Gospodarske stvari.
Nadloge kmetijstva.
Zmirom glasneje in glasneje se čujejo tožbe, da čedalje bolj propada kmetijstvo. V ministerstvu kmetijstva in v ministerstvu kupčijstva, kjer se čuti ta propad, si sicer že več časa glave belijo, kako v okom priti nadlogam kmetijstva, ki so čedalje huje; al ni se jim dosibmal se posrečilo najti modrijanskega kamena, po katerem bi se v Avstriji zboljsal stan kmetijstva.
Načelo: ,,z združenimi močmi", katero se tako rado povdarja že 30 let, je lepa beseda, al kaj koristi, če za lepimi besedami ne sledijo dejanja!
Da je kmetijski stan po vsem svetu eden najvažnejših stanov, to je pri poznano že od nekdaj, kajti kmetijstvo redi in vzdržuje človeštvo.
Znano je pa tudi sploh, da so štirje pogoji pred vsem potrebni, da je kmetovalec v stanu dober kup pridelovati svoje pridelke. Ti pogoji so: 1. dober kup  zemljišča,   2.   da kmetovalec   lahko  de-
narja dobi, če ga potrebuje, 3. da dober kup dobi pametne delavce in 4. da davki niso preveliki.
Čeravno je resnica, da ao v vzhodnih deželah našega cesarstva zemljišča po ceni, je pa tudi od druga strani resnica to, da v teh deželah stoji kmetovanje še na nizki stopinji. In prav v teh deželah ni še železnic, katerih bi se kmetovalci mogli posluževati za svoje potrebščine.
Druga in najvažnejša potreba je pa ta, da kmetovalec lahko za majhne obresti dobiva denarja, kedar ga potrebuje. Kjer državi kakor naši Avstriji vsako leta več denarja primanjkuje, ga jemlje ona za ve če obresti na pčsodo in v tem tudi leži vzrok, da ga ljudstvo ne more dobivati za majhne obresti. Nasproti temu, da v Nemčiji, na Angleškem, na Francoskem in v severni Ameriki kmetovalci na podlagi osebnega kredita dobivajo denarja po 2, 3, k večemu 4 odstotke na pčsodo, ga dobi kmetovalec v našem cesarstvu komaj ali pa še ne po 6, 8 do 10 odstotkov, če tudi za posojilo daje gotovo poroštvo.
224
Kar se tiče dober kup pametnih delavcev, smo tudi pri nas v Avstriji in na Ogerskem še zelo na slabem, kajti ni še vsako delo dober kup, če se zanj le malo plača, ako se delo ne izvršuje po vse dobro in delavci imajo po 5 do 6 ur na dan za počivanje in jed, kakor je to navada v mnogih naših deželah. Po božji podobi vstvarjeni človek mora sicer jesti, piti in počivati, pa kar je preveč, je preveč in kmetijstvu na škodo.
Veliko breme kmetijstva je presilni zemljiški (gruntnH davek. Od leta 1848. rastejo državni stroški; vsako leto so veči. Upravni stroški (Ver-waltungskosten), to je, stroški za različne cesarske urade, državne zbore itd. so že 3krat in celč 4krat veči, kakor so pred letom 1848. bili, io ž njimi vred so tudi davki in druge davščine v enaki men se zvek-šali, blagostan ljudstva pa se sploh zmanjšal. Ljudstvo v velikih stiskah je vsako leto pričakovalo, da bosta finančna ministra na Dunaji in v Budapestu stopila pred državna zbora z naznanilom: ,,zdaj državna bla-gajnica nima nobenega deficita (nobene primanjkave) več; srebro nima ažije, davki se ne povikšajo več" — al žalibog, da do danes ni bilo še tacega glasa! Ni tedaj čuda, da je zel6 obiačno neb6 Avstrije in Ogerske.
Pravilo, da se dohodki kmetijstvu množijo le takrat, če se kmetijstvo združuje z obrtnijo, namreč z živinorejo, sirarijo, s pridelovanjem sladkora iz pese, s pivarno, z napravljanjem prediva itd., to je, da se to, kar se pridela ali kar odpade pri kmetijstvu, obrne za druge stvari, ki jih kmetovalec lahko proda. Navadni manjši kmet se sicer sam ne more ukvarjati z velikimi obrtnijami, vendar tudi on more, če ima gori navedene obrtnije (fabrike) blizo, marsikaj od svojih pridelkov jim oddati. Al žalibog, tudi take s kmetijstvom tesno združene obrtnije (fabrike) že več let zdihujejo pod stisko davkov, ki jih nimajo para v nobeni drugi državi!*) Ministerstvu kmetijstva se ne more reči, da nima dobre volje pomagati kmetijstvu iz preočitnih nadlog, al kaj hoče, če finančni minister se ne more rešiti skrbi, kako bi denarja dobil v državno blagajnico za čedalje veče državne stroške.
Postava, da .,vsak mora vojak biti'4, se ne more grajati iz stališča, ki pravi: „za vse enake pravice pa enake dolžnosti", al ta splošna vojaška dolžnost je za kmetijstvo hud udarec, če gospodar mora v vojsko in zapusti ženo samo z otroci doma, katera delavcev ne dobi, če tudi oni morajo prijeti za puško. Evropa ima dandanes vojakov kakor listja in trave, Amerika pa, ki je veliko veča kot Evropa, je nedavno po svojih zastopnikih sklenila, svojo armado od 25.000 mož zmanjšati na 20.000. Ali ne bi bila Amerika dober izgled takim državam, ki so zmiraj v denarniih stiskah? Tudi Avstrija in Ogerska imate državne poslance, pa kaj, če je njih veČina taka, da se včasi tedne in mesece pričkajo za take stvari, o katerih nima kmetijstvo nobene koristi.
Ce se po vsem tem ozremo še enkrat nazaj v to, kar je napredku kmetijstva ovira, moramo le živo živo želeti, da si možje, ki na krmilu vladnem stoje, resno k srcu vzamejo to, da kmetijstvo je najmočnejši steber državi in da z razcvetom kmetijstva cvete blagostan njen, s propadom kmetijstva pa tudi ona propada.
*) Kako, na primer, sopivarne obložene z davkom, kazale so ,,Novice" v zadnjem listu v članku: ,,Pivarne — kako se dela pivo v njih in kako koristijo tudi živinoreji."
Vred.