424 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Zbornica poslancev je v soboto končala obravnavo proračuna za prihodnje leto in poslanci so se podali domu na božične praznike, kjer menda ostanejo do 10. januarja. Kaj pa prineso seboj? „Nove dolgove in nove davke v prinesemo" — je rekel neki poslanec v glavni debati. Čedalje veči deficit „cis" in „trans" Ako se — kakor pregovor pravi — po sadu pozna deblo dobra ali slabo, tedaj vladna sistema, ki tu in tam tak sad rodi, gotovo je piškava. Imeli bomo priliko, o glavni proračunski debati še katero povedati, kakor tudi o razpravi specijalni, danes povemo le še to, da je s precejšno večino glasov mi ni 81 er-stvo kmetijstva za potrebščine kmetijstva priborilo zdatni znesek 530.000 gold. Med poslanci, ki so glasovali zoper ta predlog, se nahajajo pa tudi Dežman, dr. Schaffer in dr. Zupan, — Zbornica gosposka je v pondeljek obravnavala načrt glasovite Wildauerjeve postave za šolsko nadzorstvo. Izvrstno je knez Czartorijski pobijal ta načrt, rekši, da ne spada v področje državnega zbora; govorila sta proti njej tudi Hasner in minister Stre-majer; pri glasovanji bilo je 34 glasov za njo, 31 proti njej (med katerimi tudi glas knezoskofa dr. P og a 6 a r j a), in tako je po parlamentarnem pravilu bila pokopana ta postava. — Zbornica gosposka ima pred Božičem še par sej, da tudi ona dožene proračun za leto 1876. — Za gotovo se sliši, da ni nikakoršne nade več za železnico Predelsko, zoper katero je tudi vojni minister iz strategičnih ozirov. Rusko. — V Petrogradu so unidan pri svečanosti sv. Jurija posebno žestili našega nadvojvodo Albrehta, ki je Ruskemu domu posebno priljubljen. Morebiti se nad glavami diplomatov Ruski in Avstrijski vladar ze-dinita o zadevah nstajnikov na Turškem Nemčija. — Tud zvezda Bismarkova se otera-nuje; trikrat ga je potlačil državni zbor: o predlogu viših davkov, o predlogu ostrejše kazenske postavo in o programu colnine. Iz Turškega bojišča. — Zdaj ni dvoma več, da se be ustaja vzdržala Čez zimo. Vkljub mraau je slišati neprenehoma o majhinih praskah, pri katerih večidel ustajniki zmagujejo; zlasti velja to o Hercegovincih. Vodje Bosnijakov so imeli 18. t. m. veliko skupščino, v kateri so sklenili turških reform nikaker ne sprejeti ter bojevati se do zadnjega moža rajši, nego da bi prišli zopet pod Turka nazaj. Za glavnega vodjo so izbrali si našega Hubmaverja, Petru Karagjorgjeviću pa so ukazali v 8 dneh pobrati svoja kopita, ker nočejo nič več ž njim opraviti imeti. Na ta način so se čete, ki so bile prej tu raztresene, zedinile v močno celoto. — Turki so po vstajnikih, boleznih in zimi zgubili jako mnogo ljudi, zato, kakor se telegrafira „Politiki" s Carigrada, hočejo v Mali Aziji nabrati 100.000 novincev ter tudi od Egipčanskega kralja in Tuniskega beja zahtevati vojakov na pomoč. Tedaj se Turčija na vso moč na noge spravlja. „Glas Crnogorca" zavrača vse one novice, ki so se zadnji čas o Črnigori po svetu trosile. On pripoveduje, da Avstrija ni odtegnila beguncem na Črnigori pomoči, ampak jo le zmanjšala, da pa vsled tega prijateljstvo med njima ni manjše. Ravno tako pravi, da so poročila „Pol. Corr." o nekem sklepu ustajnikov: poslati do Evropskih velikih oblasti z že znanimi peticijami popolnoma izmišljena, prav kakor to, da mislijo vstaj-niki napraviti deželno vlado z Ljubibratičem na Čelu. Skoro vsi veči listi pišejo, da je Rusija že gotova z ultimatumom zarad reform, katerega bo v soglasji z Avstrijo in Prusijo podala Turčiji.