Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 195
Recenzije
Ob tem pa je iz zgodovine obstoja in delovanja anti~nih mestnih demokracij in rimske
republike, ter iz usod v antologiji predstavljenih velikanov, pomembna ugotovitev, da je ve~ina
od njih imela zelo turbulentne ‘ivljenjske zgodbe polne vzponov in padcev. Ve~inoma so le-te
bile posledice premo~rtnosti v zagovarjanju svojih pogledov. ^e je bilo govorni{tvo najpome-
mbnej{e orodje za javno delovanje, potem so bile posledice izre~enih besed tudi temu primerno
usodne. Usodne ne le za konkretne govornike, ampak tudi pogosto za celotne dru‘be. Tako je z
dana{njih pozicij razumevanja politike, kljub modnosti novodobnih “PR logografov”, te‘ko doumeti,
da lahko neuspe{ni govor pomeni poraz ali celo izgubo ozemlja. Vsekakor pa nam v antologiji
predstavljena zgodovina anti~nega govorni{tva jasno poka‘e ranljivost in zapletenost demokracije,
ki se mora vedno znova vzpostavljati in z vso pozornostjo varovati pred propadom oziroma zdrsom
v tiranije. Kljub humanisti~nim idealom se je to zgodilo v antiki, in kot pravi eden od avtorjev v
zborniku, “naravnost o{abno bi bilo pri~akovati, da se kaj takega ne bo zgodilo nikdar ve~”.
Kaj na koncu {e re~i o antologiji, ki nas s svojim kanoni~nim naslovom mikavno vabi?
Vsekakor je verjetno pozitivni u~inek tako nesre~no se{ite antologije dejstvo, da uka‘eljni bralci
ostanejo potem, ko se prebijejo skozi zbornik, nepote{eni v svoji vedo‘eljnosti. Za‘elijo si {e ve~
velikanov anti~ne retorike, ki bi bila za laike iz obdobij po koncu  klasi~nih gimnazij, pisana na
prijaznej{i, bolj teko~ sovretovski na~in cvetoberov.
Bo{tjan [aver
Matja‘ Plesec, Mojca Doupona Topi~: Nogomet in dru‘ba: preporod
nogometa v Sloveniji. Ljubljana: Zavod za {port, Fakulteta za {port,
In{titut za {port, 2002
112 strani (ISBN 961-90629-6-5), 4.340 SIT
spremna beseda Gregor Tomc, Igor E. Bergant
V sedemdesetih letih se je v mednarodnem prostoru {port zakoreninil kot legitimna domena
sociolo{kega raziskovanja. Histori~no so se sprva kot poglavitni pojavi sociolo{ke analize slikali
pojavi v domeni politi~ne ekonomije in struktur ideolo{ke mo~i ter dominacije: dru‘beni razredi,
kapital, religija, razli~ne kulture ipd. Kot da bi dru‘bo hoteli slikati v lu~i velikih sociolo{kih
epov, pri tem pa izpustiti najbolj samoumevne in globoko dru‘beno zakoreninjene pojave. [port
je tudi ali predvsem dru‘beni pojav. Prav tako je dejstvo, da v sociolo{kem raziskovanju {e vedno
obstaja tabu, ki se nana{a dolo~enih dru‘benih praks. Denimo ~e dru‘beni razredi predstavljajo
na~in stratifikacije, urejanja {ir{e skupine ljudi, in so sredstva, s katerimi ti razredi razpolagajo
zelo okrnjena, ~emu potlej {ele sedaj prihajamo k temu, da je pre‘ivetje vseh teh potla~enih
mno‘ic povezano ne le s kruhom, temve~ tudi z igro? Skratka vsak tekst je hkrati tudi naracija,
prek katere se podaja natanko tisti okvir, skozi katerega ho~emo uzreti dru‘bo. Vendar pri tem se
je potrebno zavedati, da je le ta eden izmed mnogih. Danes je {port kot dru‘beni pojav dosegel
tolik{no mero kompleksnosti, da ga je te‘ko zapopasti v eni sami dimenziji. Prepleta se s {tevilnimi
drugimi dru‘benimi pojavi od ekonomije do politike, od izobra‘evanja do religije, od vsakdanjega
‘ivljenja do konstruiranja nacionalnih mitologij, od medijev do popularne ikonografije, od medi-
cine do arhitekture, od urbanizma do antropologije, od mno‘i~ne kulture do kulture telesa itd. V
tem aspektu avtorja pri~ujo~e knjige Matja‘ Plesec in Mojca Doupona Topi~ v svojem delu sicer
razkrivata le droben del dru‘bene dimenzije {porta, vendar na simbolni ravni s tematiko nogometa
in njegovega odseva v slovenski dru‘bi signifikantno prebijata neko~ ‘e prebiti led.
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 195
Black

196 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44
Recenzije
Kot uvodoma opozorita knjiga obravnava teoreti~na izhodi{~a o nogometu in odnosu Slovencev
do njega. Opa‘ata, da je v obdobju slovenske tranzicije nogomet nosil povsem druga~no konotacijo
kot v nekdanji Jugoslaviji, pri tem analizirata nekatere dru‘bene razse‘nosti nogometa kot igre,
nogometne publike, medijev in nogometa, politike in nogometa. V prvem poglavju o dru‘benih
razse‘nosti nogometne igre se avtorja dotakneta tem, kot so nogometna identiteta, nasilje,
nacionalizem in feminizem. Povzemata, da nogomet zdru‘uje dru‘bene sloje in posameznike, ki
sicer na ravni vsakdanjega ‘ivljenja nimajo skupnih to~k: nogomet kot eden izmed segmentov
institucije {porta predstavlja sredi{~ni kanal, kjer se na ravni posameznikov, skupin in nacij oblikuje
moment emocionalnega (str. 26). Pri tem navajata analogijo Bergerja in Luckmanna, kjer je
gledali{ka igra podobna {portnemu spektaklu: gledalec je v obeh primerih odtegnjen iz vsakdanjega
dru‘benega sveta v nami{ljeni svet igre. Na tej ravni pa se ‘e vzpostavlja vidik identitete: ravno
institucijo {porta v dru‘benem signifikantno zaznamuje Andersenovo zami{ljanje skupnosti ali
oblikovanje nacionalne identitete v povezavi s posameznimi skupinami {portnikov, ki repre-
zentirajo celotno nacijo. Avtorja razvijata tezo, da je nogomet v tak{nem kontekstu zelo mo~an
katalizator dru‘benih identitet (str. 29). Na to opozarja konceptualizacija Crolleya in Duka, ki
najdevata skupne korenine modernega nogometa in nacionalizmov v ~asovni distanci devetnajstega
stoletja: dobi prebujanja narodov. Navezava na nasilje v {portu, ki jo avtorja analizirata v
nadaljevanju, je na tem mestu povsem pertinentna, predvsem v lu~i pojmovne trojice: nogometni
huliganizem, nacionalizem in {ovinizem (str. 33). Slednje je {e posebej interesantno spri~o
aktualnih tendenc popularizacije ‘enskega nogometa, ki je v sodobnem ~asu pridobil izredno
pomembno vlogo tudi na ameri{ki tleh. Avtorja opozarjata, da je obravnava nogometa v lu~i
spolne stratifikacije {e posebej zanimiva, saj {tevilki raziskovalci opozarjajo, da je ravno institucija
{porta tista, ki na razli~nih ravneh dru‘benega in kulturnega ohranja stereotip mo{ke superiornosti
in ‘enskega podrejanja.
V nadaljevanju se lotita koncepta nogometne publike, pri ~emer zastavljata vpra{anja, kot so:
Kdo je potencialni gledalec? Kak{na je slovenska nogometna samopodoba? Kak{en je odnos
{portnih novinarjev do nogometa? Ali so {portni rezultati slovenskih {portnikov odmevni v svetu?
Opredelitev {portne publike povzameta kot skupnost vseh tistih ljudi, pri katerih je viden dolo~en,
relativno stabilen interes za {port (str. 39). Prek podrobnej{e klasifikacije nogometnih navija~ev
avtorja navajata rezultate kvantitativne analize spremljanja evropskega nogometnega prvenstva
leta 2000. Tako ugotavljata, da so Maribor~ani ve~ji ljubitelji nogometa kot Ljubljan~ani, kar
deloma utemeljujeta z razli~nimi socialnimi okoli{~inami: razvijata tezo o povezavi nogometa in
delavskega okolja, kakr{no je v prete‘ni meri prisotno v Mariboru (str. 49). Sam menim, da
tak{ne povezave niso ni~ presenetljivega v razvitih industrijskih dru‘bah, kjer ima kapitalizem ‘e
dalj{o tradicijo, po drugi plati pa so zgoraj omenjene tendence zanimive v slovenskem kontekstu
spri~o navidez neizrazitih dispozicij dru‘bene stratifikacije. Prav tako zanimiv podatek, ki ga
avtorja navajata, je znatno bolj afirmativen odnos do nogometa, ki ga imajo na slovenski grudi
‘ive~i Neslovenci v primerjavi z odnosom Slovencev. V tem kontekstu je branje tak{nih podatkov
{e posebej zanimivo, ~e jih primerjamo s {tudijo o Spremenljivih pomenih nogometa v Sloveniji,
kjer Peter Stankovi~ ugotavlja, da je nogomet v ~asu slovenske tranzicije ponovno pridobil ‘e
izgubljeni simbolni ugled v slovenski dru‘bi. V tej lu~i avtorja knjige Nogomet in dru‘ba
opozarjata, da ne gre spregledati vloge novinarjev, ki v pomembni meri krojijo odnos {ir{e dru‘be
do posameznega segmenta institucije {porta (str. 61). Hkrati ugotavljata, da je kljub oblikovani
nogometni tradiciji na Slovenskem, {portna panoga izgubila rde~o nit kmalu po drugi svetovni
vojni, kar v splo{nem pripisujeta obdobju socialisti~nega samoupravljanja (str. 68). Stankovi~ v
tem kontekstu najdeva vzroke stagnacije dru‘bene institucije nogometa na Slovenskem v mo~ni
nacionalni identifikaciji na zimske {porte, kakr{ni so smu~anje in smu~arski skoki; v tem oziru
tudi omenja tradiconalne slovenske markerje tipa Gorenjska. S svojega zornega kota lahko pritrdim,
da je na del tovrstne identifikacije nedvomno vplivala konstrukcija predvojne alpske popularne
(sub)kulture, ki je povezana kulturnim pomenom Triglava, in prvimi zametki dana{njih subkultur
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 196
Black

Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 197
Recenzije
v instituciji {porta: v mislih imam {portne (sub)kulture, ki jih danes ozna~ujemo s pridevnikov
ekstremni, takrat pa so predstavljale predvsem obliko dru‘enja, v ve~ini primerov mladih smu~arjev,
skakalcev, planincev in plezalcev. Po drugi plati pa menim, da je stagnacija slovenskega nogometa
povezana z dejstvom funkcionalne diferenciacije v takratni jugoslovanski instituciji {porta:
preprosto povedano po nekih arbitrarnih okoli{~inah so bile poglavitne {portne panoge, kot je
denimo nogomet, namenjene in spodbujane v najve~jih, najbolj militantnih in simbolno pomebnih
narodih (denimo na Hrva{kem in v Srbiji), ostalim pa so bili namenjeni bolj obrobni, v slovenskem
primeru zimski {porti.
V zaklju~ku se avtorja knjige Nogomet in dru‘ba posvetita {e povezavi medijev in nogometa,
pri ~emer se posebej osredoto~ata na televizijsko poro~anje in na tiskane medije, in temi politike
nogometa. Opozarjata, da so mediji v sodobnem ~asu temeljito transformirali vidik dru‘benega,
saj si denimo vrhunskega nogometa in spektakla brez televizije sploh ve~ ni mogo~e predstavljati
(str. 77). Pri tem ugotavljata, da je slovenska dru‘ba v dana{njem ~asu ponovno orientirana v
simbolno kontrukcijo nogometa kot dru‘beno pomembne {portne institucije. Nedvomno korak v
tej smeri pomeni tudi pri~ujo~a knjiga, ki je domiselno raz~lenjena, in kljub analiti~nim potezam
berljiva tudi na ravni strokovnega teksta: delo predstavlja ustrezna in dobrodo{la izhodi{~a, ki
kot opozarja Gregor Tomc v spremni besedi, silijo k lastnemu premisleku.
Boris Rutar
Michael Mandelbaum: The Ideas that Conquered the World: Peace,
Democracy, and Free Markets in the Twenty-first Century.  PublicAffairs,
2002
512 strani (ISBN 158-648134-7), 21.00 USD
Avtor knjige je ugledni predavatelj ameri{ke zunanje politike na John Hopkins University in
hkrati tudi kolumnist ~astnika Newsday. @e reference avtorja nakazujejo podro~je, ki ga knjiga
obravnava, in pa tudi zorni kot analize obravnavane tematike. Gre namre~ za analizo stanja
mednarodnih odnosov ob za~etku 21.stoletja z vidika »stanja duha«. Tako avtor ugotavlja, da
vrednote miru, demokracije in proste trgovine iz za~etka 20. stoletja sploh nimajo ve~ nobene
alternative in so postavljene v samo jedro mednarodnih, kot tudi notranje-politi~nih odnosov v
posameznih dr‘avah. V knjigi, ki z opombami obsega 483 strani teksta, posku{a avtor analizirati
dogajanje in procese v 20. stoletju, ki so privedli svet v tak{no stanje.
Vse se je za~elo po koncu 1. svetovne vojne, ko ameri{ki predsednik W.Wilson predstavi na
pari{ki mirovni konferenci liberalne vrednote, po katerih naj bi se svet uravnaval (med drugim
tudi znamenitih 14 to~k). Med njimi so mir, demokracija in prosta trgovina; od katerih mir pomeni
za‘eleno stanje mednarodnih odnosov, demokracija optimalen na~in organizacije politi~nega
‘ivljenja v dr‘avi, prosta trgovina pa nujen pogoj zagotavljanja dobrobiti ~love{tva. V e~ kot o~itno
je, da je Wilson in njegova politi~na dedi{~ina temeljno vodilo knjige, saj »wilsonizmu« avtor
posveti uvodno poglavje. @ivljenje in delo Wilsona je bilo predmet raziskave Mandelbauma tudi
v drugih delih, in del gradiva je uporabil tudi za pri~ujo~o knjigo. Z wilsonizmom avtor namre~
opisuje rezultate posebne intelektualne in politi~ne klime, ki je vzniknila iz posebnih zgodovinskih
okoli{~in konec 18. in v 19. stoletju v Veliki Britaniji in ZDA. Tako wilsonizem v svojem bistvu
pomeni uporabo duha liberalizma v mednarodnih odnosih. Kaj pa to pomeni zelo konkretno,
lahko vidimo na primeru pojmovanja vojne oziroma miru. Tradicionalno pojmovanje miru je na
za~etku dvajsetega stoletja pomenilo zgolj odsotnost vojne (predvsem zaradi ravnote‘ja mo~i),
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 197
Black