C.v^.-^iskj »T^is vi O O Kia^^j iZDePLSi IB^ Vseslovenski oorta Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. VAS SV ETOVAl.EC ZA BORZO IN \ REDNOSTNE PAPIRJE nakupi in svetovanje PRODAJA, N^UP! ^ » v Oddelku 04/208-4^14). Gorenjska Banka % Goronis^a iMMk i fj i\ GH iv,» . • " Kr^: i »> ■ • ' i • 1— Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 29'- CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 13. aprila 2004 t Letošnji dan odprtih vrat na Blejskem gradu je bil v znamenju tisočletnice Bleda. Nova predstava, multivizija in rajsko vino. Bled - V soboto je minilo tisoč let od prve pisne omembe Bleda. Desetega aprila 1004 je namreč kra^ Henrik II. podelil brik-senškemu škofu Albuinu posestvo Bled, mestne pravice pa je Bled dobil šele leta 1960. Sobotne prireditve, ki so bile v zna-meiyu tisočletnice, so na grad, k^jub slabemu vremenu, privabile številne obiskovalce, prizorišče pa se je z grajskega dvorišča preselilo v viteško dvorano. Suhi krhlji zä'^sobotne obiskovalce Blejskega gradu. Foto: Tina Doki Igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja je uprizorila Prešernovo TuijaŠko Rozamun-do, obiskovalcem je zastajal dih ob pogledih na požiralko ognja, s svojimi spretnostmi pa jih je navdušil tudi Čarovniški mojster Brane Baloh. Upravljavec gradu Narodni muzej Slovenije je pripravil štiri filme o Bledu: zgodovini blejskega turizma, o Arnoldu Rikliju, utemeljitelju zdraviliškega turizma, ter o nastanku Bleda in njegovi zgodovini, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali v multivizijski predstavitvi. Svoja vrata sta odprli zeliščna lekarna in grajska tiskarna, graščak, vodja igralske skupine Gašperja Lambergarja Rado Mužan pa je krstil rajsko vino, sivi pino iz Vipavske doline, kjer so tisoČ buteljk pripravili posebej za praznovanje blejske tisočletnice. Obiskovalce je pozdravil blejski župan Jože Antonie, ki je ob tem dejal, da bo Bled letos deležen Še posebne pozornosti javnosti, ki bo kritično spremljala dogodke v tem kraju. Dogajanje se je popoldne preselilo tudi v trgovski center, kjer sta nastopili goijanska godba in Policijska godba na pihala, odprli so velikonočno razstavo otrok iz vrtca in šolaijev iz blejske in goijanske osnovne šole, v Festivalni dvorani pa so si ljubitelji gledališča lahko ogledali igro Na kmetih in razstavo o ti- sočletnici Bleda Žarki tisočletij. Osrednja proslava ob občinskem prazniku, na kateri bodo podelili tudi občinska priznanja, bo 16. aprila, glavnina prireditev pa bo junija. Obiskovalci so bili zadovoljni z vsebino prireditev, kritični pa do urejenosti kraja in slabe ponudbe na Blejskem otoku. Gostinske ponudbe ni, enako je še nedavno veljalo tudi za sanitarije, ki so bile zaprte. Župan Antonič je pojasnil, da je velika zavora za urejanje otoka tudi nerešena denacionalizacija, kljub temu se je z blejskim župnikom Janezom Am-brožičem dogovoril, da odpre sanitarije in zagotovi oskrbo z vodo, za čistočo stranišč pa bodo poskrbeli blejski pletnarji. Renata Škrjanc Slovenija nova zvezda Evrope ŠE 18 DNI Novo vozilo Kranjska Lions club in Rotary club sta prispevala 1,2 milijona tolarjev za nakup novega ambulantnega vozila Kranj - Kranjski lionisti in ro-tarijanci sledijo enakemu cilju: krepiti dobro ter pomagati ljudem in ustanovam, ki pomoč potrebujejo. S prvo skupno humanitarno akcijo so tokrat pomagali kranjskemu zdravstvenemu domu (ZD), ki bo z njihovo pomočjo lahko kupil novo ambulantno vozilo. Sredi januarja so člani omenjenih klubov pripravili humanitarni koncert, izkupiček pa namenili ZD Kranj. Minuli petek sta predsednik Rotary duba Kranj Vi^em Pšeničny in Van-da Pečjak iz Lions duba Kranj izročila simbolični Ček za 1,2 milijona tolariev direktorju ZD Kranj Petru Stularju, dr. med., in direktorju Osnovnega zdravstva Gorenjske Jožetu Veter-niku. Ob tem je Pšeničny dejal, da prva skupna akcija obeta nove, saj je v majhni Sloveniji prav, da klubi med seboj sodelujejo in si pomagajo. V kranjskem ZD vsako leto kupijo vsaj eno novo reševalno vozilo, konec lanskega leta so kupili reševalno vozilo za nujno po- v» .C' r "i ».'s . t ^ - v' Na sliki z leve: Jože Veternik, Peter Štular, dr. med., Vanda Pečjak, Mitja Mohor, dr. med., in Dušan Krajnik, član Rotary duba Kranj. moč, vozilo, katerega nakup sta omogočila omenjena kluba, pa naj bi po Štularjevih besedah dobili jeseni. V prehospitalni enoti nujne medicinske pomoči ZD Kranj je zaposlenih 20 reševalcev in so lani opravili 1151 intervencij, pomagali 1196 t Kolikšen dodatek za rekreacijo Ljublana - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo na četrtkovi seji odločal med dvema predlogoma o višini letošnjega dodatka za rekreacijo, ki naj bi ga upokojenci prejeli skupaj z ^plačilom rednih pokojnin za maj. Po prvem prcdlpgu naj bi ohranili dosedanje razmerje med nimkn in višjim dodatkom (1 : 2), v tem primeru bi niiji dodatek znašal 37.810 tolar- jev, višji pa bi bil še enkrat višji in bi bil 75.620 tolarjev. Po drugem predlogu naj.bi bil višji dodatek enak kot lani, torej 71.140 tolarjev, nižjega pa bi zvišali na 39.980 tolarjev, tako da bi razmerje med nižjim in višjim dodatkom znižali na 1 : 1, 78. Po finančnem načrtu zavoda je letos za izplačilo dodatka za rekreacijo predvidenih nekaj več kot 25 milijard tolarjev. C.Z. bolnikom, posredovali v 229 prometnih nesrečah in prepeljali 5839 bolnikov. "Za našteto imamo na voljo osem vozil, starih od enega do deset let, nekateri imajo prevoženih veČ kot 400 tisoč kilometrov in bi jih morali zamenjali z novimi," je dejal vodja omenjene enote Mitja Mohor, dr. med. V ZD Kranj načrtujejo tudi prenovo reševalne postaje, ki naj bi se začela v drugi polovici letošnjega leta, stala bo dobrih 600 milijonov tolarjev, gradnja pa naj bi bila končana v enem letu. Renata Škrjanc % Pogodba za čistilno napravo Radovyica - Minuli petek je radovljiški župan Janko S. Stušek z novogoriŠkim podjetjem Projekt podpisal pogodbo za svetovalni inženiring pri gradnji centralne čistilne naprave v Radovljici. Omenjeno podjetje bo poskrbelo za tehnično svetovanje ter gradbeni in finančni nadzor do konca leta 2006, dela bodo stala 16,5 milijona tolarjev, podjetje Projekt pa je bilo izbrano z javnim razpisom. Letos bodo izbrali tudi izvajalca gradbenih del, ki naj bi z deli zaČel septembra. Poleg pripravljalnih del bodo letos dokončali del upravne stavbe ter objekt za mehansko čiščenje in končno obdelavo odpadnega blata. Čistilna naprava naj bi poskusno začela obratovati leta 2006. Gradnja bo stala dobro milijardo tolarjev, letošnja dela pa bodo stala 328 milijonov tolarjev. Obljubljeni denar ministrstva za okolje, prostor in energijo, 150 Novo v Gorenjskem glasu v današnji Številki Gorenjskega glasa začenjamo objavljati odlomke iz Blejskega zbornika 2004, ki ga je v počastitev lOOO-letnice prve omembe Bleda izdala blejska občina. Želimo Vam prijetno branje. Uredništvo milijonov tolarjev, bo občina dobila šele prihodnje leto, zato bo po sklepu občinskega sveta občina najela kredit, saj bo le tako lahko končala gradnjo čistilne naprave v predvidenem roku. Z njo je povezano tudi delovanje zbirnega centra za odpadke, s katerim bodo zelo zmanjšali količino komunalnih odpadkov za deponijo, za ločeno zbiranje odpadkov pa v radovljiški občini skrbijo tudi z ekološkimi otoki. Renata Škrjanc 00 o nO vO nO (\J m fn o On U- GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 IVO BIZJAK, minister za pravosodje v odstopu Minister za pravosodje Ivo Bizjak je posebej za Gorenjski glas pojasnil razloge za odstop z ministrske funkcije, svoje ocene posledic izstopa Slovenske ljudske stranke iz vladne koalicije, poglede na prihodnje delovanje stranke in na svojo prihodnost v politiki ali kje drugje. Predsedniku vlade Antonu Ropu je uspelo sorazmerno hitro najti kandidate za izpraziyene ministrske stolčke. Kandidata za ministra za gospodarstvo in za evropske zadeve, ki bosta nadomestila dr. Teo Petrin in dr. Janeza Potočnika, dr. Matej Lahovnik in Milan M. Cvikl sta znana že nekaj časa. Odstop^ene ministre Slovenske ljudske stranke Iva Bizjaka (pravosodje), Francija Buta (kmet^stvo in gozdarstvo) in Jakoba Presečnika (promet) pa naj bi po predlogu predsednika vlade nadomestili Zdenka Cerar, dr. Milan Pogačnik in dr. Marko Pavliha. Kandidati za ministre bodo ta teden zaslišani pred delovnimi telesi državnega zbora, ki bo o i\jihovem imenovanju odločal že 19. aprila. Danes (v petekj 9, aprila) ste poslance državnega zbora obvestili o svojem odstopu in navedli razloge zanj. Kaj ste povedali? ''Kot ključni razlog sem navedel, daje bila Slovenska ljudska stranka izločena iz vladne koalicije in zato minister, ki ga je predlagala, ne more nadaljevati svoje funkcije. Posebej pa sem povedal, da je globlji razlog za odstop tudi različno gledanje na vprašanje, ali je mogoče izdajati posameznikom odločbe že na osnovi odločbe ustavnega sodišča. To je bila ključna točka nesporazuma tudi pri interpelaciji, kjer se je Slovenska ljudska stranka z nekaterimi poslanci odločila, da jo bo podprla." Slišali smo in brali, da ste bili ministri Slovenske ljudske stranke pripravljeni nadaljevati delo v vladi do volitev, vendar je strankino vodstvo vztrajalo pri odstopu, 'Takšne trditve nimajo nobene podlage. Sam sem že pri oblikovanju stališč stranke do interpelacij opozaijal, da lahko podpora Ivo Bizjak. Foto: Tina Doki interpelacijam povzroči izločitev stranke iz koalicije. Posebej sem poudaril, da bomo morali v tem primeru tudi ministri zapustiti vlado. Drugačnih odločitev si v takem primeru ne morem predstavljati, saj je to eno od osnovnih načel politične higiene." Slovenska ljudska stranka je skoraj štiri leta delovala v vladi, najprej pod predsedstvom dr. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti naročniki Kot ste verjetno že prebrali v prejšnji številki Gorenjskega glasa, seje našemu vabilu najbolj zvestim naročnikom s pismi odzvalo kar 505 bralcev. Spodbudno. Ni težko delati v prijetni družbi zvestih bralcev. Med "rekorderji", ki Časopis prebirajo že od vsega začetka, se nam je oglasila tudi ga. Francka Smolej, s pomenljivim nagovorom v • .Ä i . ' verzih: ■ ■■■■.■■ ........ J ^ > k • 7 '/iir^ VI /' t _ 'a f )ven^rirc:LČ ao/Oüp^s ^hßvr^l. n^cz. // i^A L A s / / Veliko vaših pisem je ne le nadvse prijaznih, ampak tudi zelo zanimivih. Zato bomo z objavami izbranih odlomkov v aprilu nadaljevali. Nekatere od vas bomo obiskali, prav vse pa obdarili. Nasvidenje Petra Kejžar vodja časopisnega marketinga Janeza Drnovška, sedaj pa pod vodstvom Antona Ropa. Ste bili res v podrejenem položaju in uporabni le takrat, ko je morala vladajoča koalicija zbrati za pomembne odločitve v državnem zboru dovolj glasov ? "Položaj naše stranke v vladni koaliciji je bil boljši, kot je izgledal v javnosti in nismo bili v njej samo zaradi zagotavljanja dvotretjinske večine. V koalicijskem usklajevanju nam je uspelo uveljaviti nekatere ključne naloge iz našega programa. Tak primer je zakonodaja o dohodnini, kjer nam je že v osnovi uspelo zadržati progresivno povečevanje olajšav za dodatne družinske člane, državni zbor pa jo je nadgradil in sprejel dobre rešitve. Veliko dela, opravljenega v koaliciji, javnost ne pozna, ker običajno poteka usklajevanje za zaprtimi vrati in nobena stranka ne obeša na veliki zvon, kaj ji je uspelo uveljaviti. Slovenska ljudska stranka je. zastopala svoj program, upravičila sodelovanje v koahciji in prispevala k rešitvam, ki so bile koristne za državo in predvsem zaradi njih lahko izrazim obžalovanje, da zapuščamo koalicijo." Kako bi ravnali, če bi se morali sedaj tako kot leta 2000 odločati o sodelovanju v vladi? "Verjetno bi podobno gledal na to vprašanje, čeprav takrat nisem bil odločilni o ravnanju stranke. Bil sem pa prepričan, da bomo do konca sodelovali v procesu, ki bo Slovenijo pripeljal v Evropsko unijo. Zal smo se tik pred koncem poslovili. Vendar ni najpomembnejše, kdo je v vladi sedaj, ko bomo člani. Bolj pomembno je, da je Slovenska ljudska stranka prispevala znaten, na nekaterih področjih pa celo bistven delež k uspešnemu vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Ne mislim le na kmetijstvo in razvoj podeželja, kjer so dosežki očitni, ampak smo tudi na drugih področjih dali svoj znaten prispevek." Kaj bo s Slovensko ljudsko stranko sedaj? Boste delovali samostojno ali se boste pridružili opoziciji, ki gleda na vas zviška? Njeni predstavniki pravijo, da vas bodo ocenjevali po dejanjih. "Vsakogar se ocenjuje na osnovi dejanj. Stranka bo v drugi vlogi nadaljevala z uresničevanjem svojega programa. Na odprti sceni bo morala dajati predloge za uravnotežen regionalni razvoj, za razvoj podeželja, za ustrezno vlogo občin in njihovih možnosti reševanja problemov Ij udi v lokalnem okolju, za pravično razdelitev davčnih bremen, s čimer smo se zadnje čase posebej ukvarjali v koaliciji, in za zagotavljanje pogojev, da bo vsak državljan, ne glede na njegov položaj v družbi, lahko spodobno živel. To so vprašanja, ki so bila doslej vključena v delovanje koalicije in manj javna, sedaj pa jih bomo bolj javno izpostavljali in reševali sami, kot opozicijska stranka lahko tudi manj uspešno kot smo jih doslej v koaliciji." Tekač v pozdrav Evropi Ljublana - Ultramaratonec Radovan Skubic - Hilary je pretekel že nekaj dolgih in zahtevnih poti. Tekel je po slovenski planinski poti, po mejah Slovenije, s Kuma na Mont Blanc, po poti kuriijev in vezistov, od Bohinjskega od Črnega jezera v Črni gori in lani od Geossa do Olimpa v Grčiji. Zadnjo zahtevno pot je pretekel v 17 dneh. V petek, 16. aprila, ob 8. uri bo v Evropskem parku v Zagorju začel pod generalnim pokroviteljstvom Združene liste socialnih demokratov nov zahteven tek pod naslovom Pozdravljena Evropa. V Geossu (Geometričnem središču Slovenije) mu bo predsednik državnega zbora Borut Pahor predal slovensko zastavo, ki jo bo skupaj z letaki Pozdravljena Evropa v soboto, 1. maja, v Bruslju predal predstavnikom Evropskega parlamenta. Radovan Skubic - Hilarij bo najprej tekel skozi Ljubljano, Kranj, Jesenice in Kranjsko Goro, kjer bodo ljudje na posebnih stojnicah izpolnjevali letake v pozdrav Evropi, nato pa skozi Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Francijo in Luksemburg do Belgije. Nad 1400 kilometrov dolgo pot namerava preteči v 16 dneh. J, K. Dr. Miha Brejc v Kamniku Kamnik - Da bi bilo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo čim manj neznank, je SDS Kamnik povabila na pogovor opazovalca v evropskem parlamentu in člana največje poslanske skupine v njem, podpredsednika državnega zbora in podpredsednika SDS dr. Miha Brejca. Pogovor bo v četrtek, 15. aprila, ob 19. uri v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku. J. K. /a vas bekvimo čas! GLA8 Jutri seja državnega sveta Ljublana - Jutri, 14. aprila, bo v Ljubljani 21. seja državnega sveta. Po točki dnevnega reda, namenjeni pobudam in vprašanjem državnih svetnikov, bodo obravnavali predlog, da naj Ustavno sodišče oceni ustavnost in zakonitost zakona o divjadi in lovstvu, in razpravljali o predlogu zakona o lokalni samoupravi. J. K. Nekateri menijo, da je izstop iz koalicije pol leta pred volitvami tvegan in bo slabo vplival na volilni izid. Kakšno je Vaše mnenje? "O tem so mnenja različna, izkušnje pa ne prav dobre. Sam se verjetno ne bi odločil za odhod iz koalicije, vendar nas je splet okoliščin prisilil k temu. Stranka je bila izgnana iz koalicije. Pri tem gre tudi za vprašanje načelnosti, ko ne moreš vedno taktizirati, ali je nekaj dobro ali ne, ampak je treba tudi tvegati za ceno negativnih točk." Ali lahko postane Slovenska ljudska stranka sodobna evropska zmerna konzervativna stranka ? "Slovenska ljudska stranka ima tako možnost. Zadnja leta se je znašla v številnih vrtincih, zdru-ževanjih in razdruževanjih, zato ostajajo zaenkrat nekatere možnosti le možnosti. Časi, ko smo se ukvaljali predvsem s kmetijstvom, so minili. Seveda se ukvarjamo tudi s kmetijstvom, vendar pa tudi s širokim izborom drugih problemov, ki tarejo ljudi. Problematika podeželja in zdravega razmerja med mestom in podeželjem, kjer je treba postaviti pravo partnerstvo, je blizu stranki. Ne zanemaijamo gospo- darskega razvoja, zlasti malih in srednjih podjetij. To je po mojem mnenju jedro delovanja prave ljudske stranke, ki bo postala zanimiva za širok krog ljudi, ki je za ljudsko stranko ključno merilo uspeha." Ta mesec se boste poslovili od ministrske funkcije. Boste ostali v politiki, v kateri opravljate pomembne dolžnosti že 15 let, ali vas morda mika kam drugam? "Po izvolitvi naslednice si bom privoščil nekaj počitka in premisleka, potem pa se bom podal novim izzivom naproti. Kateri bodo, še ne vem. Ni nujno, da jih bom iskal v politiki. Morda tudi v kakšni službi na Gorenjskem." Predsednik vlade je predlagal za vašo naslednico Zdenko Cerar, generalno državno tožilko. Vaš komentar? "Gre za kandidatko, ki pozna delo, še posebej eno od področij. Tudi tu se bo srečala z nekaterimi problemi, s katerimi se je ukvarjala na tožilstvu. Če problemi obstajajo in se odkrivajo, ni nujno slabo, saj je dokaz, da sistem deluje in se nepravilnosti sankcionirajo. V politiki je to lahko tudi neprijetna dediščina, ki jo Človek nosi s seboj." Jože Kosixjek Velik odziv na natečaj Evropa v šoli Jesenice - Ena od pomembnih vsakoletnih dejavnosti Zvez društev prijateljev mladine na Gorenjskem je sodelovanje v natečaju Evropa v šoli. Nacionalni slovenski odbor je letošnjemu natečaju dal naslov: Evropa skozi kulturo in šport ter k sodelovanju povabil učence osnovnih Šol in dijake srednjih šol. Po besedah koordinatorke za Gorenjsko Albine Seršen z Jesenic je bil odziv zelo velik, saj se je prijavilo 32 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov. Na razpisano temo so učenci in dijaki skupaj z mentorji pripravili 280 literarnih, likovnih in fotografskih izdelkov. Komisije za posa- mezna področja bodo sedaj iz vsake šole izbrale najboljše izdelke na Gorenjskem, avtorji pa bodo potem kandidirali za državne nagrade, ki so zelo bogate. Med drugim so to udeležbe na mednarodnih taborih, letovanja in druge praktične nagrade. Osrednja slovenska prireditev ob zaključku natečaja Evropa skozi kulturo in Šport bo v začetku maja v Mariboru. Iz preostalih prispevkov gorenjskih šol bodo pri jeseniški Zvezi prijateljev mladine Jesenice uredili razstavo, ki jo bodo vključili v okvir letošnjih praznovanj ob 60-letni-ci te uspešne izobraževalne ustanove. Janko Rabič Natov poveljnik v Kranju Krai\j - Včeraj je prišel na obisk v Slovenijo generalpodpolkovnik Inigo Perez Navarro, poveljnik skupnega poveljstva jugovzhodnega krila Nata. Visok Natov poveljnik bo danes opoldne obiskal tudi 18. bataljon za radiološko, kemično in biološko obrambo, ki deluje v kranjski vojašnici. • J. K. '.s Torek. 13. aprila 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Pogovor s preddvorskim županom mag. Francem Ekarjem Nad občino Preddvor so se ta čas zgrnile številne težave: sive lase povzroča poslovanje ogrevalnega sistema na biomaso, ne prav bogat občinski proračun bremenijo finančne obveznosti prejšnjih let, gradili bodo šolsko poslopje, kjer naložba za dvakrat presega letni proračun občine. Preddvor - Preden je nastopil kot župan, je mag. Franc Ekar pričakoval, da bo to nalogo oprav^al kot amater in dva ali trikrat tedensko prihajal na občino. Sedaj pa so nagrmadene težave tako resne, da terjajo profesionalni pristop in vsakodnevno trdo delo župana in i\jegove ekipe. Daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso, kronski projekt prejšnjega občinskega vodstva, podprt z mednarodnimi in državnimi finančnimi sredstvi, vam povzroča veliko skrbi. Naložba teče naprej, pridobivate tudi vsa potrebna dovoljenja za obratovanje kotlovnice, gospodinjstva in večji uporabniki se ze grejejo. Kaj je torej narobe? "Sodoben ogrevalni sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je nesporno dober in okolju prijazen energetski način, ki ima prihodnost. Preddvorski je eden izmed treh pilotskih projektov v Sloveniji, ki pa je na žalost verjetno zaradi naglice in tudi poenostavljanja tehnično nedovršen, saj že v obdobju poskusnega obratovanja ni deloval, kot bi bilo treba. Že ob koncu leta 2002 je prišlo do pritožb s strani domačinov, ker se je Preddvor znašel v dimu. Tedaj seje izkazalo, daje bil prevzem kotlovnice na biomaso v poskusno obratovanje prenagljen in precej neodgovorno podpisan. Ob teh izkušnjah se podrejo vsa prizadevanja in iz tehnologije, prijazne okolju, se razvije nekaj prav nasprotnega. To ni škodovalo le Preddvoru, pač pa vsemu gibanju, ki zagovarja tovrstne vire energije, in tako se ponekod v Sloveniji za podobne 4 projekte niso odločili, ker v Preddvoru ni vse potekalo po pričakovanjih. Podjetje Energetika je pred kakimi tremi tedni slednjič pridobilo redno obratovalno dovoljenje. Tudi investicija v sistem teče naprej, lani je bilo dokončanju namenjenih 240 milijonov, na toplovod sta se od večjih uporabnikov priključila Še dom oskrbovancev in hotel, sistem tako deluje z nad 70-odstotnim izkoristkom. Pojavlja pa se druga težava: podjetje Energetika, v katerem je občina 51-odstotni lastnik, je v preteklih dveh letih poslovalo z velikimi izgubami, le za lani ima za 75 milijonov izgube. Postavlja se vprašanje, kdo bo poravnal razlike stroškov med proizvedeno in dejansko obračunano energijo, kajti podpis treh pogodb med partnerjema, sindikalne, koncesijske in družbene, v primeru, da pride do neplačanih obveznosti in terjatev, bremenijo občinski proračun, kar ogroža lokalno skupnost. Prve bremenitve so se začele pojavljati zaradi "neprogramiranih" plačil, revizij, odvetnikov, davčni inšpektorji so ugotovili tudi nepravilnosti pri obračunavanju DDV, kar je privedlo do odločbe tega organa za povračilo teh vrednosti." V zvezi s temi težavami ste napovedali celo zaprto sejo. Koliko lahko za javnost odkrijete predmet tega zasedanja ? "Omenjene tri pogodbe so izrazito neugodne za občino, saj je ob morebitnem izpadu dohodka obremenjena občina, njen namenski proračun. Države, ki terja svoje dolgove, to ne zanima in sredstva odvzame, tako kot je denimo lani odvzela sredstva za plačane prispevke za zemljišča pod daljnovodi. To vodi do stanja, ko občina Preddvor, ki glede na svoj proračun sodi med revnejše, z lastnimi sredstvi komaj zmore pokrivati potrebna vzdrževalna dela na komunalnem in infrastruktur-nem področju v občini, ne pa da mora svoja skromna sredstva namenjati administrativni sanaciji. V zvezi s sistemom ogrevanja na biomaso so škodljivost omenjenih pogodb ugotovili že inšpektorji, razen tega se pojavljajo tudi prve tožbe s strani dobaviteljev, visoki so tudi stroški vzdrževanja in sanacije sistema, tako da je za občino nastala izjemno kritična^ituacija, ki terja obravnavo na občinskem svetu. Verjamem, da svetniki v prejšnjem občinskem svetu niso dobili pravih informacij, kaj omenjene pogodbe pomenijo za občino in da bo Energetika kakorkoli posegla v občinski proračun. Ob devet milijonov evrov vredni investiciji za ta projekt tudi ni smiselno, da je občina s svojimi skromnimi 350 milijoni letnega proračuna poslovni partner v Energetiki. To je velik Damoklejev meč, ki visi nad občino. Na zaprti seji bomo Župan mag. Franc Ekar. Mag. Franc Ekar ima status upokojenca. Živi od pokojnine, za svoje župansko delo pa dobi mesečno 152.000 tolarjev (minus davki). Je poročen, oče treh otrok, ima tudi že vnuke. Pravi, da ima s svojim županovanjem skoraj več stroškov kot koristi, kljub vsemu pa mu ni žal, da se je po upokojitvi vrnil h koreninam. Ko si v "amortizirani dobi", pa imaš še kljub temu veliko energije, je prav, da nekaj dobrega storiš za domači kraj. svetnike seznanili ž vsem tem, tudi z dogovori, ki so bili v zvezi s projektom sklenjeni s posameznimi ministrstvi. Naj povem, da je za projekt lani prišlo tudi do izpada programiranih sredstev, ko smo od države dobili namesto 150 le 107 milijonov, vendar nimamo nobenega dokaza, da so bila tolikšna sredstva z ministrstev sploh obljubljena." Občini zaradi vseh teh stroškov menda grozi celo bankrot? "Zaradi vsega tega se je občina znašla v izjemno kritični situaciji, ko nam tako rekoč grozi stečaj občine. Tako se je iz mojega amaterskega županovanja ravno iz teh razlogov razvilo zahtevno profesionalno prizadevanje, da se izvijemo iz tega nezavidljivega stanja. Upam, da se bodo pogovori v zvezi z rešitvijo tega stanja razvili tako, da bo ogrevalni sistem, vezan na projekt energetike, ločen od občinskega proračuna. Zal mi je, da se zaradi saniranja starih grehov (lani je bil občinski proračun obremenjen za skoraj sto milijo- nov, ker smo morali plačevati za že opravljena dela in storitve za nazaj) v občini ne dogaja nič drugega, kar bi bilo vidno na zunaj. Nekateri občani to razumejo, občina pa se tudi zelo zato pričakujenio, da se bodo finančne obveznosti vlekle dlje, kot bo trajala gradnja. Naj še povem, da smo v občini zadovoljivo rešili še en težji problem iz preteklosti, in sicer razpadajoči sistem kabelske televizije. Abstraktna teorija izpred več let, da bodo vsa gospodinjstva imela priključke, in poznejše slabo vzdrževanje, so privedla skoraj do razpada. Rešili smo ga tako, da smo omrežje oddali podjetju Telemach in s tem občini prihra- /H Za razvoj turizma in drugih dejavnosti ob jezeru Čmava bo treba najprej poskrbeti za ustrezno infrastrukturo. Kotlovnica daljinskega sistema na sede, občina podpira zahteve po zaradi svoje finančne nezmožnosti varčno obnaša. Ukinili smo vsako reprezentanco, nekatere prireditve smo z razumevanjem sponzorjev za nekaj časa odložili. Odpovedali smo se tudi Preddvorski čajni, čeprav bi iskreno radi imeli občinsko glasilo, a račune za nazaj smo zaradi pomanjkanja denarja uspeli poravnati šele sedaj. Tako sedaj za majhen denar izdajamo list Vi-harnik." Kljub vsemu pa nadaljujete z gradnjo šole? "Šola je kar 37 let čakala na temeljitejšo obnovo. Prvi del naložbe, ki je izpolnila osnovne pogoje za začetek devetletke in poskrbela, da se šoli ni bilo treba seliti na druge lokacije in da je bila obnovljena tudi skoraj razpadla telovadnica, smo uspešno izpeljali. Drugi del pa je celovita obnova in nadgradnja Šolskega poslopja, ki se bo začela letos in računamo, da bo končana naslednje leto. Gre za naložbo, vredno 611 milijonov, biomaso zaradi bližine razburja so-njeni prestavitvi, vendar je trenutno lahko le solidarna s stanovalci. nili skoraj sto milijonov, kolikor bi nas veljale še neporavnane obveznosti in tudi sanacija sistema." Trenutno imate na občini veliko opravka z dolgoročnimi prostorskimi načrti. Katere občinske razvojne načrte povezujete z njihovim sprejetem? "V Preddvoru si ne moremo veliko obetati od razvoja industrije, pač pa naj bi razvoj občine v večji meri temeljil na storitveno poslovni dejavnosti in turizmu. Enemu in drugemu smo v prvem prostorskem dokumentu občine namenili pozornost. V alpski občini, kakršna je naŠa in se ponaša s slikovito naravo in ugodnimi klimatskimi pogoji, je smiselno načrtovati turistično dejavnost: razmišljamo o obnovi in dograditvi hotelskega kompleksa ob jezeru, kjer bi lahko razvijali stacionarni, zdraviliški, poslovni, rekreativni turizem. Prav tako ni zanemarljiva ideja o izgradnji igralnice, ki bi lahko pomenila dober finančni vir za lokalno skupnost, iz katerega bi črpala za razvoj svoje infrastrukture. Ob Bistrici, ki teče v jezero, pa bi lahko naredili kamp, kar bi bil svojevrsten evropski fenomen, kamp ob čisti pitni vodi. V prostorskih načrtih smo se ozirali tudi na demografski dejavnik, saj je pomembno poskrbeti za dodatne možnosti, da mladina ostane v domačem kraju, ki jim mora ustvariti ustrezne pogoje za življenje. Obstajajo tudi druge zamisli, denimo tista o gradnji naselja za starejše občane v soseščini doma starostnikov, ki je pravzaprav predhodnica ideje o Zbilj-skem gaju. Pri teh in podobnih projektih gre za odločitev med kmetijskimi površinami in pozidavo, treba je misliti na to, kakšne koristi bi prinesli občini. Vse, kar se bo gradilo okoli jezera, pa predvsem zahteva ustrezno infrastrukturo, in sicer prednostno gradnjo ceste, ki se bo izognila naselju Hrib." Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki, Igor Kavčič miGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Se-dej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Rajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih In petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT. petek 300 SIT V'. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 Pomladni dan z Mortimerjem Škofja Loka - V sklopu mednarodnega projekta Pomladni dan v Evropi, v okviru katerega so pred tedni pripravili tudi Francosko popoldne, so v Četrtek osnovnošolci iz Osnovne šole Škofja Loka - Mesto gostili veleposlanika Velike Britance Hugha Mortimerja. Žičnice odvisne od občine Za novo štirisedežnico v Podkorenu so lastniki zbrali polovico, 250 milijonov tolarjev pa jim je zmanjkalo. Hugh Mortimer, veleposlanik Velike Britanije, je bil navdušen nad sprejemom v OŠ Škofja Loka - Mesto. "Povabili smo ga, da nam predstavi zgodovino Evropske unije, izkušnje Velike Britanije pri vključevanju ter prednosti in slabosti delovanja EU," nam je povedala Lidija Petrovčič, vodja projekta. Visokemu gostu, ki sta ga sprejela ravnatelj Marko Primožič in župan Igor Draksler, so najprej predstavili šolo, nato pa je njemu v čast zaplesala šolska folklorna skupina. Učence šole je nato Hugh Mortimer nagovoril prek ozvočenja, sledilo pa je srečanje z učenci v polni predavalnici. "Ali bi bil lahko učenec v vaši šoli?" -je bilo prvo, kar je povedal gost in se takoj prikupil učencem. Nato jim je predaval o zadnjih 30 letih Evropske unije, ki se je spremenila bolj kot katerakoli ustanova na svetu. "Iz najbolj nemirnega območja je Evropa postala najbolj razvijajoča regija. Ne gre le za denar, ampak za ustvarjanje novih vezi med navadnimi ljudmi," je še povedal britanski veleposlanik, ki so ga učenci vprašali še o njegovem bivanju v Sloveniji, slabostih Slovenije ob vstopu, šibke točke EU, o njegovi plači in podobno. Boštjan Bogataj Kranjska Gora - Minuli torek je bila skupščina delničarjev RTC Žičnice Kranjska Gora, na kateri so kranjskogorske žičnice tudi formalno prešle v last Športnega centra Pohorje, ki je decembra lani kupil 75,5 odstotka delnic te družbe. Predsednik nadzornega sveta bo poslej Drago Rataj iz ŠC Pohorje, za člana so imenovali Toneta Vogrinca iz Smučarske zveze Slovenije in Gorazda Bedrača, medtem ko bodo predstavnika zaposlenih imenovali kasneje. Kranjskogorski žičničarji že nekaj let nimajo izgub iz tekočega poslovanja. Lani so pokrili izgubo, ki so jo imeli že prej in sicer zato, ker so po zakonu morali prevrednotiti premoženje. Letošnja sezona je bila dobra, s Številnimi novostmi in investicijami, gospodarili so z dobičkom, ki pa ga bo premalo za nakup štirisedežnice v Podkorenu. Mednarodna smučarska zveza FIS je letos zadnjič in izjemoma dovolila, da so moške tekme v svetovnem pokalu tudi v Kranjski Gori, čeprav ima prizorišče v Podkorenu neprimerne žičničarske naprave. Ultimat je bil dokončen: če do jeseni leta 2004 ne bo nove štirisedežnice, potem bo Kranjska Gora izpadla iz koledarja smučarskih tekem in se vanj verjetno ne bo nikoli več vrnila. V Kranjski Gori se zavedajo, kaj to pomeni za kraj, saj gostincem in hotelirjem organizacija Pokala Vitranc prinaša dober dohodek, največja vrednost pa je zanesljivo turistična promocija kraja, ki si je boljše ne bi mogli želeti. Vprašanje je, ali bo dovolj denarja za nakup štirisedežnice? Štajerski lastniki so enkrat že obvestili občinski svet Kranjska Gora, da bo poleg lastnikov in države tudi občina morala sodelovati pri nakupu, saj drugače denarja ne bodo mogli zbrati. Inž. Anton Šteblaj, predsednik uprave žičnic, nam je po skupščini dejal: "Pravočasno smo pridobili gradbeno dovol- jenje za gradnjo štirisedežnice v Podkorenu. Štirisedežnica naj bi bila nova, investicija je vredna od 530 do 550 milijonov tolarjev. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi in krediti bi zbrali polovico, zmanjka pa 250 milijonov tolarjev. Pri tem raču- namo na pomoč občine v višini 150 milijonov tolarjev v petih letih. Občino bomo zato v teh dneh prosili, da prispeva. Že zdaj pa je jasno, da štirisedežnice ne bo, če bo občina to pomoč odklonila. Darinka Sedej Moteč promet in šolarji Svet krajevne skupnosti Zlato polje predlaga gradnjo novega priključka na Bieiweisovo cesto. Krai\j - S to pobudo se je svet krajevne skupnosti Zlato po^e odzval na razgrajen osnutek spremembe zazidalnega načrta za šolski center na Zlatem po^u. V njem je za ekonomsko gimnazijo s telovadnico namesto treh stavb zdaj predlagan enoten objekt z notranjim atrijem ter spremljajočimi zunanjimi igrišči, parkirišči, javno ploščadjo in zelenicami. » Manj denarja za občinske plače Bled - Osnutek občinskega proračuna je bil pri prvi predstavitvi deležen kritik občinskih svetnikov, ki so občinski upravi očitali, da preveč denarja namei^ja javnim financam, zato so ga zavrnili. V letošnjem občinskem proračunu je 1,8 milijarde tolarjev, od katerih bodo razvojnim programom do leta 2007 namenili dobrih 764 milijonov tolarjev, za upravljanje z nepremičnina- Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) in 31. člena Statuta Občine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/01, 23/02, 28/03) župan Občine Jezersko, dne 8.4.2004, sprejemam naslednji SKLEP O pogojih za plakatiranje v času voiilne kampanje za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 1. Stem sklepom se podrobneje urejajo način in pogoji lepljenja ter nameščanja plakatov za čas volilne kampanje za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju: volilna kampanja). 2. Občina Jezersko organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizator) določa plakatno mesto na Zgornjem Jezerskem (ob šolski ograji). 3. Vsem zainteresiranim organizatorjem bo ob izkazanem upravičenem interesu, na plakatnem mestu navedenem v prejšnji točki tega sklepa, zagotovljen enak prostor, ki ne bo manjši od velikosti 594 X 841 mm (format Al). Občina Jezersko bo zagotovila enakopravnost vseh zainteresiranih organizatorjev tako, da bo vsem zagotovila enako površino. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo zainteresirani za večje število plakatnih mest. 4. Plakate namešča vsak organizator sam, pri nameščanju plakatov pa je potrebno spoštovati določila zakona o volilni kampanji. 5. Plakatna mesta: - na Zgornjem Jezerskem pri Korotanu (kozolec-oglasna deska), - na Zgornjem Jezerskem v Ravnem (oglasna deska), - na Spodnjem Jezerskem pri Kanonirju (oglasna deska) in - na avtobusnih postajah Zgornje Fužine, Bajte in Grabnar, se rezervirajo za oglase volilnih komisij in jih stranke za nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili ne smejo uporabljati. 6. Plakatiranje izven plakatnih mest, navedenih v 2. točki tega sklepa, je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tabel, stavb, zemljišč in drugih objektov, za kar se neposredno uporabljajo določila zakona o volilni kampanji. 7. Plakate, ki bodo nameščeni v nasprotju z določili teh pogojev, bo odstranila pooblaščena oseba Občine Jezersko na stroške organizatorja. 8. Organizatorji morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate s plakatnega mesta. Kršitev tega določila je prekršek po drugi alinei 28. člena Zakona o volilni kampanji, zato bodo kršitelji (organizatorji in odgovorne osebe organizatorjev) predlagani organu za prekrške, plakate pa bo na stroške organizatorjev odstranila pooblaščena oseba Občine Jezersko. 9. Organizatorji morajo vlogo, v kateri izkažejo interes do pridobitve pravice prostora na plakatnih mestih, navedenih v 2. točki tega sklepa, oddati na naslov Občina Jezersko, Zgornje Jezersko 65, 4206 Zgornje Jezersko, s pripisom "volilna kampanja", najkasneje do 5. maja 2004. Organizatorjem, ki vlog ne bodo oddali do navedenega roka, Občina Jezersko ne more zagotavljati, da bodo lahko na plakatnem mestu pridobili prostor za volilno kampanjo. 10. Plakatiranje na določenih mestih bo možno od 14. maja 2004 do vključno 11. junija 2004 do 24. ure. 11. Ta sklep stopi v veljavo z dnem sprejema, javno pa se objavi v Gorenjskem glasu, najkasneje 60 dni pred dnevom glasovanja. Številka: 13/04-žup Jezersko, dne 8.4.2004 Župan Občine Jezersko Milan Kocjan i.r. Ot>ćir\a Jezersko. Zg Jezersko 57. 4206 >;er$ko mi, občina je lastnica 59 stanovanj, 2 garaž in 5 poslovnih prostorov, bodo letos lahko porabili % 2,7 milijona tolarjev, turizmu proračun namenja 71 milijonov tolarjev, otroškemu varstvu dobrih 192 milijonov tolarjev, za slednjega in za osnovne šole denarja zadnja leta kronično primanjkuje, izobraževanj u 133 milijonov tolarjev, gorjanski pošti 18 milijonov tolarjev, med večjimi proračunskimi porabniki pa sta tudi kanalizacija, plinifikacija in gradnja centralne čistilne naprave. Skoraj za 5 milijonov tolarjev so zmanjšali proračunsko postavko, namenjeno plačam zaposlenih v občinski upravi, sejnine občinskih svetnikov pa bodo nižje za 10 odstotkov. Občini je uspelo primanjkljaj v občinski blagajni zmanjšati za okrog 20 milijonov tolarjev, še vedno pa manjka dobrih 30 milijonov tolarjev. Po besedah direktoija občinske uprave Dušana Prezlja naj bi občina denar za izravnavo dobila s prodajo južnega dela prizidka Športne dvorane, v kratkem bodo objavili javni razpis. Stare priznanj. bolnice in stanovanja na Prešernovi ter z izterjavo neplačnikov. "Premišljujemo tudi o najetju kredita, s katerim bi pokrili proračunski primanjkljaj. Če bomo nepremičnine uspeli dobro prodati, ga morda sploh ne bomo potrebovali, bomo pa morali dosledno spoštovati varčevalno naravnan proračun in ne bomo smeli presegati proračunskih postavk," je pojasnil Prezelj. Renata Škrjanc Mestni svet je osnutek spremembe zazidalnega načrta sprejel decembra lani, javna razgrnitev pa je bila januaija. Oglasil se je le svet krajevne skupnosti Zlato polje, ki predlaga razbremenitev prometa v naselju s tem, da se iz šolskega centra severno od igrišča pri Prešernovi Šoli zgradi nov cestni priključek na Bieiweisovo cesto. Krajani še predlagajo, da se na južni strani parkirišča ob športni dvorani in srednji elektro in strojni šoli postavi ograja, ki bi preprečila dostop dijakov in študentov iz naselja do šole in fakultete. Šolarji, ki prihajajo peš, namreč v ulicah med avtobusno postajo in Šolo povzročajo precejšen nered, tožijo krajani; zvonijo, mečejo petarde, puščajo embalažo od malic, prečkajo zelenice in podobno. Predlog bodo mestni svetniki obravnavali 21. aprila in ga predvidoma tudi sprejeli brez dodatka, ki ga predlagajo Zlato-poljčani. Župan Mohor Bogataj se je namreč do njega odklonilno opredelil, saj se, kot pravi, sprememba zazidalnega načrta nanaša le na razporeditev objektov znotraj točno določenega prostora, namenjenega ekonomski gimnaziji, ne pa na celotno območje šolskega centra, v sklopu katerega je bila junija 2002 sprejeta tudi celostna prometna ureditev. Krajani takrat nanjo niso ugovarjali. Po tem načrtu je za razbremenitev severnega dela naselja Zlato polje predvideno prometno napajanje šolskega centra s severne mestne obvoznice. Torej je sedanja pobuda krajanov v bistvu že upoštevana. Koliko Save bo še preteklo, preden bo severna obvoznica zgrajena, pa je seveda drugo vprašanje. Dotlej bodo morali Zlatopoljčani nekulturno obnašanje šolarjev prenašati. Helena JelovČan Dobrote gorenjskih kmetij Med gorenjskimi prehranskimi izdelki na razstavi Dobrote slovenskih kmetij sta najvišjo oceno dobili Matijovčeva viljamovka in Markutova jagodna marmelada. Krai^j - Na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki se bo v petek začela v Minorit-skem samostanu na Ptuju, bo več kot 750 kmetij iz vse Slovenije predstavilo 1.063 pre-hranskih izdelkov. Prvi rezultati ocenjevanja so že znani, gorenjski kmečki gospodarji in gospodinje so se tudi tokrat izkazali, kar še zlasti velja za "žganjarje", ki so osvojili kar 26 zlatih, srebrnih in bronastih Strokovna komisija je v skupini naravnih žganih pijaČ najbolje ocenila Matijovčevo vil-jamovko Janka Jegliča iz Pod-brezij (19 točk), žganje iz jabolk Zdravka Bogataja z Bukovice (18, 22) in žganje iz jabolk Iva Potočnika iz Rovt pri Podnartu (18). Poleg teh treh bodo zlato priznanje prejeli še Aleš Jerala iz Podbrezij, Rajko Mazi iz Zabukovja, Branko Zun iz Kranja, Stanislava Homec iz Studora, Miran Cvenkel iz V Naklem želijo več gostov Ob bencinski črpalki v Naklem raste nov gostinsko turistični objekt. Naklo - Občina Naklo se je odloČila podpreti pobudo zasebnih gostincev za izgradnjo gostinsko turističnega objekta ob bencinski črpalki v Naklem. Gre za pritlično stavbo, v kateri bosta gostinski lokal in informacijska pisarna za turistično dejavnost. Z njo bodo nadomestili brunarico, ki je že odstranjena, pa bližnji bife, ki ga imata v najemu Aleš in Tanja Kokalj. Oba sta sklenila vložiti večletno najemnino v ureditev bodočega objekta, ki naj bi stal približno 80 milijonov tolarjev. Objekt že nekaj časa gradi SGP Tehnik iz Škofje Loke, zato investitorji pričakujejo, da se bodo preselili vanj še letos. Kot so povedali v upravi Občine Naklo, se bodo še dogovorili o organizaciji dela v pisarni za turiste. Po izgradnji zahodnega priključka Naklo na gorenjski avtocesti pričakujejo namreč v kraju povečanje obiska tujcev in tudi oživitev turistične dejavnosti. V preteklosti se je več kot 70 domačinov ukvarjalo z oddajanjem sob za turiste, sedaj pa so sobe za tujce na razpolago le Še v Štirih hiŠah. Stojan Saje Ljubnega, Jože Blaznik iz Zgornje Besnice in Janez Urh iz Zasipa. Srebrno priznanje bodo dobili Milan Ferlinc iz Zgornje Besnice, Miran Cvenkel iz Ljubnega, Matevž Jan z Višel-nice, Marija in Marko Oblak iz v Zirovskega Vrha Sv. Urbana, Jože Blaznik iz Zgornje Besnice, Milana in Milan Božič v (kmetija Pr' Ocvirk) iz Železnikov, Milan Križnar iz Delnic, Ivan Jeklar z Gorjuš in Jože Čadež iz vasi Na Logu. Bronasto priznanje bodo prejeli Viktor Trdina iz Martinj Vrha, Milana in Milan Božič (kmetija Pr' Ocvirk) iz Železnikov, Marinka Gantar iz Malenskega Vrha, Kristina Zima Jurič z Dovjega, Mojca Dijak s Koprivnika v Bohinju, Alojz Zupan z Bohinjske Bele in Janez Kožuh s Sv. Florjana nad Zmincem. Poglejmo še rezultate ocenjevanja ostalih dobrot! Pri marmeladah je strokovna komisija najvišjo oceno (20 točk) prisodila jagodni marmeladi s kmetije Janeza Markuta v Ča-dovijah, poleg njega pa bodo zlato priznanje prejeli še Stanislava Homec iz Studora, Jelka Koselj iz Vrbe in Kristina Zima Jurič z Dovjega. Kmetija Matic iz Hotavelj bo dobila srebrno riznanje za jabolčni kis, Franci olar s Spodnje Dobrave, kmetija Matic iz Hotavelj in kmetija Pr' Jurk iz Kališa srebrno priznanje za sadne sokove, Anamar-ija in Mihael Kosmač z Dovjega pa srebrno priznanje za suhe hruške. Cveto Zaplotnik mi Torek, 13. aprila 2004 GORENJSKA / jnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 6. STRAN Naftna družba Petrol hotela Špik ni neposredno prodala HTP Gorenjka, ampak je z njim družbo dokapitalizirala. Krai\jska Gora - Na četrtkovi skupščini delničarjev hotelskega podjetja Gorei\jka Kranjska Gora so delničarji sklepali o povečai\ju osnovnega kapitala te družbe, saj je slovenska naftna družba Petrol kot lastnica hotela Špik v Gozd Martuljku s tem hotelom dokapitalizirala Gorei^ko. Petrol se je v preteklosti želel hotela Špik znebiti in ga spremeniti v dom za ostarele, a so se Martuljčani uprli in niso dovolili spremembe turistične namembnosti prostora, kjer hotel stoji. Potem se ni zgodilo to, kar so mnogi pričakovali in kar se je vztrajno šušljalo: da bo namreč družba Petrol hotel v Spik neposredno prodala Go-renjki. Po večmesečnih dogovarjanjih z lastniki Gorenjke se je slovenska naftna družba Petrol odločila, da hotel z zemljišči in premičninami, skupaj v vrednosti 1,7 milijarde tolarjev, vloži v Gorenjko. Petrol je dobil 134.875 navadnih imenskih delnic in 320 tisoč prednostnih delnic - z nominalno vrednostjo obeh tisoč tolarjev, knjigovodsko pa 2.363 tolarjev. Osnovni kapital Gorenjke tako znaŠa dve milijardi in 447 milijonov tolarjev. Tako je Petrol postal tretji največji lastnik HTP Gorenjke, katere lastniki so poleg Gorenjske banke še HIT Nova Gorica (43 odstotkov), pid Maxima (3 odstotke) in drugi. Petrol ima v Gorenjki zdaj 19-odstotni de- Marjana Novak Hotel Špik je poslej v lasti HTP Gorenjka Kranjska Gora, zanj pa pripravljajo investicijski elaborat in program trženja. lež. Hotel Špik ima s tem veliko možnost, da dobro posluje, saj je zdaj v okviru večje hotelske skupine, ki ima v Kranjski Gori večinoma v hotelskih objektih visokih kategorij 741 postelj. V Kranjski Gori je investicijski cikel začela družba HIT Nova Gorica kot večinska lastnica Gorenjke z obnovo Larixa, Gar-nijevih apartmajev in novega Grand hotela Prisank. HIT ima v Kranjski Gori dobro obiskano igralnico, v zadnjem času pa pomembno investira v klasični turizem. Kaj o poslovanju in o načrtih s hotelom Špik pravi direktorica Marjana Novak, ki z izjemno delavnostjo in prizadevnostjo vodi Gorenjko? Novost rehabilitacijski center Srednje šole Centra slepih in slabovidnih z novim šolskim letom ne bo več. Več prostora bo za varovanje ter za program rehabilitacijskega centra slepih. Škofja Loka - Sredica šola Centra slepih in slabovidnih (CSS) je imela še v začetku 90-tih let 45 dyakov, vpisanih v program telefonista, kasneje komunikatorja, in ekonomskega tehnika. Predvsem zaradi integracije slepih in slabovidnih dijakov v redne šole pa je vpis iz leta v leto padal. V CSS so proces integracije vseskozi zagovarjali, hkrati pa opozarjali, da bodo ti dijaki potrebovali vedno več pomoči njihove mobilne tiflopedagoške službe, ki ji. je potrebno zagotoviti dobre pogoje za delo. Že lani so ministru dr. Slavku Gabru predstavili problematiko zmanjševanja vpisa in predlagali način reorganizacije zavoda, da bi se bolje prilagodili novim potrebam slepih in slabovidnih. "Januarja smo od ministrstva dobili stališče, da dejavnosti izobraževalnih programov na lokaciji Škofje Loke zaradi zmanjšanega vpisa ne bodo več financirali. Naložili so nam tudi, da pripravimo elaborat kako bodo te dejavnosti prenesene v ljubljanski Zavod za slepo in slabovidno mladino," nam je povedal direktor CSS Boris Koprivnikar. V CSS se sedaj srečujejo z dilemo, namreč, za katero ciljno skupino naj ohranijo dejavnosti za slepe in slabovidne, saj imajo več kot 60 let tovrstne tradicije, dobro kadrovsko osnovo, dejavnosti so v kraju sprejete in so del identitete mesta, hkrati pa rehabilitacijo odraslih slepih in slabovidnih izvajajo le pri njih. Leta 1937 je bil ustanovljen Dom slepih in slabovidnih, iz katerega se je razvil današnji CSS. Skozi desetletja so se razvile tri dejavnosti: domsko varstvo, izobraževalni programi za slepe in slabovidne in invalidsko podjetje. Po prenosu izobraževalnih dejavnosti v Ljubljani (kjer bodo imeli zagotovljeno delo tudi strokovni delavci), želijo v Škofji Loki z reorganizacijo zagotoviti dobre pogoje za program rehabilitacije odraslih ter starejših slepih in slabovidnih po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju Boris Koprivnikar invalidov. "Sedaj moramo zagotoviti pogoje za program rehabilitacije. Prostore za ta program bomo našli v sedanji srednji šoli, dijaški dom v tej stavbi pa bo namenjen institucionalnemu varstvu tako odraslih slepih in slabovidnih kot starejših stanovalcev," nam je še povedal Koprivnikar, ki mora tako ministrstvu za delo kot ministrstvu za šolstvo posredovati predlog reorganizacije s programskimi in kadrovskimi spremembami ter novo organiziranost CSS, ki naj bi se preimenoval v Center slepih in starejših. Vlaganje v zavod za zagotovitev rehabilitacijskega centra je velik investicijski zalogaj, zato denar pričakujejo s strani države. S 95 milijoni tolaijev naj bi preuredili sobe dijaškega doma, dogradili dvigalo in zgradili povezovalni hodnik med domom in šolo. V CSS pa se najbolj bojijo, da pogojev ne bodo zagotovili dovolj hitro, kar bi imelo za posledico zamrtje programa, ponovna oživitev pa bi bila zelo težka. Boštjan Bogataj Prijem za ribiškega carja Lahovče - Medtem ko imajo svoj dan 1. aprila lažnivci, je vsako leto to pravi praznik za ribiče. 1. aprila se namreč po daljšem lovo-pustu, razen v tako imenovanih komercialnih vodah, spet začne ulov rib. Ta ribiški praznik v RD Bistrica - Domžale v pododboru Pšata že nekaj let obeležijo z razglasitvijo ribiškega carja. Častni in prestižni naslov si pridobi ribič, ki prvega aprila ulovi najdaljšo potočno postrv v vodah pododbora Pšata, ki ima sicer 38 članov, predsednik pa je Jože Žlebir iz občine Cerklje. Letos 1. aprila so se ribiči popoldne zbrali pri bajerju v Lahovčah, kjer so potem kionali ribiškega carja za letos. Lanski car Vilko Bučar, ki je na tekmovanju pred letom dni ujel 47 centimetrov dolgo potočno postrv, je minuli četrtek predal krono Klemenu Zormanu iz Češnjevka, ki je tokrat ujel kar 54 centimetrov dolgo postrv. Kronanje so slovesno proslavili pri ribiški brunarici v Lahovčah, kjer je ribiče skupaj s predsednikom pododbora Jožetom Žlebirjem pozdravila tudi predsednica Turističnega društva Cerklje Vera Prelovšek. Andrej Zalar Za Gorenjko je vstop Petrola s hotelom Špik vsekakor pomembna prelomnica. če smo doslej govorili o sanaciji zadnjih 30 let popolnoma zanemaijenih hotelov in drugih gostinskih zmogljivosti, smo zdaj na bolj ambiciozni poti. Lanski poslovni rezultat Gorenjke je bil sicer negativen, a zato, ker smo osem mesecev poslovali brez enega hotela - bila je obnova in prenova starega hotela Prisank v Grand hotel. Kljub slabšim okoliščinam zaradi intenzivnega investiranja smo izgubo zmanjšali za polovico. V Kranjski Gori imamo 741 postelj. Za hotel Špik v Gozd Martuljku pripravljamo investicij ski program in program trženja. Investicijski elaborat bo pokazal, kakšne goste naj bi privabili v ta hotel. Ne razmišljamo o tem, kaj naj bi obnovili in kaj ne, ampak o tem, kakšen zanimiv in privlačen program naj bi pripravili na 55 tisoč kvadratnih metrov njegovih površin. Darinka Sedej Pojasnilo županje Zaradi netočne interpretacije mojega prispevka v razpravi na seji zadnjega sveta TNP, ki ga je pod naslovom "Kdor seje ceste, žanje promet" v članku Gorenjskega glasa dne 26. marca 2004 objavila vaša sodelavka ga. Darinka Sedej, nastajajo neprijetnosti. Nisem namreč postavila vprašai\ja oziroma dvomov, na PoMjuko sploh sodijo biatlonska tekmovanja in velike tribune! To bi bilo v nasprotju s sklepi občinskega sveta občine Bohinj, ki je pred nedavnim soglašal z razvojem biatlonskega centra na Pokljuki. Opozorila sem samo, da se morajo nujno vsi, ki izvajajo kakršnekoli dejavnosti na Pokljuki, dogovoriti z naravovarstvenimi ukrepi na Pokljuki, kjer je med drugim tudi vodozbirno območje, in predlagala, naj se imenuje ožjo skupino, ki bi sestavila strokovno gradivo oziroma predloge za tak razgovor. Ta skupina je bila na svetu tudi imenovana. Župai^ja občine Bohii\j Evgen^a Kegl - Korošec, univ. đi|H. inž. agr. Urejeni čak^o Evropo Zbi^e - Turistično društvo Zbilje, ki vsako leto spomladi pripravi čistilno akcijo, vabi člane in tudi nečlane na akcijo tudi prihodnjo soboto, 17. aprila. V povabilu na akcijo so zapisali, da želijo, da v Zbiljah urejeni pričakajo Evropo, saj ne bomo 1. maja le mi odšli v Evropo, ampak bo tudi Evropa prišla k nam. Akcija se bo začela ob 8. uri zjutraj, zbor pa bo pred čolnarno. Tudi letos pričakujejo, da se bo iz vsake hiše v Zbiljah akcije udeležil vsaj po en član. Teden dni kasneje oziroma v petek, 23. aprila^ pa bo društvo brezplačno razdeljevalo tudi sadike okenskih in balkonskih rož. Letos bo vsaka hiša v Zbiljah dobila po 12 brezplačnih sadik, hiše v starem delu vasi pa 24 sadik. Da bodo lahko pripravili želene sadike, v društvu naprošajo krajane, da jim pravočasno prinesejo izpolnjene obrazce za naročila na občni zbor društva, ki bo v sredo, 14. aprila, ob 19. uri v prostorih društva, na očiščevalno akcijo v soboto ali najkasneje do nedelje, 18. aprila, v čolnarno. A. Z. Zdravstveni dom Naklo - Ta teden bodo začeli graditi na koncu naselja Naklo stavbo za novi zdravstveni dom. Ob cesti proti Strahinju, malo pred nadvozom čez avtocesto, so že izkopali gradbeno jamo. Tam bodo delavci GIP Gradbinec Kranj do začetka septembra zgradili objekt, v katerem bosta v pritličju dve zdravstveni ambulanti s čakalnico in sanitarijami ter lekarna. V splošni ambulanti naj bi začel delati zdravnik že letos jeseni, lekarno pa bi radi odprli ob koncu leta. Občina bo podelila koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti Ireni Ravnihar z Mlake pri Kranju, ki bo vložila del najemnine za prostore v prihodnjih letih že sedaj v opremo lekarne. Kot je povedal župan Ivan Štu-lar, je občina Naklo v preteklosti namenila okrog 50 milijonov tolarjev za nakup zemlje in pripravo dokumentacije, v letošnjem proračunu občine pa so za gradnjo rezervirali nekaj manj kot 200 milijonov tolarjev. Ministrstvo za zdravje naj bi prispevalo 12 milijonov tolarjev; ze letos dva milijona so prejeli lani, drugo pa pričakujejo prihodnje leto. V nadstropje doma bodo preselili knjižnico, ki deluje kot enota osrednje ustanove v Kranju. Čitalnica bo namenjena tudi za zbore društev in razne prire- niško progo, ki bo stala okrog 300 milijonov tolarjev. Za to naložbo poteka postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Ko bo objavljen razpis za dodelitev državnih sredstev, bodo kandidirali tudi za to pomoč, saj Na severozahodnem delu Nakla gradijo zdravstveni dom. ditve, zato bo novi dom velika pomena za prebivalce iz vse občine. Še večja letošnja investicija bo izgradnja ceste Polica -Okroglo z mostom čez želez- so zaenkrat zagotovili le 180 milijonov tolarjev iz plačila podjetja Merkur za komunalni prispevek. Stoj an Saje zavrti NAGRADNA IGRA 29. 3. - 24. 6. 2004 V času od 29. marca do 24. junija 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek ob 23. uri bomo na žrebanjih podelili dename in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še gtavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Volkswagen GoK 1,9 TDI Sportlin« Nagrade četrtkovih žrebanj: • Jackpot: 1.000 € (pribl. 237.000 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 24. 6. 2004 ob 23. uri: • Volkswagen Golf 1,9 TDI Sportline • Nagradni sklad v vrednosti 2.000 « (pribl. 474.000 SIT) hJT hotel casinö kranjska gora Vršiška 23, 4280 Kranjska Gora Tel . 04 587 82 50, Faks 04 588 13 22 marketirng.kg(g)hit si Več informacij poiščile na www.hH.tl GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 Človek in religija danes V preteklosti so ljudje živeli po vrednotah, ki so jih podedovali. Družbe so bile organizirane v skladu s tradicionalnimi vrednotami (lepo obnašanje, čast in spoštovanje, majhno število ločitev). Prazniki in godovi Delo je bilo vrednota v družbi. Ljudje so trdo delali, a so pomagali drug drugemu. Industrijska revolucija pa je sprožila razvoj znanosti in tehnologije. Novo znanje se je dotaknilo mnogih področij življenja in vphvalo na izginjanje tradicionalnih vrednot. Razvijeta se materializem in kapitalizem, ki ju zanimata ekonomska rast in človekova svoboda, kar povzroča tudi oddaljevanje od tradicije, vere, klasične družbe in seveda tudi religioznosti (tradicionalne vrednote). V začetku človekovega razvoja je šlo za naravne pojave, katerih zakonov še ni poznal in so se mu razodevali kot mogočne sile. V Človekovem strahu pred nepoznavanjem naravnih pojavov in nasiljem, bolečino, revščino se kažejo družbene korenine religije. Sodobna znanost mora na pojav religije gledati tudi kot izraz protesta proti dejanski revščini. V verovanju množic se pogosto izraža elementarna potreba po pravičnosti, blaginji in sreči na zemlji. Religija je pojav, ki živi in se spreminja. Praskup-nost je temeljila na naivnem materialističnem pojmovanju življenja, narave in družbenih odnosov. Smrt je veljala za nadaljevanje življenja. Ko so novi produkcijski odnosi omogočili prevlado katerih manjšin ter ustvarili vladajoči in vladani razred, se je pojavilo tudi hotenje, da bi se potrebe, ki jih nepravični življenjski pogoji ne zadovoljujejo več, zadovoljili v drugem območju, drugem svetu, drugem življenju. Krščanstvo se ne more izogniti materialističnemu pojmovanju zgodovine. Ugotoviti je potrebno, kakšni so bili odsevi določenih družbenoekonomskih pogojev v miselnosti ljudi (Donini, 1965:287). Vemo, da so evropske velesile že v 16. stoletju ustanovile prve kolonialne imperije. Španija je zasedla Južno in Srednjo Ameriko in dele Severne Amerike, v Portugalska pa Brazilijo. Spanci so si pokorili indijanske domorodce, španski misijonaiji pa so uničili njihova svetišča, postavili misijonske cerkve in začeli z nasilnim pokristjanjevanjem. Krščanstvo si je tako pridobilo ogromno Število novih vernikov. Mnogo domorodcev je umrlo zaradi nalezljivih bolezni, ki so jih s seboj prinesli osvajalci. Kasneje so z osvajanji pričele tudi Velika Britanija, Nizozemska in Francija. V 16. stoletju je rimskokatoliška cerkev začela svoja osvajanja v Aziji in Afriki. Za krščanstvo srednjega veka velja, da se je popolnoma istovetilo s civilno družbo. Vsi opravljajo religiozne dolžnosti, religija je integrirana v kulturo. V cerkvi velja popolna avtorite- ta cerkvene avtoritete, papeža in škofov. Cerkvena oblast ostro kaznuje vsako stransko pot v religioznih stvareh. Ko v renesansi vzide pohtična demokracija, pride do osvobajanja na področju kulturnih in političnih institucij, kar izzove prvo dezintegracijo, ki se s pojavom tehnike le nadaljuje. Množično uveljavljanje sekularnih pogledov in postopkov v ekonomiji, kulturi in politiki, drugih področjih družbenega življenja v evropskem in ameriškem prostoru povzroča novo oddaljevanje od katolicizma. Vse do 20. stoletja se je zdel uspeh misijonov majhen. Leta 1900 je 83 odstotkov vseh kristjanov živelo v Evropi ali Severni Ameriki. Danes jih samo v Afriki, Latinski Ameriki in Oceaniji živi 50 - 60 odstotkov. Na zahodu, v Evropi je Število verujočih kristjanov upadlo, tako da je krščanstvo danes religija predvsem južnih kontinentov. V nekaterih državah v svetuje religija sestavni del življenja, del kulture in načina živ-ljenja, kar dovoljuje politika, oblast tiste države. Takšno je predvsem naše videnje tretjega sveta, ki se pa z veliko hitrostjo razvija. So pa tudi države, ki so bile vrsto let kolonije evropskih držav, ki so širile vero, ki je nato ostala del družbene tradicije. (nada^evai^je in konec prihodnjič) - Ahmed Pašič Nadškofova poslovilna maša Ljubljana - Tiskovni urad Slovenske škofovske konference je sporočil, da se bo dosedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode poslovil od vernikov, duhovnikov, sorodnikov, prijateljev in povabljenih gostov iz kulturnega in javnega življenja na slovesni maši, ki jo bo daroval na belo nedeljo, 18. aprila, ob 16. uri v tjub-Ijanski stolnici. Nadškof bo v Vatikanu prevzel dolžnost prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Jože Koši\jek Katoliški shod v Mariazellu Ljublana - V Celju se je sestal glavni odbor za pripravo Srednjeevropskega katoliškega shoda (SREKS), ki bo pod geslom Kristus upanje Evrope 21. in 22. maja v avstrijskem romarskem središču Mariazell, ki je znano tudi zaradi znamenitega benediktinskega samostana. Na njem se bo zbralo okrog 80.000 vernikov iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, HrvaŠke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Sestanka v Celju sta se udeležila tudi pobudnik srečanja dunajski kardinal dr. Christoph Schoenborn in ljubljanski nadškof in metropolit dr, Franc Rede. Slovenski narodni odbor za srečanje vodi dr. Janez Gril. Romanje narodov na srečanje se bo začelo že v petek, 21. maja, s programom za mlade, nočno mohtvijo in bedenjem. V soboto, 22. maja, bo osrednja slovesnost z mašo, ki se bo začela ob 11. uri in jo bo vodil vatikanski državni tajnik Angelo Sodano. Predsednik avstrijske republike dr. Thomas Klestil je na srečanje povabil predsednike osmih držav, iz katerih bodo udeleženci srečanja. Jože Koši\jek Bernardka Soubirous iz Lurda Včeraj je bil veliki ponedeljek, dan sprostitve po veliki noči. Včasih je bil velikonočni "sopraznik" tudi torek. Danes, 13. aprila, je "torek v velikonočni osmini", ko mineva 24 let od posvetitve upokojenega nekdanjega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Katoliška cerkev se posebej spominja papeža in mučenca Martina L, redovnice Ide in kraljeviča in mučenca Herme-negilda. Jutri, 14. aprila, bodo praznovali devica Lidvina in mučenci Valerijan in tovariši ter Tibur-cy. Lidvina je bila leta 1380 rojena na Nizozemskem. Bila je lepotica, vendar je zavračala snubce. Zbolela je in leta 1433 globoko verna umrla. Na Nizozemskem jo častijo kot zavetni-co bolnikov in drsalcev, ker seje pri drsanju hudo poškodovala in zato zelo trpela. V četrtek, 15. aprila, bodo praznovali mučenka Anastazija, dominikanski redovnik in pridigar Peter Gonzales in kne-ginja Helena (Jelica) Alzaška. V petek, 16. aprila, bosta praznika spokornika in berača Benedikta Jožefa Labreja, ki je kot romar v 17. stoletju hodil po evropskih cestah in oznanjal vero, in Bernardka Lurška, zaradi katere je postalo francosko mesto Lurd blizu meje s v Španijo eno najbolj znanih romarskih središč na svetu. Ber-nardka Soubirous se je rodila 17. februarja leta 1844 v revni mlinarski družini. Bila je bolehna in zelo pobožna. 11. februarja leta 1858 se ji je med nabiranjem drv v bližnjem gozdu prvič prikazala ženska postava v dolgi beli obleki z rožnim vencem v roki, nato pa do 16. julija še nekajkrat. Bila je Marija. Dekletu je napovedala, da bo v votlini Massabielle začel izvirati studenec. Ko je po umivanju s studenčnico oslepeli moški spregledal, je postajal Lurd vedno bolj obiskana božja pot. Bernardka je morala prenašati hude obtožbe, da je histerična in domišljava, zato o tem ni več govorila. Julija leta 1866 je vstopila v samostan usmiljenih in šolskih sester v kraju Nevers sur Loire in dobila ime Marie Bernard. Negovala je bolnike. Še naprej je bolehala in 16. aprila leta 1879 umrla. Njeno nedotaknjeno truplo leži v relikviariju tega samostanu, ki ga obiskujejo številni romarji. V soboto, 17. aprila, bodo praznovali mučenca Rudolf in Fortunat, opat Vando in škofa Iiiocent in Landerik Belgijski. V nedeljo, 18. aprila, bo bela nedelja ali nedelja božjega usmiljenja. Praznovala bosta mučenca Apolonij in Elevtery Ilirski. V ponedeljek, 19. aprila, bo praznik papeža Leona IX (1002 - 1054). Rojen je bil v francoski pokrajini Alzaciji in krščen za Bruna. Za papeža je bil ustoličen leta 1049. Utijeval je cerkev in med drugim odstranjeval iz cerkvenih služb tiste, ki so jih dobili s podkupovanjem, za kardinale pa je začel imenovati najsposobnejše iz vse Evrope. Jože Košnjek Na Koroški Beli o šoli in Demšarju Koroška Bela - Farno društvo na Koroški Beli je za april pripravilo bogat program prireditev. Za veliko noč so s Križevim potom krenili na Ajdno in doma organizirali pirhanje. V soboto, 17. aprila, ob 19.30 bo v Kulturnem hramu na Koroški Beli dr. Anton Jam-nik, direktor Zavoda sv. Stanislava iz Šentvida, predaval o pluralnosti šolstva v Evropi. V petek, 23. aprila, ob 19.30 bo v Kulturnem hramu novinar Družine in pesnik Jože Pavlic o znanem župniku in dekanu iz Komende Viktorijanu Demšarju, ki je bil pred drugo svetovno vojno kaplan na Koroški Beli. V soboto, 24. aprila, ob 19.30 bodo v Kulturnem hramu odprli fotografsko razstavo Franca Črva, ki je eden najbolj znanih članov Fotokluba Jesenice. Razstava bo odprta do 2. maja. Jože Koši\jek LOCANKA www.gorenj skiglas, si TISOČ LET BLEDA Blejski zbornik 2004 (odlomki) . del Peter Stih Prva omemba Bleda v pisnih virih Listina kra^a Henrika II. za briksenškega škofa Albuina z dne 10. aprila 1004 (D. H. II. 67) Bled in z njim tudi Blejski kot, ki imata izredno bogato zgodnjesrednjeveško zgodovino, izpričano s številnimi arheološkimi najdišči in materialnimi ostanki, in kjer je tamkajšnja slovanska skupnost, v katero so bili integrirani tudi romanski staroselci, prejkone živela organizirana v za slovanski svet temeljni družbeni, upravni in teritorialni enoti - župi, se v pisnih virih prvič omenjata leta 1004. 10. aprila tistega leta je namreč kralj Henrik II. v Trientu (ital. Trento), ki leži severno od Gard-skega jezera v Italiji, izstavil listino, s katero je podaril briksenškemu škofu Albuinu in njegovi škofiji posest Bled na Kranjskem. Poleg prve omembe Bleda označuje listina tudi začetek blejskega gospostva, ki je v lasti škofije iz Brixna (ital. Bressanone) ostalo skorajda natančno 800 let, vse do sekularizacije leta 1803. Ob prvi omembi v zgodovinskih virih je Bled označen kot praedium quod dicitur Ueldes, kot "posest, ki se imenuje Bled". Pri tem seje ime na- našalo na širši prostor, ki je pokrival najmanj kraljevo istoimensko posest, in ne samo na kraj ali grad ob jezeru. Toda že ob naslednji omembi Bleda iz leta 1011, ki prav tako izvira iz darovnice kralja Henrika II., je s tem imenom izrecno mišljen tamkajšnji grad na peči - castellum Veldes, medtem koje ob tretji omembi Bleda v pisnih virih, v listini kralja Henrika III. iz leta 1040, z imenom Bled povezan pojem curtis (Ueldes nomina-tum). Ta pojem je bil semantično mnogoteren, zanj pa je že leta 970 listinsko izpričana enoznač-nost s slovansko besedo dvor in nemško Hof. V danem primeru bi lahko pomenil tako "klasični" dvor gospodarskega centra velike posesti, kot tudi, kar se zdi glede na raziskave, ki jih je prav v zvezi z gospodarsko organizacijo brikseniških škofijskih posestev 10. in 11. stoletju opravil Giuseppe Albertoni, bolj verjetno, zemljiško posestni kompleks, sestavljen iz obdelane in neobdelane zelje, h kateremu so spadale različne pritikline, kot npr. gozdovi, vinogradi, mlini, ribniki pa tudi nesvo-bodno kmečko prebivalstvo; skratka s pojmom curtis Ueldes je bil leta 1040 bržkone mišljen iz različnih korenin zrasli skupek briksenških posestev v Blejskem kotu, organiziranih kot zemljiško gospostvo. Na drugi strani pa je v tradicijskih noticah briksenške cerkve iz druge polovice 11. sto- . v \ /homik letja, ki dokumentirajo zaokroževanje briksenške posesti v Blejskem kotu za časa škofa Altvina (1049 - 1097), Bled večkrat označen kot locus, po enkrat pa kot villa in celo kot urbs. Se pravi kot naselje. Čeprav seveda pomeni vsak od teh treh pojmov specifično upravno-organizacijsko obliko, ki jo je naselje lahko imelo. Pri tem je treba dodati, da so briksenške tradicijske notice, ki so se nam ohranile v dveh tradicijskih kodeksih škofije, na- stale tako, da so bili prvotni, na kraju samem nastali zelo rudimentarni zapisi o sklenitvi pravnega posla, ki so bili skoraj brez listinske forme, pozneje v Škofijski pisarni ob vpisu v tradicijsko knjigo redirirani in stilistično polepšani. Posledično lahko to pomeni, da izražajo oznake locus, villa ali urbs za Bled samo stilistična prizadevanja briksenških pisarjev in ne pomenijo resnične vsebinske diferenciacije. Vsekakor pa gornji pregled prvih omemb kaže, da je pojem Veldes - Bled že v II. stoletju lahko pomenil bodisi pokrajino oziroma tamkajšnje briksenško zemljiško gospostvo bodisi le naselje, medtem ko se tamkajšnje jezero, lacus Veldes, prvič omenja leta 1185. V srednjeveških virih se Bled omenja le v nemški obliki. Njegov slovenski pendant je izpričan Šele v novem veku. Etimologija horo- in toponima BledA^eldes ni pojasnjena, je pa beseda zagotovo predslovanskega izvora, verjetno predromanska. Po mnenju Frana Ramovša naj bi slovenska oblika Bled, ki je sicer prvič dokumentirana šele v novem veku, nastala že okrog leta 800 iz starejše *beld- ali *pelt', iz katere naj bi nastala tudi nemška oblika Veldes. Zanjo je Valvasor v svojem ljubiteljskem, predznanstvenem etimologiziranju menil, daje nastala iz Felsen\ kraj naj bi torej dobil ime po pečini, na kateri stoji Blejski grad. Ob 1000-letnici Bleda je občina Bled izdala Blejski zbornik 2004. Kupite ga lahko na Turističnem društvu Bled, Turizem Bled - Festivalna dvorana In na občini Bled. Cena je 7.500 SIT "v;-.. Torek, 13. aprila 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS ♦ 7. STRAN Tudi V Kranju antikvariat naj med Od kriminalk Agathe Christie po 150 tolarjev do 400 let stare Biblije za 300.000 tolarjev. Krai^ - V dobi velikih trgovskih centrov na obrobjih mest, ki med drugim mestnim jedrom uspešno prevzemajo funkcijo prostora, kjer se srečujejo ljudje, so tudi v starem Kranju vsaka nova odprta vrata trgovskega lokala, galerye ali vsaj pisarne dobrodošla. Še toliko bolj, če nas vrata vodijo v prostor, povezan s kulturo, natančneje knjigo. V začetku leta je namreč v Regin-čevi ulici v Kranju začel obratovati antikvariat, v katerem so v prvi vrsti na voljo knjige različnih žanrov. Bolj ali manj stare, pa tudi tiste z mlajšo letnico izida, ki z antikvo (starino) kakopak nimajo veliko skupnega. V Kranju smo pred leti sicer že imeli knjižni antikvariat na Jenkovi ulici, ki pa mu nekako ni bilo usojeno zaživeti in preživeti. V začetku leta se je antikvariat vrnil v kranjsko staro mestno jedro. Njegov lastnik Dušan Cunjak se pred šestimi leti začel ukvarjati z ulično prodajo knjig in kot ve povedati, v vseh teh letih prodal več kot dva v milijona knjig. Ze od vsega začetka knjige ponuja na Čevljarskem mostu v Ljubljani, danes pa ima v glavnem mestu dva antikvariata, sedaj prvega tudi na Gorenjskem, poleg tega pa se v zadnjem času ukvarja tudi s tiskarstvom in založništvom. Dušan Cunjak: "V antikvariatu v Kranju je na voljo skoraj 6.000 knjižnih naslovov." "Moja želja je odpreti se vec antikvariatov po slovenskih mestih, trenutno sem v dogo- vorih z občinama v Škof j i Loki in Kamniku," je povedal Cunjak, ki ima v mislih tudi pestrejše kulturno dogajanje s pesniškimi maratoni, manjšimi lokalnimi knjižnimi sejmi... Raznolikost folklor v Kranju Stražišče - V soboto, 17. aprila, bo v Šmartinskem domu na Območnem srečai\ju odraslih folklornih skupin z območja Kranja in okoliških občin v sedemnajstih točkah nastopilo deset folklornih skupin. Prvi del je namenjen reviji folklornih skupin drugih narodov bivše države, ki delujejo v Kranju, v drugem delu pa se bodo predstavile uveljav^ene domače skupine. Folklorna dejavnost v zadnjih letih na Gorenjskem, Še posebej pa na območju Kranja, doživlja pravi razcvet. Po stagnaciji v devetdesetih letih se v zadnjem času skupinam pridružujejo številni novi člani, ki pod vodstvom strokovno dobro podkovanih mentorjev tudi kakovostno vedno zelo napredujejo. Po mnenju dolgoletnega folklorista, vodje FS Sava Zvoneta Gantarja, v okviru kranjske izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti tudi sodelavca pri pripravi območnega srečanja, je le to tudi največja priložnost, da skupine pokažejo. kaj so v aktualni sezoni novega pripravile. "Ob pregledu folklorne dejavnosti v zadnjem letu lahko rečem, da so skupine pripravile kup novosti na področju narodnih noš, glasbe, plesa, izpopolnili so svoje koreografije, v soboto bomo videli nekaj novih spletov." Letošnje Območno srečanje odraslih folklornih skupin bo še posebej bogato, saj se bodo v uvodnem revijalnem delu predstavile tudi folklorne skupine drugih narodov bivše države, ki delujejo na območju Kranja. Tako bomo videli FS KD Brdo - mladi, ki bo predstavila zna- čilne srbske plese, prav tako bosta v zakladnico srbske folklore posegli starejša in mlajša skupina FS Sa rukom u ruci pri SKPD Sveti Sava Kranj, FS Sveti Ciril in Metod bo nastopila s spletom značilnih makedonskih plesov, prvič pa bo nastopila tudi FS Morača, ki neguje izročilo črnogorskih plesov, glasbe in pesmi. V drugem delu bo nastopilo sedem že uveljavljenih folklornih skupin Kranja in okolice. V zadnjem letu so veliko na podlagi noš postorili v FS KUD Mali vrh, Nemilje Podblica, ki neguje izročilo in običaje gorenjskega področja, videli bomo po letih eno najstarejših slovenskih skupin, FS Društva upokojencev Naklo, FS Cirles KUD Matye Valjavca iz Preddvora, seveda pa se bodo predstavile tri najboljše skupine s področja Kranja pa tudi gorenjske, AFS Ozara, Kranj s študentsko in starejšo skupino, FS Iskraemeco, Kram', srečanje pa bo zaključila FS KD Sava, Kranj- Po besedah Zvoneta Gantaija "savčani'' pripravljajo posebnost, saj bodo tokrat nastopili brez glasbe, seveda pa ne bo manjkalo izbranega petja. Ob folklorno bogati prireditvi, ki jo lahko pričakujemo v soboto, velja pripisati tudi, da Kranj postaja eden od centrov folklore v Sloveniji, saj so tako bogate območne revije v državi sicer prej redkost kot ne. Po strokovnem mnenju dr. Bruna Ravnikarja in Mojce Lepej bo izbrana tudi skupina (ali več skupin) za nastop na dižavni ravni. Igor Kavčič resernov etnost SILVESTER KOMEL (mi-ms) . Kraška pokrajina je Komelov stalni motiv, ki ga v sedemdesetih letih preoblikuje v neskončno abstraktno ujetost doživetih občutkov na platnu. Ekspresivno moč jeseni je poudaril s temno rjavo podlago, kjer jo na sredini predirajo bogati rumenkasti in oker kontrasti vertikalnih in horizontalnih ploskev. Trdna kompozicija slike izraža Komelovo vizijo kraške skale in pobočij, kije še bolj fantastična v vrtinčasti atmosferi potez, kar ga navezuje na tradicijo iluzionizma. Rodil se je v Roi-ni dolini pri Gorici. Na ALU v Ljubljani je študiral slikarstvo pri profesorjih Gabrijelu Stupid in Mariju Preglju. Diplomiral je leta 1958. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1981 za slikarske razstave v zadnjih letih. E H. R Z vsakim dnem boy, 1970, olje. platno, 130 X 89 cm. lastnik je Gorenjski muzej ICranj. Magme Mateje Sever v Skofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava del akademske slikarke mlajše generacije Mateje Sever iz Ljubljane. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomirala leta 1993 pri mentorju Janez Berniku, podiplomski Študij slikarstva pa je opravila pri Metki KraŠovec. Študijsko se je izpopolnjevala v Madridu in Pragi v letih 97/98 pa je živela in ustvarjala v ZDA. Tokrat se avtorica predstavlja z deli v tehniki akril na platnu, motivika slik pa nam vzbuja občutke neskončnih pokrajin in na nek način na gledalca deluje abstraktno. Ali kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Barbara Sterle Vurnik, se fenomen spreminjajoče se mejnosti, nenehnega prehajanja in nedorečenosti, ki ga avtorica razvija skozi svoje slike, poveže tudi s fascinantnimi horizonti, kijih poznamo iz realnih prizorov tuzemne pokrajine. Razstava bo na ogled do 2. maja. Igor Kavčič Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Pogledi s hišnega praga, zgodbice otroške pisateljice Berte Go lob, ilustracije Marjan Manček, spremna beseda Jože Zupan, Zalo žba Karantanija, zbirka Metuljčki, Ljubljana 2003, 25 str. Galerija Prešarnovih nagrajencev Glavni trg 18, Kranj Razstave: ZDENKO HUZJAN, 15. april -15. maj 2004 APOLLONIO ZlfEST, konec maja 2004 "Slikanica je posoda za dragocene dragulje duha in srca. S slikanico v roki še danes stojim kot v čarobnem svetu, in ko skozi dušo posvetim v njene globine, se predme usujejo zlati cekini," je o slikanici razmišljala Berta Golob. Pred nami je njena najnovejša knjižica za otroke, Bertina in Marjana Mančka - slikanica bi jo težko imenovali, ker tu ilustracija in besedilo nastopata enakovredno. Natanko pred letom dni se je v spletni arhiv zbranih misli zapisalo njeno izjavo "Kdor je sam navdušen, bo navduševal še druge." Ona je navdušena zbiralka iskrivih misli, raziskovalka globin duše, otroškega srca. Navdušil jo je hišni prag. Navaden hišni prag? Ni navaden; to je njen hišni prag, a prav lahko bi bil vsakega od nas: s hišnega praga, ki je višji od Everesta in Kilimandžara, vidimo vse, zato ker je to vrh ljubezni, zunaj tega praga pa je svet, kamor pelje Cesta. S praga lahko opazujemo, če pogledamo gor, tudi Nebo, če pogledamo dol, pa Mravlje. In Ptice, ki jih je gor in dol vseh sort. S praga vidimo Hiše, ki oživijo s pomladnimi pelargonijami, in vse, kar se dogaja pred V antikvariatu je na voljo skoraj 6000 naslovov knjig različnih literarnih zvrsti in knjižnih žanrov, mogoče je izbirati med številnimi romani domačih in tujih avtorjev, veliko je knjig za otroke, različnih priročnikov, po besedah Cunjaka pa manjka predvsem strokovne literature, slovaijev, ob tem pa da od obiskovalcev odkupuje tudi novejše izdaje. Obiskovalci lahko posegajo tako po še skoraj svežih izdajah kot po raritetah iz preteklosti. Tako je na primer romane nekaterih slovenskih avtorjev iz povojnega obdobja moč dobiti že za 150 tolarjev, podobno kot kriminalke Agathe Christie, obsežno enciklopedično zbirko v nemščini, staro skoraj sto let, bi si lahko privoščili za manj kot 20.000 tolarjev, v zadnjem Času spet aktualen roman Alamiit Vladimirja Bartola, prvo izdajo iz leta 1938 pa za 6500 tolaijev. "Najdražja je 400 let stara Bi-biya, ki jo ocenjujem na približno 300.000 tolarjev. Še vedno veČ knjig odkupim, kot prodam, zato se zaloga veča. Predvsem pa, knjige morajo med ^udmi krožiti," razlaga Cunjak, ki zalogo, ki jo ima, ocenjuje na približno 50.000 knjig. Kot založnik je izdal tri pesniške zbirke Blaža Ogorev-ca, Zlatka Zajca in Uroša Zupana, v mislih pa ima nove izdaje, vsaj deset letno. Igor Kavčič Uspešni mladi gledališčnilci Ljubljana - Na nedavno končanem finalnem delu "Festivala Primadona - festivala otroških in mladinskih gledaliških skupin, na katerem se srečajo skupine iz vse Slovenije, sta se odlično odrezali tudi dve skupine z Gorenjskega. Po mnenju festivalske žirije v sestavi Jana Kolarič (predsednica žirije). Rok Vevar, Tanja Viher in Tanja Tuma (založba Tuma je tudi pobudnik in organizator festivala), se je na razredni stopnji na drugo mesto uvrstila gledaUška skupina OŠ Tržič, podružnica Lom pod vodstvom mentoric Mateje Hribar in Jane Meglič, na predmetni stopnji pa je prvo mesto dosegla gledališka skupina Linhartovi čuki iz OŠ A.T. Linharta Radovljica pod vodstvom mentorice Mire StuŠek. Festival je nastal z namenom, da otrokom in mladini približa celoten proces uprizarjanja gledališke predstave: od napotkov za zasedbo vlog, idej za izdelavo domiselnih kostumov, namigov, kako izdelati preprosto scenografijo, pa vse do dramaturških navodil... Festivalskega predi-zbora se je sicer udeležilo 34 gledaliških skupin od tega 12 na razredni in 22 na predmetni stopnji. Igor Kavčič Občina Žiri na podlagi določil Zakona o volitvah poslancev iz Re- publike Slovenije v Evropski parlament (Ur. 22/04) javno objavlja RS št. 96/02 in POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST Občina Žiri razpolaga z 12 oglasnimi mesti, namenjenimi volilni kampanji za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Oglaševanje je mogoče z oglasi velikosti formata A1 oziroma manj. Občina Žiri bo na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določila enako število plakatnih mest. Razdelitev plakatnih mest določi uprava občine Žiri, ki tudi izvede plakatiranje in odstranitev plakatov. Uporaba lokacij z začasnimi panoji je brezplačna, organizator vo-llne kampanje plača samo stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. Vloge za pridobitev brezplačnih oglasnih mest morajo organizatorji poslati na naslov: Občina Žiri, Trg svobode 2, Žiri do 15.5.2004. Ziri, 09. 04. 2004 Občina Žiri Občina Žm, Trg Svobode 2. Žin njimi, življenje za njihovimi stenami pa slutimo. Avtomobili sicer niso lepi, so pa koristni, če jih ima v rokah pameten voznik. Otroci so take vrste ljudje, da jim kdaj ni prav niČ mar, Marjetice so podobne ljudem. Glasovom vedno prisluhnemo, tako kot tišini, Drevesa se dotikajo neba. Pri njej je hišni prag v Struževem številka 2 ne samo okno v svet, paČ pa kraj, kjer se polni duša in misli dobijo krila, piše v spremni besedi Jože Zupan. Tako pisateljica, pesnica in pu-blicistka - kot učiteljica je službovala v Preddvoru, v Kranju pa vodila pionirski oddelek Osrednje knjižnice, bila radijska lektorica, novinarka Družine - z zgodbicami o povsem preprostih, vsakdanjih stvareh navdušuje mlade bralce. Tudi tokrat skupaj s priljubljenim ilustratorjem Marjanom Mančkom. Njeno življenjsko delo je preplet pisateljevanja in pedagoškega dela: prvo njeno leposlovje Sovražim vas je izšlo leta 1976, čez štiri leta Drobne zgodbe, nato Skrinja iz babičine bale. Šolske razglednice, izdala pa je tudi literarnozgodo-vinska in jezikovnoizobraževalna dela; za poljudno jezikovno delo Žive besede je dobila Levstikovo, za pedagoško, mentorsko in stro- v kovno delo pri pouku slovenščine pa Zagarjevo nagrado. V anketi, kjer so strokovnjake spraševali o tem, kakšen mora biti dober učbenik za slovenski jezik, je razmišljala: snov mora osvetljevati živahno, ob takih ilustracijah, ki besedilo podprejo s slikovitostjo in domiselnostjo. Dober učbenik sam po sebi zbudi v učitelju niz in-vencij in podkrepi njegovo ustvarjalnost tudi na metodičnem področju. Priročnik nemara pomaga začetnikom in učitelja z daljšo prakso spodbudi k premisleku. Slabo pa je, če je razumljen kol edini kažipot za delo v razredu.'* Tudo Pogledi s hišnega praga vsebujejo nekaj didaktike: na koncu vsakega poglavja avtorica z vprašanjem spodbuja otrokovo zvedavost in sposobnost izražanja. . GORENJSKI GLAS • 8. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 Manj planincev z izkaznico Planinsko društvo Kranj je ohranilo le še 1134 članov, kar ga uvršča na drugo mesto med 22 gorenjskimi društvi. Krai\j - I\idi finančna situacya društva ni zavidljiva, saj jih še pesti dolg zaradi obdavčitve gospodarske dejavnosti v treh kočah. Dejavnosti številnih odsekov vseeno niso zamrle. Spodbudna je zlasti široka aktivnost mladih. V Kranju bi že letos praznovali 110-letnico organiziranega planinstva, če bi tedanja oblast prisluhnila prvim pobudam za ustanovitev kranjske podružnice SPD, je spomnil na nedavnem občnem zboru PD Kranj predsednik Franc Ekar. Ob tem je ugotovil, da se tudi sedanja država obnaša mačehovsko do planinstva. Njihovo društvo je doživelo pravi "davčni stres", ko so prostovoljno delo v kočah izenačili z gospodarsko dejavnostjo. Skoraj 20-milijonsko izgubo so sicer prepolovili, vendar jih tudi letos Čaka varčnost, je opozoril Marjan Burja iz nadzornega odbora. Dodatna skrb je zmanjšanje števila članstva s 1342 v letu 2002 na 1134 lani, saj vse manj planincev zahaja v gore s potrjeno izkaznico. Dobra niso niti razmišljanja gorskih reševalcev o osamosvojitvi postaj GRS, ker bi radi v društvu ohranili kompletno delovanje v korist Članstva. Kot pozitivno značilnost društva je predsednik pohvalil sodelovanje širokega kroga mladine. V alpinističnem odseku je bilo lani aktivnih 64 alpinistov in 113 športnih plezalcev. Najvidnejše uspehe je predstavil Miha Marenče, ki ga je na mestu načelnika letos zamenjal Aljoša Brlogar. Načelnik mladinskega odseka Franci Benedik je pojasnil, da je delovalo v osmih planinskih skupinah 150 učencev osnovnih šol z desetimi mentorji, planinski krožek pa so imeli tudi v Vzgojnem zavodu Kranj. Prizadevna je bila planinska sekcija Preddvor, ki jo vodi Živko Drekonja. Tam so za delovne akcije namenili preko 420 ur, uresničili pa so tudi program izletov. Vodniki v Kranju so obnovili delovanje odseka in vključili vanj dva nova pripravnika, je pohvalil Jože Skorc. Kot je naštel Rudi Lanz, je imel odsek za planinska pota 11 delovnih akcij, skrbeli pa so tudi za izobraževanje. Varnost v gorah je zagotavljalo 51 članov postaje GRS, ob katerih so še pripadniki letalske enote policije. Lani so imeU 12 reševalnih akcij, na Krvavcu pa so nudili pomoč 204 smučarjem in opravili 121 posredovanj. Obsežno je bilo tudi preventivno delo, je ocenil Tomaž Jam- nik. V preteklosti so se lahko pohvalili z več posodobitvami v treh kočah, sedaj pa primanjkuje denarja za naložbe, je ugotovil Franci Gselman iz gospodarskega odseka. Kranjski planinci, ki so aktivni v meddrušt-venem odboru na Gorenjskem in vodstvu PZS, so se udeleževali tudi Številnih pi;ireditev. Kot je povedal DuŠan Feldin, so z društvenim praporom pospremili Še štiri umrle člane. Stoj an Saje Spodbujevalci turizma Uspešno sodelovanje v projektu Moja dežela lepa in gostoljubna. Mengeš - "Turistično društvo je tisto, ki spodbuja občane k sodelovanju pri turističnem razvoju kraja, urejanju okolja, krepitvi turistične kulture, gostoljubnosti, varovanju stare arhitekture, dediščine in naravnih vrednot. To je bila dosedanja in bo tudi v prihodnje stalnica v našem društvu v Mengšu," je na občnem zboru poudaril predsednik Franc Zabret. Za društvo je bilo v minulem letu pomembno sodelovanje pri projektih, kot so Moja dežela lepa in gostoljubna, v kateri so poudarili skrb za kakovostno pitno vodo in ločeno zbiranje odpadkov ter odstranjevanje divjih odlagališč. Druga večja akcija pa je Turizmu pomaga lastna glava, ki jo v Mengšu nameravajo razširiti s šblaijev tudi v vriec. Pri projektu Turistični spominek pa so bili še posebno ponosni, daje njihov član Jože Vahtar dobil prvo nagrado za avtorsko delo male majolike. Med dejavnostmi društva, ki sodeluje pri organizaciji vseh pomembnejših prireditev v občini, so še posebej priljubljeni pohodi in kolesarjenje. Prav turistično društvo organizira vsako leto Čistilno akcijo, v kateri sodelujejo vsa društva v občini. Pozornost so vzbudili tudi s sodelovanjem pri projektu regije z občinami Mengeš, Kamnik, Komenda, Vodice, Domžale, Trzin, Moravče in Lukovica na sejmu Alpe-Adria. Nastopili pa so tudi s skupnim prospektom in koledarjem prireditev. Odmevna je bila predstavitev na razstavi konec aprila in v za- četku maja v Arboretumu. Pozornost so z nastopi in aktivnostmi vzbudili med čebelarji, udeleženci lanskega svetovnega Predsednik Franc Zabret kongresa Apimondia pa s sodelovanjem pri narodnih nošah v Kamniku in na Mihaelovem sejmu v Mengšu. "Društvo vzdržuje trimsko stezo na Gobavici. Za lepšo urejenost in boljšo organiziranost ter prepoznavnost Mengša smo lani predlagali poimenovanje drevoreda, avtobusnih postajališč, ureditev divjih odlagališč in stalno urejevanje razbreme-nilnika Pšata. Z vsemi lanskimi akcijami in predstavitvami bomo nadaljevali tudi letos. Ena najuspešnejših in odmevnih akcij je podelitev priznanj za urejenost. Lani so jih dobili družine Dermastja, Borin, Mer-čun, Vuga, Joži Komatar, Gostišče Tavčar Loka, Vaška skupnost in PGD Topole," je poudaril Franc Zabret. Andrej Zalar Plezalci z jasnimi cilji Športno plezalni odsek pri Planinskem dnjštvu Tržič je med najboljšimi v Sloveniji, je ocenil Tomo Česen iz Kranja. Tržič - Tržiški plezalci so lani osvojili kar 60 odlič^ in dobili pet državnih prvakov. Odsek si stalno prizadeva izbo^šati pogoje za treninge. V novi dvorani so podaljšali plezalno steno in zagotovili oder za oprem\jai\je smeri. Športno plezalni odsek Tržič nadaljuje s tradicijo dobrega dela, je na občnem zboru seznanil članstvo predsednik Srečko Kos. Lani so imeli 49 registriranih plezalcev, od tega 28 s tekmovalno licenco. Uspešni so bili na tekmah državnega prvenstva, kar potrjuje število prejetih odličij in osvojenih naslovov državnih prvakov. V tem so uspeli Ana Vetemik pri Cicibankah, Leja Kos pri mlajših deklicah, Kaja Švab pri starejših deklicah, MaŠa Ribnikar pri kadetinjah in Matej Sova pri članih. Mlajše plezalke in plezalci so dosegali vidne rezultate tudi na mednarodnih tekmah. Na tekmah svetovnega pokala so se spet izkazali Tomaž Valjavec, Klemen Bečan in Matej Sova. Kot je dejala glavna trenerka Saša Truden, take rezultate omogoča resno delo osmih treneijev. Zoran Golič je poudaril, da skrbijo tudi za dopolnjevanje tehnične opreme, zlasti vrvi. Odsek se lahko pohvali z več pridobitvami v dvoranah. Dvorano tržiških olimpijcev so s pomočjo občine obogatili z odrom za opremljanje smeri in podaljšano plezalno steno, v OS Bistrica so obnovili boulder steno, dogovarjajo pa se tudi za širitev stene v Sokolnici in prezračevanje dvorane. Ob tem so uspeli urediti'preglednost finančnega poslovanja, pri čemer jih veseh tudi ostanek denarja iz leta 2003. Delo Tržičanov je pohvalil načelnik komisije za športno plezanje pri PZS Tomo Česen, ki je ocenil odsek kot enega najbolj dejavnih v Sloveniji. Na zboru so pogrešali starše mladih plezalcev, zato bodo spomladi organizirali srečanje z njimi. Ob izobraževanju in organizaciji tekem bodo letos sodelovali pri obnovi naravnih plezališč v Sloveniji, za kar bodo prispevali 30.000 SIT. Stojan Saje Posredovanja naraščajo Poveljstvo jeseniške gasilske zveze, ki skrbi za občini Jesenice in Žirovnica, je lani imelo 269 posredovanj - skoraj za polovico več kot leto prej. Jesenice - Kot so poročali na občnem zboru 2. aprila, so jih skoraj v polovici primerov poklicali na mesto požara (132-krat), nekaj manj kot četrtina (62 primerov) je bilo tehničnih posredovanj (od zapiranja vode, nasilnega odpiranja vrat do reševanj z višine), sledijo prometne nesreče (56 primerov) in pomoČ ob nesrečah z nevarnimi snovmi (19 primerov). Prav tako so priskočili na pomoč ob nesrečah zunaj območja zveze - požar v Sežani, poplave v Ratečah in v italijanskih Ukvah. V akcije se je vključilo 1075 gasilcev, od tega 394 prostovoljnih. Stroškov, so imeli za skoraj 14 milijonov tolarjev, vendar so ostali na ravni predhodnega leta, kar pripisujejo predvsem hitrim odzivnim časom. Preteklo leto ocenjujejo za uspešno. "Pojavljajo pa se skrbi, kako naprej. Vse strožji predpisi in standardi ter vse zahtevnejša tehnika zahtevajo od gasilcev več znanja in profesionalnosti," je opozoril predsednik Marjan Dobnikar. Gasilci za delovanje v društvih namenjajo svoj prosti čas, ko se izobražujejo, udeležujejo tekmovanj, vaj. Vedno bolj pa je za delodajalce problematična njihova odsotnost z dela v primeru posredovanj v nesrečah. Dogaja se celo, da nekdo ne dobi dela, ker je gasilec. Zato vedno znova v gasilski zvezi opozarjajo, da bo potrebno to področje sistemsko urediti na ravni države, ki pa ne kaže pretiranega posluha. Jeseniškim in žirovniškim gasilcem je kljub skromnim sredstvom za posodabljanje opreme v prid to, da so notranje dobro povezani in da zelo dobro sodelujejo z obema občinama. Med letošnjimi večjimi nabavami bosta motorni brizgalni za gasilce s Hrušice in iz JavomiŠkega Rov-ta. Prav tako bodo še večji poudarek dali izobraževanju in skupnim operativnim vajam prostovoljnih in poklicnih gasilcev. M. K. Želijo ohraniti gorsko divjino Društvo Mountain Wilderness Slovenije je organiziralo delavnico o ohranjanju gorske divjine pri nas in v Evropi Kranj - Člani društva, ki že četrto ieto deluje pod okri^em mednarodne organizacye Mountain Wilderness International, se zavedajo pomena delov neokriyene narave v naŠih gorah. Skušajo nadayevati zglede velikih mož, kot so bili Julius Kugy, France Avčin in ixjima podobni. V svetu vse bolj spoznavajo, kako pomembna bo neokrnjena narava za ljudi v prihodnosti. Medtem ko je pojem gorske divjine v Evropi že uveljavljen, se pri nas o njem še dokaj malo govori. To želijo spremeniti v društvu MW Slovenije z več de- javnostmi. Prejšnji mesec so pripravili delavnico z naslovom "Ohranjanje gorske divjine v Sloveniji in EU", ki je potekala v koči na Gozdu. Tam so predstavili cilje naše in mednarodne organizacije ter projekte, ki so jih uresničili s pomočjo evrop- CEMENTNI IZDELKI MEDVODE Tel.: 01 361' 79 36 h ttp ://wwwJarc.sl • palisade • škarpniki • ploščo • ceW • robniki, ... Betonski a V) TLA KOVCI % skih podružnic. V misiji Oxus je kot edina Slovenka sodelovala Irena Mrak iz Tržiča, ki se je uspela vzpeti na najvišji vrh v Afganistanu, ob vračanju pa je odprava očistila bazo pod goro Nošak. V drugem delu delavnice je predaval gost iz Nemčije dr. Richard Goedeke. Gre za izkušenega alpinista, pisca gorniŠke literature in poznavalca zakonodaje o varstvu narave, ki je bil aktiven poslanec Zelenih, ob ustanovitvi MW1 leta 1989 pa je sodeloval pri oblikovanju temeljnega dokumenta te organizacije. Predavatelj je predstavil svoje ugotovitve o vse večjih pritiskih na zavarovana območja in parke v Evropi. Odgovarjal je tudi na vprašanja udeležencev, ki so jih zanimali možni ukrepi ob poskusih za razvrednotenje TNP, regijskega parka Snežnik in drugih dragocenosti pri nas. Ob tem je povedal, kako je moč dvigniti raven ozaveščenosti lju- di in narediti več za ohranitev gorske divjine. Smučanje s helikopterji, vožnje z motornimi sanmi, motorni promet v alpskih dolinah, težnje po pozidavi ohranjenih predelov narave v korist potrošniškega turizma in drugo povzročajo vse več problemov v gorah. Temu bi se morali upreti tudi pri nas. Član MWS Boštjan Kravcar je med drugim zapisal, da je gost spregovoril še o spremembah po vstopu Slovenije v EU. Ne gre le za ugodnosti, ampak mnoge obveznosti, posebej spoštovanje evropskih načel in naravovarstvene zakonodaje. Spremenil se bo tudi položaj nevladnih organizacij, ki naj bi postale enakovredni sogovorniki z vladnimi resorji. Če to ne bo šlo gladko, bo edino orožje pisanje pritožb Evropski komisiji za okolje. Od ravnanja Slovenije z naravno dediščino pa bo gotovo odvisna tudi finančna pomoč iz skladov EU. Stojan Saje Uspešni pri reševanjih Letos bodo v GZ Mengeš organizirali večjo vajo gašenja. k Mengeš - Na nedavnem občnem zboru Gasilske zveze Mengeš so pri pregledu dela ugotovili, da je 648 članov v zvezi skoraj v celoti uresničilo program na področju izobraževanja in pri preverjanju usposobljenosti. Slednja, usposobljenost namreč, se je še posebej potrjevala na tako imenovanih požarnih posredovanjih, ki jih je bilo v minulem letu na območju zveze 47, gasilci pa so sodelovali tudi pri 29 drugih akcijah pri varovanjih, reševanjih in drugih. Predsednik zveze Peter Petrič je v poročilu poudaril, da sb Še posebno skrb namenili lani prav izobraževanju in usposabljanju. Pomembna so bila tudi tekmovanja, tako tista, na katerih so sodelovale ekipe iz GZ Mengeš, kot tista, ki so jih sami organizirali. Gasilci z območja zveze so bih še posebej dejavni na območju regije, sicer pa seje lani kar pet ekip uvrstilo na državna tekmovanja. Ob aktivnostih in sodelovanju gasilcev tudi pri drugih akcijah v občini, pri delovnih in čistilnih, je poveljnik zveze Franc Hribar še posebej pohvalil delo gasilcev v Prostovoljnem industrijskem gasilskem društvu Lek, ki je v minulem letu opravilo kar 428 požarnih straž. Zelo uspešni so bili gasilci oziroma društva iz GZ Mengeš tudi na sedmih vajah in prav tako tudi na tekmovanjih. Še posebej pa je poveljnik pohvalil delo komisije za članice in delo komisije za veterane. Slednja je pripravila tudi tekmovanje v Mengšu. Lani so za delovanje in aktivnosti v zvezi podelili članom in članicam ter mladim članom več priznanj in odličij zveze in GZ .Slovenije. Tako predsednik kot poveljnik sta se zahvalila za sodelovanje pri delu sosednjim zvezam in GZ Slovenije ter posebej tudi županu občine mag. Tomažu Štebetu. Za letos pa so sprejeli program, da bodo nadaljevali z izobraževanjem in usposabljanjem, organizacijo tekmovanj in sodelovali na njih tudi člani in veterani. Organizirali pa bodo tudi večjo vajo gašenja. Andrej Žalar .. 1 ' I od srede / I Ženska bluza za treking Teflon Dupont® - za vodo neprepusten material, ki se ne maže velikost: od S do XL vr 2 •t J . J-.,-.' s • Wyj. < T _'•••« "v -«•'••.•i ' - 2 •i I o^e Vrhnji moteriol: napr^putten zo vode, fte ne mote Teflon- •t Ženske hlače za treking D iz mešanice bombaža, prijazno koži in enostavno za vzdrževanje hlačnice se odpnejo na enem ali dveh mestih velikost: od S do XL miza 4 plošča iz lesa, premer: približno 60 cm višina z leseno ploščo: približno 70 cm r SIT 33 € a •• rs- > -s • •< — k: .v. t' A < —- , i® 7v< i; « ~ \ ^ Odpornost proti vremenskim vplivom ^ • • i- -i: I - - • ^ 11€ sedež i tz iesa 41 cm višina sedeža: prib mere: pribl. 48 x 76 cm I Mos k tre a sra|ca »king Teflon Dupont® - za vodo neprepusten material, ki se ne maže velikost: od M do XXL 8r€ Moške hlače treking zelo udoben materia, enostaven za vzdrževanje pri nekaterih se hlačnice odpnejo na enem ali dveh mestih velikost: öd M do XXL Vrtanji moteriol: neprepusten la vodo, $e ne mote Teflon iT 5r \ Otroški čevlji za treking, visoki vzdržljiv vrhnji materia zračno podloga iz blaga nedrsljiv podpat oblazinjen del okoli gležnja prstni in petni zaščitni de odporen proti obrabi (ikost: od 28 do 35 6r€ ženski in moški čevlji za treking, Basic • vzdržljiv vrhnji materia • podloga in notranji podplat iz blaga • zaščitno kopico, oblazinjen de okoli gležn a • velikost: od 38 do 45 J« —. .. • S I ' '' i : - 'v'v /- . •M A' M ■ •jii II€ I >< 9r€ Prodajolne Udi v vaši bližini: Klogenfurt (4x): Durchlaßstraße 6, Rosentalerstroße 83, Ebentolerstroße 164/ Südring, August-Joksch^troße 48; Villach (2x): MorioGailer-Straße 21, Badstubenweg 89; Sprttal/Drau: Koschol^ Straße 39; St. Veit/Glan: Lastenstraße 9; (6x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstraße 164, Karlouerstraße 26, Wiener Straße 196, Kärntner Straße 328, Triester Straße 426; Deutschlandsberg: Frauentalerstraße 73; Feldbcxh: Gleichenberger Straße 66; Fürstenfeld: Körmenderstraße 15; Voitsberg: Conrad von Hötzendorfstr. 51; Uenc Kämtner Str. 63 Voitsberg (6X) Für^tenfeld V uenz Spittal/Dr St. Veit/Glan V Villach (2 Peutschlandsberg Feldb^ Lidl Austria GmbH Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg 1 nfurt(4x) Marib urska Sobota SLO Kranj Celje Ljubljana Navedene na don 9 in je naprodaj B cene vkijufujejo vse davke; pri nakupu v skupn«m znesku nad 75,01 EUR j« motno vračilo DDV. Cene v SIT so zgolj informativne in odvisne od menjalnih razmerij; preračunane so po srednjem tečaju Banke Slovenije . 4. 2004. Piočilno sredstvo so izključno evri (€}. Dekoracijo ni vSteta v ceno. Izdelki v okclji so lahko razprodani le prvi dan ponudbe, zoto vas prosimo za razumevanje. Blago je namenjeno končnim potroinikom rodaj samo v običajnih prodajnih količinah. Navedeno blago je lohko tudi v drugačni embala2l. Mogoče so tiskarske napake, zlasti pri cenah. Ponudba velja do Izteka okcije ali razprodaje zalog. www.lidl.at www.lidl.si GORENJSKI GLAS »10. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 KOLESARSTVO Prejšnji teden je v Prekmurju potekalo državno prvenstvo v judu, naslov članskega prvaka pa je za Policijski judo klub Triglav Kranj po dvanajstih letih priboril Luka Ravnič. Kranj - Judosti Policijskega judo kluba Triglava Kranj so v zadnjem mesecu dosegli nekaj odmevnih rezultatov. V marcu so se udeležili 19. mednarodnega turnirja za pokal Bežigrada, na katerem je v kategorijah mlajših dečkov in deklic, starejših dečkov in deklic ter kadetov in kadetinj sodelovalo kar 355 tekmovalcev iz petih držav: Slovenije, Nemčije, Poljske, Hrvaške ter Srbije in Črne gore. V skupni razvrstitvi so kranjski judoisti s četrtim mestom in 60 točkami zaostali le za ekipami celjskega Sankakuja, Partizanom iz Kikin-de ter poljskim Warshaw tea-mom. Med posamezniki se je v kategoriji mlajših dečkov s L mestom izkazal Žiga Freiih, Boštjan Klemenčič pa je bil 5. Med starejšimi deklicami je bila 1. Tamara Barbanč, 2. Anka Pogačnik, 3. Neja Šimenc in 5. Neža Šimenc. Med starejšimi dečki je 1. mesto osvojil Andraž Šparovec, 2. je bil Aleksander Adžič, 3. pa Igor Milačič. V kategoriji kadetinj sta 3. mesti osvojili Tamara Barbarič in Aiya Šimenc, 5. mesto pa Špela Šimenc. Marca so se tumiija v Tollme-zu v Italiji udeležili člani. Drugo mesto je osvojil Luka Rav-niČ, tretje pa Primož Lubej in Jaka Zadnikar. Prav Luka Ravnič pa je bil junak letošnjega dr- Dirka Po Sloveniji tudi prek meje Krai\j - V začetku maja bodo kolesaiji merili moči na že enajsti dirki Po Slovenci. Potekala bo pod geslom "Pozdrav Evropi", prvič pa bo prestopila tudi meje naše države, saj bo gostovala tudi v Itah-ji, Avstriji in HrvaŠki. Dirka se bo začela 4. maja s prvima etapama Izola - Trst (76 km) in Bazovica - Nova Gorica (72 km), druga etapa 5. maja bo potekala med Ljubljano in Zagrebom (190 km), tretja etapa 6. maja med Ormožem in Ptujem (160 km), četrta etapa 7. maja med Lenartom in Beljakom (208 km), v peti etapi pa bodo kolesarji obiskali tudi Gorenjsko, saj bodo štartali v Bačah in etapo končali z vzponom na Vršič (139 km). Ta etapa bo po mnenju strokovnjakov tudi odločilna na dirki, čeprav ji bo v nedeljo, 9. maja, sledila še šesta etapa med Grosupljem in Novim mestom (150 km). Tri tedne pred začetkom dirke se je zanjo prijavilo osemnajst ekip, med njimi tudi ekipa kranjske Save. Velik kolesarski dogodek pri nas, ki pa bo obšel Gorenjsko, pa se obeta 23. in 24. maja, ko bo Slovenija znova gostila eno največjih etapnih dirk na svetu, sloviti Giro d'ltalya. Karavana kolesarjev, med katerimi bodo v svojih moštvih tudi slovenski asi (vlogo kapetana naj bi v švicarski ekipi Phonaka opravljal tudi Besničan Tadej Valjavec), naj bi v 14. etapi namreč prečkala italijansko-slovensko mejo na mejnem prehodu Osp, nato zavila na novi viadukt Črni Kal (prvi leteči cilj za lovoriko Slovenije), se vzpela v smeri kroti kraškem robu in Socerbu ter se nato po Črnem Kalu spustila do odcepa za Šmaije, se povzela na Kubed in do Sočerge, kjer bo izstopila iz Slovenije. Naslednji dan pa bo na sporedu ena najdaljših etap, ki se bo začela v Poreču, kolesaiji pa bodo nato prečkali mejo na mejnem prehodu Sečovlje (drugi leteči cilj za lovoriko Slovenije) ter nadaljevali pot skozi slovenske obalne kraje, kjer bodo v občini Piran tretji in v občini Koper četrti in peti leteči cilj za lovoriko Slovenije. Ob tem bo v Portorožu še leteči cilj za posebno točkovanje imenovano Intergiro. Trasa po Sloveniji bo dolga 64 kilometrov, del trase pa so minulo soboto s kolesi prevozili tudi znani Slovenci na čelu s predsednikom organizacijskega odbora Giro dTtalija 2004 - Slovenija Jelkom Kacinom in nekaterimi našimi sedanjimi in nekdanjimi kolesaiji. Na Črnem Kalu so tudi podpisali izjavo o spoštovanju fair playa med slovenskimi kolesaiji na Giru. Vilma Stanovnik Judoisti Policijskega judo kluba Triglav Kranj so se te dni veselili številnih odličij iz domačih in mednarodnih tekmovanj. Na sliki: spredaj klečijo (od leve proti desni) Anja Šimenc, Igor Milačič, Anka Pogačnik, Luka Ravnič, Špela Šimenc, v prvi vrsti stojijo - Špela Grzetič, Neja Šimenc, Neža Šimenc, Miha Perhavec in trener Brane Guzem, v zadnji vrsti - Mitja Furlan, David Veternik in Aco Adzič. Manjkata Tamara Barbarič in Matic Seminič, ki sta na pripravah v Avstriji. VATERPOLO žavnega prvenstva za Člane in članice, kije prejšnji teden potekalo v Lendavi. Luka je v kategoriji - 90 kg "pometel" z vsemi nasprotniki in postal, po letu 1992, koje naslov državnega pr- DESKANJE NA SNEGU Velikonočna prvaka sta Nina in Matevž Vogel - Konec tedna so Člani Snurfcluba na Voglu pripravili tekmovanje deskarjev prostega sloga. Nastopilo je 38 deskarjev iz Slovenije ter Srbije in Črne gore. V moški članski kategoriji je zmagal Matevž Petek (SBK Viharnik), drugi je bil Domen Bizjak (SBC Bled), tretji pa Milan Boškovič (SCG). Med ženskami je slavila Nina Klenovšek (Trbovlje), pred Ano Povše in Mino Hiršman (obe Snurfclub). Pri najmlajših je bil najboljši Luka Jeromelj, kije zma- gal pred bratoma Žigom in Aljažem Erlačem. V.S. vaka za Policijski judo klub Triglav Kranj osvojil Robert Mar-kič, znova prvak. Da pa na nov naslov prvaka med člani ne bo treba čakati dolgo, pa so obet tudi mladi tekmovalci kranjskega Triglava, ki so prejšnji teden uspešno nastopili na državnem prvenstvu za starejše dečke in deklice v Murski Soboti. Na prvenstvu je namreč sodelovalo devet tekmovalcev in tekmovalk Policijskega judo kluba Triglava Kranj, domov pa so prinesli kar štiri kolajne in tri peta mesta. Tako je v kategoriji -57 kg naslov prvakinje osvojila Tamara Barbarič, v kategoriji +66 kg je bil drugi Igor Milačič, v kategoriji - 42 kg je bil drugi Matic Se-menič, tretje mesto v kategoriji -52 kg pa je osvojila Anka Sušnik. Peti v svojih kategorijah so bili Neža Šimenc, Andraž Šparovec in Aco Adžič. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Triglavani boljši od Branika Kranj - V sredo in petek so vaterpolisti odigrali 2. krog. Olimpi-ja je z 8:4 premagala Koper, ekipa Triglava pa je bila z 9:5 (1:1, 4:3, 2:0, 2:1) boljša od Branika. Tretji krog bo, zaradi kvalifikacijskega tumiija za mladinsko Evropsko prvenstvo, odigran naslednji teden, 21. aprila, ko bosta na sporedu tekmi Branik - Olimpija in Koper -Triglav. V.S. Helios Krko Odeja Merkurjem Celje Medtem ko so košarkarji Triglava s končnim 5. mestom v 1. A SKLže zaključili letošnje ligaško tekmovanje, se bo ekipa Heliosa v četrtfinalu državnega prvenstva pomerila s Krko. - Ločanke po sobotnem porazu v domači dvorani v nadaljevanju tekmovanja čaka vodilna ekipa Merkurja Celje. Sejem za prosti čas Celovec ril V I »potovanja »vrt »avtomobili »motorna kolesa »kampiranj« »čolni »lunapark HOVO: modelarstvo in igranje golfa Novi odpiralni ^s: od 10. do 19. ure M (D JSĆ. KiRNTNEI I Vi m Nogometaši in hokejisti v Protenexu Šenčur - V Športnem centru Protenex je v zadnjih mesecih potekalo zimsko prvenstvo v malem nogometu za vse starostne kategorije. Tekmovanja se je udeležilo kar 51 ekip, najštevilnejša pa je bila udeležba v članski konkurenci, kjer je na koncu slavila ekipa Nautilus bar. Med veterani je drugič zapored zmagala ekipa Spartaka, pri najmlajših cicibanih je zmaga Šla v Kamnik, pri dečkih U 10 je slavila Zarica, v kategoriji U 12 je bil prepričljivo najboljši Britof, najboljša v kategoriji U 14 pa je bila ekipa Save. V Protenexu so pripravili tudi tekmovanje v hokeju na rolerjih, kjer pa je ob udeležbi šestih ekip zasluženo slavila ekipa Kranjski študentje, ki ni izgubila nobene točke. Športna tekmovanja v Protenexu se bodo nadaljevala tudi v mesecu maju, saj na dan vstopa Slovenije v EU pripravljajo 1. nočni turnir v malem nogometu pod naslovom "Evropa zdaj". Vse članke ekipe se lahko za turnir prijavijo po telefonu 041 945 399 do 30. aprila. V.S. Škofja Loka, Domžale - Košarkarji v 1. A SKL so odigrali 27. krog, v katerem se je ekipa Triglava že med tednom pomerila s Koprom in zmagala z 90:68 ter na lestvici s 40 točkami osvojila končno 5. mesto. Ekipa Heliosa, ki je gostovala pri Pivki Perutninarstvo in izgubila s 85:82 (65:59, 38:44, 13:21), se je na koncu rednega dela tekmovanja uvrstila na 2. mesto z enakim številom točk kot prvouvrščena Pivka Perutninarstvo, saj sta obe ekipi zbrali 47 točk. Tretja je Elektra s 45 točkami, četrta pa ekipa Zagorje Banka Zasavje z 41 točkami. Prve štiri ekipe sedaj Čakajo Četrtfinala državnega prvenstva, kjer pa so pari: Helios - Krka, Pivka Perutninarstvo - Geoplin Slovan, Elektra - Pivovarna Laško, Zagorje BZ - Union Olimpija. Ekipe igrajo na dve zmagi, prve tekme pa bodo na sporedu 21. aprila. Po 10. krogu 2. dela 1. SKL za ženske pa so na prvem mestu lestvice pričakovano košarkari-ce Merkurja Celje, ki so zbrale 20 točk, saj so bile v petkovi tekmi z 62:82 boljše tudi od ekipe Postaje Center Maribor. Mariborčanke so na drugem mestu lestvice s 16 točkami, žal pa se na tretje mesto ni uspelo uvrstiti ekipi škofjeloške Odeje, ki je v soboto zvečer v domači dvorani na Podnu gostila ekipo Leka Ježice in izgubila z 52:53. Lo- Tudi izkušnje Sabine Felo Ločan-kam niso pomagale do zmage. čanke so večina tekme sicer vodile in bile boljše nasprotnice, proti koncu pa so popustile, kar so izkoristile gostje, ki so ob po- moči sodnika na koncu uspele preobrniti izid v svojo korist. Tako so na lestvici na 4. mestu s 15 točkami in se bodo v nadaljevanju za vstop v veliki finale pomerile z vodilno ekipo Merkurja Celje. V soboto pa so odigrali tudi tekme 24. kroga v l.B ligi zä moške. V dvorani na Podnu je ekipa Loka kave TCG z rezultatom 106:75 premagala ekipo Ajdovščine, ekipe Radovljice pa je bila 63:86 slabša od ekipe Nove Gorice. Na lestvici vodi ekipa Maribor Branika s 44 točkami, ekipa Loka kave TCG pa je na drugem mestu s 43 točkami. Radovljičani ostajajo zadnji. V soboto bo ekipa Loka kave doma ob 17.30 uri gostila moštvo Parkljev Bežigrad, ekipa Radovljice pa bo že v petek gostovala pri ekipi ŽKK Maribor. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki V SKL le še finale Kraixj - Naslednji teden, 21. in 22. aprila, bo v Rdeči dvorani v Celju potekalo zaključno dejanje letošnjega tekmovanja v Šolski košarkarski ligi. Najprej bodo moči merile osnovnošolske ekipe, med njimi pa bo tudi ekipa OŠ Cvetka Golarja iz Trate pri Škofji Loki, ki je v polfinalu ugnala ekipo OŠ Žiri. Žirovci bodo igrali za tretje mesto. Za tretje mesto med ekipami srednješolk in srednješolcev pa se bodo potegovali tudi dijaki in dijakinje Gimnazije Kranj. Na finalnih prireditvah bodo sodelovale tudi najboljše plesne, navijaške in akiobatske skupine, prav tako pa bodo zaslužene nagrade dobili najuspešnejši člani krožkov. V.S. Torek, 13. aprila 2004 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN SO SMUČARSKI SKOKI Janez Marič - Ivek je tudi po sezoni 2003/04 prvo ime Tekaško smučarskega kluba Bled, njegovi uspehi pa so velika spodbuda tudi za skoraj trideset mladih tekmovalcev. Bled - Z državnim prvenstvom smučarjev tekačev in tekačic na najdaljših razdaljah se je prejšnji konec tedna končala letošnja sezona tudi za člane Tekaško smučarskega kluba Bled. Ti so v različnih kategorijah dosegli kar nekaj odmevnih rezultatov na domačih in mednarodnih tekmovanjih, seveda pa tudi po zadnji zimi prvo ime kluba ostaja Janez Marič - Ivek, ki se je izkazal kot naš najboljši biatlo-nec, saj se je na tekmah svetovnega pokala skoraj praviloma uvrščal med dobitnike točk, dvakrat pa je stal tudi na zmagovalnih stopničkah za drugo in tretje mesto. Poleg tega je sezono končal kot najboljši na 20-kilometrski domači preizkušnji v biatlonu in na 3O-kilometrski tekaški preizkušnji državnega prvenstva. "Res smo ponosni na vse tekmovalne uspehe našega Iveka, ki je v skupnem seštevku bia-tlonskega svetovnega pokala osvojil 20. mesto, bil odličen na svetovnem prvenstvu in končno tudi doma na državnem prvenstvu potrdil, da je Še vedno najboljši smučarski tekaČ pri nas," pravi predsednik Tekaško smu- S pomočjo Tekaško smučarskega kluba Bled in Intergrala Jesenic je Janez Marič - Ivek kupil novega golfa, s katerim bo prevažal tudi ženo in hčerkico Kajo, ki se jima bo po končani sezoni te dni vendarle lahko malce več posvetil. Ključe mu je izročil direktor Intergrala Jesenice Izidor Jekovec. čarskega kluba Bled Vinko Po-klukar, ki je ponosen tudi na mlade klubske tekmovalce. "Poleg Janeza Mariča je namreč v klubu Še 27 tekmovalcev, ki so se prav tako po svojih močeh borili na domačih tek- NOGOME Kranjčanom ni uspelo Kranj - Kljub praznikom so nogometaši konec tedna odigrali redne kroge, tekme pa so bile na sporedu že v petek in soboto. V ligi Si.mobil Vodafone je v boju za obstanek ekipa Domžal doma gostila ekipo Ljubljane in igrala izenačeno 0:0. Jutri Domžalčani gostujejo pri Dravogradu. V 2. SNL je ekipa Supernove Triglava doma gostila vodilni Rudar iz Velenja in izgubila z 1:2 (0:1). Na lestvici še vedno vodi Rudar, ekipa Suprenove Triglava pa je sedaj na devetem mestu z 22 točkami. V nedeljo Kranjčani gostujejo pri Beli krajini. 16. krog so odigrali tudi nogometaši v 3. SNL - center. Rezultati: Avtodebevc Dob - Jezero Medvode 1:2 (1:2), Šenčur Protect GL -Kalcer Vodoterm Radomlje 1:0 (1:0), Jesenice - Slovan 3:2 (3:0), Factor - Zarica Rondo Nautilus 6:1, Alpina Žiri - Kamnik 3:1 (3:0), Velesovo - Britof 1:3 (1:1), Radio Krka - Bled Slaščičarna Šmon 6:1 (1:0). Na lestvici vodi ekipa Factorja s 43 točkami^ pred ekipo Šenčur Protect GL, ki ima 38 točk. Naslednji krog bo na sporedu v soboto. V.S. mah in tekmovanjih v tujini. Tako je Andraž Zupan postal državni prvak na 10 kilometrov v klasični tehniki pri juniorjih, pri članih pa je na isti razdalji osvojil 3. mesto. Bilje tudi udeleženec svetovnega mladinskega prvenstva na Norveškem. Kljub težavam z zdravjem je uspešno nastopal Matej Ceba-šek, ki je postal dvakratni državni prvak v teku na 10 kilometrov v klasični in prosti tehniki. Katja Višnar je dosegla 4. mesto na interkontinentalnem pokalu v šprintu. Domen Potočnik je zmagal na mednarodnem tekmovanju mladincev in mladink do 18. leta, OPA igrah, ter dvakrat zasedel 2. mesto na državnem prvenstvu in 9. mesto na tekmovanju Topolino," na- števa uspehe mladih varovancev Vinko Poklukar in pravi, da je vesel tudi rezultatov Matija Ri-mahazya, Ane Poklukar, Anje Eržen, Gabi Humerca, Marka Klinarja, pa tudi ostalih mladih: Tjaše Zupan, Patricije in Marinele Božič, Eve, Nine in Jureta Rimahazija, Marka Klinarja, Matica Novaka, Blaža in Grege Krničarja, Primoža Poklukarja, Helene, Alenke in Jureta Čebaška, Davida Pi-bra. Matica Kristana, Gregorja Prešerna, Anžeta Pšenice in Anžeta Globevnika. "Napredka in rezultatov pa ne bi bilo, če nam pri delu ne bi stali ob strani sponzorji, med katerimi moram poudariti zlasti Integral Jesenice, MS Production, Elektro Kranj, Štefelin Jesenice, Krašovec Jesenice, Koala šport. Občina Bled, Merkur Kram, Viator&Vektor Ljubljana, Štajerskih sedem, Vulkani-zerstvo Čop Jesenice, Tinex Šenčur, Vulkanizerstvo Žemlja, Hoteli Bled ... pa tudi starši tekmovalcev so v veliko podporo klubu. Posebno se moram zahvaliti tudi mag. Leopoldu Zo-niku, dr. med. in Zdravstvenemu domu Bled, pa tudi strokovno tehnični ekipi kluba," poudarja Vinko Poklukar, ki je skupaj s trenerjem Filipom Kalanom skrbel tudi za treninge tekmovalcev. "Vsi tekmovalci v klubu, pa tudi sponzorji, ki nas podpirajo, kažejo, da je smučarski tek pri nas vendarle prebrodil največjo krizo in da lahko optimistično delamo načrte za novo sezono, ko si bomo zagotovo zastavili še višje cilje," tudi pravi Vinko Poklukar. Vilma Stanovnik UMETNOSTNO DRSANJE BALINANJE Balinarji sčasoma v dvoranah Krai\j - Na letošnji skupščini Območne balinarske zveze Gorenjske bi sicer morali izvoliti novo vodstvo, ker pa za vodenje te organizacije na Gorenjskem očitno ne vlada prav nikakršno zanimanje, so morali dosedanjemu vodstvu podaljšati mandat za leto dni, v tem času pa naj bi poskušali najti primerne ljudi, ki so pripravljeni delati v izvršilnem odboru. Ker so se v podobni situaciji znašli že pred štirimi leti, je predsednik zveze Jožef Milan Mlinar celo predlagal, da v svoj statut vnesejo določilo, po katerem bi zveza preneha delovati, če ne bi imela svojega vodstva, a skupščina tako drastičnega predloga ni podprla. Na skupščini so predstavnike gorenjskih klubov seznanili z namero, da do leta 2007 superligaško tekmovanje v celoti preselijo v dvorane, v ligi pa bo sodelovalo le osem ekip. Premišljujejo pa tudi o tem, da bi tudi za gorenjska ligaška tekmovanja uvedli sistem, ki velja za državne lige, za kar bodo potrebna tudi štiristezna igrišča. Simon Šubic Pokal Triglav bo znova gostil mlade Jesenice - Ledena ploskev v dvorani Podmežakli na Jesenicah bo od tega četrtka, 15. aprila, do nedelje, 18. aprila, prizorišče velikega mednarodnega tekmovanja v umetnostnem drsanju. Na 13. Pokalu Triglav bo v kadetskih, mladinskih in članskih kategorijah nastopilo okoli 100 tekmovalk in tekmovalcev iz 20 držav. Poleg evropskih še iz Združenih držav Amerike, Kanade, Južne Afrike, Mehike in drugih. Med domačimi tekmovalci bo seveda največje zanimanje za nastop Gregorja Urbasa, člana domačega kluba. Lani je z zmago navdušil domače občinstvo v dvorani Podmežakli, letos pa je uspešno nastopil na evropskem in svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju. Jeseniška prireditev seje izredno uveljavila v svetu, za mlade tekmovalce je to odskočna deska za kasnejšo kariero v članskih vrstah. Tekmovanje se bo začelo v četrtek, 15. aprila, ob 12. uri z nastopi kadetov. Slavnostna otvoritev bo v soboto, 17. aprila, ob 14. uri, zaključek pa v nedeljo, 18. aprila, ob 16. uri z razglasitvijo rezultatov in revijo najboljših. Za izvedbo tekmovanja bo spet poskrbela izkušena ekipa pri Zvezi drsalnih športov Slovenije pod vodstvom Tjaše Andree Prosenc in domači organizacijski odbor, ki mu predseduje Jože Zidar. Janko Rabič ROKOME NAMIZNI TENIS Poraz Merkurjevk in Liska Krai\j - V 13. krogu L slovenske namiznoteniške lige za ženske so igralke Merkurja že v četrtek gostile vodilno ekipo Iskre Avto-elektrike Vrtojba in izgubile s 3:6. Ekipa Edigsa iz Mengša je gostovala pri Iliriji in izgubila s 6:1. Na lestvici tako krog pred koncem rednega dela vodi ekipa Iskre Avtoelektrike s 26 točkami, ekipi Merkurja in Ilirije pa imata po 21 točk. V 17. krogu v 1. slovenski namiznoteniški ligi za moške pa je ekipa Liska Križe gostovala pri ekipi Preserij in izgubila s 6:2. Na lestvici vodi ekipa MB eKompenzacij s 33 točkami, druga je ekipa Kenia s 26 točkami, tretja ekipa Preserij s 23 točkami, četrta pa ekipa Liska iz Križev z 21 točkami. V.S. Dober odpor Terma Krai\j - Prazniki in nastop moške mladinske reprezentanca v kvalifikacijah za nastop na EP v rokometu, avgusta letos v Latviji, so močno okrnili minuli rokometni vikend. Ženske in 1. B ligaŠi sploh niso igrali, v Siol ligi sla bili odigrani samo dve tekmi, redni krog so tako odigrali le drugoligaši. Lep uspeh so dosegli mladinci v Celju, kjer so igrali kvalifikacije za nastop na EP, ki bo avgusta letos v Latviji. Naši so premagali Nizozemce, Avstrijce in Hrvate in se skupaj z Avstrijo uvrstili na prvenstvo. Rezultati: Siol liga: Celje P. L. - Termo 38 - 33; Prule 67 - Inles Riko 32 - 19; 2. liga - moški: Drava -Arcont Radgona 24 - 25; Grča Kočevje - Dobova 25 - 39; Radovljica - Cerklje 30 - 35; Šmartno 99 - Atom Krško 29 - 29; Ajdovščina - Istrabenz plini Izola 25 -29; Radeče - Alples 25 -27. M. D. Trigiavani znova n^boijši Mengeš - Kulturni dom v Mengšu je bil prejšnji teden prizorišče letošnje svečane podelitve priznanj smučarskim skakalcem in kom-binatorcem. Po pričakovanju je kranjski Triglav zmagal v skokih in nordijski kombinaciji. V skupnem seštevku toČk poletnega in zimskega dela mednarodnih tekmovanj in tekmovanj za Pokal Cockte je bil Trifix Tržič četrti, Mengeš pa peti. Tudi v nordijski kombinaciji se je od gorenjskih klubov Triglavu najbolj približal Trifix Tržič. V posameznih kategorijah objavljamo najboljše gorenjske tekmovalce, ki so se v zimskem delu uvrstili v deseterico najboljših. Skupna uvrstitev klubov celotne sezone 2003/2004 je naslednja: Smučarski skoki: 1. Triglav 140.216, 2. Dirija 67.433, 3. Dolomiti 38.744, 4. Trifix Tržič 34.311, 5. Mengeš 31.027, 6. Zagorje 24.286,7. Misliiya 22.524, 8. Velenje 20.690,9. Alpina 17.693,10. Stol 16.953, 11. Ljubno 16.863, 12. Zabrdje 9.146, 13. Logatec 3.314, 14. Šmartno 2.278, 15. Ihan 2.157, 16. Planica 1.633, 17. Račna 1.317,18. Ponikve 1.082,19. Moravče 753. Nordyska kombinacija: 1. Triglav 31.622, 2. Velenje 20.867, 3. Trifix Tržič 11.505, 4. Misliiya 9.607, 5. Šmartno 6.894, 6. Zabrdje 4.934, 7. Mengeš 1.257, 8. Alpina 982, 9. Dolomiti 890,10. Račna 570. Uvrstitve v zimskem delu: Skoki - moški: absolutno: 1. Uroš Peterka (Mengeš), 2. Jure Bogataj, 3. Rok Urbane, 8. Primož Peterka, 9. Primož Zupan - Urh, 10. Robert Kranjec (vsi Triglav); Mladinci 18 let: 1. Primož Zupan (Triglav), 2. Nejc Frank (Stol), 4. Matevž Šparovec (Triglav), 5. Jaka Oblak (Alpina), 6. Sašo Trpin (Stol), 8. Zvonko Kordež (Triglav), 10. Mitja Mežnar (Tržič); Mladinci 16. let: 1. Robert Hrgota (Velenje), 7. Mitja Mežnar, 8. Jernej Križnar (oba Tržič); Dečki 15 let: 1. Primož Roglič (Zagorje), 4. Nejc Košnjek, 7. Matej Jerman (oba TržiČ), 8. An(±rej Bačnar (Alpina), 10. Erik Penič (Triglav); Dečki 14 let: 1. Matic Godejša, 2. Anže Zaplotnik (oba Tržič), 4. Vid Ojstršek (Mengeš), 6. Matej Do-bovŠek (Triglav), 7. Peter Kürbus, 10. Matjaž Pungertal (oba Mengeš); Dečki 13 let: 1. Andraž Pograjc (Zagorje), 4. Peter Kürbus, 6. Vid Ojstršek (oba Mengeš), 8. Grega Skok (Triglav), 9. Denis Zupančič (Alpina); Dečki 12 let: 1. Aleš Oblak (Stol), 2. Nace Šinkovec (Alpina), 4. Nejc Dežman (Triglav), 5. Žiga Tomazin (Tržič), 7. Bine Baloh (Stol), 8. Tilen Tarman (Planica); Dečki 11 let: L Ma- V tevž Slatinšek (Ljubno), 3. Rok Justin (Stol), 5. Žiga Oblak (Planica), 6 Jan Hartman (Triglav) in Urban SuŠnik (TržiČ), 8. Matic Be-nedik (Alpina), 9. Aleš Hlebanja (Planica); DeČki 10 let: 1. Urban Sušnik (Tržič), 6. Barbara Klinec (Alpina), 7. Urh Albreht (TržiČ), 9. Luka Oblak (Alpina); Cicibani: 1. Urh Albreht, 3. Mitja Drino-vec (oba Tržič), 4. Luka Romšak (Triglav), 5. Nejc Cajnar (Trifix Tržič), 6. Aljaž Vodan (Triglav), 7. Domen Zupančič (Alpina). Ekipno - absolutno: 1. Triglav, 3. Mengeš, 4. Stol, 9. Trifix Tržič; Skoki - ženske^ absolutno: 1. Maja Vtič (Zabrdje), 2. Tamara Kancilja, 4. Petra Benedik, 5. UrŠka Rožman, 8. Nika Kepic (vse Triglav), 9. Monika Planine (Mengeš); Deklice 14 let: 1. Petra Benedik, 4. Nika Kepic (obe Triglav), 6. Katarina Kosmač (Stol), 8. Barbara Klinec (Alpina); Deklice 11 let: 1. Katja Požun (Zagorje), 2. Barbara Klinec (Alpina), 6. Eva Majdič (Mengeš), 7. Monika Lesnik (Triglav), 9. Manca Jelovčan (Trifix Tržič); Ekipno - absolutno: 1. Triglav, 5. Mengeš; Nordijska kombinacya - absolutno: 1. Dejan Plevnik, 2. Matevž Šparovec, 5. Primož Zupan in Rok Rozman, 9. Andrej Jezeršek (vsi Triglav); Mladinci 18 let: 1. Matevž Šparovec, 3. Rok Rozman, 5. Primož Zupan, Matic Plaznik, 9. Domen Košir (oba Triglav); Dečki 15 let: 1. Klemen Zaje (Mislinja), 2. Matic Plaznik, 6. Miha Pod-gornik, 9. Nik Krivec (vsi Triglav); Dečki 13 let: 1. Jože Kamenik (Šmartno), 5. Nik Krivec, 6. Nejc Dežman (oba Triglav), 7. Gašper Klinec, 8. Denis Zupančič (oba Alpina), 9. Matic Košir (Triglav), 10. Matej Kramar (Planica). Ekipno - absolutno: 1. Triglav, 4. Tri- rr^ v ♦ v fix Trzic. V.S. W : 10 skupina la leplo .0 • • organizira v petek, 16. 4. 2004, od 13. do 18. ure in Y soboto, 17. 4. 2004, od 8. do 13. ure 3. cvetlični sejem, ki bo na trgu \a sejmu boste po ugodnih cenah lahko kupili: vse vrste cvetja, gnojila, korita, sadike, semena, čebulice, vrtnarsko orodje ter bogato ponudbo domaČih dobrot. Sobotni spremljevalni program: O od 9. ure dalje izdelovanje cvetja z gospo Mojco Debeljak iz Puštala, O od 10. ure dalje kulturni program (harmonikarja David in Jure, Folklorna skupina OS mesto in Pevski zbor društva upokojencev Skofja Loka) S svojo ponudbo bodo sodelovali: KGZ, Z.O.O., Skofja Loka, Vrtnarija BILHAN, Spodnje Pirniče, Medvode, Kmetijska trgovina (lEGNAR, V irmaše, Vrtnarstvo STANONIK, Poljane, Vrtnarija VESTEH, PINUS, d.o.o.. Stara Loka, Društvo za razvoj podeželja Hesje Vljudno vabljeni! GORENJSKI GLAS •12. STRAN REKREACIJA, DUHOVNOST / info@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 V "študij in organiziranje tekov ni dovolj, tudi zase moram narediti kaj pametnega. Tek me utrjuje in motivira za nove uspehe - tudi tekaške," razlaga Janez Ferlic, ki se nad tekom navdušuje že vrsto let, med drugim pa organizira tudi tek na Špičasti hrib. Janez prihaja iz Besnice in ima rad športne aktivnosti v naravi, med katerimi mu je najljubši tek. Pri tem ga namreč nihče ne omejuje, z njim pa tudi krepi in preizkuša svoje sposobnosti. Koliko časa se že ukvarjaš z organizacijo rekreativnih tekov? "Začel sem pred tremi leti, ko smo v Besnici izpeljali 1. Tek na Špičasti hrib, nato pa smo tek razširili in izpopolnjevali. Poleg tega sodelujem tudi pri organizaciji in izvedbi drugih tekaških tekmovanj na Gorenjskem." Gre za specifične teke? "Teki so zelo različni, predvsem po konfiguraciji terena in dolžini. Večinoma so to gorski teki, cestni teki in krosi od dolžine treh kilometrov pa tja do maratonske razdalje. Rekreativni teki so namenjeni predvsem tekačem, ki jih veseli druženje v športnem duhu in preživljanje prostega časa na koristen način. Opažam, da je vedno več ljudi, ki tečejo in se želijo med seboj pomeriti tudi na tekmovanju. Prav zato smo se organizatorji gorenjskih tekov povezali in bomo v letošnjem letu izpeljali Gorenjski pokal v rekreativnih tekih, kar bo pripomoglo k razvoju tovrstne rekreacije." Gorenjski pokal v rekreativnih tekih boste letos izpeljali prvič, "Ideja pokala se je porodila po vzoru povezovanja rekreativnih prireditev drugod po Sloveniji. Teki so namenjeni široki populaciji tekačev, ki so z ustanovitvijo pokala dobili boljši pregled nad regijskimi teki. Gorenjski pokal zajema osem tekov, ki so primerni tako za re-kreativce kot tudi za izkušene tekače in atlete." Janez Ferlic Ker gre za pokal tekov, ste si organizacyo porazdelili, saj imajo da^šo ali krajšo tradicyo. "Vsak organizator posameznega teka tekmovanje organizira na svoj način in je pri tem povsem svoboden. Enotne so le kategorije in sistem točkovanja. Teki so različni ne samo po dolžini temveč tudi po "starosti". Na primer: Tek na Mohor bo letos izpeljan že Štiriindvaj-setič in sodi med najstarejše teke v Sloveniji. Tudi organizacija teka na Špičasti hrib sega še v osemdeseta leta, ko so se prvič med seboj pomerili športniki, svojo nadaijenost pa je takrat z zmago pokazal tudi Tadej Va-Ijavec, ki je danes eden najboljših slovenskih kolesarjev. Se pa nekateri teki ukinjajo, nastaja pa vse več novih rekreativnih prireditev." % Kdo vse se udeležuje tovrstnih rekreativnih tekov? "Gre za različne ljudi. Srečujemo mlade navdušence in izkušene stare mačke, ki "se ne dajo kar tako". Seveda pa se jih udeležujejo tudi boljši tekači in atleti, ki denimo preizkušajo svojo pripravljenost pred pomembnimi tekmovanji. Ni pa nobene omejitve, kdo se jih lahko udeleži. Vsak pa sam najbolje pozna svojo fizično pripravljenost, ki mu bo pokazala, na katerem teku bo nastopil. Sicer pa teki v Gorenjskem pokalu niso pretirano zahtevni in se jih lahko ude- Prvi izmed osmih tekov za Gorenjski pokal je na vrsti že v nedeljo, 18. aprila. Gre za 11. gorski tek na Kriško goro za memorial Janka Likarja. Start je ob 10. uri pred picerijo Košuta v Krizah. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja od osme ure naprej. V sedmih kategorijah bodo tekmovalci premagovali pot iz Križev, po gozdnih poteh pod Kriško goro do Planinskega zavetišča v Gozdu. POMEMBNO: Zaradi vamosti tekmovalcev bosta izvedeni tudi popolni zapori na lokalni cesti Križe - Pristava pred trgovino Grašča med 10.00 in 10.10 uro ter na lokalni cesti Zgomje Vetmo - Gozd med 10. in 11. uro. Organizator teka na Kriško goro je Planinsko društvo Križe, pravi naslov za vse dodatne informacije pa Ivan Likar (041 / 784.175). leži vsak, ki je kolikor toliko dobro pripravljen." Recimo, da nekdo zeli nastopiti na enem, dveh izmed vaŠih tekov. Obstaja kak recept, koliko časa in kako naj se posa-m ezn ik pripra vlja ? "Ja, kdor se vsaj dvakrat tedensko tekaško ali pohodniško rekreira, ne bo imel težav z nastopom na tekmovanju. Najprimernejša priprava je vsekakor tek, vendar pa se tudi v hribih in na kolesu da pridobiti dobro pripravljenost." Alenka Brun, feto: arhiv Janeza Ferlica Nov gorniško-pohodniški kotiček Krai\j - V kranjski knjigarni ValeNovak na Savskem otoku je Bogdan Kladnik predstavil zbirko knjig o raziskovanju in doživljanju Slovenije Explore Slovenca. Predstavitve so se udeležili ljubitelji narave, sprehajalci, gorniki, smučarji, jamarji, pohodniki. Predstavitev je začel biolog, jamar in fotograf Marko Aljančič, potem pa smo z Bogdanovo in pomočjo multivizijske projekcije diapozitivov, v besedi, sliki in ob glasbi doživeli manj znane in težje dostopne kotičke Slovenije. Raziskovali smo jame, soteske, slapove, gore. Obenem pa so s to predstavitvijo v knjigami ValeNovak odprli nov oddelek z gomiŠko in pohodniško Uteraturo, vodiči in zemljevidi. Alenka Brun Janez rad preizkusi svojo tekaško pripravljenost tudi na tekmovanjih Bogdan Kladnik je po duši naravoslovec, znan po svojih izvrstnih fotografijah. Nedavno je Slovenijo obiskal znanstvenik in alternativni zdravnik dr. Masaru Emoto, ki je dvanajst let proučeval in raziskoval, kako bi informacije, prepisane v vodo, napravil vidne. Pred nekaj leti mu je to uspelo s posebno napravo MRA. Z njo je empirično dokazal, da ima voda sposobnost shranjevanja informacij. Svoja spoznanja in fotografije kristalov vode različnih informacij je združil v knjigi Sporočilo vode, ki jo je izdala založba Sanje iz Ljubljane. Masaru Emoto seje rodil leta 1943 v Jokohami na Japonskem. Diplomiral je na oddelku huma-nistke s poudarkom na mednarodnih odnosih. Leta 1986 je v Tokiu ustanovil podjetje LH.M. Emoto je sprva raziskoval, na kakšen način bi lahko natančno ocenili kakovost vode, ki je napeljana v gospodinjstva. Potem koje istega leta srečal ameriškega kemika Lorenzena in spoznal njegovo delo z mikroklastr-sko vodo ter metodo bioreso-nance, ki služi za prepis informacij v vodo, ki potem te informacije shranjuje, si je želel te informacije napraviti vidne. Oktobra 1992 je prejel strokovni naziv doktorja alternativne medicine, svoje delo pa usmeril v raziskovanje koncepta mikro-klastrske vode. Skrivnost spomina vode je namreč prav v strukturi teh klastrov, je v uvodnem delu knjige pojasnil Janko JamŠek. Ko mu je Lorenzen povedal za analizator magnetne Kristal slapa Savice, ki so mu brali Krst pri Savici. Dr. Masaru Emoto na predstavitvi knjige v Cankarjevem domu v Ljubljani resonance MRA, ki je omogočil različne informacije shraniti v vodo. Emoto pa je želel napraviti te informacije tudi vidne. Naredil je na desettisoče fotografij vode na Japonskem in drugod po svetu, v zamrznjenem stanju, ki tvori kristale. Pri poskusih je uporabljal destilirano vodo, ki tvori enostavne in jasne kristalne strukture. Naredil je veliko fotografij in kmalu ugotovil, da so pri -5 stopinj Celzija optimalni pogoji, da se z ohlajenim mikroskopom vidijo kristalizacij-ske oblike vode, ki izgledajo v obliki šesterokotnika podobno kot snežinke. Po zgradbi in barvi kristala ter po njegovem središču je lahko sklepal, kakšne so informacije, ki so bile shranjene v vodi in jih na podlagi tega tudi interpretiral. Kmalu se mu je porodila zamisel, da bi vodo izpostavil klasični in moderni glasbi ter različnim dražljajem in jo nato fotografiral. S tem je Emoto obrnil nov list pri raziskovanju sposobnosti vode, za katero danes vemo, da je najboljši medij za prenos in- formacij, kar jih sploh obstaja. A ne le informacije, tudi Čustva in zavest. Vodni kristali, izpostavljeni glasbi, so reagirali različno: "Koje bila voda izpostavljena Beethovnovi pastoralni simfoniji, so nastali čudoviti kristali, saj gre za svetlo, veselo glasbo. To je pokazalo na dejstvo, da dobra glasba ugodno vpliva na vodo,'' opisuje svoja spoznanja Emoto. "Kristal, ki je bil izpostavljen Mozartovi Simfoniji št. 40 v g-molu, je bil lep in mil, kot da govori o skladateljevih čustvih." Voda je bila izpostavljena tudi pisanim in govorjenim besedam. V dve epruveti so dali isto vodo in na eno napisali besedo "hvala", na drugo pa "ti, norec". Čez noč so ju pustili stati, nato pa zamrznili in fotografirali izoblikovane kristale. Ti so se povsem razhkova-li: prva je izoblikovala zelo lepe in uravnotežene kristale, druga pa je bila skoraj povsem črna. Kristal slapa Savice, ki so mu brali Zdravljico. Kristal vode, ki je stala na fotografiji češnjevega cveta. Navdušen nad odkritjem, predvsem pa izredno "zgovornimi" fotografijami vodnih kristalov, ki so kazali različne informacije, ki so jih v vodo vtisnili preko fotografij, glasu, napisanih ali izgovorjenih besed ter različnih stanj zavesti, je Emoto združil svoja spoznanja in fotografije ter jih predstavil v knjigi Sporočilo vode, ki jo je v slovenščini izdala založba Sanje iz Ljubljane. V njej so predstavljene tudi slovenske vode: mariborska in ljubljanska vodovodna voda ter voda iz slapa Savica, ki je bila izpostavljena Prešernovi Zdravljici, ki jo bere Stane Sever, in Krstu pri Savici, ki ju be- rejo slovenski dramski igralci. Ob pogledu na te vodne kristale je Emota presenetilo, da sta imela kristala dodatno, sedmo vejo, kar kaže na težnjo k stopnji više, saj imajo namreč običajni kristali šestkotno obliko. Zanimivo je tudi, da je kristal slapa Savica, ki ni bil deležen branja, veliko lepši, kljub temu da sta obe pesmi lepi. Brez dvoma gre pri tem za vpliv človeškega dejavnika in njegove energije. To pa se je na fotografijah kristalov v knjigi večkrat izkazalo. Katja Dolenc, feto: Tina Doki in arhiv dr. Masaru Emota Exodus - prehod v polno življenje Kraixj - Gorenjski glas pripravlja v sredo, 21, aprila, novo delavnico Exodus - prehod v polno življenje, ki jo bo vodil Jože Ulčar iz Kamnika. Fotograf, usui reiki in karuna reiki mojster, kristalote-rapevt, phranaterapevt in bioterapevt po metodi g. Zdenka Doman-čiča, je nekoč nekje prebral, da na človekovo duševno in telesno zdravje vplivajo trije dejavniki: samospoštovanje, možnost uresničevanja lastnih vizij in hotenj ter prepričanje v to, da lahko vplivamo na svoje življenje. Izkušnje v preteklosti so mu pokazale, da so ti dejavniki zelo težko dosegljivi. Ne samo njemu, temveč tudi drugim ljudem, ki jih je srečeval. Zelja, da pomaga sebi in drugim ljudem na čimbolj enostaven in neboleč način, ga je pripeljala do exodusa. Njihovo delovanje preskuša v praksi od leta 1994. ^'Exodus daje možnost samozdravljenja in posledično prehod v polno in srečno življenje za posameznika. To so kozmogrami, ki se uporabljajo pri vodenih meditacijah in poskrbijo za močno učinkovitost le-teh. Delujejo hitro in učinkovito na vseh treh ravneh: fizični, čustveno-miselni in duhovni. Na delavnici bomo spoznali sedem exodusov, ki so primerni za samopomoč. Najprej se bomo posvetili fizični ravni in konkretni uporabi pri odpravljanju ali lajšanju različnih telesnih bolečin/^ K. D, r i Torek, 13. aprila 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Kako se je zakon o javnih zbiranjih obnesel v praksi samo štiri prireditve V Sloveniji je bilo lani več kot šestnajst tisoč prireditev, ki so jih morali organizatorji po lani uveljavljenem zakonu o javnih zbiranjih prijaviti policiji oziroma zanje na upravni enoti pridobiti dovoljenje. Kraixj - NajpomembnejŠa novost zakona o javnih zbirai\jih, ki je v začetku leta 2003 nadomestil še "jugoslovanski" zakon o javnih shodih in javnih prireditvah je ta, da prijave javnih shodov oziroma prireditev sprejemajo policyske pisarne, oddelki ali postaje v kraju, kjer se bodo dogajale, in to tri dni pred shodom ter pet dni pred prireditvyo. S tem so upravne enote bistveno razbremei\jene dela. Od uveljavitve zakona upravne enote izdajajo dovoljenja le še za tiste shode in prireditve, ki jih organizirajo tujci, ki se dogajajo na cestah, kjer obstaja nevarnost utopitve, za prireditve z zbiranjem živali, za mednarodne Športne prireditve ter člaris-ka tekmovanja prvi državni ligi v kolektivnih športih, za prireditve, kjer se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ter premoženje, ter za prireditve, na katerih pričakujejo več kot tri tisoč udeležencev. Za dovoljenje mora organizator zaprositi najmanj sedem dni pred dnevom shoda oziroma prireditve, za prireditev na cesti pa najmanj 30 dni prej. Leto dni je zadostna doba za pogled, kako se je zakon o javnih zbiranjih uveljavil v praksi, so prepričani v ministrstvu za notranje zadeve. Analiza, ki so jo izdelali na podlagi podatkov upravnih enot in policije je pokazala, da je bilo lani v Sloveniji kar 8993 prijav prireditev (za dobrih 53 odstotkov več kot leta 2002), v teh prijavah pa je bilo zajetih kar 16.787 istovrstnih prireditev. Razen tega je bilo izdanih 2388 dovoljenj za prireditve. Porast števila prijav v ministrstvu pripisujejo dobremu obveščanju organizatoijev prireditev o novem zakonu in dejstvu, da je postopek prijave dokaj preprost. Podaljšanje roka za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja s pet na sedem dni ni povzročilo posebnih zamud roka, je še ugotovilo ministrstvo v svoji analizi. Lani je bilo zavrženih le 58 priglasitev in zahtev za izdajo dovoljenja za javne prireditve v ter štiri za javne shode, kar je celo za 32 odstotkov manj kot leto poprej. Delno gre to pripisati tudi možnosti, da organizator, ki zamudi rok za izdajo dovoljenja, ob spremembi programa oziroma opustitvi tistih vsebin, ki narekujejo izdajo dovoljenja, prireditev še vedno lahko le prijavi. Poraslo pa je število izdanih dovoljenj za prireditve na cesti, teh je bilo lani kar 834, leto poprej pa 565. V tej Številki so zajeti tudi verski obredi zunaj prostorov verskih skupnosti, ki so potekali na cesti, pa čeprav so jo le prečkali. Pokazalo se je, da je v večini teh primerov zapora ceste večja ovira na cesti kot prireditev sama. Prepovedanih javnih prireditev je v Sloveniji razmeroma malo. Čeprav ima policija po zakonu Pijani za volanom V petek so gorenjski prometniki zasačili tri voznike, ki so imeli v sebi krepko čez dva promila alkohola. k Kranj - Prvega ''grešnika" so izsledili jeseniški policisti, potem ko je v petek nekaj po enajsti zvečer povzročil prometno nesrečo z gmotno škodo in pobegnil. Vozil je neregistrirano škodo pic up, ko so ga policisti preizkusili z alkotestom, pa je ta pokazal 2,08 promila alkohola. Voznik je bil, verjetno zaradi alkohola, tudi precej "ko-rajžen", zato so ga strokovno obvladali in pridržali do streznitve. Voznik, ki začasno živi v Švici, sicer pa je doma iz Škofje Loke, pa v petek proti večeru v Škofji Loki povzročil prometno nesrečo. Ker ni upošteval prometnega znaka in varnostne razdalje, je trčil v osebni avto pred seboj. Na srečo se je trk končal le z zvito pločevino, policisti pa so povzročitelja med drugim preizkusili tudi z alkotestom. Pokazal je 2,73 promila alkohola. Blejski policisti so v petek ob desetih zvečer v Nomenju ustavili voznika iz Ljubljane. Ker so posumili, da ni "sam", so mu ponudili alkotest. Ljubljančan je napihal 2,43 promila alkohola. Vsi trije pijančki se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške. H. J. EfeopsHo ?mmn v mmm n ^ ^ « > » . ^ Lani so bile v Sloveniji prepovedane le štiri prireditve, finale evropskega prvenstva v vaterpolu v Kranju na žalost ne. - Foto: Tina Doki možnost, da predlaga prepoved. Predlani je bilo prepovedanih osem, lani le štiri prireditve. Analiza, ki sojo napravili v ministrstvu, je na žalost predvsem številčna, zanimivo pa bi bilo, denimo, slišati, kakšne vrste prireditve v državi prevladujejo, kakšne so ocene njihove izpeljave, posledice, ne nazadnje pa tudi razlogi za prepoved Štirih prireditev. Bi bil med njimi tudi kranjski finale evropskega prvenstva v vaterpolu. Če bi policija naprej vedela, kako krvavo se bo vse skupaj zasukalo? To gotovo ne, vsekakor pa bi se drugače pripravila. Helena Jelovčan Fentanil stokrat močnejši od heroina Kraixj - Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti poroča, da je Interpol že januarja izrazil zaskrbljenost zaradi povečane dostopnosti derivatov fentanila v osrednji Aziji. Interpol opozarja tudi na povečan promet fentanila v Estoniji, Litvi, na Švedskem, Finskem, v Ukrajini in Ruski federaciji. Fentanil je sintetični opiat, več kot stokrat močnejši od heroina. Vsako povečanje količine fentanila na črnem trgu z drogami je zato zelo zaskrbljujoče, saj nepremišljeno uživanje tega opiata lahko povzroči hude zaplete in smrt. Tako Interpol kot Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti opozaijata na previdnost. Fentanil se namreč lahko dodaja tudi heroinu zaradi večjega učinka. Posebno previdnost priporočata tudi na plesnih prireditvah; v Avstriji so namreč fentanil zasegli proizvajalcem ekstazija. Preverite vozniško dovoljenje! Krai\j - VeČini voznikov, ki so dobih vozniška dovoljenja v prvih treh letih po osamosvojitvi Slovenije, bo veljavnost teh dovoljenj letos potekla. Največ dovoljenj ima "rok trajanja" do junija, in sicer kar 113.840. V ministrstvu za notranje zadeve voznike opozaijajo, naj dovoljenja pravočasno podaljšajo, saj jih sicer lahko doleti kar stroga kazen. Po zakonu o varnosti cestnega prometa se vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja kaznuje z najmanj 90.000 tolarjev denarne kazni (aH zaporom) in s tremi do petimi kazenskimi točkami. Ker v upravnih enotah pred okenci za vozniška dovoljenja pričakujejo precejšen naval, je notranje ministrstvo izdalo navodilo, da voznikom lahko podaljšajd dovoljenje tudi v primerih, koje do poteka veljavnosti še več kot 30 dni. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bodo obrazci vozniških dovoljenj sicer drugačni od zdaj veljavnih slovenskih, vendar bodo imeli tudi slovenski še naprej enako moč, z njimi bo mogoče potovati po vseh državah Evropske unije. Ne na7adnje pa je podaljšanje vozniškega dovoljenja tudi za žep občutno cenejše od zamenjave z novim, ki bo postopno. H. J Kärntner Sparkasse priporoča: Zagotovite učinkovitost vašega poslovanja s kreditom za obratna sredstva Darja Omerzu Rnančna svetovalka Podjetja in zasebniki Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/2S1 94 83 info@sparkasse.si t Več na www.sparkä^se.si Za uspešno poslovanje morate zagotoviti primerno višino obratnih sredstev. Banka Kärntner Sparkasse vam omogoča financiranje tekočega poslovanja, nakup blaga ter dosledno poslovanje z vašimi dobavitelji s pomočjo kredita za obratna sredstva, ki se odlikuje z vrsto prednosti, kot so: • doba odplačila do 5 let t • izplačilo kredita v več delih • enostavni, hitri in nebirokratski postopki • brezplačno strokovnfo svetovanje na sedežu vašega podjetja Naši, zaupanja vredni strokovnjaki, so vam vedno na voljo. SRI\RKASSE > Moddrna evröpska banka KRIMINAL Zasačeni med ''delom'' Kranj - V nedeljo, 11. aprila, nekaj pred sedmo zvečer je varnostnik Kanje Protect obvestil dežurnega v policijskem operativno komunikacijskem centru, da se je v carinskem skladišču Koli Sped v Kranju sprožil alarm. Posumil je, da so v skladišču nepridipravi. Imel je prav. Trojica Kranjčanov, starih med 26 in 28 let, je vlomila v skladišče in izbirala blago, ki bi ga bilo vredno odnesti. Ob prihodu policistov so vlomilci odprli vrata na drugi strani skladišča in pobegnili proti nekdanji Trenči, vendar so jim kranjski policisti zaprli pot. Osumljence čaka kazenska ovadba. Bled - Alarm seje v noČi s srede na četrtek sprožil tudi v blejskem gostinskem lokalu. Lastnik je poklical policiste, ki so 24-letnega Koprčana zalotili med "delom", ko je imel v potovalki že lepo število cigaretnih škatlic. Polnih, seveda. Tatvine na gradbiščih Kraiy - Gradbena sezona je na gradbišča priklicala tudi lopove. Iz kleti stanovanjskega bloka v Kranju, v kateri so imeli podjetniki in obrtniki shranjeno različno orodje in gradbeni material, je neznani nočni vlomilec sredi minulega tedna odnesel za skupaj več kot 400.000 to-laijev stvari. V isti noči je nekdo vlomil tudi v leseno barako na gradbišču v okolici Kranja, v kateri je imel podjetnik spravljene stroje in gradbeni material. Ukradel je za 300.000 tolaijev orodja in materiala. Cerkye --Kradejo pa seveda tudi druge stvari. Tako je med 9. in 11. aprilom neznanec izpod kozolca pri vasi Grad odpeljal mize in klopi iz masivnega lesa, vredne okrog 120.000 tolaijev. Na Bledu pa je nekdo s parkiranega osebnega avta citroen AX ukradel registrski tablici KR 33-44R. Ustrelil prepovedanega srnjaka Tržič - V nedeljo, 11. aprila, zvečer je 57-letni Tržičan v bližini koče na Bistriški planini z lovsko puško ustrelil srnjaka, čeprav je lov na srnjaka v tem času prepovedan. Tržiški policisti bodo krivolovca kazensko ovadili. H. J. Policisti so darovali kri Ljubljana - Med 5. in 9. aprilom je v krvodajalski akciji z geslom Varujmo, darujmo, rešujmo veČ kot 300 slovenskih policistov prometnikov in inšpektorjev za promet darovalo kri. Povod tega humanega dejanja, ki organizirano poteka že tretje leto, je preprost; policisti kljub načrtnemu delu in trudu sami ne morejo preprečiti vseh prometnih nesreč, katerih posledice so tudi zelo hude telesne poškodbe. Tako s krvodajalsko akcijo skušajo pomagati tistim, ki za ohranitev življenja in zdravja potrebujejo kri. Predlani in lani je v štirih organiziranih krvodajalskih akcijah darovalo kri več kot 1200 slovenskih policistk in policistov. Letos bosta Še dve akciji, in sicer od 21. do 30. junija ter od 6. do 16. decembra. H. J. Priročnik dobre prakse za otroke Ljublana - Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, kije bil tokrat namenjen prometni varnosti, je Rdeči križ Slovenije predstavil priročnik dobre prakse Varnost v cestnem prometu in prva pomoč za otroke. Priročnik, ki gaje izdal urad Rdečega križa pri Evropski uniji, je rezultat desetmesečne kampanje pod geslom Samo eno življenje imaš ... Pazi, kako z njim ravnaš. 750.000 otrokom v 26 državah, starim od sedem do deset let, je omogočil spoznavanje prometne varnosti. V Sloveniji je kampanjo vodil Rdeči križ Slovenije ob sodelovanju Zveze prijateljev mladine Slovenije, Inštituta za varovanje zdravja. Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Policije ter osnovnih šol. Potekala je v treh sklopih, in sicer v obliki poletnih aktivnosti, ob začetku šolskega leta in v pred-božičnem času. Finančno jo je podprlo podjetje Toyota Adria. H. J. OBČINA ZELEZNIKI Češnjica 48, p.p. 2 4228 ŽELEZNIKI tel.: 04/500-00-00, faks: 04/500-00-20 Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94 in 17/97) in 39. člena Statuta občine Železniki (UVG, št. 6/95, 18/96, 47/96, 36/98 in 21/99) objavljam POGOJE za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v občini Železniki 1. Občina Železniki ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili. 2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine Železniki. 3. Upravljavec oziroma lastnik plakatnega mesta oz. površine določi višino plačila za plakatiranje na plakatnih mestih. Cena zajema strošek plakatiranja in odstranjevanja plakatov. 4. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino ter priložijo soglasje upravljavca oziroma lastnika zemljišča. 5. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 10. 5. 2004 na naslov Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki, s pripisom "volilna kampanja". 6. Občina Železniki bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določila enako število plakatnih mest. Hkrati bo brezplačno zagotovila plakatna mesta za osnovno informiranje volivcev v občini. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo proti plačilu zainteresirani za večje število plakatnih mest. 7. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 12. 5. 2004 do 11. 6. 2004, do 24.00 ure. Mihael Prevc, župan občine Železniki Št.: 080-09-2471 Železniki, dne 8. 4. 2004 GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 Šesta obletnica potresa v Posočju Ruševin ni več 5 ostali so V popotresno obnovo je država doslej vložila več kot 20 milijard tolarjev. Obnovo bodo končali prihodnje leto, ko bo prišlo na vrsto še zadnjih 36 v potresu poškodovanih objektov. ''Bilo je po kosilu. Ravno sva z zeno nameravala spiti kavo, pa ni bilo časa, nekaj je močno zaropotalo. Mislili smo, da je kaj eksplodiralo. Hčerka, ki je bila v kopalnici, je zavpila potres. Takrat sem se šele dobro zavedel, kaj se je zgodilo," se spominja velikonočne nedelje pred šestimi leti Marko Gorenjšček iz Drež-niških Raven, ko je Posočje stresel potres osme stopi\je po evropski potresni lestvici. Brez strehe nad glavo in osnovnih življenjskih potrebščin je tisto nedeljo, 12. aprila, ostala skoraj polovica prebivalcev v Posočju. Poškodovanih je bilo okrog štiri tisoč objektov, od tega 1716 objektov, katerih lastniki so bili upravičeni do sredstev državne pomoči pri obnovi. Šest let kasneje posledic potresa skoraj ni več opaziti, saj jim je v okviru popotresne obnove Posočja uspelo obnoviti 1339 objektov, kar pomeni, da so načrtovano obnovo izpolnili 94-odstot- no. Zunanje "rane", ki jih je pustil za sabo potres, so tako uspeli skoraj v celoti zakrpati. Vendar je popotresna obnova v ljudeh naredila Še marsikatero novo. Namesto skromne vasice "Las Vegas" DrežniŠke Ravne, majhna vas nad Kobaridom, so bile v potresu najhuje poškodovane, saj skoraj nobena hiša ni ostala cela. Vendar današnja podoba skoraj v ničemer ne daje slutiti, da se je pred šestimi leti tu zgodilo nekaj uničujočega. V bregu so kot grozd posejane lične bele hiše z oranžnimi polkni, vse je videti prav spokojno. Vendar videz vara. Ni se spremenila samo podoba vasi, ampak so se spremenili tudi ljudje, ve povedati vaščan Marko Gorenjšček. "Včasih, se mi zdi, smo bih bolj povezani, bolj radi smo se ime- li. Tudi takoj po potresu smo vsi stopili skupaj, a ko se je gradnja začela, je vsak hitel na svojo stran, vsak si je želel, da bi bila njegova hiša čimprej pod streho." Zato se nekoliko z nostalgijo spominja celo tistih štirih let, ki so jih bili prisiljeni preživeti v bivalnikih na robu vasi. "Mogoče se sliši čudno, ampak po svoje je bilo prav 'luštno'. Bili smo si blizu, kot še nikoli. Vsak večer smo se usedli pred bivalni-ke, razvila se je debata ..." Na obnovo, pravi, so morali dolgo, predolgo čakati. "Precej časa je trajalo, da so pripravili vse potrebne papirje. Razumljivo, da smo postali nestrpni in smo godrnjali," se kar nekako opravičuje, obenem pa priznava: "Če ne bi bilo potresa, nikoli ne bi živeli v taki hiši, to je že treba priznati. Glede vzdušja v vasi pa bi bilo bolje, ko bi ostale stare 'bajte'. Ko se zdaj zvečer prižgejo še te luči, je skoraj kot kak Las Vegas vse skupaj!" pogreša nekdanjo romantiko Gorenj- v v 1 seek. Pripeljali so jih žejne čez vodo Prebivalci so nezadovoljni tudi zaradi zahtev pri obnovi hiš, ki so jim jih vsilili z načrtom popotresne obnove Posočja. "Hiše so prevelike; hoteli so, da se obnavljajo v okviru gabaritov, kakršni so bili pred rušitvijo. Vendar bi večina raje gradila manj- "Potrebno bo se precej dela in denarja, da bomo dokončali obnovo," pravi Marko Gorenjšček. še hiše, saj tako velikih ne zmorejo." V okviru državne pomoči pri obnovi hiš naj bi namreč po besedah Marka Gorenj Ščka vsakemu družinskemu članu pripa-dal6 35 kvadratov. "Na končuje izpadlo precej drugače. Zgradili so le prvo nadstropje in uredili zunanjost, nam pa je ostalo še ogromno dela, potrebno bi bilo vložiti še precej denaija." Nova hiša je vredna okrog 30 milijonov tolarjev, pri čemer bodo sami morali prispevati približno polovico, ocenjuje Gorenjšček. Delo tako še zdaleč ni končano, zaenkrat so uredili le najnujnejše - kopalnico, sobe in grobo napeljavo. "Vse vlagamo v hišo, zelo težko je. Zaposlena je le žena, jaz nekaj malega kmetu-jem, obresti pa so velike." Gradnjo so v glavnem financirali z denarjem iz tako imenovane potresne hipoteke, ki jim nalaga, da najmanj dvajset let obnovljene hiše ne smejo prodati ali jo oddati v najem. Kljub temu so morali najeti tudi nekaj posojila, katerega odplačevanje jih močno bremeni. "Služb je tu malo, mladi težko najdejo zaposlitev. Zdaj bolj računajo, da bodo po prvem maju odšli na delo v Italijo," razlaga Gorenjšček in zavzdihne: "Včasih se mi zdi, kot da manjka pol vasi, tako se je vse spremenilo." Podobno zgodbo pripoveduje Mira Mlekuž iz Bovca. "Posojila so katastrofalna, obresti grozne, sploh ne vem, kdaj bomo prišli do glavnice. Pripeljali so nas žejne čez vode," je razočarana nad popotresno obnovo. V Bovcu, pravi, so plače in pokojnine nizke. Sprašuje se, kako naj nekdo preživi s sedemdeset ali osemdeset tisočaki na mesec, če ima za vratom še posojilo. "Malo sem se že naveličala, pa ne govorim le zase. Vsi so že vsega siti. Utrujeni smo, tako finančno kot od dela." Kljub temu ne trdi, da država ni naredila nič. "Saj so pomagali," priznava. Poskrbeli so recimo tudi za rušitev hiše na sosednjem zemljišču, ki se je že nevarno nagibala k njeni hiŠi in grozila, da se bo zrušila. Lastnik pa se ni zganil, tako daje morala vmes poseči država. Podobnih primerov, ko se je obnova zavlekla zaradi nesodelovanja lastnikov, je še veliko. Vodja državne tehnične pisarne Stanislav Beguš je omenil petčlansko družino iz Loj, v kateri kljub temu, da imajo 25 glav živine, vlada revščina. Gospodar je tri leta sodeloval pri popotresni obnovi, potem pa si je premislil in zavračal vsakršno pomoč. Zato so sredstva umaknih iz programa. Med tem Časom je gospodar in s tem končali obnovo. Poleg tega jih čaka še nekaj dela pri obnovi spomenikov, razglašenih za kulturno dediščino, in lokalne infrastrukture. Do konca preteklega leta so obnovili 114 spomenikov, ta čas jih obnavljajo 12, letos in prihodnje leto pa naj bi na vrsto za obnovo prišlo še 29 spomenikov. Za obnovo lokalnih cest in mostov so doslej namenili 2,4 milijarde tolarjev. Letos bodo za obnoyo 16 objektov te vrste odšteli 184,3 milijona tolaijev, prihodnje leto pa še 414,7 milijona tolarjev. "Doslej smo v popotresno obnovo vložili 20,4 milijarde tolarjev. Pred nami sta še dve leti obnove, tako da nas bo skupaj stala okrog 24 milijard tolaijev, v kar je všteta tudi odprava posledic zemelj- I Minister Janez Kopač si je v petek ogledal, kako napreduje popotresna obnova. Med drugim se je ustavil pred hišo Mire Mlekuž v Bovcu. umrl, družina pa se je z rojstvom dvojčkov povečala za dva člana. "Vprašanje je, kaj bo zdaj z dokončanjem obnove, saj je program zaprt," razlaga Beguš. DrežniŠke*Ravne takoj po potresu... in popolnoma obnovljene. Postavljajo le še piko na i Razlog za zadovoljstvo imajo vsaj pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Minister Janez Kopač si je v petek ogledal, kako se odvija popotresna obnova v Posočju, in ocenil, da zdaj postavljajo le še piko na i. Za obnovo s-pomočjo sredstev države se je odločilo 1446 upravičencev. Do konca lanskega leta so obnovih 1339 objektov visoke gradnje. Ta čas dela potekajo na 27 objektih, na dvajsetih naj bi začeli v kratkem, še 36 pa naj bi jih obnovili v prihodnjem letu skega plazu v Logu pod Mangartom," je razložil državni sekretar pri okoljskem ministrstvu Radovan Tavzes. Na podlagi novele zakona o popotresni obnovi iz leta 1999 lahko lastniki, ki zaradi socialnih in premoženjskih razmer sami niso mogli dokončati obnove objektov, pridobijo tudi dodatno pomoč. Doslej so jo dodelili 35 upravičencem v skupni višini 52,5 milijona tolarjev, letos pa so za ta namen predvideli 13 milijonov tolarjev. Dodatno pomoČ je mogoče pridobiti tudi za rušitev objektov, za kar so doslej porabili 34,6 milijona tolarjev. Letos so predvideli 26,6 milijona tolaijev za rušitev še 24 objektov. Mateja Rant, foto: Tina Doki Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 572 T Blaž Kumerdej, šolnik in jezikoslovec v Lavtižarjevem izboru Naši zaslužni možje se je našel tudi blejski rojak BLAŽ KUMERDEJ {1738-1805}. Rojstna knjiga župnije Grad na Bledu nam pove, da je bil rojen 27. februarja 1738 vasi Zagorice poleg Blejskega jezera in da ga je krstil grajski župnik Nikolaj Jožef Killer. "Kumerdej je obiskoval gimnazijo in menda tudi eno leto bogoslovje v Ljubljani. Potem se je vpisal na dunajsko vseučilišče ter dosegel doktorat. Poučeval je na orijentalni akademiji na Dunaju, dokler ga ni cesarica Marija Terezija imenovala za ravnatelja normalne šole v Ljubljani. Izvedela je namreč, da je vnet za izboljšanje ljudskega šolstva in da je izdal nenaprošen, torej iz veselja do stvari, spis v nemškem jeziku z naslovom 'Domoljuben načrt, kako naj hi se prebivalci kranjske dežele najuspešneje poučevali v čitanju in pisanjuKer so povedali cesarici, da je Kumerdej s Kranjskega doma in po rodu Slovenec, je še rajŠe videla, da gre i' svojo domovino. Tukaj bo gotovo z večjim veseljem deloval za zboljšanje šolst\'a kakor v tujem kraju." In kakšen je bil njegov "učni načrt'*? "V njem je predlagal, naj začne vlada vpeljevati na Kranjskem 0 normalne to je ljudske šole s kranjskim učnim jezikom, da se bodo Kranjci že v mladih letih seznanili z verskimi in gospodarskimi nauki ter z državljanskimi dolžnostmi. Dalje naj se privadijo tudi nemščini in spoznajo najvažnejša slovanska narečja. Poučujejo naj zmožni cerkovniki, šole pa naj nadzorujejo okrožni glavarji. Ti naj tudi skrbijo, da se bo kranjski jezik približeval drugim slovanskim jezikom." Cesaričini kranjski zaupniki so načrt presodili in - odsvetovali. Z razlago, da Kumerde-jevi nasveti "niso lahko izvedljivi". Todanormalke so vseeno začeli ustanavljati, Čeprav z nekaterimi spremembami njegovega prvotnega načrta. Ljubljansko so. odprli 2. novembra 1775, Kumerdej je postal njen prvi ravnatelj. Pozneje je Šest let (1786-92) služboval še v Celju kot okrajni šolski komisar, nazadnje spet v Ljubljani. "Poročen z Marijo Ano de Garzoni je živel v srečnem krogu svoje družine in umrl i' Ljubljani 10. marca 1805, star 67 let," Poleg šolništva ga je navduševalo jezikoslovje. "V ta namen je sestavil obravnavo z naslovom "Najlepši kraj kranjske dežele" na sokolski razglednici. 'Versuch über die Krainerische Rechtschreibung' /Poskus kranjskega pravopisa/. Kmalu zatem je začel pripravljati tudi gradivo za slovnico našega jezika. Da bi podprl svoje nazore z dokazi, se je skliceval na druge slovanske narode. Na ta način bi se iz njegove slovnice vsak, ki razume vsaj enega slovanskih jezikov, z lahkoto privadil kateremu koli drugemu. Njegova slovnica naj bi bila tudi prvi korak do sploŠnoslovanskega jezika, ki naj bi izšel vsied združenja skupnih potez iz vseh slovanskih jezikov. Ker se je pa oglasilo veliko nasprotnikov ti drzni Kumerdejevi misli, se je Kumerdej odločil, da napravi iz splošnoslovanske slovnice posnetek samo kranjske slovnice z željo, da bi šla slovnica čimprej v tisk. Toda ni je mogel spraviti na svetlo, ker ni obsegala vsega gradiva, ki ga popolna slovnica zahteva. Rad bi bil izdal tudi slovensko-nemš-ki slovar, za katerega je nabral že 14 tisoč besedi, pa tudi slovarja ni mogel dovršiti." Ja, pionirji nekega početja imajo zmeraj težje delo kot nasledniki, dostikrat pa še prevelike ambicije. Kumerdejeva ljubezen do kranjščine je izhajala iz njegove ljubezni do te dežele in njenih ljudi nasploh. "Nikdar ni pozabil, da je rojen ha Bledu, v najlepšem kraju kranjske dežele. Kakor je ljubil hišico očetovo v Zagoricah, tako je ljubil svoje rojake. Zato mu je stalo tudi pri snovanju ljudskih šol vedno pred očmi, da se mora šolski pouk vršiti v jeziku, ki so se ga otroci naučili od svojih staršev, ker je materni jezik temelj v^^» daljne izobrazbe. " Lavtižar v svojem življenjepisu tega žlahtnega Kranjca omenja tudi dejsn'o, da je, ko je živel še na Dunaju, pomagal rojaku Janši pri pisanju njegovih dveh čebelarskih knjig. Danes bi rekli, da ju je uredil in lektoriral. Tudi pozneje, ko je bil Že ljubljanski ravnatelj, je kmetom priporočal, naj redijo čebele. "Kumerdej je poučeval, kolikor je mogel, prosti Čas pa je uporabljal s potovanjem po Kranjskem, da so se začele snovati ljudske Šole. Pri potovanju je med ljudstvom širil tudi smisel za umno gospodarstvo, posebej še za čebelo rejo." Torek, 13. aprila 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Tržiški Peko je po dvanajstih letih izgub lani posloval z dobičkom. Žal ne pri tekočem poslovanju, saj se jim je prodaja zmanjšala za več kot šestino, pač pa s prodajo nepotrebnih nepremičnin. O cenah in evru Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Tržič - V letu, ko je najstarejša slovenska tovarna obutve Peko praznovala svojo stoto obletnico od ustanovitve, so rdeče Številke poslovnega rezultata po dvanajstih letih zopet počrnele. Zal ne iz rezultatov tekočega poslovanja oziroma prodaje proizvodnje, pač pa od prodaje nepotrebnih objektov in zem^išč. Nadaljuje pa se, kot nam je dejala predsednica uprave Marta Gorjup Brejc, zmanjševanje izgube, saj je leto poprej znašala 336 milijonov, lani realno okoli 200 milyonov, za letos pa pesimistično . pričakujejo 90 milyonov tolarjev izgube. Ko ste nas obvestili o lanskem poslovnem rezultatu, smo bili kar malo presenečeni, da pa nismo mogli takoj dobiti odgovora o tem, kdaj je Peko nazadnje posloval z dobičkom ? "Res je že dolgo tega, kar veČ kot desetletje, in morali smo pogledati v knjige. Bilo je to leta 1991." V letih, ko ste za krmilom Peka, je bil obseg prodaje več ali manj konstanten - okoli 6 milijard tolarjev, v lanskem letu pa se je bistveno zmanjšal, kar zjo, 17 odstotkov, na 4,9 milijarde tolarjev. Kaj je temu vzrok ? 15 Lanski upad prodaje gre predvsem na račun bistveno nižje prodaje v Nemčijo, kjer je. imel Peko nekdaj celo svoje lastno podjetje Afis, ki jo je leta 1996 prodal in s tem izgubil tudi svojo blagovno znamko.-To pomeni, da je bil potreben dodatni napor za to, daje Peko moral prodajati obutev pod lastno znamko. Tako je bilo kar nekaj let izgubljenih, oziroma slabo izkoriščenih, ko se je v Nemčiji sicer obutev Še dobro prodajala. Zadnji dve leti je ta prodaj^.^aradi gospodarske recesije ^začela upadati in pri varčnih Nemcih se je začela hitra rast uvoza poceni obutve iz daljnega vzhoda. Pri tem opažamo rast kvalitete, vedno večjo odzivnost, hkrati pa cene, ki so povsem neprimerljive s proizvodnimi cenami po Evropi. Za koliko se je prodaja zmanjšala ? "Naša največja poslovna part-neija Afis in Samsonite sta bistveno zmanjšala obseg naročil in pokazala se je slaba stran visoke stopnje odvisnosti od dveh velikih kupcev. če je znašala naša prodaja na zahodne trge (Nemčijo, Italijo) v letu 1998 še 12 milijonov evrov, je bila lani le še 1,8 milijona evrov, torej le 15 odstotkov, samo lansko leto ' so količine zmanjšali za 28 odstotkov. Ko smo proučevali možnosti nadaljnje prodaje, smo ugotovili, da na Kitajskem ni le delovna sila poceni, pač pa država za uveljavljanje na tujih trgih načrtno povrača tudi te stroške. Mi, po izkušnji z Afisom, ocenjujemo, da le cenovno teh pritiskov ne moremo vzdržati, zlasti ne preko veletrgovcev in njihovih marž. Začeli smo delati neposredno z večjimi trgovskimi mrežami in začeli vzpostavljati mrežo lastnih prodajnih agentov. Za to pa so potrebne organizacijske spremembe, vlaganja, veliko poti, pošiljanja vzorcev in preverjanja, vendar kot v Angliji, si obetamo boljše rezultate." Omenili ste Anglijo, Po vaših podatkih se vam je prodaja tam lani povečala za kar 64 odstotkov. Kako vam je to uspelo? Uspeh v Veliki Britaniji je posledica dveletnih vlaganj in dela. Tam imamo izjemnega agenta - starejšega gospoda, ki je zelo dober poznavalec obutve in trga. Hkrati pozna Peko, pozna naše težave, in v letih, ko v Peku nismo imeli denarja niti za plače ter material, nas je razumel in nam je pomagal. Hkrati je hiter in učinkovit pri informa- / ■v 55 55 Marta Gorjup Brejc cijah in predlogih s čim nastopiti, da bomo nad povprečjem serijskih proizvajalcev. Tudi po njegovi zaslugi postaja Peko manj velikoserijski. Peko torej postaja proizvajalec malih serij? 'Tako je in to zahteva kar precejšnje napore pri vseh zaposlenih. Le z dobro oblikovanimi in izdelanimi čevlji smo lahko konkurenčni, le na tak način 4 lahko pokrijemo naše'stroške delovne sile. Izdelali smo podrobno analizo stroškov in se odrekli nekaterim modelom. Za pripravo kolekcije je potrebno veliko več priprav, informacij in premisleka o tem, katere modele bo kupec pripravljen plačati. Izhod ob upadanju prodaje v Nemčiji pa so trgi v državah nekdanje Jugoslavije, kjer ste lani kar precej vlagali. Se ta vlaganja obrestujejo ? 'Lani je Peko na trgih nekdanje Jugoslavije odprl kar 17 novih in 7 prenovljenih trgovin, največ v Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kjer-imamo hčerinska podjetja. Posebej pozorno pa smo začeli tudi spremljati njihovo prodajo in poslovanje, saj na daljši rok ni pomembna količina naše prodaje, pač pa njihove, saj sicer ne dobimo plačila. Včasih smo pri sprejemanju naročil celo malo preveč pesimistični, vendar k sreči že toliko fleksibilni, da lahko v treh tednih, če je potrebno, izdelamo dodatne količine. Rada bi poudarila, da smo investicije izvajali le z lastnimi obratnimi sredstvi, brez kakršnihkoli državnih pomoči, kar se da racionalno in terminsko pre-išlieno, da se vložen denar 55 čim prej obrne. Na Hrvaškem smo lani zamenjali vodstvo, ko smo ugotovili, da se usmerja k drugim proizvajalcem, in pokazalo se je, da upravičeno." Zmanjšana prodaja znmnjšu-je tudi proizvodnjo. Kje in za koliko ? "Mi smo ob pripravi programa prisilne poravnave kar precej natančno ocenili proizvodne možnosti tu v Tržiču. Lani smo še vso končno montažo obutve opravili tu v Sloveniji, pri povečevanju pa bomo to delali tudi drugod, v drugih cenejših državah. Povem lahko, da doma opravimo le še 30 odstotkov šivanja zgornjih delov, vse ostalo pa v Bosni, kjer smo se sporazumeli za boljše cene in tudi kakovost raste." Na lanski poslovni rezultat je bistveno vplivala vaša prodaja poslovno nepotrebnih nepremičnin. Za koliko ste jih prodali? "Mi smo veseli, da smo lahko prodali tisto, česar ne potrebujemo, saj so te nepremičnine povzročale le dodatne stroške. S tem je tovrstna finančna reorganizacija, kije bila načrtovana že prej, zaključena. Samo obresti za kredit pri Slovenski razvojni družbi so dosegle 230 milijonov tolarjev letno, dobili smo za 30 milijonov dodatnih davčnih obveznosti, pri tekočem poslovanju smo lani zabeležili približno 200 milijonov izgube. Ocenjujemo, daje bila prodaja v pravem trenutku, po ugodnih cenah, prenos teh nepremičnin iz SRD-a na državo in nato na občino, pa tudi našemu neposrednemu okolju odpira nove možnosti za razvoj podjetništva. S to prodajo smo odplačali 1,1 milijarde to-laijev kredita, ostane nam še neodplačanega približno 600 milijonov. Poudarim naj, da ni šlo za nobeno državno pomoč, pač pa klasično kupoprodajno pogodbo." Kaj pričakujete pri letošnjem poslovanju ? Bo pozitivno ? "Razbremenitev, ki jo je omogočila prodaja, je pomembna tudi zato, ker letos ne bomo mogli toliko investirati v prodajo, kot lani, torej bomo odvisni od prodajne mreže, ki jo že imamo. Skušamo biti reaUsti, pri planiranju pa celo pesimisti. Za letošnje poslovanje ocenjujemo, da ne bo pozitivno, saj pričakuje- Bo zmanjšana prodaja, zmanjšana proizvodnja vplivala na število zaposlenih ? "V Peku imamo precejšnje Število zaposlenih, ki so starejši od 45 let, zato prihaja čas upokojitev, torej naravnega zmanjševanja števila delavcev. Poleg tega imamo v podjetju kar eno tretjino proizvodnih delavcev -invalidov, za katere pa moram reči, da, kljub zmanjšanim delavnim zmožnostim, dosegajo dobre rezultate. Pripravlja se zakonodaja, ki bo podjetjem, ki zaposlujejo invalide, nekoliko zmanjšala nekatere obremenitve. V Skupini Peko je bilo lani zaposlenih okoli 1130 delavcev in skupno število se ni bistveno spremenilo, medtem ko se je število delavcev v proizvodnji obutve zmanjšalo od 650 na 607." Kaj bo s preostalim delom dolga pri SRD? Omenili ste, da ga je še za približno 600 milijonov? "Pričakujemo, da se bomo letos sporazumeli za dokapitaliza-cijo, ki bi pomenila konvertiranje tega dolga v lastninski delež države. S tem bi se njen delež povečal z 81 na 84 odstotkov." Pričakujete, da se bodo razmere na trgu pri obutvi izboljšale? Kaj prinaša za vas slovenski vstop v EU? "Menim, da tega ne kaže pričakovati. Vse, kar ukrepamo, je v največji meri odvisno od prizadevanj zaposlenih, na kar neprestano opozarjam. Ekipa, ki jo imamo, je v preteklem dvoletnem obdobju pokazala veli- V nekdanji poslovni stavbi Peka bo podjetniški center. v mo 90 milijonov izgube. Zal nam na roko ne gre tudi vreme, saj pozna zima vpliva na prodajo. Prav zanimivo je, kako vsak lep dan vpliva na to. Seveda bomo napravili vse, da bo izguba čim manjša." In kaj ste ukrenili? "Omenim lahko, da smo pripravili v Peku kar štiri kolekcije obutve, čeprav je bila praksa doslej dve kolekciji v letu. Pri oblikovanju sodeluje široka skupina strokovnjakov doma in zunaj družbe, lahko bi celo govorili o internacionalni mreži kreator-jev. Posebnega pomena pa je nato priprava izvedbe, pri čemer imamo v podjetju kar precejšnje tehnološke spremembe. Dobra prodaja kolekcije jesen - zima, ki je v teku, potrjuje, da smo uspešni. Prav v dobrem oblikovanju, predvsem pa dobri izvedbi vidim možnost za povečanje dodane vrednosti, torej je to tisto znanje, ki nam lahko največ daje." ko, in prepričana sem, daje sposobna tudi za nadaljnje prilagajanje. Vstop Slovenije v EU bo Peku poslabšal položaj: še več konkurence na domačem trgu in nove carine na trgih nekdanje Jugoslavije, ki bodo zahtevale prilagoditev - zmanjšanje naših cen. Dobra plat bo seveda odprava meja in zmanjšanje stroškov pri izvozu." Štefan Žargi Ko se je Slovenija velepotezno odločila, da bo vstopila v Evropsko unijo, je bila hkrati in avtomatično sprejeta tudi odločitev za prevzem evra. Naša vrla država, kakor tudi ostalih devet sedanjih pristopnic, tako nima "opt-out" možnosti, kar v preprostem jeziku pomeni, da na žalost nima možnosti, da se včlani v EU in ne prevzame evra. V kolikšni meri oziroma ali sploh je Slovenija pripravljena na prevzem evra in Če ni, kdaj bo, je Še vedno odprto vprašanje. Eden od tako imenovanih nominalnih maast riehtskih pogojev, kijih mora Slovenija izpolniti pred formalnim vstopom v evropski enotni tečajni mehanizem (ERM2) in s tem prevzemom evra, je tudi tisti, ki govori o inflaciji. Naj spomnimo, inflacija države vstopnice v ERM2 sme znašati največ eno odstotno točko nad povprečjem inflacije treh članic z najnižjo inflacijo. Ker je inflacija še vedno slovenski najšibkejši člen pred prevzemom evra, je zelo pomenljivo stališče oziroma lahko bi rekli kar opozorilo Evropske centralne banke (ECB), da ne bo dovoljevala nobenih in nikakršnih izjem ob sprejemanju novih članic v Evropsko denarno unijo, če bo njihova inflacija odstopala od postavljenega kriterija v pogodbi iz Maastrichta. To na veliko žalost naših oblastnikov pomeni, da se ECB pri svojih odločitvah nikakor ne bo zjokala nad višjo inflacijo v Sloveniji, stroške višje inflacije, ki v končni posledici lahko pomenijo tudi večletni odmik prevzema evra, pa bo žal moralo nositi slovensko gospodarstvo oziroma predvsem njegov industrijski del. Ob koncu lanskega leta sta naša vlada in centralna banka v skupnem poročilu o načrtu vstopanja v ERM2 zelo modro ugotovili, da Slovenija še vedno zaostaja za državami evro območja, tako po proizvodu na prebivalca kot tudi po ravni cen življenjskih potrebščin. Pri tem je seveda potrebno poudariti, da se jim je hkrati zapisalo, da se bo zato tudi v prihodnosti nadaljeval proces dohitevanja najrazvitejših držav evroobmočja in sicer na področju produktivnosti ter izenačevanja ravni cen. Zaradi povezanosti in medsebojne prepletenosti posameznih ekonomskih kategorij je odgovor na logično vprašanje, kako dolgo bo slovenska inflacija presegala tisto v območju evra, seveda odvisen od časa in moči, kiju bo slovensko gospodarstvo potrebovalo, da dohiti najrazvitejša gospodarstva v EU. Skeptiki bi najbrže rekli, da se to pač ne bo zgodilo nikoli, ocene iz tujine stvar ocenjujejo na petdeset do devetdeset let, kar je verjetno za mnoge med nami enako kot prva ocena, naša politična in denarna oblast pa sije očitno v Bruslju že kupila rožnata očala ter pravi, da bi lahko naše gospodärstvo doseglo raven vodilnih držav EU v okoli dvajsetih do tridesetih letih, njihovo sedanjo raven pa že v dobrih desetih letih. Komu je verjeti, pa na podlagi lastnih izkušenj presodite sami. Pomladanska napoved gospodarske rasti Ljubljana - Slovenska vlada se je v četrtek na redni seji seznanila s tako imenovano pomladansko napovedjo gospodarskih gibanj, ki jo je pripravil vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) za letošnje in prihodnje leto. Potem ko smo v zadnjem četrtletju preteklega leta v Sloveniji zabeležili oživljanje gospodarske rasti in predvsem zaradi krepitve rasti izvoza, ostajajo napovedi gospodarske rasti za letos - 3,6 odstotka, in za prihodnje leto - 3,7 odstotka, v primerjavi z jesensko napovedjo nespremenjene. Višje je napovedana rast investicij in posledično tudi uvoza, kar bo verjetno prevesilo zunanjetrgovinski presežek v primanjkljaj, čeprav ta ne bo občuten. Pričakovano pa je za 1,3 odstotne točke zmanjšanje inflacije, ki naj bi bila tako letos 3,3-odstotna, v prihodnjem letu pa 2,9-odstot-na, k čemur naj bi pripomogel že dosedanji odnos na področju fiskalne ter dohodkovne politike in politike reguliranih cen. Skupni prispevek davčnih sprememb naj bi znašal 0,4 odstotka (v letu 2005 pa 0,3 odstotka), rast reguliranih cen, ki naj bi se letos povečale za največ 3,4 od- stotka, prihodnje leto pa največ 2,3 odstotka, pa bi znašal 0,5 odstotka. Vlada bo nadaljevala s prilagajanjem trošarin pri naftnih derivatih, saj se pričakuje nadaljnja rast cene nafte. Na manjša inflacijska pričakovanja naj bi letos vplivala tudi lani sprejeta dezindeksacija v finančnem sektorju, pri plačni politiki pričakujejo sprejetje dogovora o usklajevanju plač tudi v zasebnem sektorju. Realna rast bruto plač naj bi bila letos 2-odstotna prihodnje leto pa 2,2 odstotka, višja v zasebnem sektorju - 2,5 odstotka, in le 0,5 odstotka v javnem. Stopnja zaposlenosti, ki se je dve leti zmanjševala, naj bi začela ponovno -povprečno za pol odstotka na leto, naraščati. Ob pogoju, da se konkurenčnost slovenskega gospodarstva ob vstopu v EU ne bo izkazala za manjšo od ocenjene. Druga manj ugodna možnost je tudi, da se zaradi vstopa Slovenije v EMR2 zmanjšajo obrestne mere, kar bi utegnilo pomeniti hitrejšo rast potrošnje in s tem odstopanja pri zunanji menjavi in inflaciji, kar so skušali oceniti v rezervnih scenari- jih. Š. Ž. ' '.»'J - . - .V J^ V J.T C - POMLADNI KREDIT IT • 1 do IS.nB ..v SKB lUKA IJ. Tudi za tiste, ki nimalo odprtega osebnega računa pri SKB banki. P(>dn)bnt.'jst: inJornraCTje iii inlormalivnc ifiiUnmc lahkih dobile v v^ch p v Četrtkanje V četrtek, 15. aprila, ste vabljeni v kranjski klub Manana na študentsko tematsko zabavo, ki tokrat nosi naslov Irish. Organizatorji želijo s tokratno Prejšnji četrtek je zabava potekala pod naslovom Večer pokrival jo. Zato je današnja otvoritev novih pisarn za študente v Kranju pomembna pridobitev. izganjalec hudiča Jutri, v sredo, 14. aprila, ste lepo vabljeni na ogled kultnega filma Izganjalec hudiča. zabavo počastiti irsko predsedovanje Evropski žvezi, med katerim se bo EZ pridružila tudi Slovenija. Vstop je za vse lastnike veljavnih študentskih izkaznic prost, starejši mladinci pa bodo za vstop plačali 500 SIT. Lepo vabljeni! Ce hudič obsede nedolžno deklico... Uganda po dolgem in počez V nedeljo, 18. aprila, bo v klubu Potepuh organizirano potopisno predavanje Mihe Logarja. Miha bo predstavil Ugando, kot jo je spoznal skozi projekt Edirisa. Vstop je prost. Tekoči izzivi ... Pisanka je že za nami, kaj pa je vam prinesel velikonočni zajček? Nas je razveselil s posebnim darilom! Študentski organizaciji Fakultete za Organizacijske vede Kranj in Zavodu Mladinska Mreža je prinesel nove poslovne prostore v Dijaškem in Študentskem domu na Kidričevi 53 v Kranju. Danes ob 19.00 uri smo namreč pripravili slavnostno otvoritev novih pisarn v avli dijaškega in študentskega doma. Seveda so se stvari odvijale izjemno hitro, saj je od podpisa pogodbe do današnje otvoritve pretekel dober mesec dni in v tem pogledu smo kot en mali Mercator. Srajčka, ki smo jo imeli oblečeno pod okriljem fakultete, nam je počasi postajala pretesna, saj se je kader tako ŠO-FOVa kot Zavoda MladiM povečal in pogoji za normalno delovanje so bili oteženi. Vsi tisti, ki bomo imeli priložnost okušati vonj novih prostorov, smo nove pridobitve zelo veseli, saj nas čaka sedem čisto novih pisarn, poleg tega pa bomo obdržali tudi vse dosedanje kletne poslovne prostore na Fakulteti. S tem pa nismo pridobili samo mi, v kon- kijucnlli Brez dvoma si želite zagotoviti, da bo vsaka odločitev res pravilna. Toda kako priti do pravilnega odločanja? Sam si pomagam z naslednjimi šestimi vprašanji: 1. Kaj je zame pravilno, častno in pravično? Z drugimi besedami, kakšna je moja osebna etika, kakšna so moja moralna merila in kako bodo zdržala mojo odločitev. Jih bom prekršil? Ali bo moja odločitev v skladu s tem, kar verjamem in po čemer živim? in Na otoku Kreta se spominjajo starca, ki je globoko ljubil svojo zemljo. Njegova ljubezen do zemlje je bila tako močna, da ko je ležal na smrtni postelji, je poklical svoje sinove in jim naročil, naj ga iz postelje odne-so ven in ga položijo na ljubljena tla. Ko je napravil zadnji vzdihljaj, je pograbil nekaj zemlje in jo obdržal v roki; Umri je zelo srečen. Kasneje, ko je prišel pred nebeška vrata, ga je nagovoril Bog, preobražen v modrega starca s sivo brado. "Dobrodošel!" je pozdravil Bog. "Bil si dober; pridi v "nebeški raj." Toda ko je starec želel vstopiti skozi vrata, ga je Bog opozoril, "Prosim, zemljo moraš izpustiti iz rok." čni fazi pa gre tudi za vse študente v Kranju, saj bo Študentska organizacija lahko delovala bolj učinkovito, se zavzemala za študentske interese ter jim nudila še več projektov. Naš velikonočni zajček nas je letos res bogato obdaril, saj je investicija v nove poslovne prostore znašala trinajst milijonov tolarjev in na tem mestu naj se zahvalim našim donator-jem: Študentski organizaciji Univerze v Mariboru in Fakulteti za organizacijske vede Kranj. Naj vam povem še recept za vse to: bodite pridni, morda vas bo drugo leto obiskal isti zajček, kot je nas. Pa adljo, Gorenjska! Beno Fekonja 2. Kakšne bodo posledice odločitve, na katero se pripravljam? Je to del moje usode ali blodnja? To zahteva vnaprejšnji premislek. Pomeni, da analiziram posledice, kar nameravam storiti. Bom zmagal? Bom izgubil? Bodo imeli korist tudi drugi? 3. Bo to pomagalo ali zaviralo uresničitev mojega življenjskega načrta? Se bom s tem približal svojemu cilju? Je ta odločitev odskočna deska ali živi pesek? Bom uspel ali propadel? 4. Kako se bom počutil po tej odločitvi? Pomembno je, da upoštevamo tudi čustveno plat odločanja. Pomislite na jutri, ko bo odločitev že za vami in si predstavljajte, kako se boste počutili. Samozavestno? Ponosno? Vas bo sram? Boste jezni? 5. Kako bo prizadela ljudi okrog mene? Jih bo spod- v,' .v emija "Nikoli!" je odločno odvrnil starec in stopil korak nazaj. "Nikoli!" Bog je žalosten odšel in starca pustil zunaj pred vrati. Minilo je na tisoče let in Bog je znova stopil ven k starcu, tokrat kot njegov stari prijatelj. Jedla in pila sta, si povedala nekaj zgodb, potem pa je Bog dejal: "V redu, sedaj pa je čas, da prideš noter, prijatelj. Pojdiva." Ko sta se napotila do vrat, je Bog znova zahteval, naj starec izpusti zemljo iz rok, a ga je ta zopet zavrnil. Po več tisoč letih se je Bog spet prikazal starcu, tokrat kot njegova vesela in igriva vnukin- ja. "Oh, dedek," je dejal Bog, "tako čudovit si in vsi te tako zelo pogrešamo. Prosim, pojdi noter in se nam pridruži." Starec je pokimal in pomagala mu je vstati. Bil je onemogel in roke so se mu tresle. Tako močno tresle, daje moral svojo zemljo držati z obema rokama. Ko sta se pomikala proti vratom, pa so njegove moči pošle. Pesti so se mu razklenile in vsa zemlja mu je spolzela iz rok. Vstopil je skozi vrata v nebesa in prva stvar, ki jo je zagledal, je bila njegova ljubljena zemlja. Sabina Sočan www.mojuspeh.com Zgodiio se je... študenti so enotni Prejšnji torek, 6. aprila, je bila v Ljubljani skupna slavnostna seja najvišjih študentskih organov Ljubljanske univerze, na kateri so govorili o vstopu slovenskega visokega šolstva v evropski visokošolski prostor. V tem okviru so razpravljali o dostopnosti, kakovosti in financiranju visokega šolstva, izpostavili pa so tudi strukturo diplomskih stopenj in prenovo visokošolskega študija ter socialno ekonomski položaj študentov. Na skupni slavnostni seji so se študentski zbor Študentske organizacije Ljubljanske univerze. Študentski svet univerze in Študentski svet stanovalcev sestali prvič v zgodovini delovanja študentskih organov Ljubljanske univerze, s čimer so pokazali enotnost študentov pri usklajevanju stališč o prihodnosti študentskega delovanja. S tem so želeli opozoriti na problematično stanje visokega šolstva v slovenskem prostoru. budila na poti k njihovi usodi ali jih bo onemogočila z negotovostjo in dvomi? V nekaterih primerih bo vaša odločitev vplivala tudi na druge ljudi. Imela bo pozitivne ali negativne posledice za vašo družino, prijatelje, sodelavce in vrstnike. Pri odločanju upoštevajte tudi njih. 6. Kako bi se počutil, če bi se podobno odločal kdo drug? Kakšen nasvet bi ponudili v takem primeru? Potem ko boste pregledali vsa vprašanja, se vam bo mogoče zdelo, da ni enega samega najboljšega recepta za hitro, pravilno odločanje. Toda večkrat ko to počnete, hitreje bo to postalo nekaj naravnega. Pat Mesiti, povzetek iz knjige Sanjači nikoli ne spijo www.mojuspeh.com Anketa Se ravnate po velikonočnih običajih? Da 36 7o Ne 24 7o Deloma 24 % Upoštevam samo kulinarični del praznika 16 % Vir: 24ur.com med drugim vsebuje tudi določbe, ki posegajo v pravico dijakov in študentov do dela prek študentskih servisov, saj bistveno poslabšujejo položaj študentov. Predlog namreč predvideva znižanje sedaj veljavne davčne olajšave za to kategorijo mladih pri delu prek študentskih servisov ter vezavo olajšave na starost študenta. Predlogu vlade zato študenti odločno nasprotujejo. Vlada skuša obdavčiti študente V četrtek, 8. aprila, je državni zbor na seji obravnaval Predlog zakona o dohodnini. Predlog Znana lokacija za akademije Državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Herman Tomažič ter podžupan Mestne občine Ljubljana Slavko Slak sta v petek, 9. aprila, podpisala dokument, s katerim se zaključujejo razprave o možnih lokacijah za gradnjo treh umetniških akademij. Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost. Center treh umetniških akademij bo zgrajen na zemljišču med Roško in Poljansko cesto ter Grubarjevim kanalom. Razpis arhitekturnega natečaja za vse tri akademije bo izveden še v letošnjem letu, so sporočili z MŠZŠ. ! -s prihajamo 30. april 2004 Slov«nskl trg (Kranj) ob 18.00 ^ veličasten polnočni ognjemet * * * Avsenikov tercet z ansamblom * Organizator: üKi«^'' Zavod MladiM. Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj WWW.mladinn.org/eu % » .-v 'nT'* Torek, 13. aprila 2004 ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN V akciji Moj zdravnik je sodelovalo 11.731 ljudi, predlaganih zdravnikov je bilo kar 1529. Gorenjski zdravniki na 6. in 16. mestu. Moj zdravnik 2004 je mariborski zdravnik Gregor Drnovšek, dr. med.. Ljubljana - Ni imel akademskih ambicij. Srečen in delovno izpolixjen je v ambulanti v mariborskem Zdravstvenem domu na Taboru, kjer dela že dobri dve desetletji. Ve, da ljudje od zdravnika poleg znanja pričakujejo tudi razumevanje. Da si zanje vzame čas. Vedno sije želel, da bi ljudje rekli, daje dober zdravnik. In zdaj so rekli. Gregor Drnovšek, dr. med., je Moj zdravnik 2004. Akcya se je končala sredi marca, minuli teden pa so na Ljub^anskem gradu razglasili letoši\je zmagovalce in podelili nagrade. Akcijo Moj zdravnik, letos je bila že osma, so ljudje dobro sprejeli, saj je število tistih, ki glasujejo za svojega zdravnika, vsako leto večje. V prvi akciji so zbrali 2.500 kuponov, letos kar 11.731, predlaganih zdravnikov pa je bilo kar 1529. V Gorenjskem glasu smo zbrali 607 kuponov in se med vsemi sodelujočimi mediji uvrstili na 6. mesto, med gorenjskimi zdravniki pa sta se najbolje odrezali ginekologinja Milena Igličar, dr. med., na šesto mesto med ginekologi, in splošna zdravnica Špela Peternelj, dr. med., na 16. mesto. Za pravilen potek akcije je skrbela petčlanska komisija, nagrade pa je izbranim zdravnikom podelil predsednik komisije prim. Marko Demšar, dr. med.. Naziv Moj zdravnik 2004 je prejel mariborski zdravnik Gregor Drnovšek, ki je med drugim dejal, da v odnosu zdravnik-bolnik ne daje le zdravnik, ampak tudi bolnik zdravniku, saj slednjega notranje izpolnjuje. Moja družinska zdravnica 2004 je postala kočevska zdravnica Verica Čavič Lolič, dr. med., ki dela v tamkajšnjem zdravstvenem domu, dva dni tedensko pa v domu ostarelih skrbi tudi za 180 ostarelih ljudi. Priročnik o zdravju otrok Kranj - Otroci, otroci je naslov novega priročnika o prehrani, negi in boleznih otrok, ki na strokoven in hkrati zabaven način svetuje staršem, kako ravnati v nujnih primerih in nudi nasvete, ki so za zdravje otroka zelo pomembni. V veliko pomoč bo predvsem staršem ob rojstvu prvega otroka, saj odgovarja na večino vprašanj, ki običajno vznemirjajo mlade starše. Knjigo so napisale štiri mlade mame Ingke An-dreae, dr. med., Bettina Flint, dr. med., Christine Heins, dr. med., in Madeleine Wittgenstein, ki imajo skupaj deset otrok in dovolj izkušenj ter strokovnega znanja, daje nastal zanimiv in v posameznih poglavjih duhovit priročnik, ki ga odlikujejo tudi ljubke ilustracije. V predgovoru so avtorice zapisale, da so v knjigi zbrale predvsem nasvete in pomoč za prva tri leta otrokovega življenja, v njej pa bodo tudi starši večjih otrok našli veliko koristnega. "Napisale smo knjigo, ki bi jo same z veseljem imele, ko smo postale mame: nič obsežnih priročnikov, ki preveč obremenjujejo s podrobnostmi." V poglavjih Nega, Prehrana in Telo in bolezni so zbrale osnovne informacije za zdrav razvoj dojenčka in majhnega otroka. Sledijo teme o preventivnih pregledih, otroških boleznih in cepljenjih, posebno poglavje je namenjeno alergijam, v priročniku pa so tudi nasveti o prvi pomoči in domačih zdravilih. S pomočjo pojmovnega registra lahko starši takoj najdejo potrebne podatke o boleznih, slovenskemu izvodu pa so dodani tudi naslovi služb za nujno pomoč, otroških bolnišnic in društev. Renata Škrjanc Letošnji nagrajenci (na sliki z leve): Gregor Drnovšek, dr med., Irena Begič, dr. med., Verica Čavić Lolić, dr med., in Tomaž Vahtar, dr. med. Trboveljčan prim. Tomaž Vahtar, dr. med., je bil izbran za Mojega pediatra 2004, največ glasov med ginekologi pa je prejela Irena Begič, dr. med., iz Kočevja, ki zagovarja celostno obravnavo pacientke. Slovesne razglasitve najbolj priljubljenih zdravnikov se je udeležil tudi minister za zdravje Dušan Ke-ber, dr. med., ki je za izbrane zdravnike dejal, da ne potrebujejo reforme in da je vesel akcije, s katero ljudje poleg strokovnosti zdravnikov poudarjajo še prijaznost in človečnost. Akcija se bo nadaljevala tudi v prihodnje, saj je postala ljudska. "Ljudje se vse bolj zavedajo, da je poleg strokovnosti vse bolj pomembna zdravnikova požrtvovalnost, na žalost pa smo Slovenci pozabili na pohvale za dobro opravljeno delo in prav slednjemu je namenjena naŠa akcija," je povedala glavna in odgovorna urednica revije Viva Vesna Zunič. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Popravek V prispevku z naslovom Čas je za cepljenje proti klopom smo pomotoma zapisali, daje specialistka epidemiologije Brigita Peternelj, dr. med., namesto vodja oddelka za nalezljive bolezni, direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Za napako se opravičujemo. Gorenc Gorencu Dobrodelna akcija, v kateri zbiramo denar za družino Zupan iz Strahinja, se nam že izteka. Prostovoljci krajevnih organizacij Rdečega križa na terenu zbirajo denar pri domačinih in so doslej zbrali že 523.000 tolarjev, številni pa nakazujejo tudi neposredno na račun Območnega združenja Rdečega križa Kranj. Teh darovalcev je 37 in so doslej nakazali 571.000 tolarjev, tako da je zbranih sredstev nekaj nad milijon. Denarja je torej že dovolj in vsem, ki ste tako radodarno prispevali družini Zupan z dvema odraslima invalidoma za nakup primernejšega osebnega avtomobila, se organizatorji lepo zahvaljujemo. Dolgujemo vam Še imena darovalcev, ki so na račun Rdečega križa Kranj svoje prispevke nakazali od naše zadnje objave. To so bili: Marija Kokalj (5000), Vladimir Klemene, s.p. (20.000), Anka Rakovec (10.000), Petra Gortnar (10.000), Typografika jk, d.o.o. Naklo (20.000), Terezija Gradišar, s.p. (5000), Anica Zupan, s.p. (10.000), Steklarstvo Marko Podobnik, s.p. (20.000), Fran (5000), Nancy Aljančič (50.000) in Slavko Knavs (2000). V tej akciji smo bili z vami: Gorenjski glas (v akciji Gorenc Gorencu Aleksander smo sodelavci Sladžan Umje- Mežek novič, lanska izjemna osebnost po izboru revije Naša žena, Aleksander Mežek, znani gorenjski kantavtor, ki dela in ustvarja v Angliji, sicer pa prav tako človek odprtih rok, in novinarka Danica Zavrl Žlebir, ki piše o človeških Danica stiskah). Območno združenje Rdečega križa Kranj Zavrl Žlebir in občina Naklo. Sladžan Umjenovič Družini Eržen že darujejo Sovodenj - Ko je marca družini Eržen na Sovodnju pogorela hiša, se je znova pokazala medčloveška solidarnost. Za nov dom nesrečne družine zbira prispevke tudi Območno združenje Rdečega križa, ki je za uvod v dobrodelno akcijo samo prispevalo 500 tisočakov, od 30. marca pa so posamezni darovalci prispevali 163 tisočakov. To so bili: Olga Bandelj (5000), Območno združenje RK Slovenska Bistrica (10.000), Julij Jeraj (10.000), Irena Dolinar (10.000), Območno združenje RK Cerknica (20.000), Območno združenje RK Vrhnika (10.000), Ivana Šmid (3000), Ambulanta Šubic, d.o.o. (30.000), Jože Šolar, s.p. (20.000), Martina Pečelin (2000), Območno združenje RK Piran (10.000), Območno združenje RK Kranj (20.000) in Alpus, d.o.o. (10.000). Hvala vsem. Prispevke še naprej sprejemajo na računu RK Škofja Loka, številka 07000-0000187397 (sklic 200) s pripisom "za družino Eržen". D.Ž. Vrnitev v vsakdanje življenje v Sentova centra za duševno zdravje na Gorenjskem praznujeta petletnico obstoja. Dnevni center in program poklicne rehabilitacije za vrnitev v običajno delovno okolje. Kranj, Radovljica - Šent, slovensko združenje za duševno zdravje, je nevladna in neprofitna organizacija, osnovana leta 1993, ukvarja pa se s psi-hosocialno rehabilitacijo ljudi s težavami v duševnem zdravju in ustvarjanjem novih delovnih mest za teže zaposljive osebe. V Sloveniji je šest centrov. Center Gorenjska pa združuje dve Šentovi enoti, Šentgor v Radovljici in Šent'k v Kranju. Delujeta pet let in sta razvila uspešna programa dnevnega centra in programa zaposlovan- ja ter delovnega usposabljanja. Kot pravi vodja gorenjskega centra Marija Zupane, običajno ljudje po preboleli duševni bolezni najprej pridejo v dnevni center, tam pa izvajajo program, namenjen preživljanju prostega časa, izobraževanju, Predstava, ki jo je treba gledati s srcem Odrasli ljudje z motnjami v duševnem razvojü so prvič v Sloveniji nastopili v predstavi Krai\j - V Prešernovem gledahšču v Kranju je bila v petek zvečer gledališka predstava, ki v Sloveniji predstavlja poseb-nosj. V igri Družinski doživljaji so nastopili kot igralci odrasli ljudje z motnjami v duševnem razvoju, varovanci varstveno delovnega centra iz Kranja, pred- na pravem gledališkem odru. stavo pa so jim pomagali ustvariti njihovi prijatelji in mentorji. Dan pred premiero je bila gledališka dvorana popolnoma razprodana, o nastajanju te posebnosti pa so na novinarski konferenci spregovorili: Borut Veselko, ravnatelj Prešernovega gledališča, Ivica Matko, direk- Nad Družinskimi doživljaji sta bila poleg ostalega občinstva navdušena tudi minister Vlado Dimovski in igralka Milena Zupančič. torica VDC Kranj, Nada Križnar, specialna pedagoginja z Jesenic, sicer pa avtorica besedila, Polona Kandus, mentorica in scenografinja, Nina Oman, kostumogafinja. Meta GrandliČ, scenografinja in pro-ducentka ter Eva Pirnat, ena glavnih igralk in plesalka. V predstavi je nastopili 14 igralcev, ki so v igro vložili veliko truda, zato jih je občinstvo nagradilo z iskrenim aplavzom. Vedo namreč, da se takšne predstave ne ocenjuje s profesionalnimi merili, pač pa jo je treba "gledati s srcem". Njihov prvi odrski nastop sta si v petek prišla ogledat tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski in igralka Milena Zupančič. Predstavo so omogočili Lions klub Kranj kot glavni pokrovitelj in donatorji Lions klub Škofja Loka, Iskratelin Kranj, GBD Kranj, društvo Sožitje Kranj in starši varovancev. D.Ž., foto: Tina Doki v ustvarjalnosti, druženju in rekreaciji. Brezposelni pa pridejo, Če to želijo in potrebujejo, v program zaposlovanja in delovnega usposabljanja. Ta zajema več storitev, od usposabljanja na konkretnem delovnem mestu, učenja socialnih veščin in spretnosti do iskanja zaposlitve, posameznike pa skušajo usposobiti za zaposlitev v običajnem delovnem okolju. Tako so na Gorenjskem enega udeleženca uspeli zaposliti v programu Javnih del, dva pa po uspešno končani rehabilitaciji v običajnem delovnem okolju. Ta program poteka v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje, ki tudi določi, katere storitve napoteni v program potrebuje, svetovalec na uradu za delo pa napoti brezposelnega k rehabilitacijskemu svetovalcu. Ta pa posameznika napoti v zaposlitveni program, ki ga v Radovljici izvajajo Štiri leta, Kranj pa se pridružuje letos. Programe financirajo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Republiški zavod za zaposlovanje, občine Kranj, Radovljica, Jesenice, Bohinj, Bled, lO-anjska Gora in Žirovnica, pomagajo pa tudi donatorji s svojimi prispevki, članarina posameznih uporabnikov in prodaja izdelkov. Ob petletnici delovai^ja Center Gorei\jska vabi na kulturno prireditev, ki bo v sredo, 14. aprila, ob 11. uri v Prešernovem gledališču v Kramu. Danica Zavrl Žlebir L GORENJSKI GLAS • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 Test: Hyundai Elantra 1.6 GLSTOP-K Južnokorejski avtomobilski gigant je s svojimi modeli vse bliže željam in navadam evropskih kupcev, čeprav se še ni povsem znebil vseh daljnovzhodnih značilnosti. Tako je tudi z njihovo elantro, ki jo kljub prenovi še vedno precej zavira ne pretirano posrečena zunanjost. Zdaj pri Hyundai] u že vedo in tudi priznajo, da z elantro niso dosegli tistega, kar so hoteli in daje za to kriva predvsem zunanja podoba, kije bila ukrojena s preveliko mero aziatske samo-zaverovanosti in s premalo občutka za navade, želje in potrebe kupcev s stare celine. Nedavna osvežitev je sicer korak naprej v smeri prilagajanja, a za sozvočje z najnovejšimi modnimi zapovedmi bo treba počakati na povsem novo nadomestilo. Ljubezni na prvi pogled ni. Zanimivo je, da je vsaj na hitro štirivratna limuzina videti bolj privlačna kot petvratna različica, katere zadek je prirezan precej položno in v precejšnjem nasprotju z modnimi smernicami. Ljubezen na prvi pogled torej ne pride v poštev, a Üjub temu ima elantra tudi vrsto lastnosti s predznakom plus. Ob tem je potrebno ves čas imeti pred očmi tudi ceno, ki je v primerjavi s podobno velikimi evropskimi tekmeci še vedno naravnana po načelu veliko avtomobila za malo denarja. Zadnja osvežitev ni prinesla večjih sprememb, zato je potrebno dobro napeti oči, da se zaznajo spremenjeni žarometi, preoblikovane zadnje luči in Še nekaj drugih malenkosti, ki naj bi elantri zagotovile nekaj več elegance. Dobro, trud je opazen, kaj več pa ob naslednji priložnosti. Presenetljiva prostornost. Elantri na potniška kabina preseneča predvsem s prostornostjo, kakršne nekaterim tekmecem v tem razredu manjka. Spredaj se poraja občutek, da je avtomobil večji, kot je v resnici, tudi potnikom na zadnji klopi je dodeljenih dovolj dolžinskih centimetrov in nenazadnje je v zadku 415-litrski prtljažnik z možnostjo povečanja s podiranjem klopi, ki dokazuje, da gre za pravi družinski avtomobil. Osvežitveni posegi so bili narejeni tudi v notranjosti, kjer je velika armaturna plošča s preglednimi, modro osvetljenimi merilniki, dostopnimi stikali in s premalo živahnosti. Urejenost voznikovega delovnega prostora je dobrodošla, a vendar se zdi okolje preveč monotono, vse skupaj pa bi bilo mogoče popestriti že z nekaj ži-vobarvnimi toni notranjih oblog. Najvišji nivo opreme poleg elektrificiranih stekel, osrednje ključavnice in drugih pripomoč- TEHNIČNI PODATKI Mere: ......d. 4, 520, š. 1. 720, v. 1, 425 m, medosje 2, 610 m Prostornina prtljažnika: ............................415/-! Teža (prazno v./ dovoljena): ..................1312/1770 kg Vrsta motorja: .....................štirivaljni, bencinski, 16V Gibna prostornina: ...........................1599 ccm Največja moč pri v/min: . ............77 kW/105 KM pri 5800 Največji navor pri v/min: .....................143 pri 3000 Najvišja hitrost: ..............................176 km/h Pospešek 0-100 km/h: ..........................11,Os Poraba goriva po EU norm.: ..........9, 1/5, 7/7, O 1/100 km Maloprodajna cena: .......................3.330.225 SIT Zastopnik: ......... ..........Hyundai Avto Trade, Ljubljana kov vključuje tudi samodejno klimatsko napravo, medtem ko za varnost skrbita obe čelni zračni vreči in protiblokima zavorna elektronika. Tu se najbolje izkaže dobro razmerje med ceno in količino opreme. Preverjen in zanesljiv motor. Ob rahli osvežitvi zunanjosti se Hyundaijevi razvojniki niso spuščali v kakšne večje tehnične o n "D 3 C o a o C E « fi Kadlvec Janez s.p., Pipanova 46. Šenčur w^jwTo KAmvee Šenčur, tel: 04/279-00-00 www.avtokaclivec-Jk.si HYUnOfli Lušina Franc s.p. SALON VOZIL «POOBLAŠČEN ^SERVIS USIHA HYUnOfll Prodaja vozil: 04/ 50 22 000 Gosteče 8, 4220 škofja Loka www.avtö-iusina.si SavtoMONV L O d.0.0. Alpska 43,4248 LESCE, 04/53 53 800, pip www.avto.net/mony HYunoni NA KRATKO - Kranjsko gumarsko podjetje SAVA TIRES je za svoje poslovne partnerje vzpostavilo spletno naročanje pnevmatik blagovnih znamk Goodyear, Dunlop, Sava, Fulda in Debica. Prek aplikacije, ki se imenuje TOS - Tire Online Service, se lahko poslovni partnerji z uporabniškim imenom in geslom povežejo z notranjm informacijskim sistemom Save Tires in naročijo kadarkoli, 24 ur na dan vse dni v letu. Poleg tega kupci lahko takoj preverijo, če je želeni izdelek na zalogi in imajo vpogled v status posameznih-naročil, pregled preteklih naročil in uporabniškega računa, s čimer bo odjemalcem olajšano delo. Matjaž Gregorič Cancer sedan 1.6 comfort o SI T LANCER KARAVAN 2.0 SPORT 4,324M00 SIT ŽIVIM, DA VOZIM »m m -v/.: MITSUBISHI MOTORS • TT' 4 It, - 98 KM, ABS in EBO, 2 zračni blazini, ročna klimatska naprava 136 KM, ABS in EBO, 4 zračne blazine, klimatska naprava, 16eolska alu platišča, usnjen volan, športni sedeti mitsubishi.ackonim.si AC-Konim, d.o.o., Ljubljana Baragova ulica 5 tel.: 01/588 33 33 REIMAULT lUihljana vrnila Ni veliko časa za razmislek. Iskoristite še zadnjo izjemno priložnost. prepričajte splača se Clio, letnik 2003, Okm Telefon: (04) 201 52 39, GSM 031 703 803, 041 790 192 mm 0ÖD1E (1(1. Alprtour Remont d.d., Kr.inj, Ljubijansk«i c. 22, 4000 Kranj Tel.; (04) 201 52 25, Faks: (04) 201 52 11 VSE ZA VAS AVTO NA ENEM MESTU ODPRTO: - 19~ SOBOTA: - 13" http://www.alpetour-remont.si ^Wm-tf) yj* / Spremembe, zato je tudi 1, 6-litrski bencinski motor v elantri v že star znanec. Čeprav ni več najmlajši, je ta pogonski stroj zanesljiv in preverjen, zmore dovolj moči in navora, da avtomobilu zagotavlja solidne pospeške in dovolj prepričljivo končno hitrost. Pri porabi goriva je zmerno zahteven in v povprečju se zadovolji z 8,5 litra bencina na 100 prevoženih kilome- trov. Ob tem se zdi pomembno, da zvočna zatesnjenost kabine dobro duši zvok, razen pri pri-ganjanju v višje vrtljaje, ko se trušč občutno poveča. Tudi pri petstopenjskem menjalniku se zdi, da je ročica bolj gladko tekoča in da so gibi krajši, kot je bilo v Hyundaijevih avtomobilih prejšnjih generacij. Če se k temu prišteje še solidno podvozje, ki sicer ni naklonjeno izrazi- to dinamični vožnji, je končni rezultat voznih lastnosti kar razveseljiv, zlasti za voznike, ki niso pretirano zahtevni. V varnem zavetju povprečja. Elantra bi z bolj atraktivno zunanjo podobo v spodnjem srednjem razredu nedvomno igrala vidnejšo vlogo, tako pa se mora zadovoljiti s sivim povprečjem. A ker se avtomobili k sreči ne ocenjujejo samo po zunanjosti, ji je mogoče prisoditi, da kar dobro opravlja vlogo ne preveč dragega, a zanesljivega družinskega sredstva. Matjaž Gregorič OCENA (★ slabo - ★★★★* odlično) Zunanjost: Notranjost: Udobje Motor: Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): Končna ocena: iririr/iri^ Kdor pride zadnji, pobere smetano Volkswagen si z novim križancem caddyjem obeta tržni uspeh. Nemškemu. Volkswagnu je dolgo odlašanje z novostmi v modnih avtomobilskih kategorijah prišlo že kar v navado. Tudi novi mešanec med potniškim avtomobilom in lahkim dostav-nikom caddy prihaja med uveljavljene francoske in italijanske tekmece pozno, a hkrati z nekaj prepričljivimi aduti, ki bi mu lahko pomagali do kupcev z različnimi željami in potrebami. Caddy hkrati prihaja v tovorni in potniški izvedbi, za tiste, ki bi ga uporabljali kot družinsko prevozno sredstvo, je pravšnji caddy life, z nekaj več opreme za udobje in možnostjo sedmih sedežev. Novinec je postavljen na mehanično osnovo novega golfa in kompaktnega enopro-storca tourana, po katerem se zgleduje tudi z zunanjostjo. Tovorno različico je glede na moč motoija dovoljeno obtežiti s 750 kilogrami tovora, s 3,2 kubičnega metra prostornine pa svojega predhodnika, ki je bil zasnovan na modelu polo, prekaša za natanko 300 litrov. Drsna vrata na obeh bokih so serijska pri najbolje opremljenem caddyju life, medtem ko sta pri obeh drugih različicah brez doplačila le na desni strani. Razlike so tudi pri zadnjih vratih, kjer je mogoče izbirati med krilnimi in dvižnimi, kajpak prva bolje pristajäjo tovorni in druga potniški izvedbi. Zadnja sedežna klop je deljiva in zložljiva na dve in eno tret- AVTOHISA VRTAČ d DELAVSKA CESTA 4, KRANJ - STRAŽIŠČE, TEL 27 00 200 •O.O«/ POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER GOSPODARSKIH VOZIL VOLKSWAGEN NOVI CADY MALO DENARJA ZA VELIKO VV^ jino, prtljažni prostor ima proti-zdrsno tekstilno oblogo in povsod v potniški kabini je dovolj odlagalnih predalov. Caddy life ima lahko Še doplačilno dodatno dvosedežno klop in v prvem delu kabine je pod stropom še dodatna odlagalna polica. Tudi armaturna plošča je v precejšnji meri povzeta po enoprostor-skem sorodniku touranu. Opremo si je seveda mogoče dopol- Prodaja avtomobilov oživlja Po statističnih podatkih, ki jih posreduje Sekcija za osebna motorna vozila pri Gospodarski zbornici Slovenije, je bila prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu v prvem letošnjem trimesečju občutno boljša kot v primerljivem lanskem obdobju. Prodanih je bilo 17.868 avtomobilov, lani le 14.107, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi spremembe statističnih kriterijev in verjeten učinek razprodaj starega letnika. Delni vzrok boljše prodaje je najbrž tudi v strahu, da se bodo cene avtomobilov po vstopu naše države v Evropsko unijo občutneje povišale, čeprav zastopniki zatrjujejo, da bo prilagajanje cen postopno, ponekod pa ga sploh ne bo. Na čelu najuspešnejše deseterice je tudi letos Renault, ki krepko vodi pred Volkswagnom in tretjeuvrščenim Peugeotom, sledijo pa Opel, Citroen, Fiat, Hyundai, Seat in Ford. Najbolje prodajani model je Še naprej renault clio, sledi peugeot 206 in na tretjem mestu renault megane. V deseterici so Še Volkswagen golf, fiat punto, opel corsa, Volkswagen polo, Citroen C3, renault scenic in hyundai getz. M.G. njevati z doplačili in sega do samodejne klimatske naprave in aluminijastih platišč, medtem ko za varnost serijsko v vseh različicah skrbita obe čelni zračni vreči in protiblokirni zavorni sistem. Osnovni pogonski stroj je 1, 4-litrski I6-ventilski bencinski šti-rivaljnik (55 kW/75 KM), ki mu dela družbo 1,6-litrski (75 kW/102 KM), oba sta že stara znanca iz drugih modelov. Dizelski del palete je novejši, šibkejši od obeh pogonskih strojev je novi 2,0 atmosferski SDI (51 kW/70 KM), medtem ko je v celotni paleti najmočnejši 1,9-litrski turbodizel TDI (77 kW/105 KM), oba sta opremljena s tehnologijo vbrizgavanja goriva preko šob s tlačilkami. Caddyjeve cene se začenjajo pri 2,94 milijona za najcenejši furgon in se vzpnejo do 4,29 milijona tolarjev, kolikor je potrebno odšteti za najdražji caddy life brez dodatne opreme. Letošnji slovenski prodajni cilj so pri zastopniku Porsche Slovenija nastavili na 400 avtomo- Matjaž Gregorič Torek. 13. aprila 2004 MULARiJA, MLADI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Ana Cergolj Pirhi in potica najbrž danes še ostajajo na mizi, v šoli pa bo šlo počasi zares. O tem v Cukrčku, učenci PŠ IZ Besnice pa so nam poslali čudovito zbirko opisov velikonočnih običajev, od barvanja pirhov, pa do tistih malce bolj nenavadnih -delček tega lahko preberete spodaj. CüfefC^lo Ko boli glava, tišči v trebuhu in bi najraje ostal doma v y G. Km Na splošno je šola super-fajn. Malo manj super in sploh ne fajn pa je takrat, ko je kar naenkrat preveč - kontrolk, spraševanj, snovi. In ko se začne dogajati, da zjutraj boli glava ali trebuh, da kar ne bi vstali (Še bolj kot ponavadi), ker vemo, da bo v Šoli spet nov test* Zveni znano? Ali pa, ko nam je med poukom kar naenkrat slabo, smo strašno utrujeni, potem pa zvečer kar ne moremo zaspati. No, tisti zoprni občutek v zadnjem odmoru pred kontrolko, ko nas kar nekaj stiska, pa je tako ali tako vsem poznan - to se vam bo dogajalo še v srednji šoli, pa pred izpiti na fakulteti, pa potem, ko boste Šli prvič v novo službo ... Glavpbole, bolečine v trebuhu in druge bolezni seveda zdravijo zdravniki, včasih ^ predvsem pet minutk pred kontrolko - pa jih lahko premagamo tudi sami. ' Hi po. tnislitno/teho... Če imajo vaši učitelji in starši z vami preveč preglavic, jim lahko zaupate RECEPT ZA NAPITEK ZOPER NEPOSLUŠNOST Nam ga je Erik Čemažar iz 5. razreda PŠ Selca, k Osnovne sestavine: Vata, repa, dlaka, kasete, lasje, strip in zamašek. Priprava: Te sestavine namažeš s polžjo slino in daš za nekaj časa v ogreto pečico. Nato zmešaš in zaliješ z juho iz pečenih svinjskih parkljev. Za boljši okus dodaš žličko čokoladnega likerja in pest gozdne zemlje. Delovanje: Zaradi hitrega učinka imej pripravljeno mrežo pri ušesih, ker bodo ven frčali nepotrebni modni dodatki, pod brado pa lonec za lovljenje nepotrebnih besed. Po uporabi: Ob pravilni uporabi deluje eno šolsko leto, a le, če ne najedaš živcev staršev in učiteljev. Ob koncu šolskega leta se začneš tresti, ritensko hoditi in zaljubljeno mežikati. Šest malih skrivnosti 1. Trije globoki vdihi (prav zares globoki) ob odprtem oknu in kozarec vode bodo prav gotovo pregnali neprijeten občutek. 2. Najslabše, kar si lahko potihem govorite pred kontrolko, je "ah, saj nič ne znam ... ah, saj bom tako ali tako vse pomeŠal/a". Če si namesto tega nekajkrat spodbudno rečete "znam, zmorem in dobro mi bo šlo", bo količina naučenega znanja v vaši glavi ostala ista, le bolje ga boste izkoristili. 3. Vsesplošno zganjanje panike pred testi je priljubljena aktivnost večine osnovnošolcev. Napaka! Tekmovanje v smislu "jaz nič ne znam", "ne, jaz pa res nič ne znam" prav niČ ne koristi, ampak preprečuje, da bi se umirili in pokazali, kaj znamo in kaj ne. Temu "skupinskemu športu" se je tako najbolje izogniti - gremo raje trikrat globoko vdihniti ob najbolj oddaljenem oknii v učilnici. 4. Preveč sladkarij in premalo spanja je pogosta kombinacija ob oblici učenja - ki pa na žalost ni uspešna. Nočno učenje ni preveč učinkovito - in nočno znanje hitro pozabljeno. 5. Smejte se - smeh najbolje premaguje napetost. Poleg tega, da boste s smehom Še dolgo ostali lepi in mladi, vas bo sprostil in usmeril pozornost od pričakovanja težke enačbe. Torej, pred kontrolko mora vsak vedeti vsaj en vic! 6. Uf, tale mi gre kar težko z jezika (izpod tipkovnice) - ampak treba se je učiti in znati, pa bodo napetost, strah in glavoboli veliko red- t ♦ v • keisi. e pa včasih ne gre, pa nič zato! Zaradi ene slabe ocene se svet še nikoli ni ustavil, spričevalo ni ogroženo, starši bodo še vedno mislili, da ste mali geniji, in učitelji vam bodo dali možnost popravljanja ... Ofro^feQ Velikonočni šopeic Vsako leto z mamico narediva velikonočni šopek. V gozdu odreževa veje, doma pa jih postaviva v vazo. Z barvami in čopičem pobarvava plastična jajca. V pobarvane pirhe vstaviva kovinske sponke. Nazadnje pirhe obesiva na veje. Lara Puščenik, 1. razred, PŠ Besnica Sekanje pirhov Na velikonočno nedeljo so se zbrali dečki z vasi. Vsak je prinesel pirhe in kovance. Sekali so pirhe. Drug drugemu so ponujali pirhe, da so jih sekali. Sekanje pomeni, daje moral fant s kovancem zadeti pirh tako, daje kovanec ostal v njem. Ves tisti denar, kije padel mimo pirha, pa je pripadel njegovemu lastniku. Če pa je fant pirh zadel, je bil njegov in igre je bilo konec. Nika Pegam, 1. razred, PŠ Besnica s bi zbrali pod kozolcem * i H Srednja gostinska in turistična šola Radovljica je že drugo leto osvojila prvo nagrado na srečanju turističnih šol. -J-' • -1 ."C Radov^ica - "V naši raziskovalni nalogi smo želeli prispevati k prepoznavnosti Slovence med mladimi iz držav Evropske unye na drugačen, bolj zabaven, a hkrati ravno tako učinkovit način," so svoj projekt strnili štirje dijaki Sredi\je gostinske in turistične šole Radovljica. Očitno se je z lyimi strinjala tudi komisya, ki je na 9. srečanju sredinih gostinskih in turističnih šol iz vse Slovenije ocei\jevala izdelke dyakov na temo EU in turizem - priložnost za mlade. Prislužili so si namreč prvo mesto. Jure Kumljanc, Maja Vasič, Urška Belehar in Juš Fajfar z mentorico Marjano Pogačnik. Svojo raziskovalno nalogo, ki so jo izdelali pod mentorstvom Marjane Pogačnik, so Jure Kumyanc, Maja Vasič, Urška Belehar in Juš Fajfar naslovili v z Evropa pod kozolcem. "Želeli smo povezati vse mlade iz držav Evropske unije, da bi se spoznali med sabo, hkrati pa bi spoznali tudi Slovenijo,'' je pojasnil Jure Kumljanc. Zato so si zamislili sedemdnevni tabor v Bohinju, ki po besedah UrŠke Belehar ponuja številne možnosti. Oblikovali so aktivnosti, ki se navezujejo na sedem blagovnih znamk iz Strategije slovenskega turizma 2002-2006. Slovenija v sedmih dneh Prvi dan bi namenili spoznavanju, drugi dan pa bi mlade iz vse Evrope že povabili v Zlatoro- i govo deželo, v okviru katere bi jim predstavili Bohinj in njegovo širšo okolico. Tretji dan bi jih popeljali po poteh slovenske naravne in kulturne dediščine ter v Kekčevo deželo. "Spoznali bi številne prireditve, kot je kresna noč na Bledu, žegnanje konj v Žirovnici ali branje Prešernove poezije v Vrbi," je pojasnila Maja Vasič. Četrti dan bi jim predstavili deželo Petra Klepca "Peter Klepec je bil močan fant, zato bi ta dan organizirali tudi športne dejavnosti in preizkusili naše fizične sposobnosti. Za to je Bohinj idealen kraj. Nudi možnosti za kanjoning, kolesarjenje, rafting, veslanje, plezanje in številne druge športne aktivnosti." Peti dan bi spoznali deželo Martina Krpana, ki je bil najbolj znan po tihotapljenju soli. "Zato bi se ta dan osredotočili na kuli-nariko. Mladi bi se med seboj pomerili v pripravi in postrežbi tipičnih slovenskih jedi." Šesti dan bi mladi v deželi parkov in doživetij spoznali Slovenijo kot deželo neokrnjenih naravnih znamenitosti, kot so dolina Soče, kraške jame in triglavski narodni park. Na koncu, sedmi dan, bi obiskali še deželo kralja Matjaža, kar so povezali z legendo, ki govori, da se bo zbudil, ko se bo njegova brada sedemkrat ovila okoli mize. To bi bila obenem priložnost za spoznavanje severovzhodne Slovenije in Koroške. Na odru v narodnih nošah Nekaj posebnega je bila tudi njihova odrska predstavitev. Urška in Jure sla na oder priple-sala v narodnih nošah, zraven pa so vrteli film o Bohinju, ki so ga deloma posneli sami. Med občinstvo so razdelili zgibanke, v katerih so predstavili tabor. "Zato ne moremo reči, da nismo pričakovali nagrade. Zelo smo se potrudili, poleg tega smo poželi največji aplavz v dvorani, " je samozavestno pojasnil Juš Fajfar. "Zares so bili izvrstni," oziroma jugovzhodno Slovenijo, jih je pohvalila tudi mentorica Marjana Pogačnik. Čeprav je ponudba za mlade zelo široka, tega do zdaj še ni bilo. "Na srečanju so bili tudi predstavniki Slovenske turistične organizacije in predstavniki agencij, ki so pri drugih nalogah pogrešali trženje slovenskega turizma. Točno to pa smo imeli mi." Dijaki si želijo, da njihov projekt ne bi ostal zgolj na papirju, ampak bi zaživel tudi v praksi, pri čemer računajo na pomoč turističnih agencij. Mateja Rant, foto: arhiv d^akov Na predstavitvi v Mariboru so dijaki srednje gostinske in turistične šole iz Radovljice nastopili v narodnih nošah. Ves razred prišel peš v šolo V okviru svetovnega dneva zdravja so učenci spoznavali zdrav način življenja in razmišljali o nasilju med vrstniki. Radovyica - Osnovna šola Aniona Tomaža Linharta je v mrežo zdravih Šol vključena že od samega začetka, dve leti pa tudi v mrežo učečih se šol, v okviru katere obravnavajo.strategije za preprečevanje nasilja. Zato so svetovnemu dnevu zdravja, 7. aprilu, namenili posebno pozorriost. V okviru delavnic so učenci nižjih razredov spoz- Na različne vrste nasilja so učenci opozorili tudi s pomočjo plakatov. navali zdrav način življenja, učenci od četrtega do osmega razreda pa so se posvetili nasilju med vrstniki in varnosti v prometu. Med drugim so med učenci izvedli anketo o nasilju. "Izkazalo se je, da se otroci v šoli počutijo varne, izrazili so tudi željo, da bi bilo v šoli več varnostnikov in kamer," je pojasnila namestnica ravnatelja Zlata Rejc. V četrtem in osmem razredu so si ogledali tudi videokaseto z naslovom Zberi pogum in povej. Prikazuje različne vrste nasilja, učenci pa pri tem aktivno sodelujejo. Za vsak posamezen primer so se morali v razgovoru s policistom opredeliti, kaj bi storili. Nižji razredi pa so spoznavali zdrav način življenja in se naučili pripraviti zdrav obrok. Ker zdravo življenje vključuje tudi veliko gibanja, so na razredni stopnji organizirali akcijo, s katero so želeli doseči, da bi čimveč učencev v Šolo prišlo peš. Vendar jim jo je pri tem zagodlo vreme, saj je močno snežilo. "Kljub temu so vsi učenci iz 3. b razreda v šolo pripešačili," jih je pohvalila Zlata Rejc. Mateja Rant, foto: arhiv šole ■ -vl - -»i } GORENJSKI GLAS • 22. STf=?AN ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 Slovenski avtobusni prevozniki bodo tudi v skupnem evropskem prostoru konkurenčni, bolj se bojijo, da jih bo prometno ministrstvo pustilo na cedilu glede koncesij in subvencij. Kranj - Položaj slovenskih avtobusnih prevoznikov se z vstopom v Evropsko unijo ne bo bistveno spremenil, saj so cene prevozov pri nas nižje kot v državah sedanje petnajsterice, medtem ko imajo morebitni konkurenti iz novih članic večinoma starejša in zato nekonku-renčna vozila. Bolj kot Evropa jih zato skrbi slovenska država, ki kljub obljubam še ni uredila področja koncesij in subvencij v javnem linijskem prometu. Z vstopom v Evropsko unijo se na osnovi prostega pretoka storitev tudi na področju enotne prometne politike brez diskriminacije odpira prost dostop do mednarodnih prevoznih trgov vsem avtobusnim prevoznikom iz držav članic, kar bi lahko pomenilo tudi priložnost za nekatera slovenska avtobusna podjetja. Nekatera večja, med njimi tudi tri gorenjska, s turističnimi prevozi ustvarijo le manjši del vseh prihodkov, Alpetour potovalna agencija na primer le 16, Integral Tržič pa 26 odstotkov. Večino prihodkov še vedno predstavljajo linijski prevozi, pri katerih pa se Število potnikov letno zmanjšuje do 10 odstotkov letno. To avtobusne prevoznike sili v ukinjanje nekaterih linij in krčenje Števila avtobusov. Povprečna starost avtobusov je tako pri Alpetouru kot pri tržiškem Integralu devet let, pri čemer so avtobusi za turistične prevoze nekoliko mlaj Ši od linij skih. Zaradi neurejenega področja prevozov avtobusna podjetja namreč v posodobitev tega dela tokrat ostali praznih rok in v evropski prostor vstopili popolnoma nezaščiteni z vidika nacionalnega interesa in sistemsko neprilagojeni razmeram, ki vladajo v sedanjih članicah unije. Strah pred neurejenostjo domačih razmer glede linijskega prometa, na kar avtobusni prevozniki opozarjajo že dalj časa, je torej manjši kot strah pred evropsko konkurenco. Cene avtobusnih prevozov so namreč pri nas bistveno nižje kot v Avstriji in Nemčiji, medtem ko se avtobusni prevozniki v večini novih članic z območja vzhodne Evrope ubadajo predvsem z zastarelim voznim parkom. Sčasoma bo morda potrebno računati tudi na to konkurenco. Zadnje podražitve naftnih derivatov in zavarovanja so položaj slovenskih avtobusnih prevoznikov še poslabšale. V Alpetouru potovalni agenciji strošek goriva v strukturi vseh stroškov predstavlja 14,3 odstotka in je poleg amortizacije in plač tretji največji. Zanemarljive niso tudi zavarovalne premije, ki predstavljajo 2,9 odstotka vseh stroškov. Napovedi rasti cen goriva in povišanje zavarovalnih premij, ki se bodo izkazale kot posledica prilagajanja zavarovalnim vsotam, ki veljajo v sedanjih članicah Evropske unije, bodo za položaj prevoznikov v javnem potniškem prometu še dodatna obremenitev. Avtobusni prevozniki zaradi neurejenih razmer na področju linijskega prometa niso vlagali veliko sredstev v obnovo voznega parka. Pri dveh večjih gorenjskih prevoznikih je povprečna starost avtobusov devet let. Matjaž Gregoric, foto: Tina Doki voznega parka v zadnjih letih vlagajo manj sredstev, načrtujejo pa posodobitev, ko bodo razmere za to boljše. Po besedah Ivanke Zupančič, direktorice Alpetoura potovalne agencije je upanja, da bo država uspela rešiti vprašanje koncesije in s tem povezano subvencioniranje javnega linijskega prometa do vstopa v unijo. Čedalje manj. Prometno ministrstvo sicer zagotavlja, da bodo do konca aprila izvedene potrebne zakonske spremembe in sprejeta tudi vladna uredba o pogojih za pridobitev koncesij, toda prevozniki se bojijo, da bodo tudi GLASOV KAŽIPOT Prireditve Pevski reviji Šenčur - OŠ Šenčur pripravlja pod pokroviteljstvom Občine Šenčur 8. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Občine Šenčur. Prireditev bo v četrtek, 15. aprila, z začetkom ob 18. uri potekala v domu krajanov v Šenčurju. 8. revija odraslih pevskih G RAFOLOS KI KOTIČEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe In druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel Ust papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta In se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore. k Popravek: v prejšnji torkovi številki se nam je v grafologijo vmešal tudi škrat. Objavili smo analizi brezimen pošiljateljic. Predvidevamo sicer, da sta se iz pisave prepoznali že sami, a se vama za napako, dragi Tina in Silva, iskreno opravičujemo.' Majda Ste prav zanimiva oseba, ki je včasih osebno nezadovoljna, saj vaše misli segajo v daljavo. Praktičnost, temeljitost in stvarnost vam je zelo poznana in igra v vašem življenju veliko vlogo. Stvari, kijih začenjate, opravljate vestno, z§vzeto in pedantno. Včasih bi se morali odpočiti in pogledati v notranjost, saj ste v čustvih preveč zadržani - razumski. V družbi ste prijetni in družabni, kljub temu se radi prepirate in razpravljate, ker želite imeti vedno prav. Sandra Prav prijetna pisava, kije razločna. Mogoče • v I* I 1* * 1*1 I* si učitelji zelijo v soli, da bi pisali bolj na desno, toda vse sem prav prijetno prebrat. Veste, malo preveč se zapirate vase, v preteklost. Malo se boste morali odpreti in postati bolj dojemljivi in dopovedljivi. Čustva prav tako skrivate v notranjosti, saj je razumljivo, da ste v telesnem kakor čustvenem razvoju. Prišel bo trenutek, ko boste postali asto druga oseba, ko boste starejša. Drugače je vaša pisava čisti primerek najstnice, če se lahko tako izrazim. Vaša levopoševnost, ki seje pojavila v puberteti, kaže, kako korenito sta se spremenila vaša osebnost in telo. Začela se je preobrazba, zato včasih rečemo, da ste čudaški, nedojemljivi in tečni. o \u S^xjüuO. VJLXX VI \XM t>e Mwisuja, qiujul r^ n / U^iu'.U / r r- JUa. (o: L .Su^/VE < I u Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave. Partizanska 2, 2319 Poljčane, Slavko Jurgec - 041/947 113 «. i me in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika zrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki otiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. GLAS skupin občine Šenčur z naslovom Pesmi naših src pa bo v petek, 16. aprila, ob 20. uri v Domu Krajanov v Šenčurju. Duplje - Občina Naklo vabi na občinsko pevsko revijo odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin 2004. Prireditev bo v soboto, 17. aprila, ob 19. uri v dvorani Gasilskega doma v Dupljah. Dan odprtih vrat Bled - V četrtek, 15. aprila, bo od 15. do 18. ure na golfskem igrišču na Bledu potekal dan odprtih vrat. Na ogled bo prenovljena Kraljevska klubska hiša, na vad-bišču za golf pa se boste lahko seznanili v golfsko hišo. Zasedanje otroškega parlamenta Bled - V Festivalni dvorani na Bledu se bo jutri, v sredo, ob 13. uri začelo zasedanje otroškega paramenia ob tisočletnici Bleda. Za otroke v knjižnicah Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo ura pravljic začela danes, v torek, ob 17. uri. Otroci bodo lahko prisluhnili pravljici, Kuža laja Mijau, mijau, mljau. Jesenice- Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke danes v torek, od 15. do 17. ure na ustvarjalne delavnice, v četrtek, 15. aprila, pa na uro pravljic. Kranjska Gora - V knjižnici v Kranjski Gori jutri, v sredo, od 17. do 19. ure pripravljajo igralne urice. Bohinjska Bistrica - V knjižnici v Bohinjski Bistrici se bo slovenska ljudska pravljica O prebrisani deklici začela jutri, v sredo, ob 17. uri. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo pravljična ura začela v četrtek ob 17. uri. Predstavniki Založbe Didakta so pripravili pravljico Matjaža Pikala Samsara, deklica, da ji ni para. Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekajo pravljice za otroke vsak četrtek ob 17. uri. Ta četrtek bodo otroci, stari od 4. do 8. let, 100 [) LKT ruKs Občina Bled Župan Številka: 00600-0001/2004 Datum: 9. 4. 2004 Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) Občina Bled objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST I. Organizatorjem volilne kampanje so za lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili na voljo mesta, ki jih je občina Bled določila za plakatiranje in jih na podlagi pogodbe o ureditvi plakatiranja v občini Bled oddala urejevalcu plakatnih mest in sicer: - za območje Krajevne skupnosti Bled in Krajevne skupnosti Rečica družbi AMICUS, d.o.o., Iz Domžal. Ljubljanska cesta 63, (tel.: 01/ 722 54 30. 01/ 722 54 35) -za območja ostalih krajevnih skupnosti podjetju CIFRA iz Radovljice, Gorenjska cesta 25 (tel.:04/ 537 27 00). Zaradi zagotovitve enakopravnosti in reda pri lepljenju in nameščanju plakatov, naj organizatorji volilne kampanje najkasneje do vključno srede. 28. aprila 2004, sporočijo svoje potrebe po plakatiranju zgoraj omenjenima podjetjema. II. Poleg plakatnih površin iz predhodne točke, ki so pod enakimi pogoji zagotovljeni vsem organizatorjem volilne kampanje, bo občina na podlagi posebne vloge organizatorja omogočila plakatiranje tudi na drugih javnih površinah, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu. Župan občine Bled Jože Antonič, I. r. Občina Blod, C svobode 13, Bled lahko prisluhnili gostu Janezu Bi-tencu in učencem tržiške glasbene šole. Slovenske povedke Škofja Loka - V okviru sredinih večerov se bo jutri, v sredo, v Kašči na Spodnjem trgu začela predstavitev knjige Marije Stano-nik Slovenske povedke iz 20. stoletja. Izleti Na Srednji vrh in na Lisco Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljek vabi svoje mlade člane na pohod na Srednji vrh v soboto, 17. aprila. Odhod ob 9. uri izpred Penziona Špik. Prijave in informacije po tel. 031 365 883 in tel 031 532 963. Planinsko društvo Gozd Martu-jekvabi tudi na pomladanski izlet na Lisco (948 m) v nedeljo, 18. aprila. Odhod z avtobusom bo ob 6. uri izpred Penziona Špik. Prijave in informacije po tel. 041 363 730 in 031 532 963. Na tromejo Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v četrtek, 15. aprila, na planinski izlet na Peč - tromejo (1510 m). Odhod z lastnimi osebnimi vozili izpred Mercator centra na Primskovem v Kranju bo ob 13. uri. Nezahtevne hoje po snegu bo za 4 ure. Prijave: Breda Pire tel. 070 485 882, Stanko Dolenšek, tel. 040 206' 164 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3, Kranj do vključno srede, 14. aprila. Turni smuk s Sonnbticka Kranj - PD Iskra Kranj vabi svoje člane in vse ljubitelje turne smuke na turni smuk s Sonnblicka (3003 m, Avstrija), ki bo v nedeljo, 18. aprila. Odhod bo ob 2.00 - z osebnimi vozili ali s kombijem izpred hotela Creina. Prijavite se lahko pri vodniku Marjanu Ruči-gaju (tel.: 041 350 204, ali na ru-cigajm@volja.net mailto:ruci-gajm@volja.net) ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj: Na kraški rob Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 24. aprila, na planinski izlet na kraški rob. Tura je nezahtevna in je primerna za vse pohodnike. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri iz Preddvora. Prijave in dodatne informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka, 22. aprila. s:- Torek, 13. aprila 2004 HALO - HALO, KAŽIPOT, OGLASI / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica te).: 04/53-15-249 Trst 27.4.; Madžarske toplice 29.4. do 2.5.; od 18.5. do 21.5. Banovci - Ljutomer: od 23.4. do 26.4.; Lenti 8.5.; Pelješac ekskluziv od 10.6. do 17.6.; Šenčur: 251-18-87 ŠPORT: 13. april, torek 18.00, GPS - satelitska navigacija (teoretični del). Predavanje: (Obvezne prijave na planinci@klub-studentov-krBnj.si do 12.4). Predavalnica ID Iskratel Labore, brezplačno. 17. april, sobota 10.00, airsoft, taktična Igra, (prijave na INFO točki KŠKja do 15.4.), Cmgnob, 2.000 SH" za člane KŠKja, 2.500 SIT za ostale. 14. april, sreda 19.00, Rimski večeri, William, Friedkin, The Exorcist (1973), Grad Khislstein, Modra dvorana, vstop prost. 15. april, četrtek 21.00, četrtkanje, Študentske tematske zabave, IRISH, Manana, za študente vstop prost, ostali nad 18 let 500 SIT. 17. april, sobota 21.00, Tematski večer, KŠK v sodelovanju z NKLG, Večer filmske glasbe, Down Tovarn - Rock Bar, vstop prost. 18. april, nedelja 20.00, potopisno predavanje, Miha Logar, Uganda (projekt Edirisa), Potepuh, vstop prost. VEČ NA WWW.KLUB-STUDENTOV-KRANJ.SI C ® — > ^ ^ o Q ? GLASOV KAŽIPOT Izleti Na Štampetov most Slovenski Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabi na planinski pohod na Štampetov most v soboto, 17. aprila. Odhod bo z vlakom ob 5.25 z železniške postaje na Slovenskem Javorniku (ali z Jesenic). Prijave niso potrebne, informacije pa daje Jožica Žakelj po tel.: 5863 841 - popoldne. V Pulo, Fažano in na Brione Žirovnica, Lesce - Društvo upokojencev Žirovnica in Lesce organizirata v soboto, 17. aprila, turistični izlet s posebnim vlakom v Pulo, Fažano in na Brione. Ker imajo še nekaj prostih mest, vabijo upokojence z območja Žirovnice in občine Radovljica, da se prijavijo na izlet in pokličejo po tel.: 031 570 441 ali 031 366 877. Na Smledniški grad Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka, sekcija za pohodni-štvo organizira pohod na Smledniški grad, in sicer v četrtek, 22. aprila. Zbirno mesto bo na avtobusni postaji v Škofji Loki ob 9. uri, na železniški postaji pa ob 9.15 uri. Po kraškem robu Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v nedeljo, 18. aprila, organiziralo planinski izlet po delu kraškega roba Podgorje -Kojnik - Jampršnik - Podpeč -Hrastovlje. Nezahtevne hoje bo 4 do 5 ur. Zaključek pohoda bo v "osmici" v Kubedu. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Prijave z vplačili bodo sprejemali na upravi društva do četrtka, 14. aprila, do 12. ure. Makekova Kočna - slap Čedca Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo na pohod na relaciji Makekova Kočna - slap Čedca. Hoje bo za okrog 4 ure. Izlet bo v četrtek, 22. aprila, z odhodom avtobusa ob 8. uri izpred hotela Creina. V Dolenjske Toplice Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira za svoje člane 21. aprila kopalni izlet v Dolenjske Toplice. Odhod avtobUvSa bo ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijavite se na sedežu društva. Na kopanje v Prekmurje Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice vabi člane društva in simpatizerje na enodnevni kopalni izlet v Prekmurje (mlin na Muri in Terme Banovci). Izlet bo v četrtek, 15. aprila, z odhodom avtobusa ob 6. uri izpred zadnje postaje na Hrušici. Prijave sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur, v torek od 16. do 18. ure in v petek od 10. do 12. ure, po telefonu 04 583 28 73 ali 04 580 18 90, ga. Fani Vene. Na Boč Kranj - Raninska sekcija Sava vabi v soboto, 17. aprila, na 978 metrov visok Boč. Skupne hoje bo približno za 4 ure. Odhod bo ob 6. uri izpred glavnega vhoda tovarne Sava. Prijave sprejemajo po tel. 206-5439 in 041 290-094 (Silva Štem). Na Nanos Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane v soboto, 17. aprila, na planinski izlet na Nanos. Tura ni zahtevna in je primerna kot priprava za spomladanske pohode v gore. Odhod na izlet je s posebnim avtobusom ob 7. uri izpred hotela Creina. Skupno bo 6 do 7 ur zmerne hoje. Prijavite se v društveni pisarni na Koroški 27, do četrtka, 15. aprila, oziroma do zasedenosti avtobusa. Sv. Lovrenc - Veliko Kozje Kranj - Planinci Društva upokojencev Kranj vabijo 15. aprila na pohod Sv. Lovrenc - Veliko Kozje. Hoje bo za 5 do 6 ur. Prijave z vplačili sprejemajo do jutri, srede, na sedežu društva. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina, V Terme Zreče Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj obvešča svoje člane, daje še nekaj prostih mest za dvodnevni terapevtski izlet v Terme Zreče, 19. in 20. aprila. V program je vključena tudi meritev kostne mase z denzitometrom. Za prijave in dodatne informacije pokličite po tel.: 041-382-270 Milena Zupin. Ob slovenski obali Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet ob slovenski obali. Izlet bo v četrtek, 15. aprila, odhod z Bele ob 5.45 uri, iz Preddvora ob 6. uri (ogled nove cerkve v Kopru, vožnja z ladjo s prozornim dnom, soline, Socerb). Prijave zbirajo poverjeniki. V toplice na Madžarskem Kranj - Društvo psoriatikov Slovenije, Podružnica Gorenjska, organizira od 15. do 18. aprila strokovno zdravstveno ekskurzijo v toplice na Madžarskem - mesti Zalakaros in Helvis, ki so še posebej primerne za kožne bolezni. Imajo še nekaj prostih mest, zato se lahko prijavijo vsi zainteresirani, ne le člani društva. Prijave sprejemajo po tel.: 041 - 428 -974 - predsednik gorenjske podružnice Ivo Maric. Obvestila Meritve mineralne kostne gostote Naklo - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj bo v sodelovanju z OO RK Naklo organiziralo v petek, 16. aprila, meritve kostne gostote z ultrazvokom. Meritve bodo potekale v prostorih Vita centra v Naklem od 8. ure dalje. Prijavite se lahko po tel.: 2519-560 ali osebno v Vita centru. Varstvo rastlin Kranj - Srednja biotehnična šola Kranj vabi na obnovitveno usposabljanje za izvajalce ukrepov varstva rastlin s temo Novosti na področju varstva rastlin, ki bo v četrtek, 22. aprila, ob 17. uri v prostorih šole. Prijave sprejemajo po tel.: 04 280 57 00 ali 04 280 57 20 do 16. aprila. Drugi koraki plezanja Kranj - Vse, ki vas mika plezanje v skali ali ste že naredili "prve korake plezanja", Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na usposabljanje "Drugi koraki plezanja" v organizaciji Planinskega društva Iskra Kranj. Usposabljanje bo v soboto, 17. aprila, v plezališču pod hotelom Bellevue v Bohinju. Prijave: SMS na telefon 041 350 204 ali na E mail: ruci-gajm@volja.net ali v sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, do vključno jutri, srede, 14. aprila. Zastave držav EU Žiri - V žirovski knjižnici se bo danes, v torek, ob 16. uri začela delavnica za spretne prste z naslovom Takšne so države Evropske unije. Delavnica, ki jo bo vodila Majda Treven, je namenjena otrokom, starim od 7 do 10 let. Občni zbor Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi tako člane kot nečlane na občni zbor, ki bo v petek, 16. aprila, ob 17. uri v sejni dvorani št. 14 Mestne občine Kranj (vhod s parkirnega prostora). Predavanja Balkonsko cvetje Bled - Na gostinski šoli na Bledu se bo jutri, v sredo, ob 18. uri začelo predavanje Ruth Reš o sajenju in negi balkonskega cvetja. Koconoge kure Radovljica - O pticah, med katere sodijo tudi gozdni jereb, belka, ruševec in divji petelin (vse jih ahko vidimo tudi na Gorenjskem), bo v Knjižnici A. T. Linharta danes, v torek, ob 19.30 uri predaval Tomaž Mihelič. Svet dragih in okrasnih kamnov Jesenice - V Kosovi graščini se bo v četrtek, 15. aprila, ob 18. uri začel muzejski večer z naslovom Svet dragih in okrasnih kamnov. Član Muzejskega društva Jesenice Borut Razinger bo predstavil svojo knjigo, predstavitev pa bo popestri z diapozitivi in zanimivim komentarjem. Po predavanju mu boste lahko dali v presojo svoj nakit. MoJe poti v gore Tržič - V Galeriji Ferda Mayerja -Paviljonu NOB se bo danes, v torek, ob 19. uri začelo predavanje z diapozitivi z naslovom Moje poti v gore (od Košute do Mont Bianca). Predaval bo Vili Vogelnik. Koncerti Grajski vitraž Škofja Loka - Jutri, v sredo, se bo ob 20.30 uri v galeriji Škofje-oškega gradu začel tretji koncert pete sezone iz cikla Grajski vitraž. Tokrat bo nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom kitarista Sama Salamona. Razstave Razstava Zdenka Huzjana Kranj - V Galeriji Prešernovih nagrajencev na Glavnem trgu 18 bodo v četrtek, 15. aprila, ob 19. uri odprii razstavo akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Zdenka Huzjana. Erotične pokrajine Kranj - Mestna občina Kranj v sodelovanju z Likovnim društvom Kranj vabi na odprtje razstave Nejča Slaparja Erotične pokrajine in Nore de Saint Pieman, ki bo danes, v torek, ob 13. uri v galeriji Mestne občine Kranj -1. nadstropje. FAKULTETA ZA MANAGEMENT V KOPRU Visokošolski strokovni študijski program Slike Vere Trstenjak Domžale - V Galeriji Domžale bodo v četrtek, 15. aprila, ob 19. uri odprli razstavo slik akademske slikarke Vere Trstenjak. Ljudska I 'niuT/.a Skofja Loka Podlubnik ia 4220 ^koOa Loka leL: 04/506 L^ 00 ra\: 04/512 08 HH MV^H.Iu-skofjaioka.si MANAGEMENT (visoka strokovna izobrazba) Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka. Slike mlade Romunke Kranj - V Cafe galeriji Pungert čisto na koncu starega dela mesta Kranja bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli slikarsko razstavo mlade romunske avtorice Ane Marie Gruie. KRCNE ZILE Dr. med. Jan Zimmermann. Na Gncu 11. Izola Za moj dom Kranj - Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj vabi na otvoritev razstave, ki bo jutri, v sredo, ob 17. uri v avli Mestne občine Kranj. Na ogled bodo rokodelski izdelki ter kruh in pecivo z območja osrednje Gorenjske. Rudno bogastvo Slovenije Tržič - V četrtek, 15. aprila, bo ob 16. uri v Galeriji Rotunda Abanke otvoritev razstave Prirodoslovnoga muzeja Slovenije ob 32. Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja pod naslovom Rudno r bogastvo Slovenije. Minerali, fosili in okolje Tržič - V četrtek, 15. aprila, bo 16.30 uri bodo v Galeriji Atrij Občine Tržič ob 32. Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in varstva okolja odprli razstavo MIN-FOS od 1973 do 2004. Fakulteta za management razpisuje L, 2. in 3. v letnik izrednega študija v Skofji Loki. Vpisni pogoji: za vpis v L letnik končana štiriletna srednja šola, za vpis v 2. letnik končana višja strokovna šola (programi Poslovni sekretar, Komercialist, Gostinstvo in Turizem) s povprečno oceno najmanj 8, za vpis v 3. letnik končana višja Šola (po programu, sprejetem pred 1. 1. 1994). INFORMATIVNI DAN bo v torek, 20. 4. 2004, ob 17. uri v prostorih v Ljudske univerze, Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica) Informacije: 04/506-13-70 www.lu-skofjaloka.si Gosnim RESEWRACIJA "Pri Jožovcn" Begunje GALERIIA Grega Avsenik. s.p., Begunje 21. Begunje Sreda, 14. 4. 2004 - glasbeni večer z "Zupani" Petek. 16. 4. 2004 - glasbeni večer s hišnim ansamblom "Avsenik" Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si Hiša z vrtom, na mirni lokaciji, blizu glavne ceste, delno obnovljena, primerna tudi za vikend. Takoj vseljiva, prodam ali zamenjam za avto. 1179.KH.23 Potrdi i izhepi.si Vseslovenski portal malih oglasov Vseslovenski portal vam ponuja oglase, ki so sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji, široka ponudba, lažja izbira. Na spletnem naslovu wwwJzberi*$l pa imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene strani, najnovejše kadrovske oglase, arhiv svojih in drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mali oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu. Brskan}e po malih oglasih 6e nikoli nI bilo tako udobno* DELO MOVfCC VCSTNIK TCMtl . • QLA8 iCITEllI g^' GORENJSKI GLAS • 24. STRAN OGLASI, MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 TEČAJI IN PREDAVANJA, SPROSCANJE IN UČENJE!! Novo za naročnike Gorenjskega glasa ŠE ZADNJI TEČAJ PRED DOPUSTI! MALA ŠOLA VEDEŽEVANJA Ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 20.00 ure. Malo šolo vedeževanja za novo skupino začnemo v ponedeljek, 19. aprila. Traja 10 ur. Končamo jo 5. maja. 35.000 sit 28.000 sit BREZPLAČNO cena: za naročnike Gorenjskega glasa -20% ZA NOVE NAROČNIKE Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - po položnici NADAUEVALNI TEČAJ ŠOLE ZA VEDEŽEVANJE Tečaj začnemo 13. aprila od 18.00 do 21.00 ure. Končamo ga 29. aprila. Prosimo, da se prijavite. 90.000 sit 72.000 sit 50 % popust cena: za naročnike Gorenjskega glasa -20% ZA NOVE NAROČNIKE Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - po položnici Tečaj bo vodila "šlogarica" Tanja. NE PREZRITE!! Zaradi velikega zanimanja za nekatere tečaje vas obveščamo, da jih lahko organiziramo tudi v VAŠEM KRAJU. Želje sporočite na gsm: 041 730973 Beti Valič SAMOZDRAVLJENJE - POLNO IN SREČNO ŽIVLJENJE - EXODUS Jože Ulčar: "Nekje sem prebral, da na človekovo duševno in telesno zdravje vplivajo trije dejavniki: samospoštovanje, možnost uresničevanja lastnih vizij in hotenj ter prepričanje v to, da lahko vplivamo na svoje življenje. Izkušnje v preteklosti so mi kazale, da so ti trije dejavniki zelo težko dosegljivi. Ne samo meni, temveč tudi drugim ljudem, ki sem jih srečeval. Želja, da pomagam sebi in posledično tudi drugim ljudem na čimbolj enostaven in neboleč način, me je pripeljala do Exodusa. Exodus daje možnost samo-zdravljenja in posledično prehod v polno in srečno življenje za posameznika." Pripravili smo vam tri delavnice, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. V prvem delu se bomo posvetili predvsem telesnim tegobam, v drugem se bomo poglobili v reševanje čustvenih problemov, na zadnjem srečanju pa se bomo dotaknili prebujanju spečega dela naših potencialov. Delavnice bodo od sredah od 18.00 do 20.00 ure v prostorih Gorenjskega glasa od 21. aprila do 05. maja. 30.000 sit 24.000 sit BREZPLAČNO cena: za naročnike Gorenjskega glasa -20% ZA NOVE NAROČNIKE Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - po položnici Osebno svetovanje - napoved, lahko naročite po telefonu: 041 730973 Beti Valič Astrološko karto in razlago zase, za partnerstvo, za bližnje lahko naročite po telefonu: 041 730973 Beti Valič Vse informacije in prijava po telefou: Beti Valič 041 730973, e-mail beti.valic@g-glas.si Pelikan, d.o.o. SPOŠTOVANI BRALCI! PRIPRAVUAMO VAM NOVE TEČAJE JOGE, HUJŠANJA PO ZNANIH TEHNIKAH, THAI CHI, TIBETANSKE VAJE POMLAJEVANJA IN ŠE KAJ. Pridno nam pišite tako, kot do sedaj! Sporočite nam vaše želje. Z vašo pomočjo bomo pripravili predavanja in tečaje, ki si jih vi želite. Prosimo bralce, da nam izpolnjene kupone pošiljajo na: Pelikan d.o.o., Vodopivčeva 12, 4000 Kranj Kupone bomo žrebali 31. maja 2004. Nagrada - brezplačno predavanje v jesenskem obdobju. Pelikan, d.o,o., Vodopivčeva 12. 4000 Kranj Rodio Tfiglor Prvi 9IQ/ OorcAj/ko^ Prvi 9lQ/ek GerenJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj OBČINA ŠKOFJA LOKA Oddelek za okolje in prostor Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka Tel.: 04/51-12-300, Fax: 04/51-12-31 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/02 in 8/03-pop) Občina Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor, sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO ki bo v sredo, 21. aprila 2004, ob 10.00 uri v veliki sejni sobi Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka t Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave sprememb in dopolnitev programskih zasnov za Kapucinsko predmestje ter priprave občinskega lokacijskega načrta Kapucinsko predmestje. 4 Območje Kapucinskega predmestja je zaradi pomembnosti lokacije potrebno celovite ureditve. Pripravljavec in investitor lokacijskega načrta je Občina Škofja Loka. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo prostorskega akta. Priporočila in usmeritve se lahko podajo pisno ali ustno na zapisnik, če udeleženci prostorske konference predložijo dokazila, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo. Osnutek programa priprave je na vpogled na Občini Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka (pritličje) v času uradnih ur ali na spletni strani Občine Škofja Loka: http://www.skofjaloka.si v rubriki "Novice". Številka: 30000-001/2004 Datum: 09.04.2004 Župan Občine Škofja Loka Igor Draksier iZDePLSI Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju In telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www. iz beri.si, kjer si lahko ogledate tudi stike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d,o.o., Zoisova 1, Kranj MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 8 fax: 201-42-13 • «S..., J '.v .. L se sprefern^olta;. -»tftilBiO in za objavo v torek, f ^oiieiteQek m v v' '' y .w^^ lELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petl^ «d 7. * \%M «e. APARTMA-PRIKOLICE ČATHŠKE TOPUCE obnovljeno in opremljeno BRUNARICO s klimo in TV na zelo lepi lokaciji prodam za 3 mio SIT. 9 041 /504-414 TERME ČATEŽ vrstno zidano POČITNIŠKO HIŠO vrhunsko opremljeno, s KTV zemljiško vknjiženo, prodam za 7 mio SIT. »031/436-795 4i72 LOŠINJ - NEREZINE POČITNIŠKI APARTMA 55 m2, opremljen, v borovem gozdičku, blizu morja prodam za 10 mio SIT. ir 051/245-764 4i74 PAG - METAJNA, öQdam apartmaje in sobe. TT 00385-98/445-107 In 00385- 53/667-222 4217 POREČ - prodam nov apartma v hiši z vrtom. tr 040/840-290 4523 APARATI STROJI Mreža za ograditev pašnikov in kruh za živino ugodno prodam, tr 031/618-351 Prodam rabljen MOLZNI STROJ Alfa baval. IP 041/479-681 ____ * Prodam PRALNI STROJ Gorenje. tP 23-32-389_ Prodam SAMONAKLADALKO SIP 16 m3, dvovretenski pajek, trosllec za umetno gnojilo. V 251-13-68 Ugodno prodam 510 I ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH brezhibno, v dobrem stanju. g 23-28-858_ Ugodno prodam traktorsko ŠKROPILNICO JESERINNG v okvari, tt 25-26-560 Prodam traktorski AKUMULATOR nov In podarim majhne orgle. tP 25-21-167 Prodam PUHALNIK Tajfun z motorjem aH brez. tt 531-59-78 Prodam ELEKTROMOTOR 20 KW In cilinder za plastiko fl 50, fi 35 z grelcem in pol-žem. g 041/710-736_ Podarim TV RIZ telefunken grandcolor 70 cm v okvari. W 031/215-093 Prodam SLAMDREZNICO hola v dobrem stanju, puhalnik z motorjem z dodatno opremo, mikser za miksanje prašičje knme, obračalnik za seno za traktor T.V. nov, molzni stroj na kolesih MIkline. ® 031/671-697 GARAŽE U9odno prodam montažno, betonsko GARAŽO 288x276x240 cm, z dvižnimi kovinskimi vrati, ff 070/485-248 45ia GR. MATERIAL Prodam lesena garažna VRATA - dvokrilna. g 041/861-604_^ Prodam dva LIPOVA HLODA, g 040/671-990 4537 OKENSKA KRILA več dimenzij, prodam, g 25-75-560 4539 Prodam rezan suh LES po meri 4x5 za brunarico, cena 30.000 SIT/m3. g 040/399-463 4545 HIŠE ODDAMO s 1. majem oddam opremljeno HIŠO na Golniku najbolj ustreznemu ponudniku, ostalo po dogovoru, g 041/597-029 4504 HIŠE PRODAMO Prodam starejšo dvostanovanjsko HIŠO na Potokih, cena 16,5 mlo SIT. 041/862-447, 041/394-025 4516 ŽELEZNIKI - DAVČA, stanovanjsko hišo, III. podaljšana gradbena faza, parcela 560 m2, ob glavni cesti, g 041/271-583 4530 V središču starega mesta v Radovljici prodam starejšo HIŠO z gospodarskim poslopjem, potrebno obnove, g 041/810-274, 57-44-815 » 4577 LUŽE - 1/2 hiše, zgornja etaža, 85 m2, l.izgr.1976, opremljena kuhinja, lega na robu naselja, parcela 413 m2, pol kleti in pol podstrešja, prodamo za 19, 9 mio sit. Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, wvw.mike-co.sl Šenčur bližina, novogradnja, zelo lepa enodružinska hiša, zgrajena na ključ, 145 m2, parcela 360 m2, energijsko varčna, nad-standardni materiali, talno ogrevanje, mlkro-kllma, cena 45 mil. SIT, TRIDA NEPR. Na skali 4 Kranj, 04 2363 388, 041 920 062 Šenčur sam. hiša, v urejenem naselju. 500 m2 biv. pov., parcela 390 m2, I. 94, v sp. prost, možna mirna posl. dejavnost, cena 55 milj. SIT, TRIDA Na skali 4 Kranj, 04 2363 388,041 920 062 Golnik, družinska hiša, 4. gradb. faza. 96, 300 m2. lahko dvodružinska, parcela 700 m2, lepa lokacija, cena 29 mil. SIT, TRIDA NEPR. Na skali 4 Kranj. 04 2363 388, 041 920 062 Bled, starejša hiša 160 m2 s pripadajočimi objekti, I. 56. parcela 1400 m2, lepa lokacija, cena 66, 70 mil. SIT, TRIDA NEPR. Na skali 4 Krani, 04 2363 388. 041 860 938 Šenčur, starejša kmečka hiša 163 m2 in gosp. poslopje 198 m2, I. 1800 na parceli 822 m2, cena 24. 5 mil. SIT, TRIDA NEPR. Na skali 4 Kranj, 04 2363 388,041 920 062 ŠKOFJA LOKA- center, Izredna lokacija, 500 m2, 12 let, kamin, talno gretje, balkon, terasa, parcela 900m2. Cena: 65.000.000, 00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka, Tel. 041 428 958, 04 512 51 22. Medvode, Ladja, samostojna nedokončana hiša. 1; 1984, 330.67 m2. parcela 696 m2. Cena: 40 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 Medvode, Ladja, samostojna hiša, I. 1938, 74 m2. parcela 437m2, kmetijsko zemljišče 473 m2. Cena: 29.5 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj.. 040850000 BLED, Zasip; 170 m2, čudovit razgled, sončno, obnovljena 1997, ob potoku, urejen vrt, garaža, tel., KATV, CK, takoj vselji-vo, vikend lokacija. CENA: 36, 5 mlo SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. NAKLO; 260 m2, stara 23 let, mirna lokacija, parcela 724 m2, dvostanovanjska. CENA: 38, 7 mlo SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. PREDDVOR -Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 28 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. CENA: 36 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, Izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ ŠENČUR - Sajevčevo naselje; 260 m2, 1.1985, blejski jurček, ohranjeno, funkcionalno, mirna lokacija, novejše naselje, vsi priključki, parcela 510 m2, lahko dvodružinska, ugodno. CENA: 40 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mlo SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2, 1.94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64, 5 mlo SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. SR BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mlo SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v lil. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča cca 950 m2, cena 35 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljiš-ča.Cena 17 MIO sit, možna menjava za dvosobno stanovanje v Kranju. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d,0.0. Kranj, Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890 Bled, Jermanka prodamo hišo 180m^ /130netto površine, garaža, letnik- 1965. Cena 34 mil sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444. PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Struževo, 1. nadstropje hiše - 80 let, trisobno stanovanje - 100 m2, ck,.garaža, vrta 250 m2, sončno, v račun vzamemo dvosobno stanovanje Zlato polje. Cena 18 mio sit. Prodam. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041/774 101 Kranj - Čirče, prodamo novejšo hišo - staro 10 let s 160 m2 tlorisa (K+P+M). Hiša služi lahko poslovno-stanovanjskim namenom. V kleti so visoki stropi. Potrebno je narediti še fasado In izdelati mansardo Celotne parcele je caa: 250 m2. Cena: 33 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429- 330; wvw.lnfnng.si Zgornje Gorje prodamo novogradnjo 9 x 6, 5 111. grad. faza ter 976 m2 zemljišča. Mirna lokacija ob potoku. Cena po dogovoru. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444. Bled 500 m iz centra prodamo hišo letnik 1965, lepo vzdrževano CK stara 4 leta, . Hiša Ima cca 180m2 in 600m2 vrta. cena 32 mil sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444. BLED Dobe prodamo večjo družinsko hišo letnik 1980 v izmeri 225 m2 in cca 700m2 zemljišča. Cena 45 mil sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled, Tel.:(04) 5745 444. Bled Dobe prodamo hišo renovirano I 2000 v izmeri 150m2 in cca 1000m2 zemljišča. Cena 53 mil sit. TRG BLED d.o.o. PREŠER-NOVA C. 50, Bled. Tel.:(04) 5745 444. ZGORNJI OTOK, Podvin prodamo nedokončano (manjka fasada) hišo v izmeri cca 180m2, ter staro hišo in 2000m2 zemljišča, cena 28 mil sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444. Lesce ob obrtni coni, Hraška c. prodamo staro hišo (100 let) možna nadomestna gradnja in sprememba v poslovni objekt. Objektu pripada 1227m2. Cena 35.mil sit TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:{04) 5745 444. BOHINJSKA BISTRICA prodamo dvodru-žinsko hišo 1.1975 v Izmeri 300m2 zemljišča 576, lepa mirna lokaciji. Cena 47mil sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444. KRANJ, bližina: dvostan. hiša (pritličje 116 m2, mansarda 105 m2. stara 4 leta, parce-a 500 m2, ločen vhod, vseljivo po dogovoru, cena - 42. 6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 domplan družba za inženiring, nepremičnine, urbtfitzem in energetiko» d«d. Kranj, bleiweieova 14 tel. h. C.: 04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25, O mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, 1.86, površina 91, 30 m2, parcela 360 m2, cena « 20, 5 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: 18 let star hiša, podkletena s pritličjem in mandardo (nI izdelana), površina 85 m2 v eni etaži, podkletena, parcela 847 m2, cena = 39, O mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PODBREZJE (bližina): 1/2 stan. hiše, letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena = 13, O mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, g051 320 700 KOKRICA: stan.hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena = 60, O mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 JEZERSKO: stan.hiša, stara 40 tet, vel. 12 x8m. delno obnovljena, na parceli 489 m2, v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22. O mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ BITNJE: novogradnja dvojčka vel. 9x 11 m v IV. gradbeni fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena = 33, O mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 ŠKOFJA LOKA: na parceli 2.600 m2, leta 96 prenovljena, razgiban tloris, 3 stanovanja. skupaj 240 m2, mirna lokacija, cena = 88, O mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 HIŠE KUPIMO KRANJ - okolica, kupimo novejšo hišo, lahko tudi v gradnji, na parceli 700-1000 m2 IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 Kranj z okolico: za znanega kupca kupimo novejšo hišo do 57 mio. hitro plačilo. FRAST. d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198 V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 37 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 1, Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 LESCE » okolica; takoj prodamo polovico starejše hiše, 100 m2 (trisobno stanovarv je), s posebnim vhodom, potrebno obnove. Vašo nepremičnino tahko vzamemo v račun. Kupec ne plača provizije. Cena 10 mio SIT. SVET RE. d.o.o., Lfubljani, •nota KrwJ. Nizorjavi al. 12, til. 04/28 11 000:041 744 709. LOKALE PRODAMO Kranj, prodam prostore za pisarne, 2x80 m2,1. 35,1. nadst., cena: 1.200 EUR/m2, TRIDA NEPR. Na skali 4 Kranj, 04 2363 388, 041 920 062_ MEDVODE - Blagovni center Medvode, 29, 90 m2, I. nadstropje, trgovski fokal. Cena: 13.000.000, 00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p Škofja Loka Tel. 041 428 958, 04 512 51 22. ■ RADOVUlCA: 23, 52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mirno storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000, 00 SITALP-DOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16. www.alpdom.si ŠENČUR, obrtno poslovna cona, novozgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2, opremljen z vsemi priključki, tremi parkirišči ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49. 7 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 Na Bledu prodamo ali oddamo (samo gostinski del cena 360.000 SIT/mesečno) zelo dobro obiskano gostilno s tradicijo renovirano I. 1996 v izmeri 140m2, terasa. Objekt Ima tudi 4sobe s kopalnicami in stanovanje vse skupaj v Izmeri cca 500m2 ter 1200m2 zemljišča. Cena z celotnim inventarjem 78 mil sit ali po dogovoru. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled. Tel.:(04) 5745 444. LOKALE ODDAMO Šenčur: oddamo novo poslovno stavbo za različno poslovno dejavnost, dokončanje prostorov po vaši želji. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 RADOVUlCA, pritlični lokal z izložbo. 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu več lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 SlT/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 Kranj: 50 m2 v pritličju objekta za različne dejavnosti, obnova 02. cena = 100.000, 00 SlT/mes. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj: 58 m2 v nadstropju objekta za raz-ične dejavnosti, obnova 96. cena = 1.428, 00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, ANGLEŠČINA, ŠPANŠČINA, SLOVENŠČINA-tečaji (tudi za podjetja), poletni tečaji, individualne ure, KAKOVOSTNO, UGODNO! Švicarska šola, Pot v Bitnje 16. Kranj, tr 04/23- 12-52 0 4294 KUPIM Odkupujemo vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju. V 041/721-637, 53-06-555 3379 Torek, 13. aprila 2004 MALI OGLASI / info@g-gias.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN BAKER. ALUMINIJ, ROSTFREI, ALU in bakreni PROFIU ter KABU, odkupujemo in odpeljemo, plačilo takoj, tt 031/711- 248 4226 Kupim manjšo količino SLAME ballrane. tr 252-69-12 4500 Kupim kombinirani BRUSILNI STROJ za bnjšenje rezil za les. tr 051 /202-229 4535 Kupim spomladanski ČESEN za sajenje. IT 031/671-697 4S92 Kupim ali najamem nezazidljivo zemljišče , travnik ali gozd. It 031/667-440 4593 MOTORNA KOLESA Prodam MOTORNO KOLO GILLERA 50 CCM, cestno terensko, 1. lastnik. IT 20-45-357 4556 OBLAČILA " OBHAJILNE in POROČNE OBLEKE dobi-te v poročnem salonu VERITAS v centru Kranja. Maistrov trg 11. It 202-41-58 4385 Prodam dekliške čevlje za prvo sv. obhajilo , Št.34. tr 041 /241 -947 4492 Prodam BIRMANSKO fantovsko obleko, št. 92, črne barve z bordo srajco. It 25- 55-900 4526 Prodam 2 DELOVNA KOMPLETA za kuharje št. 46, nerabljeno. 9 59-49-153 4559 FANTOVSKO OBLEKO, srajco in čevlje za prvo obhajilo, ugodno prodam, tt 25-27-300, 031/635-369 4580 OTR. OPREMA V komisijsko trgovino v Radovljici sprejmemo posteljice, previjalne mizice, avtosede-že in vozičke, tt 041 /989-393 3375 Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK CAM. ff 233-29-20 4475 Prodam lepo ohranjen OTROŠKI VOZIČEK - Monbebe, globok, temno moder, rabljen 5. mes., cena po dogovoru. iT 041/269-323 4502 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK z velikimi kolesi, tr 23-23-095 • 4519 PRIDELKI JABOLKA in JABOLČNI SOK lahko dobite pri Markuti, Čadovlje 3, Golnik, tr 256- 00-48 4062 Kakovostne sadike iglavcev za žive meje -TISA in THUJA, SMARGD (cipresa), domača pridelava (ni uvoz), dobite v drevesnici Tušek, Vodice nad Ljubljano tr 01/832- 41-86 4237 Prodam balirano SENO v okroglih balah, tr 01/83-24-104 4511 Prodam nekaj silažnih bal SENA ter jedilni krompir, g 252-62-61_^ Prodam nebalirano SENO. tr 041/378- 789_4529 Prodam seno. Bukovica tr 031/245-415 Prodam drobni KROMPIR. IT 041/505-183 . 4549 Prodam SENO. Pot na Močila 11, Križe Prodam KROMPIR karlinfort, lanski uvoz. tr 25-03-060 4576 PODARIM RADA BI DOBILA TIGRASTEGA MUCKA, STAREGA 4-5 MESECEV, tr 233-18-40 4499 Podarim TER. PEČI in POHIŠTVO. tP 512-09-42 4522 Podarim starejši ŠIVALNI STROJ SINGER. tr 513-12-13 zvečer 4534 POSESTI PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7, 5 mio SIT. SVET RE d.O.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela. CENA: 10, 5 mio SIT. SVET RE d.0.0., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Strahinj; 750 ali več m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000, 00 SIT/m2. SVET RE d.0.0., Ljub-Ijana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11, 9 mio SIT. SVET RE d.0.0., Ljubljana, Enota Kranj, tel, 04/28 11 000._ TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 3.540; 00 S!T/m2. SVET RE d.0.0., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ MAVČIČE, bližina - večji kompleks stavbnih in kmetijskih zemljišč zemljišč s hišo in gospo.poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj - 71, 4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700_ TRŽIČ, stavbna parcela za poslovno-trgov-sko dejavnost cel.8.660 m2, cena -21.420, 00 SIT/m2. K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj z okolico, kupim 2AZIDUIV0 PARCELO. Takojšnje plačilo, tr 040/413-281 Hotemaž - Preddvor na robu naselja, prodamo zazidljivo parcelo, površine 712 m2. Agencija Vitraž d.0.0., Slovenčeva 95, Ljubljana, tr 041/676-555_^ V okolici Kranja oddam zemljišče za vrt. tr 070/220-701 4501 V bližini Vodovodnega stolpa v Kranju prodam 1092 m2 zazidljive parcele. IT 041/236-634 4566 ČIRČE, HRASTJE, PREBAČEVO - kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča IDA d.0.0., PE Planina Öb. Kranj, 04 2351 000, 041 331 886_ V bližini Kranja do 15 km kupim za znano stranko manjšo kmečko hišo z nekaj zenv Ijišča; TRIDA NEPR. Na skali 4 Kranj, 04 2363 388, 041 920 062 ; KRANJ - OKOUCA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo. 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - okolica, kupimo od 700 m2 do 1000 m2 veliko zazidljivo parcelo, plačilo takoj. IDA d.0.0.. 04 2351 000, 041 331 886_ Za znanega kupca iščemo zazidljivo parcelo, 800m2 - 1200m2, lokacija: med Škofje Loko in Jeprco. ABC d.0.0.. Tivolska 48, Lj., 040850000 POSLOVNI STIKI Kratkoročni krediti od 100.000 SIT v eni uri. tr 531-48-39, 070/302-014, Gorfin, d.0.0., Kranjska cesta 4, Radovljica 3434 POZNANSTVA 43-letni samski moški želi spoznati urejeno resno žensko, tr 041/315-453 4520 RAZNO PRODAM Prodam bukova DRVA. tr 031 /236-854 4510 Prodam suha bukova razžagana DRVA in njivsko prst. tr 031/561-707 4512 Ugodno prodam fantovsko temno modro OBHAJILNO OBLEKO in PVC okno. 031/213-304_^ 4 Liguster sadike za živo mejo prodam. ® 53-18-314, 031/370-428 4521 Prodam 1000 kg baliranega SENA in bočno kosilnico Mortl. tr 031/817-374 4536 Prodam kakovostna OMELA za pometanje krušnih peči negorljiva, tr 01/83-23-107 Žnidar 4555 Prodam rabljeno OPEKO - FOLC, hlevski gnoj in late. ® 031/676-235 4557 FIŽOLOVKE raznih dolžin prodam, možna dostava, tr 51-88-063, 041/498-527 Prodam VRTNO GARNITURO miza + 2 klopi z naslonom, masivni les, kovinsko podnožje, tr 041 /697-501 4567 DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tr 041/718-019 4582 RAČUNALNIŠTVO Prodam rabljen barvni TISKALNIK EPSON STYLUS/COLOR 640, zraven priložim še originalno zapakirane barvne barve, vse skupaj za 10.000 SIT. tr 041/33-55-39 Prodam PLAYSTATION II, mod čip in dodatki, 4 igre, daljinec za DVD, cena 50.000 SIT tr 594-62-14 od 12 do 17 ure 4590 STANOVANJA ODDAMO Najmanj za eno leto oddam v najem GARSONJERO na Planini I, 1. nads. tr 041/816-528 _^ Oddam 2-sobno STANOVANJE 65 m2. tr 36-14-735 4546 KRANJ - PLANINA oććkm 1-sobno stanovanje 30 m2, novogradnja, pritličje, neopremljeno, najemnina 50.000 SIT, vseljivo 1.6.04. tr tr 031/442-086 4573 Oddam opremljeno GARSONJERO, 45 m2. tr 041/751-220 4537 KRANJ - Bitnje - dvosobno v hiši, 60m2, opremljeno, najemnina 60.000, 00 SIT + stroški, varščina, vselitev možna s 01.04.2004 IDA d.0.0., PE Planina 03. Kranj. 04 2351 000. 041 331 886 Radovljica vila bloki oddamo prenovljeno in na novo opremljeno stanovanje 37m2. Cena 60.000 sit + stroški. Bled alpski bloki manjše 2ss stanovanje 45m2. cena 60.000 sit, 2. 5$s v bloku cena 60.000 sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C, 50. Bled,Tel.:(04) 5745 444. STANOVANJA KUPIMO Kupim dvosobno STANOVANJE v naselju Podlubnik - Škofja Loka. tr 031/525-751 KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove, Mike & Co. d.0.0.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, vww.mike-co.si Za znano stranko takoj kupim 2-sobno ali manjše stanov, v pritličju v Kranju in garsonjero; TRIDA NEPR. Na skali 4 Kranj, 04 2363 388, 041 920 062_ KRANJ. ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA. BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj IDA d.0.0., PE Planina 03. Kranj. 04 2351 000, 041 331 886 Za znanega kupca iščemo garsonjero v Škofji Loki. najraje v Groharjevem naselju. ABC d.0.0., Tivolska 48. Lj.. 040850000 Za znanega kupca iščemo manjše stanovanje do 12 mio SIT. Lokacija: Kranj, Škofja Loka, Tržič. ABC d.0.0,, Tivolska 48, Lj., 040850000_ KRANJ: kupimo TRISOBNO STANOVANJE za znano stranko s hitrim plačilom. FRAST, d.o.o Šuceva 27. 041/ 366 896 KRANJ : KUPIMO enosobno STANOVANJE V SLABEM STANJU, GOTOVINA. FRAST, d.o.o Šuceva 27. 041/ 734 198 PLANINA: kupimo 2+2-SOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/734 198 MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TR-ŽIČ: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE za kupca z gotovino. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198 Za znani stranki kupimo dvo in trisobno stanovanje v Kranju! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 V Radovljici kupimo enosobno stanovanje na Cankarjevi ali Prešernovi. NEPREMIČNINE; TRG BLED, d.0.0., PREŠERNOVA C. 50. Bled. Tel.:(04) 5745 444. Na Bledu na mirni lokaciji za znano stranko kupimo manjšo hišo z vrtom cena do 45 mil sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:{04) 5745 444. Na Bledu za kupce iz tujine kupimo novejše dvosobno stanovanje. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444. STANOVANJA NAJAMEMO NAJAMEM GARSONJERO AU SOBO S SOUPORABO KOPALNICE V KRANJSKI GORI ZA DAUŠI ČAS - REDNI PLAČNIK. tr 041/626-154_^ Iščem enosobno STANOVANJE. ® 051/241-056 4568 A ALBIS, d.o.o. Savska cesta 34, Kranj Poslovanje In upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CONI ¥Rm. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 v Kranju najamem 2,5 - 3-sobno stanovanje za sprotno plačilo, ff 040/583- 027 »S""»^-»' 4581 Za znanega najemnika iščemo 2SS v Lescah, Bledu ali Radovljici. ABC d.0.0., Tivolska 48, Lj., 040850000 Za znano stranko najamemo (dolgoročni najem) 1 ali 2 SS na lokaciji Cerklje, Šenčur, Visoko ali Preddvor. ABC d.0.0., Tivolska 48, Lj., 040 85 00 00. Kranj, Šoriijevo naselje, okolica, garsonjere, enosobna stanovanja in dvosobna stanovanja takoj najamem za znane najemnike. Planova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Strazišče 23 15 600, 041/774 101 STAN, OPREMA Novo KUHINJO prodam, tr 031/50-46- 42_3904 Podarim masivno OMARO. tT 031/855- 56 8 4326 SPALNICO črno, rabljeno, prodam za simbolično ceno. tr 031/644-986 popoldan ŠPORT Ugodno prodam ROLERJE ROCES št. 43. tr 233-29-20 4476 Prodam ohranjen ORBITREK (mistral) za 25.000 SIT V 25-65-019 Sandi 4513 Prodam LOK - GOLI In opremo za lokostrelstvo. tt 031/572-530, popoldan 4560 Prodam ROLERJE skoraj novi, nastavljivi, št. 30-35, 9:000 SIT tP 513-61-17 4578 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7. Križe V 5955 170, 041/733 709, ŽALUZIJE. ROLETE. LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije. izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v NAJKRAJŠEM ČASU! STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 3475 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč in robnikov, strojni izkopi in odvoz, izdelava betonskih in kamnitih škarp in fasade, tr 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring, d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik 3613 SPLOŠNO GRADBENO PCDJEI^E druib« ta gradbeniityp, inierditng. trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka ATELJE ŠKOFJA LOKA. LOKAL GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE ^ 04/51 92 600 stanovanja@sgp-tehnik.si www.sgp-tehnik.si PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE. NOTRANJE OMETE. ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANAUZACI-JE - DELAMO HITRO IN- POCENI. V 051/354-039, 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo 3665 Prevzamem vsa gradbena dela z materialom ali brez. V 031/442-779, Koigeci Nuha s.p., Struževo 3a, Kranj 3696 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava vseh vrst škarp. izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 01/839-46-14. 041/680-751, Adrovič & comp., Jelovška 10, Kamnik 3945 KROVSKO - KLEPARSKA dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. Brežnjak Zvonko s.p., Šinkovtum 39, Vodice, tr 040/75-42-86 3968 Zaključna dela v gradbeništvu (knauf, fa-saderstvo, slikopleskarstvo, adaptacija stanovanj) - MAVRICA, Maja Zupane, s.p., Vrtna pot 9, Šenčur. « 041/350-161 Gorazd, 031 /678-706 Darilo 3980 Imamo zidarsko in fasadersko skupino. Delamo hitro in kvalitetno. 9 041/288-473, Gradbeništvo Gashi in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj 404i SPLOŠNA GRADBENA DELA - kamnite škarpe, notranji ometi, fasade, tlakovanje dvorišč, zidarska in fasaderska dela z vsem potrebnim materialom za izdelavo, tr 051/415-043, 031/334-374, Gradbenik Oarri in ostali d.n.o., T. Dežmana 10, Kranj 4241 ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, z našim ali vašim materialom. Delamo hitro in poceni. « 041/561-838, Bytyqi-Bene in ostali d.n.o., Stmževo 3a, Kranj ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ELEKTROINSTALCIJ-SKIH DEL V 041 /760-616 4305 Kompletne adaptacije stanovanj in kopalnic, vsa keramična dela, slikopleskarstvo, polaganje laminatov in ostalih oblog. » 23-81-900, 031/379-256, Benjamin jagodic s.p.. Zlato polje 3 c, Kranj 4328 SLO - DOM zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešji in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata, strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Mari^otič Slavko s.p., Suška cesta 28, Škofja Loka, 9 513-40-83,041/806-751 4460 STANOVANJA PRODAMO Planina I, lepa lokacija, prodam enosobno STANOVANJE 41,5 m2, lepo ohranjeno za 11,5 mio SIT tt 040/835-578 4496 KRANJ - CENTER, garsonjera, 28 m2, l.nad., obnovljena v celoti, etažna CK, l.obn. 2003, prodamo za 7, 2 mio sit. Mike & Co.d.0.0. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si PLANINA I - enosobno stanovanje, 41, 30 m2,1 .nads., I.izgr.1960, prodamo za 11, 7 mio sit, Mike & Co. d.o.o. Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172. 031 605-114. vww.mike-co.si KRANJ - PLANINA I, 2ss, 63, 10 m2, 10. nad., leto izgr 1974, prodamo za 15, 8 mio sit, Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, WAAW.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno s kabinetom, 4.nad, 69, 50 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 20 mio sit, Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA III - 2-sobno s kabinetom, 76, 27 m2, 5. nadstropje, leto izgradnje 1987, prodamo za 19, 9 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mikeK:o.si PLANINA II - 2-sobno stanovanje z 2 kabinetoma, VI. nad., leto izgradnje 1984, prodamo za 22 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, wvw.mike-co.si KRANJ - severni del, Iss, 42, 40 m2, 6. nad., t. izgr. 1976, prodamo za 13, 6 mio sit, Mike &Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si MEDVODE - enosobno stanovanje, 37, 41 m2, 1. nad, 1. izdelave 1999, vsi priključki, prodamo za ceno 15 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KAMNIK - 1. 5 ss. P, 50, 18 m2, I. izgr. 1975, prodamo za 14, 7 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si UUBUANA - Šiška. Iss, P, 40 m2, leto izgr. 1940, prodamo za 17 mio sit. Mike & Co. d.0.0.. Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114. vww.mike-co.si Šk. Loka, Frankovo, 3 ss. 73 m2, I. 79. vseljivo 1. 05, cena 14 mil. SIT, TRIDA NEPR. Na skali 4 Kranj, 04 2363 388, 041 920 062 ŽELEZNIKI, enosobno stanovanje. 38 m2, 25 let, 1. nadstropje. Cena 10.500.000, 00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka, Tel. 041 428 958,04 512 51 22. ŽELEZNIKI, trisobno stanovanje. 84 m2, 46 let, pritličje, balkon, velika klet. Cena 14.500.000, 00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka. Tel. 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA, trisobno stanovanje v hiši, 95 m2, 55 let. 1. nadstropje, 250 m2 dvorišča. garaža. Cena 26.700.000. 00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka. Tel. 041 428 958, 04 512 51 22. GORENJSKA REGIJA 040 85 00 00 www.abc.si KRANJ-PLANINA III, dvosobno s kabinetom, 77, 40 m2, II. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, leto izgradnje 1987, cena 19.100.000, - SIT IDA d.o.o., PE Planina 03, Kranj, 04 2351 000, 041 331 886 TRŽIČ - BALOS, garsonjera 13. 50 m2 + 5. 50 m2 kleti, v stanovanjskem bloku, I. 1959, 2. nad., cena 4.450.000, - SIT. IDA d.0.0.. PE Planina 03, Kranj. 04 2351 000, 041 331 886 ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja, prosto le še: 91, 04 m2 v podpritličju s teraso (281.680 SIT/m2) in 45, 45 v pritličju (331.980 SIT/m2), vsi priključki,- prijeten vaški ambient, vselitev julij 2004, več info na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vww.alp-dom.si ZG. GORJE: 45, 9 m2, večje Iss v 2. nadstropju, popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000, 00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvw.alpdom.si ZAPUŽE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju, I. 1999, zastekljen balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo, nova oprema. Cena: 17.000.000, 00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si ZG. GORJE: 55, 85 m2, večje tss v 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000, 00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankaqeva 1.-04 537 45 16, vww.alpdom.si RADOVUlCA: 79, 25 m2, večje 2, 5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica. kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, atrij in terasa, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v apri-Iu/m2: 361.585, 00 SIT, več info na vww.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wvw.alp-dom.si ZAPUŽE: 84, 96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, delno opremljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnica). Cena stanovanja: 24.700.000, 00 SIT, oprema po dogovoru. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si RADOVUlCA: novogradnja, pritličje, 84, 96 m2, dnevni prostor, kuhinja z jedilnico, 3 spalnice, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa, vsi priključki, vselitev: november '04, cena v aprilu/m2: 361.585 SIT, več info na wvw.alpdom.sl ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vww.alpdom.si BLED: center, 90 m2, 4ssv 1. nadstropju, obnovljeno 1987, balkon s pogledom na grad, klet, drvarnica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000, 00 SIT - znižano ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si ATI8J stamira^da ZMlim Z4M». ZE Ljubljana V(^kova 63, Ljut}^a, Tel: 01/530 92 90, 01/530 92 92.041/329179 PROMET Z NEPREMIČNIIIMII NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE vabljeni na: www^z-atiij^i RADOVUlCA: Prešernova, 105, 36 m2, 3. nadstropje/mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, galerija, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04," cena v aprilu/m2: 361.585, 00 SIT, več info na vww.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vww.alpdom.si Škofja Loka, Puštal, I. 1945, 3.5 SS, 96m2. Možnost predelave v 2 stanovanjski enoti ali zamenjave z manjšim stanovanjem. Cena: 20.6 mio SIT ABC d.o.o., Tfvolska 48, Lj., 040850000 Kranj, Savska c., L 1964, 2 SS, 55.1 m2. Cena: 11.7 mio SIT ABC d.0.0.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Kranj. Planina I., 1. 1950, 2 SS, 66.6m2, popolnoma obnovljeno, v zelo urejenem bloku. Cena: 18.5 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Škofja Loka. Tavčarjeva. I. 1998. 2 SS, 55.5m2. Cena: 15.9 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000_ KRANJ - Planina II; 89 m2. trisobno, 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, blok star 23 let. CENA: 18, 5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 88 m2, 2+2-sobno stanovanje, 5. nadstropje, staro 26 let, po sobah parketi, dva balkona, takoj vseljivo. CENA: 18, 5 mio SIT. SVET RE d.0.0., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina HI; 88, 10 m2. nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno 3 sobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje. staro 16 let, takoj vseljivo, luksuzna oprema v ceni. CENA: 22. 5 mio SIT SVET RE d.0.0., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m2,1.1973, cena 15, 3 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 GOLNIK: prodamo stanovanje, 2.nad, 75 m2, adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2,pritličje, I. 71. Cena: 12 mio FRAST d.o.o. Sučeva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896_ PLANINA I: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 44m2, 1. nad, I. 81, adaptirano. Cena 13, 7 mio SIT. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896. vww.frast.si RADOVUlCA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 70 m2. nad. 3/3.1. 84, adaptirano. opremljeno I. 01. Cena: 22, 5 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896 ŠKOFJA LOKA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 75 m2, I. 73, vzdrževano, ZK. Cena: 21 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 KRANJ: prodamo DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v hiši, 65m2. 1.60, delno adaptirano, 1. nad. Cena: 11 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896_ TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 59 m2, I. 64, adaptirano 2003, nad.1/2. Cena: 14 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 47m2, 1.86 2. nad. Cena: 13. 5 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896_ KRANJ: prodamo GARSONJERO, 35m2, 1. 60, delno adaptirano 1.03, pritličje. Cena: 9 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 V novem poslovnem objektu v Šenčurju ob glavni cesti oddam v «najem poslovni prostor za pisarniško ali storitveno dejavnost, nformacije na gsm: 041 644 566 i s { { KRANJ: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE v 4-stanovanjski hiši. 80m2, 2. nad.. I. 60. Cena 16, 9 mio SIT. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, vww.frast.si PLANINA 3: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 82, 3 m2. I. 87, cena 19 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198_ ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, 2. nad., I. 95, ZK. Cena: 14, 3 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, vww.frast.si, klemen@frast.si PLANINA 3: prodamo luksuzno trisobno stanovanje, 88 m2, adaptirano 2000, cena 22mio. FRAST. d.o.o. Sučeva 27, 04/ 23 44 080 041/734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo GARSONJERO, 18 m2, I. 72., terasa. Cena: 6, 5 mio FRAST. d.o.o. Sučeva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 S E AWAY group Navtično podjetje zaposli osebe na delovnih mestih 1. TEHNIČNI RISAR Razpisni pogoji: delovne izkušnje s programom AvtoCAD. 2. RAČUNALNIŠKI OBLIKOVALEC POVRŠIN Razpisni pogoji: delovne izkušnje s programi Rhinoceros in Alias Studio Tools, AutoCAD, UnigraphIcs NX. 3. VODJA NAKUPNEGA ODDELKA Razpisni pogoji: izobrazba tehnične smeri VII. stopnja, zaželjena tudi ekonomska znanja. Nekaj let delovnih izkušenj na področju načrtovanja in vodenja nakupa v mednarodnem okolju. Dobro poznavanje dela z računalnikom (MS Office). Odločnost, motiviranost, samoiniciativnost, učinkovitost. 4. KONSTRUKTOR - inženir za načrtovanje plovil Razpisni pogoji: delovne Izkušnje s programom AutoCAD, zaželjeno tudi: poznavanje programa Rhinoceros in; Alias Studio Tools. 5. MONTAŽNE DELAVCE za montažo plovil Razpisni pogoji: dokončana Oš, zažeijene delovne izkušnje pri sestavi plovil. I Za razpisana mesta je pogoj aktivno j znanje angleškega jezika, zaželjeno ! je tudi znanje drugih tujih jezikov. Ponudbe pošljite najkasneje do 16.4.2004 po pošti na naslov; Seaway Group d.o.o., Pot na Lisice 2, 4260 Bled ali po e-pošti: polona.krmek@seaway.si IZDePLSI Izb^ri.tl • VsasloventkI portal nullh oglatov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov. pregMujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustrte. da vas preseneti)o najnovejil kadrovski oglasi. BrtkanJ# po malih oglasih la nikoli nI bilo tako udobno. SOOELJdEJO: DELO Novici primorske novice VESTNIK .Scaio-^ki TEDNIK Oon)nisKi glas. d o o . Zoisova 1. Krani f t GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KRIŽANKA / jnfo@g-glas.si Torek, 13. aprila 2004 Proizvodnja obutve in trgovina Marjan Fajfar, s.p. Sp. Brnik 36a 4207 Cerklje tel.: 04/25 26 250 Odprto imamo: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure Nagrade: 1. nagrada: nakup v vrednosti 9.000 sit 2. nagrada: nakup v vrednosti 6.000 sit 3. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 sit Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas Pri nas izdelujemo in prodajamo cokle, copate, natikače in sandale. Nahajamo se na križišču cest Kranj - Mengeš in Vodice -Brnik. Rešitve križanke {nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj In vpisano v kupon Iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 21. aprila 2004, na Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. i-.rSoiSB •iT-< .<■' '»'i i v?- S"-.- rv -S'-. T _t-t5 T,.® .i •.■«n-.Ä; ."«1 K'- •"i r. rt v^J •s*. • a«' •1 R^V' A - I J - . Si» --»»i k -x Ä; ••-Aj F"» •• t--*;- - v* I« if't t I rs-r^ 'C '( rcl .i • •v v .3 iO-.-V- »V','-, • > . J • • .rt". > . V.': • I J* čPr. \T( •S .»•i •• •• % - . ....." Is ( ♦«♦•v V/. .vViV 1« « SESTAVIL: F. KALAN NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) DRAG KAMEN w -A. m 'M NAPOVED PRI KARTANJU •i.'-..*? STROJ, NAPRAVA Tt»-:^) J1 t'-. FRANCOSKI CESAR lONAPARTE •.•.-'A- •••A • 1. < > I PRmSK •»•v ' KIRK DOUGLAS ZELENICA V PUŠČAVI ROČKA ZA TEKOČINE « KARAKTER ASKARIS, KOZARA, MARAS, TmKAKA, TROKAR NAŠ PEVEC (M. R.) NAPAD NA ZNANO OSEBNOST ŠEKASTA KRAVA OZNAKA KRANJA GROBO [K)MAČE SUKNO GRŠKI PESNIK (JANIS) GRŠKI JUNAK. AJAS REDKA KOVINA (Yb) PREGOVOR DEL UUB-UANE NEKDANJI KOŠARKAR PETROVIČ ANTIČNO IME REKE GUADiANE V ŠPANUl NUŠA TOME LOVEC NA RAKE NAŠ KANT-AVTOR (JANI) SVOJINA GR. ŠPORT-NI KLUB OSKAR NEDBAL TELESNA STRAST NAŠ PESNIK (LOVRO) PLANOTA V BOSNI SANJAČ ZAVITEK, ZAVOJČEK VESLAŠKI PRIPOMOČEK PALESTINSKI VODfTEU (JASER) ŠPORTNA JADRNICA DIPLOMAT SKO PRED-STAWIŠTVOl POUSKA REKA ANG. NOGOMETNI KLUB RJAVO-LASKA \ V OTROŠKA GUSTA, ASKARIDA MOTNJA, HIBA PRISTAŠ MIROV-NIŠTVA SIMBOL ZA SELEN OKUS VINA PO KISLEM Ti'. ' — <' V . .a: . I ■ ' t'v* ' > ^ I > ' K/. I I VRŠILEC ANKETE s». I • % DARILO, POKLON NiZEK ŽENSKI PEVSKI GUS IGLA ZA JEMANJE TELESNIH TEKOČIN RALNA ZEMUA GLASBENA ZVRST Z JAMAJKE ZG. DEL STOPAU ŽELEZOV OKSID NAOČNIKI ZDENKO ULEPIČ DUHOVNIK VEZNIK PEVEC JUNKAR KOŽNO VNETJE P0TRDH.0 OUSTREZ-NOSTI IZDELKA BOJAN ADAMIČ SILOVTT TROPSKI VETER ŽIVALSKI POROD REKA V RUSUl BES BESEDNI NAGLAS, OSTRIVEC GORENJSKI GLAS BOLEZEN Z OSTRIMI BOLEČINAMI V KRIŽU DEUVEC NA UDARNIŠKEM DELU PRED LETI 'ULARNA AM. POP SKUPINA LITERARNA JUNAKINJA KARENINA OSREDNJI DEL KOLE-SAZOSJO 7 IN HERCEGOVINA ZABAVIŠČE ZVRTI. UAKI MESTO V SV ITALUl, VIDEM DRVARSKO ORODJE TINKARA KOVAČ DEL SKELETA MESTO IN PROVINCA V TURČUI PISATEU DUUN OČKA MOSTIČEK KRAJ PRI POREČU ČISTILO ZA KOŽO IZREDNA LEPOTA ANATpLU (KRAJŠE) KjRALKA LOLLO-BRIGIDA FRANCE ROTAR PTIČ (POGOV) ŠKANDAL METUU Z ZNAKI OČESCNA KRIUH NEKD. IZDELOVALEC VRVI v t:-- lt.- - » -^ J. - " ' I. L**',.» k^Xi . v.'. > ^ . . - -^SB^BZC • <: v •. - ' . v, » — • .'I • ^ < . *■ .-.Va- • I. ' - I. > ^ - > ' • ' i ^ . s. ' . • . , ■ . 5 ^ •• ' .«t ■M. ^ » , a m .C u« ' t J' NAJVEČJE JEZERO V JUŽNI AMERIKI FRANCOSI PREPROG. .v it. .Ml« • t-v r-' t p v ..J, t : \ A . • < - ZODIA-KALNO ZNAMENJE RISTO SAVIN PREDSEDNIK PZS (FRANC) IGRALEC FURUAN 4 9 10 13 14 15 16 f 17 18 1 jl9 20 21 22 23 24 25 26 > 27 26 29 30 31 ¥ •ii Torek, 13. aprila 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Stražišće, garsonjera - 35 m2, hiša 50 let, pritličje, obnovljeno, vrt. Cena 9 mio sit. Prodam. Pianova nepremičnine, Špela Ško-fic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041/774 101 Stražišče, enosobno stanovanje 37 m2, blok 14 let, 3. nadstropje, priključki, garaža Cena 11. 9 mio sit. Ugodno prodam. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva C. 2. Stražišče 23 15 600, 041/774 101_ Stražišče, dvoinpolsobno stanovanje - 55 m2, v hiši 60 let, pritličje, novo, prazno. Cena 13 mio sit. Prodam. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva C. 2, Stražišče 23 15 600, 041/774 101 Stara cesta, dvosobno stanovanje 55 m2, blok, pritličje, priključki, prazno. Cena 11,7 mio sit. Prodam. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041/774 101 Kranj, mestno jedro, v pritličju novejše hiše (stara 12 let), prodamo 2 - sobno stanovanje-64 m2, potrebno finalnih del. Cena: 14 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šor-lijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730; 041-429-330; vww.inf-ing.si Kranj, Zoisova ul., prodamo 2-sobno stanovanje v 3/4, 35 let starega bloka. Stanovanje ima 55, 5 m2, je adaptirano.Cena: 15, 6 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d,o.o., Šorlijeva 11, Kranj; tel: 04-236-2730; 041-429-330; VMW.inf-ing.si Naklo - Cegelnica, prodamo večje 3-sob-no stanovanje s kabinetom - 110 m2 v pritličju 37 let stare hiše. Stanovanje je delno adaptirano. Pripada mu še 60 m2 ogrevanih kletnih prostorov z garažo in caa 350 m2 dvorišča in vrta. Cena:- 23 milj. Sit. Cena je lahko nižja na račun manjše parcele. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11. Kranj, tel: 04-236-2730; 041-429-330; www.inf-ing.si. Bohinjska Bistrica prodamo dvosobno stanovanje 48, 6 m2. III. nad. letnik 1971 cena 12 mit sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444. HRUŠICA prodamo manjše obnovljeno trisobno stanovanje I 1950. v velikosti 63m2. Cena po dogovoru, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled. Tel.:(04) 5745 444. KRANJ - 3 SS 72, 9 m2 v 4. nad., letnik 1989, cena = 14, 7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - 3 SS 81 m2 v 2. nad., letnik 1964, cena = 19, 3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Planina I - 3 SS 77, 6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon. cena « 16, 5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRZIČ:stan. 34, 84 m2 s kletjo v 1. nadstropju hiše, obnova 2000, v stan. je najemnik, cena = 3, O mio SIT DUPLJE: 3 SS82 m2 vvečstan. hiši, z garažo 14, 00 m2 in teraso 40 m2, letnik 2003, cena = 26. O mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, Preska - 3 SS 87. 4 m2 v 4. nad., letnik 1985, 2 balkona, cena = 16, 4 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. oZ 202 13 53, GSM 051 320 700 TURISTIČNE STORITVE Hotelske in apartmajske nastanitve na Hr-vaškem in v termah Čatež v maju po zelo ugodnih cenah. V 040/65-13-01, www.unika-pocitnice. net 3827 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi re-zervni deli, odkup avtomobilov, tt 50-50- 500 4396 Prodam malo rabljene letne GUME na alu platiščih dim 165/65 R13. V 041/479- 681 4472 Prodam GUME 185-14-60, 175-13-70. 165-13-80. V 23-57-540 4507 Prodam LETNE GUME CONTINENTAL 165/70 r 13 7ST s platišči za škodo felici-ja, rabljene in snežne verige, ir 041 /979- 32 1 4528 Po delih prodam SEAT CORDOBA, I. 96, in GOLF Hi L 93. IT 031 /629-504 4542 Ugodno prodam LETNE GUME 195-60 r 14 Atiro carat, tr 233-25-37 4586 VOZILO KUPIM OSEBNI AVTO OD L 94 DAUE, LAHKO POŠKODOVAN, V OKVARI 02. V KAKRŠNEM KOU STANJU, GOTOVINA TAKOJ. tP 031/343-965 aoso Najugodnejši odkup karamboliranih vozil odi. 95 dalje. «01/42-61-315, 041/614-013 3474 AVTO - KARAMBOURAN. tudi totalka, kupim in nudim največ. It 031/770-833 4319 Bratov Prnpfotnik iO. 4202 N--«' 4563 MERCEDES C 280 I. 95, črne barve, daljinsko zaklepanje, klima.... tr 041/419- 4571 Prodam RENAULT MEGANE COUPE 1.4 16 V, I. 00, 61.500 km, 2. lastnica, klima, druga dodatna oprema, reg. 2/05, rumene barve, garažiran, cena 1.880.000 SIT. U 041/357-807 Lucija»3"fa>*-»'_^ R5 prodam za simbolično ceno. If 041 /895-458 »Sbb»ri..i_^ Oldtimer ŠKODA KUPE, prodam, tr 041/895-458 »S'*^"_^ Prodam ŠKODO FAVORIT, 1.93. W 250- 32-20 4589 ZAPOSLIM Redno zaposlimo dekle za pomoč v strežbi in kuharja, tP 031/325-442, Pavlin Dare s.o.. Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, Žabnica ' 3703 Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA in delavca brez izobrazbe. 9 041 /742-887, Če-bašek Janez, s.p., Prebačevo 62. Kranj Redno zaposlimo zidarja in tesarja. ® 041/634-660, Forum, d.o.o., Suha 56, Kranj 4096 Zaposlimo mlajšega upokojenca-ko za občasno delo v trgovini. ir 041/621-420, Venera shop, d.o.o., Zg. Jezersko 82. 4218 V SPOMIN Kogar si imel resnično rad, ta ne umre. Samo zelo, zelo daleč je... Mineva že tretje leto, odkar je odšel od nas dragi RUDI KOCIJANCIC mi Hvala vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi i\jegovi VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo. ® 041/614-722, Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj 4229 Iščemo ŠOFERJA vlačilca za vožnje po Sloveniji. TP 040/795-007, Kimovec Anton, s.p., Zg. Brnik 109, Cerklje 4238 Iščem izvajalca del - zamenjava lesene strešne konstrukcije. Tf 041/845-792 Zaposlimo nove sodelavce: ste resni in komunikativni ter vam napredovanje in zaslužek ni tuje. tr 04/23-82-898, 041 /805-037, N & M. Nina Pečnik k.d., Kidričeva ul. 12, Kranj 4291 Iščemo dekle za delo v dnevnem baru, starost do 35 let. Tt 041/347-481, Bar promil, Podreča 55 a, Mavčiče 4295 Picerija zaposli kuharja - picopeka, zaželene izkušnje, možno tudi honorarno delo. 041 /624-994, GostinsWo Dante. Riklije-vac. 13, Bled 4299 Delo dobi simpatično dekle za delo v dnevnem baru, dobro plačilo, ts 040/651-605, Igor Šavs, s.p., Zg. Bela 8, Preddvor 4306 Zaposlim dekle, kuharja in picopeka za delo v dnevnem lokalu, redno ali honorarno. IT 041/570-937, Bojan Brišnik s.p.. Klanec 38, Komenda 4310 Zaposlimo simpatično dekle za pomoč v strežbi. V 041/632-486. Zima d.o.o., Žirovnica 59, Žirovnica 4332 Zaradi povečanega obsega dela v poslovni enoti Kranj vabimo v svoj krog nove sodelavce za telefonsko svetovanje in trženje. Od vas pričakujemo komunikativnost in smisel za delo z ljudmi. Izkušnje niso potrebne. Ponujamo prilagodljiv delovni čas. izobraževanje in stimulativno nagrajevanje. Prošnje pošljite na naslov: Prešernova družba, Opekarska 4a, Ljubljana ali pokličite na v 04/201-06-85_4489 Zaposlim KV MIZARJA, -ff 25-31-007, Beli gaber, d.o.o.. Visoko 93, Visoko 4353 Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije za prevoze v zahodno Evropo, tr 041/629-854, 01/833-20-78, Jerman Jernej s.p., Zapoge 40, Vodice 4379 Restavracija v Ljubljani zaposli KUHARJA in POMOČNIKA kuharja. Začetek dela takoj. tP 041/747-601, F.T d.o.o., Trubane-va 23, Ljubljana 4482 Za picerijo in špagetarijo v Kranju iščemo picopeke in kuharje oz. pomočnike kuharjev. tP 031/521-446, F.T d.o.o., Trubarjeva 23, Ljubljana 4483 ščemo KV KUHARJA za določen čas. Vse info, na tP 57-47-607, Beravs Franc s.p., Grajska c. 61, Bled 4490 DEUWCA pri predelavi plastike zaposlimo. Pogoji: ustrezne delovne izkušnje in poznavanje tehnologije brizganja. Pisne ponudbe na: Košan d.o.o.. Hosta 7, Škofja Loka 4541 Septembra iščemo varstvo za enoletni dvojčici na našem domu. ® 23-32-803 Iščemo pastiria živine - drobnice v Fužinar-skih planinah, čas VI.-IX.. tP 572-34-27 MESAR, najraje pripravnik, urejen, starost do 35 let, iz okolice Lesc, dobi delo. ff 041/721-556, Mesarija Mlinarič d.o.o.. Železniška 1, Lesce 4583 Delo v strežbi v baru na Bledu dobi več simpatičnih deklet. Za delo v baru v Kranju pa iščemo simpatično dekle za strežbo. Đ 041/723-833, Perne Marija s.p., Delavska 65, Kranj 4594 Zaposlim NATAKARICO za delo v piceriji v Kranju. tP 040/307-404, Picerija Silvester, Čirče 39, Kranj»Ö"»»»^«' 4595 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem kakršno koli delo na domu (sestavljanje. lepljenje, rezanje, pakiranje...). Đ 041/341-333 4487 MASERKA klasične telesne masaže in refleksne masaže stopal išče zaposlitev. tP 040/870-013 4493 ELEKTROTEHNIK telekomunikacij išče službo, primerno izobrazbi, inštrukcije, prevajanje angleščine, tP 20-45-275 Igor 4495 Prodam PRAŠIČA cca 100 kg ali polovico. ® 041/551-970 4474 Prodam 8 dni starega ĆB BIKCA . Teneti-še 1, ® 041/341-420 4477 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 me-sece. g 041/353-708_4^ Prodam BIKCA starega en teden. tP 031/850-370 4503 Tri TELIČKE simentalke stare do 10 dni. A kontrola, prodam. ® 572-02-03 4505 Prodam KRAVO simentalko pred telitvijo in 3 mesece brejo telico simentalko. Đ 232-64-63 Eržen 4508 Prodam ZAJCE. tP 596-23-46 4533 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tP 041/724-144 4445 Prodam bovško srnastega KOZLA in KOZO s kozličem. tP 031/297-004 4538 KONJE vzamem v oskrbo ali oddam bokse. Možen izpust, jahanje, prepust, izredna lokacija. tP 041/706-526 4548 Prodam BIKCA za nadaljnjo rejo, BBP pasme, težkega 180 kg. ff 041/350-188 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 mesece. It 041/356-046 4654 Prodam 30 kg in 110 kg težke PRAŠIČE. W 25-95-600 4558 Prodam 10 dni starega ČB BIKCA in rdeč jedilni krompir. S 031/229-857 456r Prodam TELETA mesne pasme, star 2 meseca. ® 580-12-78 4572 Prodam ŽREBICO staro 14 mesecev in ZAJCE orjaške lisce. tP 031 /248-021 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVEDO KRAVE, TELETA, g 041/650-975 Kupim mlado KRAVO po teletu. 'S 23-10836 Kupim BIKCA simentalca, starega 3-5 me-secev. tP 031/553-357_4^ Kupim mlado KRAVO simentalko. O 595- 82-62 4527 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. Đ 533-80-47 4562 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. •Đ 031/568-140 4574 ZAHVALA Ob prezgodaj sklenjeni življenjski poti se ob izgubi NIKOLAJA BEVKA 1942 - 2004 od katerega smo se poslovili dne 31. marca 2004 na pokopališču Zg. Bitnje pri Kranju, iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, družinskim in drugim prijateljem, sodelavcem in delničarjem Iskraemeca, poslovnim partnerjem, upravam in nadzornim svetom družb, posameznim gospodarstvenikom ter političnim somišljenikom, ker ste ga spremili na njegovi zadnji poti in ga obsipali s cvetjem in svečami. Iskreno se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, ustna in pisna. Hvala tudi govornikom na njegovi zadnji poti ter pevcem. Še enkrat se prof. dr. Dolencu, dr. Preglju ter celotnemu osebju nevrokirurškega oddelka Kliničnega centra Ljubljana in dr. Zwittru zahvaljujemo za nesebično pomoč. Iskreno se zahvaljujemo prof. dr. Debeljaku ter sestram in drugemu osebju pljučnega oddelka Bolnišnice Golnik - Kopa, ker ste v njegovih zadnjih trenutkih storili vse, kar je bilo v vaši moči. Iskrena hvala tudi dr. Barbari Prosen. Pozabili ga ne bomo nikoli, ker naprej živi v nas. v Zena Kuka, hči Nina In sin Jure / SPOMIN - edini, ki ostane nam vsem, - edini cvet, ki ne ovene, - edini val, ki se ne razlije, - edina luč, ki ne ugasne. (Urša) V SPOMIN NINI 13.04,2003 - 13.04.2004 Naj nam boleča leta, ki prihajajo, ne izbrišejo lepih spominov, stkanih v ljubezni z NINO. Naše vezi bodo ostale v spominih prepletene z bolečino in trpljenjem, vse dokler se ne bomo zopet srečali .... POGREŠAM TE - MOJ SONČEK! TVOJ ROBI V SPOMIN Pred 10 leti le je kruta usoda prezgodaj iztrgala iz naše sredine MARUO FURMAN - MINCO Življenje človeka, ki deli ljubezen in dobroto svojim bližnjim in ostalim ljudem, ima smisel in la živi. Hvala vsem, ki se je boste spomnili in ji namenili lepo misel v spomin. VSI NJENI E?w leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, dan in noč večna lučka ti gori, v spomin za vse veČne dni. V SPOMIN Včeraj, v ponedeljek, 12. aprila, je minilo žalostno leto, ko nas je za pustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, tast in stric FRANC KEJZAR Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Železniki, april 2004 OSMRTNICA v Žalostni sporočamo, daje kljub neizmerni volji do življenja, v boju z boleznijo omagala naša v CIRILA KOVACEVIC roj. Zupan Pogreb bo danes, v torek, L^. aprila 2004, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 11. ure dalje v mrliški vežici v Žalujoči: mož Arif, hčerki Bernarda in Vesna, sestre, brat in vse sorodstvo Kraixj, 8. aprila 2004 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si KAKŠNO vg&ME IW^Vo L6Toi. A KA 3 SMe^* ? « • . , ) VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo M TOREK od 3 do 7 °C SREDA od3°C do 9°C ČETRTEK od 0°C do 12 ^C Danes, v torek, bo oblačno. Padavine bodo postopno ponehale. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 800 in 1000 metrov. Jutri, v sredo, bo pretežno oblačno in suho. V četrtek bo sončno in malo topleje. V Tržiču se je ohranila šega ragljanja v velikem tednu. O tem verskem izročilu priča tudi razstava v Kurnikovi hiši Tržič - Tržiški muzej je pripravil razstavo Ragljanje v Tržiču in zgibanko o tej šegi, ki sodi v čas velikonočnih praznikov. Z njo obuja del preteklosti in se navezuje na sedanjost. Mladi fantje še vihtijo raglje po mestnih ulicah. Cerkveni zvonovi so utihnili na veliki četrtek v spomin na dan, koje "umrl Bog". Namesto njih se je oglasila velika raglja, ki je oznanila začetek posta. Ragljanje je bila zlasti navada v Tržiču, kjer v zvoniku niso imeli stolpne raglje. Pred cerkvijo so se zbrali dečki z ragljami in po ulicah naznanjali čas molitve. Med raznovrstnimi ragljami so posebej zanimive tiste, ki so imele obliko kiiža. Taksno rag-Ijo hrani tudi Tržiški muzej, je med drugim zapisala višja ku-stofiinja Tita Porenta v zgiban- Gimnazijci v Španiji v Skofja Loka - V sklopu projekta Comenius so škofjeloški Gimnazijci letos pripravili raziskovalno nalogo Zdrava hrana, zdrava mladina ter Medija in hrana. Tokratni gostitelji predstavitev so bili Španci. "Lotili smo se kruha. Ugotovili smo, da ima vsaka država svoj kruh. Nato smo predstavili obdelovalne površine ter posneli peko domačega kruha na kmetiji," so nam o letošnjem projektu povedali škofjeloški Gimnazijci. Aljaž Hafner, Jernej Andre-uzzi, Jošt Kokalj, Manca Peter-nelj, Maja Alibegovič (vsi 2. letnik) in Miha Jereb (3. letnik) so se pred dnevi že vrnili iz Španije. kjer so predstavili tudi vpliv oglasov na njihovo prehrano. Boštjan Bogataj LOTO Rezultati žrebanja 15. kroga Igre na srečo 11. aprila 2004 Izžrebane številke: 4, 5, 9, 12. 13, 20, 32 in dodatna 31 Izžrebana Lotko številka pa je: 116852 V 16. krogu za sedmico '105.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 23.000.000 SIT ki Ragljanje. Povzela je zanimivosti iz knjige Nika Kureta Praznično leto Slovencev, v kateri razlaga razširjenost ragelj po Sloveniji in njihovo različno poimenovanje. Brenča, ropotec, drglja, klepetalo, škrtača so najbolj pogosta imena, Tržičani pa govorijo le o ragljah različnih oblik. "Na razstavi predstavljamo ragljo na kladivca iz leta 1938, ki jo je podaril muzeju Tine To-mazin. Se starejša, verjetno več kot sto let, je mala raglja. Zraven sta še raglji na križ; prvo je Novorojenčki Minuli teden je Gorenjcem prinesel 30 novih prebivalcev, med njimi 18 deklic in 12 dečkov. V Kranju se je rodilo 20 novorojenčkov, med njimi 12 deklic in 8 dečkov. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.990 gramov, najtežji pa deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.320 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 10 novorojenčkov, med njimi 4 dečki in 6 deklic. Najlažja je bila deklica, kije ob rojstvu tehtala natančno 3 kilograme, najtežji deklici pa se je tehtnica ustavila pri 3.960 gramih. Danes izšla Kranjčanka JČANKA /a bvU/HMiM.i'* Brezplačno za občane in občanke Mestne občine Kranj PDI IM powüAauO ^ommt HfAiHu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radlokranj@radio-kranj.sl Spletna stran: http://wvm.radlo-kranj.si NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Trziske ragljače že nekaj časa vodi Janez Primožič (prvi z desne) Čokoladna in prava jajca Radovljica je bila v soboto popoldne precej prazna. K temu je pripomoglo slabo vreme in tudi velikonočni prazniki. Naleteli smo na redke posameznike, še to največ na turiste. Povprašali smo jih, kako praznujejo veliko noč - če jo, kako se pripravljajo nanjo, je barvanje velikonočnih jajc poseben dogodek in kolikšen je moški del sodelovanja pri tem. Vesna Goreč, Radovljica: "Prihajam iz Kanade. Rojena sem tu, vendar že nekaj časa živim v Kanadi. Tu imam starše in sem na obisku. Oni se ukvarjajo z veliko nočjo. Običaj poznam, vendar v Kanadi bolj poznamo velikonočne zajčke." Janez Demšar, Lancovo: "Praznujemo veliko noč. Tre- nutno sem na sprehodu. Pri nas na Lanco-vem imamo žegnanje okoli ene, v Radovljici šele ob treh. Tako da prihajam ravno od žegnanja. Tudi jajca sem pomagal barvati. To smo počeli danes zjutraj. V ponedeljek pa grem Brezje, ker tudi "pritrkujem", tako da bo moj velikonočni ponedeljek kar bolj delaven." Frenk Bevc, Radovljica: "Pirhe smo delali včeraj zvečer, vendar se je s tem bolj ukvarjala žena. Pa otroci." Gail Peggie, Škotska: "Velike noči ne poznam. Mislim, vašega običaja ne poznam. Pri nas imamo velikonočne zajce in čokoladna jajca. Pretežno se stvari odvijajo na velikonočno nedeljo. Vse se predvsem vrti okoli velikih čokoladnih jajc. Imamo pa pri nas na Škotskem poseben običaj. če je velikonočna nedelja lepa, potem se povzpnemo na najbližji hrib, breg in kotalimo jajca navzdol, dokler se ne razbijejo." Alenka Brun, feto: Tina Doki Čestitamo mladoporočencem Preddvor, 21. februarja 2004 - FRANCI HLADNIK in DARINKA VEHOVEC, Voklo 95 Preddvor, 28. februarja 2004 - KAMILO LORENCI in SLAVENKA ŽITKO, Celje, Kraigherjeva ul. 13; BLAŽ HUMERCA in PETRA MARINKOVIČ, Podbrezje 226 Škofja Loka, 28. februarja 2004 - BOŠTJAN SOKLIČ in ANDREJA HROVATIN Škofja Loka, 20. marca 2004 - AMEL ŠAHINOVIČ in ALMA SULJIĆ; MATJAŽ BOGATAJ in TJAŠA PERŠE Škofja Loka. 27. marca 2004 - BORISLAV KOROV in SANDRA koNDiĆ Jesenice, 13. marca 2004 - ENES BLEK1Ć z Jesenic, Ulica Franca Benedičiča 2b in SABINA EMRULl z Bosanske Gradiške, Bosna in Hercegovina Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s Čestitko, prejelo na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. prinesel Nadislav Salberger iz župnišča, druga pa je last Jerneja Kosmača. Ta mojster domače obrti prikazuje dele in način izdelave ragelj. Na stenah so dokumentarni posnetki ragljanja pred drugo svetovno vojno in po njej, v posebni mapi pa so opisani spomini Tržičanov na ta običaj. Kot je povedal 84-letni Štefan Srečnik - Brkov, so pri njih imeli tudi ragljo na kolesih, ki je bila najbolj glasna. Ko so po vojni preganjali ragljače, je Tomlnova Francka zabrusila miličniku, da so v Tržiču zmeraj ragljali in še bodo," je razkril višji kustos Janez Šter nekaj drobcev z razstave. Obiskovalcem je postregel s češminovim čajem, kar je bila ob kosu kruha edina nagrada za vztrajne rag-Ij ače. Razstavo v Kurnikovi hiši, ki bo na ogled do 2L aprila, je odprla direktorica muzeja Melani-ja Primožič. Kot je pojasnila v zgibanki, so šego ragljanja ohranili predvsem "gasarji" - otroci iz dela Tržiča, ki mu domačini pravijo Gasa. Od tam je tudi 20-letni študent lesarstva Janez Primožič, ki že od malega popravlja raglje in zadnja leta celo kakšno naredi. Okrog štiri ure potrebuje za bo^ zahtevno ragljo na kladivca. Se raje vodi skupino tržiŠkih ragljačev; letos se jih je zbralo enajst. Njemu so se radi pridružili za prikaz ragljanja sednriošolci Luka Narat, Že^ko in Boris Jurkič ter Emil Brčina iz Tržiča, ragljo pa je prvič zavrtel mali Vid Grašič iz Lesc, ki je prišel na obisk k babici. Stojan Saje Knjiga o prvi slovenski pomladi mm '^J^^J.»*^*»' "vi" * JU Naročilnica Naročite knjigo Ceneta Matičiča "Vpet v pomlad sedemdesetih let", ki vam jo bomo za 2.500 tolarjev poslali po pošti. asa imate 20-odstotni popust, knjigo vam bomo poslali za 2.000 tolarjev. □ ime in priimek □ naslov Naročilnico pošljite na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, 4000 Kranj Knjigo lahko naročite po telefonu številka i 04/ 201 42 41 iS