre tudi za njegovo določeno
preorientacijo v proizvodnji. Tozd je preje pretežno delal interno za tozde, sedaj, ko njihovih naročil ni, pa se je poslovno moral preori-entirati na zunanje kupce, kar pa seveda traja nekaj časa. Zato bo potrebno takoj sprejeti določene ukrepe, da tako tudi v polletju ne bi bil negativen. V primeru izkaza izgube ga bi namreč zadele zakonske posledice, kot so znižani osebni dohodki, sanacija in odpravljanje motenj itd. zaradi česar bo potrebno to do polletja urediti.
BILI SMO STALNO LIKVIDNI, TODA LE S POMOČJO IZDAJE LASTNIH MENIC IN NAJEMANJEM POSOJIL
Ramiza Nadarevič pri vlaganju kuvert v škatle
smo bili konkretno od naših prilivov od 1. januarja do 23. marca nazaj prisiljeni banki dati iz tega naslova 45.000 dolarjev, od tedaj dalje pa se tudi vsi prilivi zmanjšujejo na navedenih 40%, kar pomeni, da bomo tudi zaradi tega razpolagali z manj devizami kot pa
smo to planirali za vse leto. Če torej ta znesek pomnožimo štirikrat pomeni, da smo ob 250.000 dolarjev, ki smo jih še dodatno zaradi sprejetega ukrepa izgubili. To pa je danes resnično velik denar za naš kolektiv in zaradi tega tudi te motnje.
V MOREBITNO IZGRADNJO NOVE TOVARNE Z ZDRUŽEVANJEM SREDSTEV "VSEH" TOZDOV DO KTL
Naj navedem nekaj tudi o problematiki finansiranja obratnih sredstev in devizni situaciji. V prvem tromesečju pa tudi še sedaj v aprilu smo nekako vzdrževali takšno likvidnost, da smo sproti plačevali vse svoje obveznosti. To pa ne pomeni, da smo imeli dovolj lastnih sredstev. Laično včasih slišim od koga, saj imamo dosti denarja, ker smo likvidni in ker lahko vse plačamo. Da, lahko plačamo, ker si tudi stalno veliko sposojamo! Tako izdajamo lastne menice za pokritje računov, kar je nekaka zadolžitev za tri mesece in drugič smo se bili prisiljeni kratkoročno zadolževati pri bankah in drugih organizacijah. V aprilu smo se
V letošnjem letu imamo določene večje težave tudi z deviznimi sredstvi. Te problematike sicer ne bi bilo, v kolikor bi se točno izpolnjeval naš plan izvoza in prilivov deviznih sredstev iz konvertibilnega področja, ter če bi se tudi izpolnjeval naš plan uvoza repromate-riala itn. Sicer bi v tem primeru lahko nastopali določeni časovni zamiki — ne pa sicer tudi problemi. Tako pa, ne da nismo samo po dinamiki usklajeni, da bi naše fiksne in garantirane obveznosti plačali, glede na priliv v določenih rokih, temveč smo si morali pri banki tudi izposoditi devize, da smo lahko plačali največje obveznosti in ki jih moramo sedaj že vračati. Tako smo morali npr. za Lepenko Tržič 10. januarja plačati anuiteto, ki je znašala nekaj manj kot 700.000 mark, ker ta dan nismo imeli teh deviznih sredstev. To moramo sedaj že do 17. junija tudi vrniti. Na drugi strani pa je tu tudi dejstvo, da smo sami nekatere stvari prekoračili glede uvoza repromateriala in rezervnih delov, kot pa smo to z našim planom predvideli. Zato ta debalans
preko izdanih menic in preko kratkoročnih kreditov zadolžili za
440 milijonov in to vse po obstoječi visoki splošni obrestni meri 58 do 60%, ki pa se bo kot je bilo pravkar sporočeno, že od 20. maja povečala na 67% in nato s 30. junijem še višje. Razlog, da smo si morali veliko izposojati pa je tudi v dejstvu, da smo imeli velike zaloge, ki pa smo jih tudi zavestno toliko formirali. Želeli smo namreč pred napovedanimi visokimi podražitvami materialov, istih še nekaj nabaviti in si jih s tem "zagotoviti", prav tako pa nam to tudi narekuje splošna praktična računica.
rešujemo sicer tudi tako, da si zaenkrat pomagamo še z združevanjem deviznih sredstev z drugimi delovnimi organizacijami. Vsekakor pa je nujno dejansko stvar reševati le s tem, da se potrudimo povečati naš izvoz, na konvertibilno področje kjer smo v prvem tromesečju 8% pod planom. Kot KTL smo sicer v primerjavi z drugimi uspešni, saj smo povečali izvoz napram enakemu obdobju lanskega leta — toda smo le pod planom, dočim je v povprečju gospodarstvo Slovenije dejansko celo 6% pod doseženim izvozom v lanskem letu.
Naj za razjasnitev nastale problematike primanjkljaja deviznih sredstev dodam še nastalo situacijo, po kateri se v letošnjem letu znižuje tudi odstotek našega razpolaganja z devizami, ki jih dobimo od izvoza. Preje smo prejemali in tako smo tudi planirali 46% od celotnega priliva deviz, sedaj pa smo po nekem sporazumu, ki so ga ne vem kdo vse sprejeli, in ki znižuje ta delež, na 40% za vse leto. Tako
Milan Seme: Delavce izredno zanima, zato je tudi uredniški odbor že obravnaval potrebo,da se v glasilu nekaj napiše v zvezi z vprašanjem o ponovno predvideni izgradnji novih tovarniških prostorov KTL v industrijski coni Moste in kako bomo izvedli finansiranje te naše velike investicije?
Miran Rižner: Bom le deloma in na splošno odgovoril na ta vprašanja, dočim bo o detajlih več povedal tovariš Novosel, predvsem v kateri fazi smo sedaj s pripravami.
Menim, da so investicijski posegi KTL v srednjeročnem obdobju 1986—1990 zelo ambiciozni, še posebno ambiciozni zaradi tega, ker je družbena klima, in možnost investiranja, ter razpoložljiva akumulacija v slovenskem gospodarskem prostoru zelo, zelo omejena tako, da so naši investicijski plani in projekcije razvoja za Ljubljano lahko rečem na tretjem mestu. Samo Papirnica Vevče in pa ISKRA — DELTA načrtujeta večji investiciji po težini in obsegu, kakor naša tovarna. To pomeni, da je
Delavce predvsem zanima, ali bodo ob tako ambicioznem ali pa optimističnem ter agresivnem pristopu k investiciji, osebni dohodki kaj prizadeti ali pa zavirani. Na to vprašanje sem enkrat že odgovoril in tudi sedaj smatram, da planirani obseg akumulacije, če ga bomo izvrševali in če bomo naše plane letos in pa prihodnja leta izpolnjevali v takem trendu razvoja na bolje, da osebni dohodki ne bi smeli trpeti. To tudi zato, ker glede na sedanji socialni položaj in splošno družbeno klimo, si tega namreč
KTL med tistimi agresivnimi smelimi — čeprav sedanji čas ravno preveč ne dela za te — za optimiste, ampak bolj za tiste, ki so pesimisti. Toda ne glede na to smatram, da je v zadnjih letih bilo tako veliko zamujenega, da moramo nekaj tega nadoknaditi s pospešenim razvojem.
Investicija je torej v teku intenzivnih priprav in bo znašala v cenah iz tekočega leta nekako med 2,5 in 3 milijardami /novih/ dinarjev. Pri tem računamo, da bi pretežni del teh sredstev morali zbrati sami z lastno akumulacijo tozdov Kar-tonažna in PA-KO ter z združenimi silami znotraj KTL — z združevanjem vseh "povdarjam" vseh tozdov v okviru DO KTL" ter naših kupcev, ki so zainteresirani na našem razvoju.
Računamo tudi na kredit IFC (mednarodne finančne korporacije) oziroma imamo tudi rezervno varianto, da bi šli v skupno naložbo z nekim inozemskim partnerjem, ki bi nam opremo kupil in jo kapitaliziral v skupni naložbi.
niti ne smemo dovoliti. Tudi objektivno upoštevajoč, da letos računamo na 2,26 milijarde dinarjev bruto akumulacije, ta visok investicijski zalogaj ne bi smel biti problem. Seveda je to tudi računica na papirju, kajti kaj nam bo življenje ob določenih momentih navrglo in kako se bo vse zasukalo ne moremo reči. Upoštevati moramo, da je tu tudi država, ki posega s svojimi novimi predpisi v naše življenje s tem, da nam jemlje akumulacijo, ali pa nam ne dovoli tega—onega ali tretjega ter da se do-
DODATNI DRUŽBENI UKREP SPREJET KAR MED LETOM, NAM JE 2E PLANIRANI DEVIZNI PRILIV ZMANJŠAL KAR ZA cca 250.000 $
ZARADI INVESTICIJE OSEBNI DOHODKI NE BI SMELI TRPETI, TODA POD POGOJEM, DA BOMO SVOJE POSLOVNE CILJE IN NALOGE DEJANSKO IZVRŠEVALI
ločene stvari spremenijo. Samo globalno rečeno — kmet razpolaga s svojim premoženjem in vedno kmečko računa: "ne morem več izdati kot dobim" — in tako tudi mi računamo čisto po kmečko globalno, da se računice izidejo. Se enkrat povdarim, ne bi smeli tr-
Jože Novosel: Kot veste je zadeva glede predvidene investicije takšna, da imamo že pridobljeno zemljišče iz prejšnjih let. KTL je imela namen izgradnje tovarniških objektov na zemljišču v Mostah po tako imenovanem zazidalnem načrtu parcele MP—3, kar nam je pravzaprav zelo olajšalo potek in izva-janje pripravljalnih del za investicijo. Naj torej povdarim, da se investicija nahaja šele v pripravljalni fazi, kot se to imenuje tudi po naši zakonodaji o izgradnji objektov. V tej pripravljalni fazi smo imeli
Investicija se v tem trenutku nahaja pravzaprav pred ključno odloči-fvijo, to se pravi pred samoupravnimi organi prizadetih tozdov Kar-f°nažne Ljubljana in Papirne kon-* fekcije. Ta dva morata sedaj na Podlagi vseh teh pripravljalnih del ki so pripeljala do pozitivnih rezultatov, sprejeti sklep o izdelavi investicijskega programa. Predin-vesticijska študija je bila že tako široko zastavljena, da pravzaprav investicijski program tehnično in fudi časovno ne predstavlja nobenega problema. Le tega je možno narediti v zelo kratkem času, nekako v roku 14 dni, seveda po tem
i^lojca Uršič: Vprašala bi v zvezi s finančno projekcijo, ali so v osta-iih tozdih KTL pristali na sodelovanje? Kakšno je morda stališče o tem tovarne LEK in Kolinske ter drugih naših velikih odjemalcev °ziroma ali so naši soudeleženci v
peti osebni dohodki, toda pod predpostavko, da bomo svoje poslovne cilje in naloge — letni plan in strukturo, dejansko izvrševali.
Kako daleč pa je zadeva v pripravah za investicijo, pa predajam besedo tovarišu Novoselu.
ugodnost zaradi že izdane lokacijske odločbe za to zemljišče ter smo jo sedaj samo še uspešno obnovili. S tem pa smo časovno pravzaprav zelo veliko pridobili. Naslednji korak je bil izdelava predinvesticijske študije. Ta je bila poverjena SMELT-u in je že narejena. Bila pa je prezentirana tudi izven KTL nekaterim investicijam, predvsem banki in republiški komisiji za investicije, od katere smo dobili zelo pozitivno mnenje o tej nameravani ipvesticiji in s tem širšo družbeno podporo.
ko bo padla odločitev. Istočasno s pripravo te predinvesticijske študije raziskujemo možnosti, da nekako zapremo tudi finančno konstrukcijo, kar je seveda največji problem. Toda po vsem tem, kakor sedaj kaže mislim, da jo bomo tudi uspešno zaprli.
Naj zato ponovno povdarim, da odločitev o investiciji še ni padla ter, da je vse še v pripravljalni fazi.
Milan Seme: Ali ima kateri izmed prisotnih delavcev posebno iz tistih temeljnih organizacij, ki bosta nosilki te investicije kakšno vprašanje?
tej investiciji že kaj predvideni?
Janez Moder: V tej pripravljalni fazi smo že opravili nekatere preli-mitarne razgovore z našimi potencialnimi partnerji. Obstaja lista teh partnerjev, ki naj bi združevali
sredstva za to investicijo in moram reči, da smo vsaj v tej prvi fazi razgovorov pri njih naleteli na ugoden odmev. Gre pa pri tem za kvalitetna investicijska sredstva, ki so tudi v drugih kolektivih bolj deficitarna kot ne, tako da bo v sami izvedbi sigurno prišlo do določenih težav in delnih zamikov, toda upamo, da bomo tudi to zadevo uspešno spravili pod streho. Ugotavlja se namreč med našimi partnerji nasploh, predvsem pa v izvozno usmerjenem gospodarstvu, da brez kvalitetne in primerne emtj£-
Darko Deniša, tozd Kartonažna: Zanima me vprašanje opreme — kakšna oprema se planira in ali bodo sredstva za nabavo nove, ker vemo, da je ta že precej dotrajana?
Miran Rižner: Predvidena je nabava nove opreme in sicer v višini okrog 7 milijonov mark iz zahoda in 1.3 milijona Cl $ iz vzhoda, kar pa je dejansko tako, kot v dinarski konstrukciji. Iz vzhoda namreč ni problem dobiti opremo — problem jo je le prejeti v pravilnih dobavnih rokih, ker so namreč le-ti ponavadi zelo dolgi. Oprema z zahoda naj bi prišla, kot sem že omenil v konstrukciji IFC kredita, pri čemer se je ravno včeraj odprla neka možnost, da že v zamiku enega meseca vnesemo del te opre-
Druga varianta na kateri sam tudi veliko delam je, da bi dobili inozemskega partnerja, ki bi se udeležil v tem projektu kot partner in bo udeležen tudi na dobičku kot partner. Seveda ga bomo morali izplačati devizno z izvozom itn., kot to določajo naši gospodarski predpisi. Če tega ne moremo prikazati, ne moremo namreč dobiti
Alojz Čuk — Valkarton Logatec: zanima me ali bi ta finančna konstrukcija vsebovala tudi udeležbo ostalih tozdov? Kot je znano se bo potrebno o tem po predpisih odločati na referendumu. Ali bomo v stanju, da za ta korak prepričamo tudi tiste, ki gledajo samo od danes do jutri — ne pa malo dalj, da bi nam to le uspelo in se nam ne bi zopet zataknilo pri teh nesrečnih referendumih?
Miran Rižner: o teh stvareh smo predvčerajšnjim tudi pri vas v Val-kartonu že nekaj govorili, da bo potrebno sile združiti. Menim, da ko bomo imeli vse te projekcije na mizi — tega pa tudi še nismo imeli na koordinacijskem svetu z vsemi direktorji tozdov — se bomo najprej poglobljeno posvetovali o zadevi in vso stvar preračunali. To-
laže in sicer takšne, kot jo sprejema zapadni trg. praktično ni možen izvoz. Veste pa, kakšen imperativ naše družbe je — izvoz! Torej zato — hoteli ali ne hoteli — naši partnerji morajo celo biti zainteresirani za takšen projekt. Ne glede, da ta ni direktno izvozno usmerjen — je zelo možno posreden in so ga tudi republiški organi ravno zaradi tega podprli, ker vidijo, da se v našem gospodarstvu nasploh s tem elementom poboljšanja embalaže, odpirajo bistveno večje "možnosti v našem izvozu.
me in sicer sedaj še pred investicijsko odločitvijo. Zato bi zaprosili IFC in gospodarsko banko,da nas podpreta še pred izdelavo investicijskega programa in še pred prijavo te investicije, posebno zaradi tega, ker še vedno, čeprav nam odobrijo, lahko rečemo ne. Pač nimamo tega ali onega še urejenega in jo zaradi tega tudi ne moremo koristiti. To pa pomeni, da s tem ničesar ne izgubimo, temveč lahko zadevo celo pospešimo z uvozom nekaj strojev. Skoraj sigurno bomo to storili in prav o tem se bomo danes tudi pogovarjali, ko pride k nam v tovarno na razgovor poslovodna struktura Gospodarske banke s tovarišem Mačkom na čelu, saj bo tekel v glavnem pogovor ravno zaradi te naše investicije.
odobritve od zveznega komiteja za industrijo in energetiko, ki je pristojen za potrjevanje takšnih skupnih naložb, da bi imeli tako pravico uvoziti opremo v taki konstrukciji.
To naj bi bili osnovni viziji rešitve tega dela naše investicije.
variš Odlazekbo izračunal nekatere možnosti in pri tem upošteval lastne investicije vsakega tozda ter kdaj bo to. Izdelali bomo takozva-no likvidnostno bilanco, kako bodo dohodki prihajali, ter kakšni bodo odhodki in kdaj, predvsem
pa ali so vsa sredstva na razpolago oziroma manjkajo. Na podlagi vsega tega bomo morali nato predložiti predlog tozdom za sofinansi-ranje.
Sofinansiranje pa se bo lahko izvedlo na dva načina in sicer ali z združevanjem sredstev na podlagi skupnega dohodka tako, da je vsak tozd tudi udeležen na dohodku ter, da nato dobi v določenem času sredstva nazaj, seveda vse na podlagi pogodbe. Drug način pa bi lahko bil tudi, da je to posojilo. V tem primeru se tozd tako usposo-
nadalj. na 6. str.
ZA INVESTICIJO SMO DOBILI ZUNAJ ZELO POZITIVNO
mnenje in širšo družbeno podporo
■nvesticija se v tem trenutku nahaja pred ključno odločitvijo samoupravnih organov tozdov
pRl NAŠIH POTENCIALNIH PARTNERJIH SMO V PRVIH
stikih glede njihove soudeležbe ze naleteli Ma ugoden odmev
V NOVI TOVARNI bo tudi del nove opreme tako Z ZAHODA kot vzhoda
ALI BO USPELA DRUGA VARIANTA PRIDOBITVE NOVE UVOZNE OPREME S POMOČJO INOZEMSKEGA "PARTNERJA"
ALI BOMO V STANJU, DA ZA POTREBO IZGRADNJE NOVE TOVARNE PREPRIČAMO TUDI TISTE V NAŠIH TOZDIH, KI GLEDAJO SAMO OD DANES DO JUTRI -NE PA MALO DALJ . . .
nadalj. s 5. str.
bi, da zaživi, nakar prične vračati sredstva. Morda bodo neki tozdi, ki so skupno reprodukcijsko povezani šli v sovlaganje, drugi pa bodo to pomoč sofinansiranja izvedli s posojili, kar pa naj zaenkrat ostane še odprto.
Na okrogli mizi so se vprašanja in odgovori še vrstili in sicer o naba-
Za proizvodnjo v letošnjem letu je značilno, da naročil ni toliko kot bi jih potrebovali, oskrba z materialom je bila dobra, slabše je bilo z rezervnimi deli iz uvoza, aprilski izvoz na konvertibilno in klirinško področje zaostaja za planom.
V aprilu smo proizvedli 7.756 t izdelkov, od tega 4151 za izvoz in 7.341 t za prodajo na domačem trgu. S tako proizvodnjo pa zaostajamo za 5% za planom, medtem ko lanskoletno aprilsko proizvod-
vi ter montaži nove avtomatske linije za registratorje, o proizvodnji za izvoz v tozdu TIKA, o proizvodnji DE—10 za izvoz v SSSR, o počitniškem domu v Fiesi in drugo. Toda o vsem tem vas bomo zaradi obsežnosti gradiva seznanili v prihodnji številki Glasila.
Razgovor za objavo v Glasilu pripravil:
Milan SEME
njo presegamo za 8%.
V prvih štirih mesecih smo proizvedli 32.692 t izdelkov, od tega za izvoz 1.869 t in za domači trg 30.823 t. Na nivoju delovne organizacije KTL zaostajamo za 1% za dinamičnim planom, med tozd pa so naredili manj v Valkartonu, Kartonažni, Jelplastu in Embalažnem servisu. Manj kot v lanskem enakem obdobju pa so naredili v Kartonažni, Papirni konfekciji in Sigmi.
Fakturirana realizacija za april-znaša 1.674.260.000 din in je za 132% višja od lanske aprilske.
V obdobju januar — april 1985 znaša fakturirana realizacija za domači in tuji trg 5.719.394.000 din in je za 90% višja od lanskoletne v enakem obdobju, za dinamičnim planom pa zaostajamo za 2%, ker ga ne dosegajo v Kartonažni, Valkartonu, Kartonaži, Papirni konfekciji in Jelplastu.
Proizvodnja plošč za april znaša 5.671.050 m2 in je od lanske aprilske večja za 7%, v primerjavi s planom pa je proizvodnja za 10% premajhna. Povečan odjem plošč izkazujemo v izvozu, v prodaji izven delovne organizacije, manj pa jemljejo naše tozd. V štirih mesecih pa je bilo narejeno 24.035.548 m2, kar je več kot v enakem obdobju lani, vendar pa manj od plana saj ni dovolj naročil. Tudi nabava plošč izven DO KTL se je precej zmanjšala, saj predstavlja 80% od planirane.
Tako v aprilu kot v obdobju januar — april izkazujemo za 1% boljši izkoristek v primerjavi s preteklim letom in enakega v primerjavi s planiranim izkoristkom.
V aprilu znaša produktivnost 22,32 kg/h, to pa je za 1 % boljše od lanske aprilske produktivnosti, planirane produktivnosti še nismo dosegli (indeks 90).
Za štiri mesece znaša produktivnost 23,40 kg/h in je za 2% boljša od enakega obdobja lani in za 6% slabša od letošnje planirane.
Na konvertibilni trg smo izvozili v vrednosti 229.851 $ in smo precej pod planom in tudi slabši od izvoza v lanskem aprilu. Komaj dobro polovico načrtovanega izvoza smo v aprilu uspeli plasirati na klirinški trg.
Za štiri mesece znaša izvoz na konvertibilni trg 893.358 $, kar je za 11% manj od plana, največji izpad pa je v Lepenki, Kartonažni in Papirni konfekciji. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa je konvertibilni izvoz za 19% višji.
Tudi v 4 mesecih klirinški izvoz bistveno zaostaja za planom '(indeks 55) in znaša 398.166 klirinških $.
B. J.
POSLOVANJE V APRILU IN OBDOBJU JANUAR - APRIL 1985
Fizični obseg proizvodnje je pod planom
Socialna politika v socialistični samoupravni družbi
V naših pogojih je socialna politika del razvojne politike samoupravne družbe. Integrirana je v enotnem samoupravnem proizvajalnem odnosu z ekonomsko politiko, njen namen pa je usmerjanje ekonomskega razvoja za doseganje socialnih ciljev, ki so značilni za socialistično samoupravno družbo. Zato lahko mirno rečemo, da je šocialna politika bistveni element politike za spreminjanje družbe v smeri razvoja socializma, na poti h komunizmu.
Ukvarja se z življenjskimi in delovnimi pogoji celotnega prebivalstva. Reševati mora probleme, ki se kažejo kot izraz zakonitih družbenih protislovij, nerazvitih produkcijskih odnosov in nerazvitih proizvajalnih sil glede na rastoče potrebe ljudi. Vse to mora socialna politika reševati v pogojih blagovnega načina gospodarjenja, vendar pa se njena vloga v praksi izkrivlja in grozi nevarnost, da bi socialni politiki namenili vlogo naj rešuje socialne probleme, ki nastajajo kot rezultat napak razvojne politike, zlasti pa ekonomske. To pa seveda ni domena le-te. Nosilci socialne politike so predvsem v temeljnih celicah združenega dela in vseh na-daljnih oblikah združenega dela na tej podlagi.
Očitno pa je, da vrste socialnih problemov ni moč rešiti v OZD pa naj so te še tako velike. Te same, brez združevanja z drugimi asociacijami oziroma sodelovanja z njimi, ne morejo zagotoviti zadovoljevanja skupnih potreb (izobraževanje, zdravstvene storitve).
Potrebno je torej ustanavljati tudi druge nosilce samoupravne socialne politike, čeprav ima tudi to ustanavljanje v bistvu svoj izvor prav v združenem delu (KS, občine, SIS).
Slednje so bile ustavno opredeljene že leta 1971 v ustavnih dopolnilih. Z novo Ustavo leta 1974 pa so javno postavljena temeljna izhodišča glede družbene vloge teh skupnosti.
Preko njih delovni ljudje in občani uveljavljajo svoje pravice in rešujejo svoje probleme (zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo, izobraževanje ipd.)
Kajti človek je med delom in tudi sicer izpostavljen raznim nevarnostim kot so bolezen, nesreča pri delu, poklicna bolezen.
Poleg tega je izpostavljen tudi biološkim zakonom staranja. Vsi ti dogodki, ki so lahko še tako različni, imajo skupni vpliv za ekonomski položaj posameznika, ker
povzročajo zmanjševanje njegovega OD in celo povečanje izdelkov.
Vse dogodke, ki prizadevajo v takšni ali drugačni obliki imenujemo socialne primere (tudi rizik).
In kako skušamo v KTL premostiti težave, ki vnašajo spremembe v družinske razmere bomo napisali v nadaljevanjih, ki sledijo.
J. R. K.
Zora Hadovič in Vojko Kolar pri žaganju kartonskih cevi
aktualno predstavljamo samoupravljanje tozd medsebojna razmerja delovni odnosi vprašanja odgovori -sindikat -ZK-ZSM-
k Članku "dobra naložba" v gozdove cez 10 let dovolj lesa ?
Kako bo potekala dodatna proizvodnja lesa
V aprilu je bil podpisan samoup-ravni sporazum o združevanju dela in sredstev za osnovanje lastnega surovinskega fonda za vlaganje v nasade hitro rastočih iglavcev in listavcev o čemer je bila že objavljena informacija v prejšnji številki Biltena.
Projekt je izredno pomemben in dolgoročen zato je potrebno, da smo vsi seznanjeni zakaj je do akcije sploh prišlo in kaj pomeni za slovensko celulozno, papirno in Papirno predelovalno industrijo.
Našo panogo 124 zaposluje cca
10.000	delavcev (vsi podatki so iz leta 1983 na osnovi katerih je bil 'zdelan projekt), ki proizvedejo
letno 210.000 ton vlakerin (151.000 ton celuloze in 63.000
ton lesovine), 327.000 ton papirjev, 185.000 ton kartona, lepenke in valovite lepenke ter 179.000
ton embalaže in papirne konfekcije. S to proizvodnjo je bila panoga udeležena z 2,2% v družbenem proizvodu SRS in je dosegla 5,5% celotnega slovenskega izvoza na konvertibilno tržišče.
Za takšen obseg proizvodnje je panoga potrebovala poleg domačih surovin razmeroma veliko osnovnih surovin iz uvoza in sicer
70.000	ton celuloze, 30.000 ton starega papirja in 382.000 m3 celuloznega lesa iglavcev.
Poraba lesa po virih za panogo 124 v m3
Leto	iglavci in listavci	SRS	%	druge republ.	%	uvoz	%
1980	897	283	32	119	13	495	55
1981	857	321	38	108	13	425	49
1982	908	380	42	112	12	426	46'
1983	929	383	42	164	18	382	40
Navedeni podatki vsebujejo tudi Porabo lesnih ostankov iglavcev, ki jih je bilo v navedenih letih 76, 84,91 in 114 m3.
V preteklih letih je panoga zmanjšala uvoz celuloznega lesa, vendar 9a je za normalno proizvodnjo še Vedno potrebno uvoziti 40%.
Pokritje celotnega lesno predelovalnega kompleksa je iz slovenskih gozdov 78% različno po panogah, vendar naša panoga dobi le 42% in se po predvidevanjih gozdarstva sečnja v slovenskih gozdovih do leta 2000 ne bo bistveno poveča-
Po planiranem obsegu poseka v naslednjem srednjeročnem obdobju 3.750.000 m3 iglavcev in
1.050.000	m3 listavcev. Zaradi zaostrene energetske krize se bodo povečevale količine lesa za kurjavo kar pomeni še dodatno zmanjševanje blagovne proizvodnje. To pomeni, da ob sedanji strukturi sečnje in utečeni različni oskrbi posameznih porabnikov lesne surovine panoga 124 ne more pričakovati bistveno boljše oskrbe iz slovenskih gozdov.
Problematične so tudi dobave iz drugih republik, če upoštevamo, da se za letno jugoslovansko proiz-
vodnjo vlaknin 750.000 ton predela 2,700.000 m3 lesa listavcev in iglavcev in je treba od tega
900.000	m3 lesa uvoziti.
Po nekaterih ocenah naj bi leta 2000 proizvedli 1.170.000 ton vlaknin za kar bi potrebovali
4.100.000	m3 lesa, ki ga pa na domačem trgu ni in ga ob sedanji usmeritvi gozdarstva tudi ne bo.
Po predvidevanjih FAO bo poraba lesa v Evropi narasla od 330 milijonov m3 v letu 1980 na 550 milijonov m3 v letu 2000, kar pomeni, da bo deficit industrijsko tehničnega lesa leta 2000 preko 100 milijonov m3.
Najbolj bo primanjkovalo prav lesa za celulozo in to kljub temu,da v Evropi načrtujejo obsežne naložbe v več milijonov hektarov namenskih nasadov oziroma plantaž in 2 milijona ha v melioraciji degradiranih gozdov.
Vse to pa pomeni, da bo tudi uvoz v bodoče vse bolj vprašljiv in bomo morali vse razpoložljive materialne možnosti usmeriti v razvoj lastnega surovinskega zaledja.
Manjkajoče količine lesa za potrebe naše industrije je možno zagotoviti s povečanjem proizvodnje lesa in sicer:
1.	s premeno malodonosnih gozdov
2.	z osnovanjem lesnih nasadov na opuščenih kmetijskih zemljiščih (namenski nasadi)
3.	z vrstnimi nasadi
1.	Slovenija je razmeroma zelo gozdnata dežela, saj gozdovi pokrivajo 1,062.000 ha oziroma 51% površine celotne republike. Od tega je 380.000 ha ali 37% gozdov v družbeni lasti in 682.000 ha ali 63% v zasebni lasti. Dejavnosti gospodarjenja z gozdovi , s katerimi se zagotavlja ohranitev in gojitev gozdov ter krepitev njihovih splošno koristnih funkcij, so proglašene za dejavnost posebnega družbenega pomena in za njihov razvoj skrbijo SIS za gozdarstvo, gozdnogospodarske organizacije občine in SRS.
Žal so v Sloveniji še prostrane površine katerih so gozdovi zelo slabe kvalitete in raznih stopenj degradacije. Po podatkih posebne raziskave je takšnih gozdov
232.000	ha od teh pa 116.000 ha takih, ki bi jih bilo potrebno čim-prej meliorirati.
V okviru samoupravnega sporazuma v SIS za gozdarstvo SRS proizvajalci vlaknin — porabniki lesa že sedaj prispevajo sredstva v melioracijo malodonosnih gozdov, ki so za obdobje 1981 — 1985 predvidene na okrog 3000 ha. Vendar je to premalo, zato se predvideva poleg tega še melioracija naših 1500 ha letno.
2.	Za zagotovitev surovinske osnove bo morala celulozno papirna industrija poseči po delu že opuščenih kmetijskih zemljišč in tistih, ki so v opuščanju. Na opuščenih zemljiščih nastajajo za razmeroma zelo dolgo dobo grmišča in malo-donosni gozdovi po naravni p regresiji zaraščanja. V Sloveniji je takih zemljišč 238.000 ha ali 11,7% površine celotne republike. Po izračunu bi potrebovali za proizvodnjo 360.000 m3 iglavcev 1000 ha zemljišč letno oziroma 30.000 ha v obdobju 30 let. Za plantažo listavcev (topol, trepetlika, vrba) pa se predvideva 200 ha površin letno oziroma pri 20 letnem obdobju 4000 ha na katerih bi pridobili 50.000 m3 manjkajočih listavcev. Skupno potrebujemo za namensko proizvodnjo 34.000 ha oziroma 1200 ha letno.
3.	Vrstni nasadi topolov ob vodotokih poteh, kanalih in objektih imajo po mnenju strokovnjakov prednost pred snovanjem topolovih plantaž. Ta oblika nasadov je cenejša od plantažne zaradi počasnejše rasti pa je kvaliteta lesa boljša.
Načrt dodatne proizvodnje lesa je bil strokovno ocenjen pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ki ga je ocenil za realnega in izvedljivega. SIS za gozdarstvo Slovenije in Splošno združenje za gozdarstvo sta ga v celoti podprla in hkrati prevzela obvezo, da slovensko gozdarstvo v tem načrtu
prevzame vlogo izvajalca predvidenih del.
Na Gospodarski zbornici je bil načrt opredeljen kot izreden prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem slovenskega gospodarstva ter osamosvojitvi celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije od uvoza lesne surovine, saj je uvoz lesa samo 1983. leta znašal toliko kot predvidevamo investicij v 10. letih v okviru združenih sredstev.
Janez SEDEJ
INFORMACIJA S SEJMA:
Okrogla miza .,MODERNPAK85“
^ času sejma "MODERN RAK v Zagrebu je zagrebški Prehrambeno tehnološki institut organista! okroglo mizo na temi "Embalaža v sodobnih pogojih medna-r°dne menjave dobrin" in "Doma-
ča proizvodnja strojev za embali-ranje".
Aktualnost tem je pritegnila preko 100 udeležencev iz področij izdelave embalaže, potrošnje embalaže ter proizvodnje strojev.
V uvodnih predavanjih znanih strokovnjakov iz področja embali-ranja dr. A. Rodina, prof. dr. Cegnarja, dr. L. Rossija, dr. I. Petroviča in drugih ter razpravi je bil razčlenjen razvoj embalaže pri nas in v svetu, vloga in vpliv embalaže
na transport in prodajo proizvodov na inozemskih tržiščih,škode v mednarodni menjavi zaradi neustrezne embalaže, neprilagodljivosti dizajna tržnim razmeram, uskladitev embalaže in embaliranja s standardi in predpisi dežel uvoznic itd.
Velik napredek je bil v preteklih letih storjen na domači proizvodnji strojev za embaliranje.
Udeležencem so bili prezentirani proizvodni programi 39 delovnih
organizacij iz Jugoslavije, ki se že ukvarjajo s proizvodnjo embaliranih strojev. Žal se proizvodnja razvija stihijsko, več proizvajalcev kljub malemu asortimanu dela na enakem programu, raziskave trga pa so skromne in nepopolne. Nedvomno bodo potrebni večji napori za vskladitev programov in proizvodnih načrtov ter skupna vlaganja v razvoj lastnih tehnologij embaliranja.
Janez SEDEJ
IZ OBISKA V HANNOVRU
Razvoj je v svetu je bil kdajkoli
Sejem biro tehnike, informatike, elektrotehnike, opreme tovarn, procesne in raziskovalne tehnike, tehnologije, prenosa moči in regulacije, orodij in obdelovalnih strojev, transporta in prometa ter konstrukcijske tehnologije v Hannovru v ZRN je vsekakor eden najzanimivejših te vrste. Na njem razstavljajo svoje izdelke, oziroma dosežke vsi, ki na teh področjih v svetu kaj pomenijo. Marsikateri stroj ali naprava doživi svojo prvo predstavitev ravno tu. Tako predstavlja obisk tega sejma enkratno priložnost seznaniti se s trenutno stopnjo razvoja znanosti, tehnike in tehnologije v najbolj razvitih industrijskih deželah sveta. Poleg tega pa je mogoče dobiti tudi informacijo o trendu razvoja, ki je koristna pri vseh pomembnih strateških odločitvah. Spričo tega se na prostore sejma v Hannovru zgrinjajo množice inženirjev, tehnikov, tehnologov ter poslovnežev z vsega sveta. Atmosfera sejemskega vrveža daje vtis,da se tu sklepajo posli, ki marsikateremu proizvajalcu zagotovijo delo za leto ali celo več.
Omejen čas dveh dni, ki smo ga imeli na razpolago za obisk sejma je zahteval, da smo si ogledali samo tisto, kar nas je posebno zanimalo. Tako smo si ogledali le področje regulacije, hidravlike in pnevmatike, robotike, obdelovalne tehnike in raziskovalne dejavnosti.
Za področje regulacije lahko rečemo, da sta se poleg elektronsko krmiljenih električnih servopogo-nov pričela izrazito uveljavljati tudi pnevmatika in hidravlika, ki sta nedavno tega še kazali, da se umikata s tega področja. Močan razvoj servo reguliranih proporcionalnih ventilov in delovnih cilindrov, ob podpori elektronike povzroča, da pnevmatika in hidravlika na marsikaterem področju celo prevzemata vodilno vlogo. Zlasti to velja za težka okolja, oziroma delovne pogoje, kjer se poleg natančnosti zahteva tudi zanesljivost
ter velike sile ob majhni teži in dimenzijah, varnost pred iskrenjem in morda, to velja zlasti za pnevmatiko, tudi cenenost.
Izrazit prodor na področju pnevmatike predstavljajo cilindri brez batnice, katerih dolžina je praktično v celoti tudi delovna dolžina. Obisk paviljona firme MARTO-NAIR iz ZRN, ki je vodilna na področju pnevmatike in hidravlike ter regulacijske tehnike in s katero je KTL že sodelovala, nam je omogočil ogled njihovega najnovejšega regulacijskega sistema, sestavljenega iz pnevmatskega cilindra brez batnice, proporcionalne servo tehnike in elektronike, ki omogoča pozicioniranje delovnega priključka na cilindru s točnostjo _± 0,2 mm. Ta preciznost je še za marsi-
še hitrejši, kot
kateri drugi sistem regulacije izjema in predstavlja vsekakor velik dosežek, ki ga bomo morda tudi mi v KTL uspeli koristno uporabiti. Ta vrsta sistemov omogoča gradnjo enostavnih robotov le s sestavo večih cilindrov tako, da vsak; ali več njih; opravlja gibanje v eni koordinati.
Povdariti je potrebno opazen razvoj posameznih delovnih komponent, ki so kot izdelek samostojna celota, za izdelovalce strojev pa predstavljajo sestavne dele, iz katerih brez večjih problemov sestavijo stroj, ki ga potrebujejo. Tak primer predstavlja hidravlična (ali električna) vrtalna enota, izdelana tako, da jo je možno vgraditi kjerkoli posamezno ali v sestavu z enakimi, pa za to ni potrebno reševati ničesar razen načina pritrditve (vse od pogonskega motorja pa do vpenjala za orodje vsebuje že enota sama).
Proizvajalec večvretenskega vrtalnega stroja tako izdela le stojalo stroja, vse ostale komponente pa sestavi — potrebuje le znanje in skromno montažno delavnico.
Iz področja obdelovalnih strojev in naprav je bilo opaziti množico razstavljalcev majhnih, enostavnih delovnih priprav in strojev, ki pa so zelo pametno zasnovani in tako predstavljajo, zlasti za manjše tovarne, poceni rešitev strojne opreme. Med zahtevno obdelovalno opremo pa prevladujejo numerično krmiljeni stružni in rez kal ni stroji. Skupaj z njimi se ponavadi že ponuja tudi z računalnikom podprto konstruiranje, ki preide takoj zatem v z računalnikom podprto izdelavo tehnologije in zatem še programa za numerično krmiljen stroj. Tako je čas od zasnove do izdelka minimiziran ter sistem bolj fleksibilen.
Pri obdeldvafnihorodjih se vidi hiter razvoj keramike kot materiala za izdelavo rezalnih površin, ki prenašajo izredno visoke obdelovalne hitrosti in temperature. Vzporedno s tem se razvijajo razne vpenjalne naprave za ta rezila, ki poenostavljajo uporabo in zamenjavo.
Robotika predstavlja področje, ki je za vsakogar gotovo najbolj atraktivno. Če tu primerjamo razvoj s časom iz pred dveh let, lahko rečemo, da so spremembe očitne. Montaža in sestava avtomobilskih karoserij je danes pri vseh vodilnih svetovnih proizvajalcih izključno z roboti. Ti so postali tako gibčni in zanesljivi, da jih je mogoče primerjati z živimi bitji. Tudi lakiranje avtomobilov in drugih predmetov, pa varjenje, delo v kovaški industriji, sestava elektronike in zobniških menjalnikov, vse to so področja, kjer robot zamenjuje človeka na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Človek se tu vpraša, kje je tu mesto in perspektiva industrije v Jugoslaviji.
Primer enostavnega robota sestavljenega iz dveh pnevmatskih cilindrov brez batnice in rotirajoče prijemne glave
Raziskovalna dejavnost, ki je prikazana na Hannoverskem sejmu, kaže zopet izrazit razcvet bazičnih raziskav, s tem, da pa je vsem jasna kasnejša aplikativna raziskava. Tudi tu prevladuje računalniško vodena merilna in procesna tehnika.
Zaključek po ogledu sejma je, da je razvoj v svetu še hitrejši kot je
bil kdajkoli. Elektronika, nedavno tega še čudež, predstavlja sedaj le samo po sebi umevno sestavino praktično vsakega kvalitetnega sistema. Naloga nas, ki se ukvarjamo z razvojem v vse slabših pogojih jugoslovanskega gospodarstva pa je, da skušamo upočasniti zaostajanje, ki nas vse bolj peha v izoliranost in zaostalost.
Ivan NEMEC
Foto vest: Uredniški odbor Glasila KTL na svoji zadnji seji: od leve proti desni — Milan Seme Iglavni in odgovorni urednik), Jožica Bernard, Drago Videmšek, Darko Deniša (predsednik), Jože Prašnikar in Martin Jelnikar, opravičeno odsotna na seji Anita Albreht (Kartonaža Rakek)
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz tozda Lepenke za prijetno slovo in lepa darila. Posebna zahvala ekipi "B" izmene za prijateljsko in uspešno sodelovanje ter prijetno presenečenje ob slovesu.
Vsem Lepenka rje m želim še mnogo delovnih uspehov in obilo osebne sreče.
Andrej Tišler
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
TUDI DELAVCI KTL NA 29. POHODU PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Letošnje praznično vzdušje ob 40-letnici osvoboditve smo v Ljubljani proslavili predvsem z množično udeležbo prebivalcev na tradicionalnem in letos tudi svečanem 29. Pohodu po Poteh spominov in to varištva v soboto 1 I. maja in z zaključno prireditvijo na Trnu iovo iucije v Ljubljani po zaključku po hoda.
Nemogoče mi bo v nekaj vrsticah opisati vse dogajanje tega dne v praznični Ljubljani od trenutka, ko se nas je, res ne veliko število delavcev KTL in njihovih otrok, zbralo pred tovarno, od koder smo se napotili na štartno mesto v Fužinah — smer jug —, da prične mo pohod na 12 km dolgi poti, pa do trenutka, ko se je vsak od nas Po svoje udeležil zaključka p raz novanja na Trgu revolucije.
Ze zjutraj, pa čeprav se nam je obetal topel, sončen dan in ne kot lani dež, kar je bilo sicer težko pričakovati glede na tako mrzlo preti hod nje obdobje, sem moral že Pred samim pohodom žal ugotoviti, da se ne bosta uresničili dve želji, ki sem si jih želel ob pisanju reportaže za naše Glasilo ob lanskem 28. Pohodu in sicer glede množične udeležbe delavcev KTL na letošnjem pohodu, posvečenem 40obletnici osvoboditve in zklju-čku izgradnje poti ter da bi vsi udeleženci KTL na pohodu prejeli in nosili kapice z oznakami naziva naše firme KTL, kot jih vedno imajo tudi delavci drugih kolektivov. Uresničilo se ni ne eno, ne drugo, zato pa je bila udeležba ostalih resnično množična.
Vesel sem bil in tudi drugi, da je naš letošnji 29. Pohod, ki je imel Posebno obeležje, potekal v tako lepem vremenu in v tako veselem, sproščenem vzdušju. Sonce, ki je kar brez sramu pripekalo skozi ozelenelo drevje, ko smo se vzpen-
jali preko Golovca, nas je poleg napora kar pošteno ogrelo, tako da smo našega Mirka Plaznika in njegovega pomočnika pri delitvi malice na vrhu vzpona bolj veselo pričakali, da smo se osvežili s čajem — toda tudi klobasa nam je ojačala želodec za lažje nadaljevanje poti.
Izredno hitro je minil čas naše poti in še pred pričetkom svečanosti smo se vsi vključili v izredno množični združeni koloni na Trgu revolucije. Tu pa je bilo veselje dejansko na višku. Skorajda na vsakem koraku vrvež, veselje, pesem. Tam so pekli vola, drugje jedila na žaru, otroci so se prerivali za sladoledi ali sok, pivo pa je teklo v potokih, kot radi tako rečemo. V srcih vseh nas in ostalih, ki so se že od devete ure dalje zbiiali na tem prostoru, je še vedno bil neizbrisen spomin na sam pohod, ki smo ga pravkar končali.
Tradicionalni pohod po Poteh partizanske Ljubljane je bil letos še posebej veličasten, saj mineva štirideset let od zmage na okupator jem in svečan tudi zato, ker je naša pot okoli Ljubljane — naš "zeleni prstan" — letos resnično dokončno dograjena in za kar smo prispevali tudi delavci KTL.
Vsi smo si bili edini. Bilo je enkratno! Tudi zaključna slovesnost na Trgu revolucije z vsemi uspešno nastopajočimi, je bila edinstvena, predvsem pa množičnost, ta bistvena pomembnost v teh težkih gospodarskih časih. Ta množičnost je tudi mene v spominih popeljala nazaj, na tiste moje nepozabne trenutke 9. maja 1945. leta, ko sem pred 40. leti tudi sam med množico Ljubljančanov navdušeno pričakoval prve partizane —
Tudi delavci KTL na preventivnem brezplačnem desetdnevnem okrevanju
Občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana Center organizira v letošnjem letu preventivno okrevanje Za 165 delavcev.
Preventivno okrevanje bo v Domu 2ZB NOV Banjole pri Puli, v hotelu Špik v Gozd Martuljku in v zdraviliščih.
^a razpis, ki je trajal od 1. febru-arja 1985 do 15. marca 1985 je
občinski svet prejel 512 vlog. Komisija za življenske in delovne pogoje delavcev ter komisija za finančne pomoči 00 ZS sta pregledali vse prispele vloge ter ob upoštevanju kriterijev (zdravstveno stanje delavcev, delovna doba na delih s težkimi delovnimi pogoji, socialne razmere delavcev) izbrali 165 delavcev, katerim bo občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana—Cen-
osvoboditelje, ki so prihajali po Tržaški cesti v Ljubljano in med mnjimi iskal svojega starejšega brata, za katerega pa sem kasneje žalostno izvedel, da je tudi on
med tistimi, ki je dal svoje mlado življenje, za naš današnji veseli trenutek.
Milan SEME
De! pohodnikov na zbirnem mestu pred tovarno
ter omogočil brezplačno deset- dnevno okrevanje.
V seznamu koristnikov, ki jim je bilo odobreno okrevanje so tudi:
- PERTOT Lubo	1925	NK delavec	KTL, Čufarjeva	16, Lj.
- KORELC Rezka	1929	PK delavka	KTL, Čufarjeva	16, Lj.
— LUBE Kristina	1943	PK delavka	KTL, Čufarjeva	16, Lj.
- SETNIKAR Tone	1938	PK delavec	KTL, Čufarjeva	16, Lj.
- SKOBE Lojzka	1943	NK delavka	KTL, Čufarjeva	16, Lj.
- ŠERUGA Marija	1936	NK delavka	KTL, Čufarjeva	16, Lj.
- KOVAČ Betka	1935	NK delavka	KTL, Čufarjeva	16, Lj.
— ZOR Franci	1934	VILIČAR	KTL, Čufarjeva	16, Lj.
— TOPČAGIČ Angelca	1934	NK delavka	KTL, Čufarjeva	16, Lj. M. S.
•mmnmt*
PO IZVEDENEM REFERENDUMU
V tretji izvedbi in po preteku leta le sprejet samoupravni sporazum KTL „o nagrajevanju"
Matko Oblak Karto nažrta Ljubljana DE/10 glasuje
Srečo Bolant - strojnik v DE/20
DELAVCI, PREBERITE BILTENE, KI SO OBJAVLJENI NA VAŠIH OGLASNIH DESKAH !
REFERENDUM
Zaradi zakonskih sprememb (Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanj) ter pomanjkljivosti :n neustreznosti v sistemu nagrajevanja smo se delavci DO KTL odločili spremeniti in dopolniti ta sistem. Oblikovan naj bi bil tako, da bi odpravili uravnilovko ter tako, da bi v obliki primernega osebnega dohodka stimulirali kreativne delavce.
V zvezi z izvedbo referenduma za sprejem samoupravnih aktov s področja nagrajevanja (SaS in pravilnik) je bila speljana široka samoupravna aktivnost s strani organov upravljanja DO KTL kot tudi DPO DO KTL.
Dne 30.5.1984 smo se vsi delavci naše DO na voliščih izrekli o obeh aktih. V nekaterih TOZD-ih in DSSS niso sprejeli aktov o nagrajevanju.
Zaradi ugotovitve vzrokov neuspelega referenduma so bile izvedene poglobljene analize. Ugotovljeno je bilo, da vzroki za neuspeh referenduma niso v vsebini samoupravnih aktov, temveč v nepripravljenih izvedbenih aktih TOZD in DSSS ter nedorečeni mikroorgani-zaciji. Potrebno je bilo p red oč iti celovit sistem s konkretizacijo v posameznih sredinah.
Ponovitev referenduma so izvedle le TOZD in DSSS v katerih prvič referendum ni uspel. Dne 20.10. 1984 referendum ponovni ni uspel.
Po približno letu dni od prvega neuspelega referenduma za sprejem akta o nagrajevanju, smo se
vsi delavci DO KTL ponovno odločali na referendumu dne 16.5. 1985. To pot je referendum uspel, z naslednjimi rezultati:
TOZD in DSSS	ZA %
Kartonažna Ljubljana	57,18
Pako	55
Kuverta	80,8
Valkarton	54,6
Kartonaža Rakek	52,1
TIKA	95,88
Lepenka Tržič	79,2
Jelplast	90
Embalažni servis	60,53
Sigma	86
DSSS	54
T. D.
Milka Dajanovič pri glasovanju - DE/30
tev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z dne 26.4. 1985
PRISPEVEK NAŠIH MLADINCEV
Štafeta in Dan mladosti
DELAVCI KTL !
V 225. številki BILTENA KTL z dne 26.4.1985 so bili objavljeni:
— dokončni predlog /lil/ Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za deli-
—	sklep o razpisu referenduma
—	pregled stališč delavskega sveta delovne organizacije do pripomb na predlog /III/ Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z dne 5.3.1985
V javnosti so bile zadnje čase podane številne pripombe, ideje in predlogi v zvezi s praznovanjem Dneva Mladosti.
Objektivna osnova, ki vzpodbuja kritičen odnos mladih je aktualen družbeni položaj mlade generacije — neskladje, protislovje med pričakovanji in željami ter stvarnimi možnostmi z druge strani. Prejšnja leta so že potekale javne razprave v katerih se je porajalo mnenje, da je potrebno praznovanje Dneva Mladosti posodobiti in obogatiti z novo vsebino in oblikami približati mladi generaciji, bile so zahteve, da vse ostane po starem, po drugi strani pa je bilo mnenje, da je treba Štafeto Mladosti ukiniti.
Zavedajoč se pomena Dneva Mladosti in Štafete Mladosti, se je ZSMS ob podpori drugih družbenih subjektov opredelila, da nadaljuje z njeno organizacijo.
Ideja o Štafeti Mladosti je nastala ob koncu NOB. Njeni iniciatorji so bili mladi iz Kragujevca, ki so
jo prvič predali tovarišu Titu za njegov rojstni dan 25. maja 1945 po nazivom "Titova Štafeta". Leta 1957 je tovariš Tito predlagal, naj 25. maj postane Dan Mladosti.
Čeprav se je od takrat do danes praznik mladosti praznoval na različne načine, se njegova idejna osnova ni bistveno spremenila: masovno športna srečanja, kulturne in folklorne smotre, politični mitingi itd. Na ta način se je celotna mladinska ustvarjalnost široko družbeno animirala in mladi se mobilizirajo za večji doprinos k socialistični izgradnji domovine.
Na Dan Mladosti so se končale številne mladinske akcije, ki so jih SZMJ in družbene organizacije vodile ali pripravljale tekom celega leta. Takrat so nagrajeni najzaslužnejši mladinski aktivisti in ustvarjalci, organizacije/in kolektivi dodeljujejo najvišje priznanje ZSMJ "plaketa 25. maj".
nadalj. na 11. st t
sindikat ZK ZSM varstvo deta SLO družbeni standard vesti kadrovske novice intervju anketa šport SLO družbeni standard
Tesno povezujoč vlogo mladih v NOB in povojni izgradnji — v socialistični revoluciji nasploh — z doprinosom današnje generacije mladih, k nadaljnji izgradnji bratstva in enotnosti naših narodov ter narodnosti, njenemu spominu na tovariša Tita in nadaljevanje njegovega revolucionarnega dela, kot tudi v realizaciji interesov delavskega razreda in vsestranskega napredka socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije, zajema proslavljanje Dneva Mladosti našo družbeno stvarnost, da bi na ta način izrazilo in ji vsililo mladost, kot njeno lastno in bistveno lastnost. Štafeta Mladosti se je v teku večletnega kontinuiranega organiziranja široko afirmirala in dobila splošno družbeni značaj ter pomen in posebno mesto v praznovanju Dneva Mladosti. Štafeta je, prihajajoč vsako leto iz druge republike oziroma pokrajine, iz roke v roko, iz mesta v mesto, ob lokalnih in drugih štafetah, ki so se ji pridružile po celi domovini prenašale sporočilo mladih in s tem doprinesla k njihovem medsebojnem zbliževanju, razvijanju bratstva in enotnosti v socialistični skupnosti vseh naših narodov in narodnosti.
Pot Štafete Mladosti povezuje izraze zahtev pionirjev, delovnih ljudi in občanov, ter njihovo ljubezen do Tita na celi poti in v vseh okoljih, kjer živijo in delujejo mladi. Svojo pot Štafeta zaključuje na centralni prireditvi — 25. maja na Stadionu JLA. V zasnovi in realizaciji sodelujejo mladi avtorji in izvajalci iz cele države.
V zadnjih letih kaže praksa p raz novanja Štafete in Dneva Mladosti nekatera odstopanja od obstoječega koncepta in tudi nekatere slabosti : sam značaj manifestacij in ceremonij ni prilagojen času in realnim družbenim potrebam; del mladih sodeluje le pasivno, pri prireditvah ki se v ta namen organizi-
rajo; pogosto se brez pravega efekta potrošijo velika družbena sredstva, s tem da se istočasno ne zagotovi mobilizacija mladih v do-voljni meri.
Veliko število pripomb v zvezi z Štafeto Mladosti kaže tudi na neprilagodljivost spremljajočih prireditev osnovni ideji Štafete Mladosti. Le-te so pogosto šablonske, preveč protokolarne in povzročajo mistifikacijo, banalno politizacijo, razsipavanje sredstev in delovnega časa. V zvezi s tem so se pojavile zahteve, naj bo funkcija štafete v afirmaciji ustvarjalnosti npr. da se nošenju štafete vrne športni značaj, da se posodobi in racionalizira vsebino programa njene poti po domovini.
Glavna tema razprav okoli Dneva Mladosti je najpogosteje Centralna prireditev na stadionu JLA, kjer je bila povdarjena zastarelost in poe-nostavljenost gimnastičnega dela, koreografije, teh. pomanjkljivosti pa ne more nadomestiti niti masovnost nastopajočih. Pojavili so se predlogi, naj se centralna prireditev prestavi s Stadiona JLA na prostor, ki bi omogočil popolnejši prikaz ustvarjalnosti mladih ter vsebinsko bogatejšo in popolnejšo obliko centralne manifestacije.
Idejna osnova vseh sprememb ter izboljšav, naj bo uveljavitev dela in ustvarjalnosti ter amaterstva, nap-ram profesionalizmu, komercializaciji in malomeščanstvu. Da bi se to uresničilo, opozarja ZSMJ na potrebo, da se vsa kreativna vsebina Dneva Mladosti združi in pretvori v enkraten prikaz dela in ustvarjalnosti mladih JUGOSLOVANOV na lokalnih nivojih z raznovrstnimi programi samoiniciativnost in samoorganiziranost mladih na nacionalnem nivoju pa s številnimi srečanji in tekmovanji mladih iz vseh delov naše domovine.
M. F.
'2 DELOVANJA NAŠIH 00 SINDIKATA
00 ZS TIKA TRBOVLJE JE PREJELA SREBRNI ZNAK ZSS
Tudi v letošnjem letu, v katerem obeležujemo med drugimi pomembnimi dogodki tudi 40-letnico Ustanovitve enotne Zveze sindikatov Jugoslavije, ob 1. maju — praz-oiku dela, se je občinski svet ZSS Trbovlje odločil, da bo tudi letos Podelil srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije.
Znake podeljuje osnovnim organizacijam Zveze sindikatov za večletno prizadevno delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog in posameznim članom Zveze sindikatov za večletno prizadevno delo Pri uresničevanju delavskih interesov,
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Trbovlje se je letos odločilo, da Podeli srebrne znake dvema osno-vnima organizacijama in petim posameznikom.
Srebrni znak sindikatov je. letos prejela naša osnovna organizacija z naslednjo obrazložitvijo:
Ker je bila aktivnost Osnovne organizacije Zveze sindikatov usmerjena v prizadevanje za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov v temeljni organizaciji združenega dela na podlagi ustave in zakona o združenem delu, krepitev večje vloge delavca pri oblikovanju in delitvi dohodka kot njegove neodtujljive pravice in v uresničevanju interesov delavcev v osnovni organizaciji Zveze sindikatov.
Srebrni znak sindikatov je na proslavi ob prazniku ustanovitve OF dne 26.4.1985 prejela predsednica Osnovne organizacije TOZD TIKA Trbovlje tovarišica Slavi SIMNOV-
ČIČ.
Foto vest:
Večina delavcev tozda Kartonaže SIGMA iz Gornjega Milanov-ca je obiskala KTL in več tozdov ter se upoznala z njihovim delovanjem
Delavci SIGME v predavalnici
ob razgovoru s člani poslovodnega odbora KTL (drugi z leve — direktor tozda Sigma)
Ob ogledu proizvodnega procesa v tozdu kartonažne — DE/10
UPOKOJENCI KTL !
Ni bilo pravega odziva na naše vabilo da sodelujete pri pripravah za ustanovitev aktiva upokojencev KTL.
Še vedno se lahko oglasite !
Prvenstvo KTL v balinanju
Ekipa Kartonaže Rakek (zgoraj) in Kartonažne - /.
Ekipa Kartonažne — 2 (spodaj) in Valkartona
Na Rakeku se je odvijalo prvenstvo DO KTL v balinanju ker je bilo po dolgih letih zopet organizirano tako tekmovanje.
Skupno je sodelovalo 6 ekip od tega iz tozda Kartonažna Ljubljana tri ekipe, iz tozda Kartonaža Rakek dve ekipi,ter ena ekipa iz tozda Valkarton.
Za predtekmovanje so bile ekipe razdeljene v dve skupini, kjer se je sestala vsaka ekipa z vsako. Tako sta bila znana zmagovalca skupin, ki sta se nato sestale v tekmi za
I. skupina	Kartonaža Rakek
Kartonaža Rakek Kartonažna Lj.
II, skupina	Kartonaža Rakek
Valkarton Valkarton
za I. mesto:	Kartonaža Rakek
za III. mesto:	Kartonažna Lj.
1. mesto, drugoplasirani ekipi iz obeh skupin pa za tretje mesto.
V	prvi skupini je zmagala ekipa RAKEK L, v drugi pa Ljubljana I.
V	boju za I. mesto so bili boljši balinarji iz tozda Kartonaže Rakek I., ki so nastopili v postavi: Andrej Puntar, Janez Bučar,
Daniel Čekada, Stane Mulec. REZU LJ ATI:
I. : Kartonažna Lj. II.	13	4
I. : Kartonažna Lj. III.	13	2
II. : Kartonažna Lj. III.	13	2
II. : Kartonažna Lj. I.	9	12
: Kartonažna Lj. I.	2	13
: Kartonaža Rakek II.	13	2
I. : Kartonažna Lj. I.	12	10
I.	: Valkarton	9	7
Mirko PLAZNIK
Prevenstvo tozda Jelplast v kegljanju
Prvenstvo tozda Jelplast v kegljanju za moške in ženske, ki je že tradicionalno, se je odvijalo na kegljišču v Radovljici.
Udeležilo se ga je nepričakovano veliko število delavcev te temeljne organizacije in sicer 10 žensk ter 8 moških, kar je glede na število zaposlenih v njej kar polovica zaposlenih.
Tekmovalec je imel na voljo 50 lučajev (25 polno — 25 čiščenje). Po dokaj napetem tekmovanju je prvo mesto zasedel Zdravko BOLČINA med moškimi, dočim je med ženskami zmagala Ljubica DONČIČ.
Trije prvoplasirani v posamezni kategoriji so prejeli lično izdelane pokale, ki jih je naredil njihov sodelavec Ivan Solar. Prav tako pa so najboljši tekmovalci prejeli tudi medalje.
REZULTATI:	
MOŠKI:	Kegljev
1. BOLČINA Zdravko	181
2. BJELAJAC Dimitrij	177
3. ERŽEN Zdravko	176
4. PERČIČ Milan	156
5. LIKAR Stanko	150
6. ŠOLAR Ivan	134
7. DROBIČ Rado	87
ŽENSKE:	
1. DONČIČ Ljubica	139
2. GLAVAN Barbka	119
3. ZUPAN Simona	115
4. LlKAR Tončka	108
5. DIJANIČ Gizela	105
6. KOKALJ Janka	97
7. PESJAK Vilma	90
8. HROVAT Stanka	79
9. SVETKO Cilka	74
10. BEVC Marija	46
Mirko PLAZNIK	
Prvak Zdravko Bolčina sprejama pokaI
Želeli ste reči, pa je to rekel že Igor Torkar PRVI MAJ
Spomin mi žalostno krevsa nazaj:
Za prvi maj
na Rožnik smo hodili,
kresove upanja in vere smo kurili
in praznik delavcev in dela smo
slavili!
Takrat nas ni bilo še mnogo a za tovariško, pogumno slogo nihče ni bil odveč, da naše vere meč v svetlobi kresa čist se je iskril.
Od teh premnog tovariš ni več živ, po lagerjih in v borbah so pomrli, kar je mogoče sreča zanje, ker živi bi z grenkobo zrli v kaj zrušile so njihove se sanje, kako in kdo in kje sedaj proslavljamo naš prvi maj.
To ni več praznik dela temveč lenuhov in nedela in je le prilika za veselice,
za pitje, za čevape, za kobasice,
in da državni praznik
z majskim se zloži,
če se le da, v dopusta teden dni,
saj kaj nam mar, četvornica stoji,
saj vsak zapadni nam grobar,
navidez nove podeli
in nas skrivaj
vse bolj za vrat tišči.
Sicer pa k vragu te skrbi,
hura, za prvi maj
naj narod se sprosti,
oj, le zakaj bi žalovali,
saj zadolženost našo,
otroci naši, vnuki bodo plačevali
in naših grehov kašo
nekako bodo že pojedli.
Zato sedaj za prvi maj
kar jejmo, pijmo, ;
saj v pesti mi oblast držimo.
SREČANJE DELAVCEV IN UPOKOJENCEV KTL DAN KTL
Vsakoletno srečanje delavcev KTL bo letos v SOBOTO, 22.6. 1985 v ROVTAH nad Logatcem.
Za ples, jedačo in pijačo bo poskrbljeno (vreme pa bo, kakršno pač bo).
Na srečanje vabimo vse delavce in upokojene sodelavce. Pohitite s prijavami!
Upokojencem smo poslali vabila na dom, če ga niste prejeli, pa pokličite na telefon: (061) 316 - 922 interna 292.
NASVIDENJE V ROVTAH !
Nagradna križanka
Udobno vozilo
—	prevoz rezervnih delov,
—	montažo priročne mehanične delavnice
—	prekritje zadnjega dela v katerem lahko prenočite, če niste vešči popravila.
VOZILO JE ZELO, ZELO PRIMERNO ZA OBOGATITEV VOZNEGA PARKA DELOVNE SKUPNOSTI!
Uredniški odbor je določil za križanko v tej številki nagrade za 5 reševalcev z izžrebanimi pravilnimi rešitvami in sicer:
1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada
5.	nagrada
800.00	d in
500.00	din
400.00	din
300.00	din
200.00	d in
ZA UDOBNO VOŽNJO IN GOSPODARJENJE...
»ZASTAVA 101 T PIK - AP«
Delavci TOZD KUVERTA so s svojimi kvalitetnimi kuvertami prislužili priznanje — ZLATEGA ZMAJA.
Resnici na ljubo, s takšnimi kuvertami so pomirili tudi DOMAČEGA ZMAJA !
Ironija. Pred referendumom sem imel cel kup idej za zbadanje, pa mi je samocenzura to odsvetovala — zaradi volilnega vzdušja.
Danes, dve uri po uspešno izpeljanem referendumu pa mi nič pametnega ne gre na papir.
OO O—ono O £XH
Rešitve križanke oddajte osebno ali pošljite po pošti z oznako NAGRADNA KRIŽANKA na naslov:
KTL — DG Samoupravne zadeve 1 in informiranje, 61000 Ljubljana, Čufarjeva 16 najkasneje do 14. junija 1985.
Uredništvo
REŠITEV PRAZNIČNE NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: Amsterdam, motor, dokumentiranost, vrat, Loa, arabec, en, Ana Šibenik, Praznik dela, JAT, P, obrok, SO, Itaka, redaktor, barakar, DA, SO, vsebnik zdomec, Miroslav, itrij, Garbo Aja, toga, ME, Irka, eon, junak aval, ara, Graz, NL, Ban, Jalsta PE, TR, tir, Ilič, roka, Ivo, nelago dnost, fanfara, Po, Kirn, Iran, ori ginal, go, Savič, Fyn, dol, evnuh EB, Nastasja, NO, Naonis, ropar Ivan Vurnik, in, Ibar, nota, Van obtok. Jelša, Apis, Minka, blato Aca, Edo, erato, oj, ilo, Dan mla dosti, da, car, mel, Na, ter, Inka Ava, Ank, raster, Ru, Ned, Raa EV, atek, Trogir, preventiva. Ib sen, grive. Resen, satan, bajar, tra sa.
Žrebanje praznične nagradne kri žanke smo izvedli v torek, 21. ma ja 1985. V želji da se čimveč dela vcev reševalcev križank seznani s potekom žrebanja in njegovim pravilnim izvajanjem, smo to žrebanje opravili v tozdu Kuverta v Ljubljani. Odziv med reševalci je bil tokrat rekorden in sicer smo prejeli kar 153 rešitev. Toda ko smo pričeli s pregledovanjem pravilnosti rešitev smo ugotovili, da
ima zadnja križanka kar dve pasti, ki sta bili zato tudi usodni kar za 26 reševalcev, ki so pri njih napravili napako. Pa ju zato podrobneje navedimo: V predzadnji vrstici križanke je bilo potrebno vpisati pod učitne gobe "GRIVE", toda večina reševalcev je vpisala kar srbohrvaško "GLIVE". Tudi navpični stolpec se pravilno pri protiin-dijanskem givanju glasi "APRA" in ne "APLA". Druga past pa je bila v zadnji vrstici križanke pri besedi "RIBNIK", kjer so nekateri reševalci napisali "BAJER" čeprav je pravilno "BAJAR" in navpično žensko ime "EVA"
Več reševalcev je imelo samo eno ali drugo to nepravilno rešitev nekateri pa kar obe. Ne bi navajali poimensko vseh tistih, ki se jih je tokrat kljub sreči, da so bili med tolikimi reševalci izžrebani in to za v tej številki za kar lepe nagrade temveč bomo samo navedli koliko je teh iz posameznih enot:
DSSS	9	izžrebanih
Kartonažna Ljubljana 6 izžrebanih Valkarton Logatec	2	izžrebana
Kartonažna Rakek	2	izžrebana
Tika Trbovlje	2	izžrebana
upokojenca	2	izžrebana
Kuverta Ljubljana	1	izžreban
Jelplast Kamna gorica 1	izžreban
brez naslova	1	izžreban
SKUPAJ:	26	izžrebanih
Med izžrebanimi reševalci pa so imeli pravilne rešitve naslednji, ki sprejmejo nagrade:
1.	nagrada
1.600.00	din
2.	nagrada 1.000,00 d in
3.	nagrada
800.00	din
4.	nagrada
600.00	d in
5.	nagrada
400.00	din
PAVELA Vanda DSSS
GODEŠA Danilo Kartonaža Rakek
HUTTER Milan DSSS
GORNJEC Zorica DSSS
PEKLE Vladimir DSSS
Naše iskrene čestitke!
Nagradna križanka
V.JI
S-OVOK.I-INI AM
u-r
S-UMtM
M«U.
ttl
pohištva
maku«
m-
tfcAVA
SOV,
sn'
KIL
5-li.ANU
IRAKA
tbo
Vitin.
LOV IN VIC-OTA
tue>
N.IHL
ITAL").
SKUbAT
fausim
MOŠTVO
Ž.VA RA!
VOVAŠ.
tOl,-
NlCA
htvn.
ovltNOf
iaw
IV TAM
UB.OŽ
IVVbLS
HOofct.
bturccf
tlUAVM
tueAm
ilVAL. SAt A bivTus-l fPC-LAvA«
SIL
ČC-KA
UCtlNIK
&!£*•
K-K0M3
«LovlW.
GUbR
»oDTtA
hfe>)
st. g*,
tirAfe
t LAHI CKKI
ZK
SlKANR
VE.R.U
1E.VA
OPIRA
V. HA-3 V SLO-VENITI
KTL TL
LISTA
ULILA
PRVINA
E.NA Ob
KO A
tnAČA
CTARIH-
SLOVANOV
bALSk.1
OTO<
V ISTA RlbAKA
TOTI
L. IKE.
ROMUN
bLLAb
ENOTA
LEDPIS
EblAKb
RUSJAN
VTV.UK.
K)A M-KoioUl
iviue»
Tt\
btoc-fi.
t£um
TfcAV
TAK.
\T. TILK. \C-fcALKA
?OMl~
LO^n-
rt v/
iTfe.U*
aV oA*3U
•MAKI
5fcK-l
LAMTAVJ
LOT Z L SLAK.
CK) UK, /h m pi./
Ol.(k)A MtJb tvfcoro It) AlllO
LVTA-
LtC
foKLA
biol
Mtsec
ZLMIJO-
VAM7A.
lG-tLAL.
KAtLTA,
MOG-O^t-
TOVJA6.M
V
HOMU)

UZtLOVfl-SLOMtC
bfcC
rt lisa
TAMTAL
Ptulmi
srz.v
bft-is-./
ICOMICA
TUT Z.
H.lML
STtTAN
MAKOV
KTL
ktsTfc OLSKA bAtt_SK£> z*, tu
VLSTA
TAlKA
bLL SKAKAL-M|Ct~
»ASLGt
rittosr
TANGA
LbHAMU.,
fcAtn
fotrA-
UU&
MAMI
bOLMV
Mic-A

sMutAG.
z&im.
UtMlID-
VALLC
KTL
KILA
LAbU-
G-o kA-
MtMTL
lob
V USTA lova
makak-
VKA
ros -KobtL
fotic-
MPA.
fobtoc.
IMAMA
bOMO-
valka
feah
MALtC
NZMČllZ
MLT-Ab
NASKOK
MAHA-
cILo
IZVATA-
NTt.
i.lML
m:
V-OTOf
TOMTA
MAstcg,
To LA MovoSll
Ktsro v
[TAUll
tpOORJ
žKVAu
OLlVIltV
SbKtML-
ItVALCI
tfcow\
C-OR.A
tvici
G-IAAMŽ
V L KAKO

Robota.
bonnv.
Kmsko
Mt^ro
KM
ob
VlLRLTMl
MtSM)
mnLU<|
:katm
KIMoft.
fcoLMAl
TOME.
KtTIK
SKANbll
bKOtit
\LOLA-
c|TA
TAMU
NOVAK
SOLSKl
fctb
tb^AHb
KAKMC3
TUTE. •£. IKA.
KfL
b ALT S A boBA
MOUUT
amtZT
TUtLVL
STA ML
slvlr.
GB.SKO
M1TOL.
robzih
ANTON
INGOUC
TAK.T-
NOST
K.IKL
ortcOi
K6.UH-
Bolmis.
KR. AN A
L MOTA tMEtoll •
TUL5KO
TtLLKo
z. • IKL
FOe.NLXl
SVLTILKL StAPlK. " OAObOM
N01T6VA
lahka
BULTEbA
btU
Lbo
BLMO
ZuHkoič
KASA
EtLbING
tLAZ-Mb£B LINICA
shavak
r*Kst
IŽVLLbA
OHLO
JVuk»'A
SMS
MAKob.
tit-KOT
VONKO/
ITAL").
llbLL.
G-ObAL
mA-
SKO
MESTO
KALH
1. bLL iMbOKINL
KAbKo
Huč
V\L A MN KNTIG-A
SHALI P
OBLIL
ČISTOČA
NOMSAK
oTON-
l^otL
ST1 Kosti
bloLStiL
TAT ČAČA
LbttAVU
A.....
allikuh/
triko-
taža
^TL
SLSTAV. IM KI S Al 2JUtANČ£
SAMICA L Til.STAN, K' ffovfcbA
fAMCIVO
6.UEKA
OMAi-
sis
MAL AT.
bLALMOSr
mat MAM bLL v
KE.MIC,
LUK ■

OLG^A
FAvcAK
GL. M. b AMLpM,
ZNAMK/ Tl ATA
&L. M. iTALHi
GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DARKO DENISA - PREDSEDNIK, ANITA ALBREHT NAM. PREDSEDNIKA IN ČLANI: TONE PRAŠNIKAR, MARTIN JELNIKAR, JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK TER GLAVNI, ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME, TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA ČUFARJEVA 16 TELEFON: 316-922 INT. 208