Poštnina plačana v gotovini
V	Ljubljani, torek 13. septembra 1938
III.
Hitler je v svojem govoru zahteval za češke Nemce pravico do samoodločbe
Obračunavanje z demokratičnimi državami, grožnje Češkoslovaški, povdarjanje nemške vojaške pripravljenosti !
Tri letnica bana dr. Natlačena
Niirnberg, 13; septembra, o. Za zaključek narodno-sofcialističnega kongresa velike Nemčije je snoči iHitler imel velik govor, ki ga je ves svet- z mrzlično pozornostjo pričakoval, saj je kazalo,-rla bo ta govor odločil o miru ali o vojni v Evropi. Kljub pričakovanju pa govor ni vseboval kakih določnih napovedi v tem smislu, marveč samo grožnje in zahteve do Češkoslovaške.
V	; začetku govora je Hitler utemeljeval ljudski značaj narodnega socializma in dejal, da je njegovo gibanje zajelo 99 odstotkov nemškega delovnega ljudstva in je ustvarilo iz nemškega naroda novo skupnost, v kateri so vsi stanovi brez razlike. Ker je narodni socializem narodno gibanje, ni mogel pustiti nobenemu tujcu, da bi v tej ali oni obliki vladal nad Nemci, zato je začel boj proti Judom, ki so gospodarsko vladali nemškemu narodu in ga izžernali.	.
Demokratične države se jeze nad Nemčijo, ker izganja Jude in se jim ne pusti izmozga-vati. Same pa kljub ogromnim slabo naseljenim predelom svojega ozemlja Jude odganjajo in jim nočejo dati prostora! Toda bolje je, da Nemčijo zmerjajo, kakor da bi jo ropali in posiljevali, zraven pa hvalili, kakor je to bilo tedaj, ko je bila tudi Nemčija še demokratična.
Ne more pa Nemčija prenašati še nadalje, da hi kdo s pomočjo demokratičnih rečenic tlačil velik del nemškega naroda, kakor dela Češkoslovaška. Ta država je bila ustanovljena po demokratičnih načelih, niso pa nobenega naroda, katere so stlačili vanjo, vprašali, če hoče pod Čehe. Versajlska pogodba je dala Češki pravico, da drugim svojim narodom jemlje vse pravice, če bi se pa kdo temu uprl, ga Čehi lahko kar pobijejo. Če bi šlo pri tem za tuje zadeve, bi Nemčije to ne brigalo, toda gre za tri in pol milijona Nemcev, ki jih ni Bog ustvaril zato, da bi bili zmeraj pod tujo oblastjo.
Razmere v češkoslovaški so — tako je razburjeno' In s krčevitim gJasom izvajal Hitler dalje — neznosne. Trpljenje čeških Nemcev je strašno. Hočejo jih uničiti, ker ne smejo prepevati svojih pesmi, se ne smejo pozdravljati po svoje in celo ne smejo nositi svojih nogavic, Čehi jih preganjajo, toda demokracije se pri tem nič ne razburjajo.
A demokracijam je treba povedati, da Nemcem to ni vseeno. Če si sudetski Nemci ne bodo mogli pomagati sami, bodo dobili to pomoč od Nemčije. Njihovo brezpravno stanje se mota nehati. Versajlska mirovna pogodba je ustvarila to nesmiselno češkoslovaško državo, toda motijo se tisti, ki mislijo, da je to stanje mogoče ohraniti večno. Tuji državniki naj vedo, da te besede niso prazne. Pravim še enkrat, da tega in takega stanja ne bom več dopustil!
Nemčija razume, če Anglija in Francija branita koristi svojih ljudi po vsem svetu. Prav tako pa hoče Nemčija hraniti koristi vseh Nemcev in v vseh okoliščinah. Nemčija se je na ljubo miru odrekla marsičemu, celo Alzaciji in Loreni. Storila je za mir več kakor druge države, toda njene žrtve so razlagali kot strah. Zato imajo te žrtve svojo mejo. Češkoslovaška stalno odlaga sleherno glasovanje, da se ne bi pokazalo pravo razmerje v tej državi. Čehi mislijo, da bo vedno zadostovala tako imenovana strahovalna akcija in laži, kakor so bile • ob majskih volitvah, češ da zbira Nemčija vojsko ob češki meji. Toda ne tedaj, ne zdaj ni bil niti en nemški vojak poslan na mejo, pa vendar se širijo laži dalje po vsem svetu, toda v bodoče to ne bo več mogoče. ", o mobilizaciji si je izmislil gospod Beneš. Potrebovala jih je praška vlada, da je začela znova preganjati sudetske Nemce. Velesila, kakršna je Nemčija, takih napadov ne more mirno sprejeti.
Zato sem že 28. maja ukrenil vse potrebno. Kot narodni socialist sem navajen, da na vse napade odgovorim z napadom, zato sem odločil:
1. v izredni meri se mora pomnožiti nemška letalska in oborožena sila in
2. sem naročil, da se začne takoj graditi trdnjavski pas na zapadu.
Lahko vam zagotovim, da grade tam od 28. maja naprej na j večji trdnjavski pas. kar jih je sploh kdaj bilo. Naročil sem osebno našemu genialnemu dr. Tothu, da naj zgradi na j več j c delo vseh časov. Ta trdnjavski pas gradi 278.000 delavcev, 84.000 strokovnih delavcev, 100.000 članov prostovoljnih delovnih čet in nešteto pijonirskili in strokovnih bataljonov. Naše železnice zvozijo tja na dan 8000 vagonov betonskega materiala in dnevno se porabi 100.000 ton gradbenega materiala. Ta za-padni trdnjavski pas pa bo že pred zimo gotov. Za tremi, oziroma štirimi obrambnimi črtami tega trdnjavskega pasu pa stoji ves nemški narod v orožju. Jaz sem to storil, vse samo za mir in da bi preprečil, da bi moral nemški narod mirno prenašati žalitve.
Gospod Beneš, vi hočete vse to vprašanje spraviti na pot ženevskega slepomišenja. Toda
tako ne gre več naprej, ne gre za lepe besede, marveč za pravico. Nemci zahtevajo pravico do samoodločbe. Gospckl Beneš nima dajati ni-kakih darov sudetskim Nemcem. Če hočejo demokracije še naprej zagovarjati tlačenje Nemcev, bo to rodilo strašne posledice. Neinci^ na Češkem niso brez obrambe in niso prepuščeni sami sebi. Ne bi zaslužili, da smo Nemci, če bi take krivice dopustili.
Znamenja stare nemške države, prenesena za to priliko v Niirnberg, pričajo, da je tisoč pet sto let pred odkritjem novega sveta živela mogočna nemška država. Nemško cesarstvo in rimsko cesarstvo sta najstarejša pojava v Evropi in nobena sila ju ne bo odstranila. Vsi Nemci imajo danes pravico, da ponosno dvignejo glave in dolžnost, da glave nikdar več ne sklonijo. To je nemška zaobljuba in v to naj pomaga Bog.
Govor je bil deležen divjega odobravanja, ki je ob bojevitih mestih prehajalo v pravo blaznost htira-klicev. Po govoru je bila še podoknica, ki jo je nemška vojska priredila Hitlerju, s čimer je bil kongres velike Nemčije zaključen. Navzlic Hitlerjevemu govoru pa je svet ostal v dvomih, kaj v resnici namerava Nemčija.
ČSR odklanja plebiscit za Nemce
Nobenih izrednih ukrepov taradi Hitlerjevega govora
London, 13. sept. o. Češkoslovaški poslanik v Londonu dr. Masaryk je včeraj izročil angleški vladi spomenico, ki natančno navaja vse, kar je Češkoslovaška pripravljena dati Nemcem.
iE ven ing Standard« poroča, da navaja spomenica ohrazložitev dokončnih koncesij, ki jih namerava dovoliti praška vlada, da ustreže zahtevani sudetskih Nemcev in drugih manjšin. Spomenica pravi dalje, da bi bil plebiscit navzkriž z nedotakljivostjo češkoslovaške države in ga zato ČSR odklanja.
Praga, 13. sept. AA. (Havas) Predsednik vlade dr. Hodža je včeraj dopoldne dalj časa kon-fefiral z notranjim ministrom Černijem o neredih, ki so se pripetili konec preteklega tedna v Sudetih. Na konferenci sta proučila tudi ukrepe, ki naj v obmejnih krajih med Hitlerjevim govorom onemogočijo sleherni incident, ki bi utegnil nastati spričo nervoznosti prebivalstva. Poklicani krogi izjavljajo, da so popolnoma izključeni vojaški ukrepi in da politični odbor ministrov, čigar seja še traja, ni izdal nobenega sklepa o ukrepih, ki naj bi sc morda izdali.
Vesti o tem, da bi bila vlada med popoldansko sejo izdala kakšne izredne ukrepe, “so popolnoma lažnjive. Naravno pa je, da se zaradi izredno težkega položaja v pokrajinah, kjer žive razne narodnosti, zagotove vsa sredstva, ki naj zaščitijo javni red in mir.
V	ČSR upa[o v mirno rešitev ie vedno
Praga, 13. septembra, o. Po Hitlerjevem govoru je postal položaj še bolj resen. Kljub temu pa imajo v Pragi še vedno upanje za ugodno rešitev sudetskega spora. Politiki so mnenja, da Hitler s svojim govorom ni zaprl vrat za seboj in obstoji možnost za nadaljnja pogajanja. Po tem mnenju je Hitler s svojim govorom prepustil sudetskim Nemcem vsa vprašanja, da jih rešujejo po svoji volji, praktično pa jih je podprl in tako rekoč pozval, naj zahtevajo plebiscit, do katerega imajo po njegovem mnenju popolno pravico.
Francija, Belgija, Holandija, Švica zbiralo čete ob nemški meji
Pariz, J3. sept. o. V pričakovanju Hitlerjevega go vara,'ki naj bi po. mnenju svetovnega javnega mnenja, prinesel odločitev glede miru ali vojne v Evropi, so včeraj vse zahodne nemške sosede sprejele obsežne varnostne ukrepe za morebitni izbruh vojne. Francoska vlada je včeraj vse popoldne zasedala, predsednik vlade je imel važne posvete z generalnim štabom in s poveljniki posameznih vojnih panog. Belgi jska'vlada je poslala močne oddelke v obmejno ozemlje ter povsod ojačila orožniške straže. Vse obmejne posadke so v pripravljenosti ter so preklicani vsi dopusti. Podobne vojaške ukrepe je sprejela tudi Holandska in je njena vojska zasedla vso mejo proti Nemčiji.
'Vojaški oddelek švicarske zvezne vlade sporoča, da je na podlagi pooblastil zveznega sveta
Tujina razlaga Hitlerjeve besede:
Hitlerjev govor je vojno samo preložil..
Majhno upanje za mirno poravnavo spora brez plebiscita
Pariz, 13. septembra, o. Vsi francoski listi so shoči izdali posebne izdaje s popolnim Hitlerjevim govorom. V nekaj minutah so razprodali vse posebne izdaje, katere je ljudstvo že čakalo. Ogromno ljudstva se je zbiralo pred uredništvi v pričakovanju najnovejših novic.
V	splošnem je snočni Hitlerjev govor napravil globok vtis na francosko vlado. Francozi vidijo v govoru grožnjo, da se bo Nemčija zatekala k oboroževanju tako dolgo, dokler traii-cija in Anglija ne bosta prisilili češkoslovaške republike, da nemško ozemlje vrne Nemčiji. Francoski politiki pravijo, da Hitlerjev govor ni izboljšal položaja v Evropi in da je še vedno potrebna stroga oborožena čuječnost še za nekoliko tednov. Višji uradniki v zunanjem ministrstvu pa tolmačijo Hitlerjev govor kot začasno preložitev vojne. Francija in Anglija bosta imeli sedaj še večje težkoče v svoji pomirjevalni politiki, s katero pa hočeta vztrajati, dokler sc bo dalo. Različna mnenja so o Hitlerjevem govoru. Nekateri zatrjujejo, da je Hitler zagotovil sudetskim Nemcem pravico, da izbirajo sami in zahtevajo od češke popolno avtonomijo ter da naj potekajo nadaljnja pogajanja na temelju 8 Henleinovih točk, katere je povedal v Karlovih Varih. V teh točkah sudetski Nemci zahtevajo enakopravnost in avtonomijo v okviru češkoslovaške države. Če pride do Dlebiscitn. hn Hitl«r zahteval, da vodijo ple-
biscit sudetski Nemci ali pa mednarodne komisije, nikakor pa ne Čehi.
Ženeva, 13. septembra, o. Ženevski krogi razlagajo Hitlerjev govor in pravijo, da se bo še vedno nadaljevala sedanja kriza. Ruski delegat pri Zvezi narodov pravi, da je vse tako, kakor so pričakovali, pač pa se nadaljuje rožljanje s sabljo. Češki delegat pravi, da je bil Hitlerjev govor oster in poln groženj. Nadalje pravi, da je posebno važen tisti del njegovega govora, v katerem Hitler nasprotuje Parizu in Londonu.
VVashington, 13. septembra. AA. Reuter. V Washingtonu menijo, da Hitlerjev govor ni zboljšal položaja, vendar pa je dopustil upanje, kpr so ostala vrata odprta še za možnost pogajanj. Washingtonski poučeni krogi pa menijo, da je Hitler posredno vendarle pozval sudetske Nemce, da naj zahtevajo plebiscit, dasi v svojem govoru tega izrečno* ni izrekel.
London, 13. septembra. AA. Reuter. Na prvi mah so politični krogi mislili, da v Hitlerjevem govoru ni mnogo elementov, ki naj bi olajšali neposredni sporazum. Hitler ni storil prav ničesar, kar bi naj olajšalo pogajanja med praško vlado in sudetskimi Nemci, dasi je še zmerom mogoče, da bo prišlo do sporazuma. Posebno poudarjajo, da Hitler v svojem govoru ni postavil novih zahtev in da celoten govor odgovarja tistemu, kar so povsod več ali manj pričakovali.
izdaj nalog, da se napolnijo vse mine, s kalerimi bi Švica, če bo potrebno, na vseh svojih mejah pretrgala ves železniški in cestni promet. Švicarska vlada je to odredila kot varnosten ukrep. Na mine bodo pazili posebni oddelki prostovoljnih graničarjev. Prebivalstvo opozarjajo, naj se strogo drži nalogov teh stražnikov. Prepovedano je približati se obmejnim napravam, jih fotografirati ali risati.
Danes bo v elizejski palači nova seja vlade pod Lcbrunovim predsedstvom. Vlada bo na tej seji sprejela odločilne sklepe o tem, kar se je razpravljalo že na včerajšnji seji vlade. Predvsem bodo sklepali o tem, kar sta Daladicr kot vojni in Sarraut kot notranji minister morali predložiti državnemu poglavarju. Na današnji‘seji bodo tudi ukrenili vse za zaščito civilnega prebivalstva za primer potrebe.
Brzovlaka it. 9. in 10. na progi BelgradJesenice bosta vozila do konca oktobra
Po odredbi general, ravn. držav, železnic bosta vozila brzovlaka št. 9 in 10 na progi Belgrad—Jesenice, katerih promet je bil pred letom dni določen do 15. septembra t. 1., še preko 15. septembra redno vsak dan do 30. oz. 31. oktobra 1938, in sicer iz Belgrada zadnjikrat 30. oktobra, z Jesenic pa 31. oktobru 1938. Brzovlak št. 10 odhaja iž Belgrada ob 20.55 in prihaja v Ljubljano ob 7.26, na Jesenice pa ob 9.34. Brzovlak št. 9 odhaja iz Jesenic ob 20.05 in prihaja v Ljubljano ob 22.00, v Belgrad pa ob 8.16.
Novo pogodbo asa dobavo vojnega materiala je
sklenil kitajski finančni minister s sovjetskim poslanikom. Gre za nakup deset tankov, 150 oklopnih avtomobilov, 2000-tovornih avtomobilov, 500 topov in 3000 strojnic.
Čeiki zunanji minister Kroita je danes odpotoval v Ženevo na zasedanje Zveze narodov.
Nemčija je prepovedala vsakemu letalu leteti čez nekatera okrožja na zahodni meji. Letala, ki bi se pregrešila proti prepovedi, bodo začeli takoj obstreljevati.
Francoski zunanji minister Bonnet je sinoči sprejel češkoslovaškega poslanika v Parizu, Osuskega.
Za predsednika sedanjega zasedanja Zveze narodov je bil izvoljen predsednik irske vlade de Va-lera. Jugoslovansko zastopstvo na tem zasedanju vodi ljubljanski vseučiliščni profesor, bivši minister dr. Andrej Lozar.
Ljubljana, 13. septembra. Danes poteka tri leta, kar je vodstvo slovenske banovine prevzel ban dr. Marko Nallačen in s svojim delom ter velikimi sposobnostmi vtisnil splošnemu razvoju Slovenijo nov in nadvse pozitiven pečat. Delo, ki je bilo v tej dobi izvršeno, je tako veliko, pomembno, in tako v vse panoge našega življenja posegajoče, da ob triletnici tega dela banu dr. Marku Natlačenu čestita in se mu zahvaljuje vse slovensko ljudstvo z željo, da bi s tem delom v dobro Slovenijo še dolgo nadaljeval.
Danes ob 8 zjutraj so banu dr. Marku Natlačenu ob triletnici njegovega službovanja v imenu uradništva banske uprave prišli čestitat pod-ban dr. Majcen, vsi načelniki posameznih oddelkov in predstojniki samostojnih odsekov banske uprave. Banovinsko uradništvo je zastopal inšpektor dr. Logar. V imenu vseh je čestital banu dr. Natlačenu ob triletnici njegovega nadvse uspešnega delovanja podban dr. Majcen. Poudarjal je veliko, težavno in odgovorno službo pravega ljudskega bana, kakršen je dr. Marko Natlačen, ter tudi velike uspehe, ki jih je z neutrudljivim delom dosegel jubilant v zadnjih treh letih.
Ban dr. Natlačen se je za te čestitke prisrčno zahvalil.
Vesti 13. septembra
Ameriška vlada je poslala dve svoji križarki
»Nashville« in »Honolulu« v angleška pristanišča, da bi križarki v primeru vojne nevarnosti takoj odpeljali ameriške državljane iz Anglije. Tak pomen pripisujejo potovanju teh bojnih ladij ameriški listi.
Vesti o spremembah v francoski vladi zaradi sedanje nevarnosti v Evropi so se razširile po evropskem tisku, a jih francoski uradni krogi zanikujejo.
Zlato beži iz Evrope v Ameriko, kakor pričajo vsakodnevne pošiljatve iz raznih evropskih držav. Tako so včeraj pošali iz Holandije za 23 milijonov goldinarjev zlata v New York.
Zaupnik angleške vlade lord Plyn»outh bo v kratkem obiskal balkanske države in se z njihovimi voditelji razgovarjal o gospodarski pomoči, ki jo je Anglija pripravljena dati tem državam.
Petdnevne japonske letalske vaje so se začele nad zahodnim ozemljem japonske države.
Maršal Goring je včeraj nenadno zbolel za vnetjem vratnih žlez in se za to ni udeležil velike vojaške parade.
Zastopstvo poljskih bivših bojevnikov potuje te dni po Nemčiji in obiskuje razne spominske kraje.
Rusko-japonska razmejitvena komisija za poravnavo sporov na Daljnem vzhodu bo v kratkem sestavljena in bo kmalu začela z delom.
Drugi sin predsednika Roosevelta je bil operiran na želodcu in je operacijo srečno prestal.
Stric angleškega kralja Jurija VL, knez Artur Connaught, je včeraj umrl. Zaradi smrti so na angleškem dvoru odredili 15 dnevno žalovanje.
Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj sprejel lorda Brocketa, ki se je kot zastopnik angleške visoke zbornice udeležil hitlerjevskih slavnosti v Niirnbergu in imel več razgovorov s Hitlerjem. Brocke je predsedniku prinesel važna sporočila.
Bombo na hišo novega jeruzalemskega župana je vrgel včeraj neznan atentator. Bomba ni povzročila posebne škode.
Mednarodni zavod za proučevanje trgovske konkurence bo imel v drugi polovici meseca svoj občni zbor v Bruslju.
Mednarodna konferenca za statistiko se je te dni začela v Pragi. Udeležujejo se je je vse evropske države razen Nemčije, ki je svoje zastopstvo nenadno odpoklicala.
Med včerajšnjo važno sejo angleške vlade je pro-| store predsedstva oblegala ogromna množica, da je morala policija na konjih delati red. Ljudje sq pričakovali pomembnih sklepov.
Pri začetni seji Zveze narodov včeraj, katere se je udeležilo 52 držav po svojih zastopnikih, je imel v novi sejni dvorani začetni govor predsednik Sveta Jordan, ki je dejal, da kršilec miru v Evropi ne more računati s tem, da bo katerakoli država ostala nevtralna, če bi prišlo do vojne.
Odposlanec angleške vlade v Pragi lord Runci-man je včeraj sprejel nemškega poslanca Rossa.
Knjiga o slovenskem jeziku
Živo smo občutili potrebo po listu, ki bi obravnavalo vprašanje slovenskega jezika v najširšem pomenu, torej jezikoslovna, literarnozgodovinska, estetsko kritična in šolsko didaktična. Taka revija je Slovenski jezik, ki ga je začelo izdajati Slavistično društvo v Ljubljani. Prvi letnik je izšel v eni knjigi (snopič 1—4, a v prihodnje bodo izhajali snopiči po možnosti večkrat na leto.
Vsebina prvega letnika obsega razprave, zapiske, ocene in društveni vestnik. Posvetitev spominu pok. dr. Ivana Prijatelja je napisal dr. Slodnjak, z natisom slavnostnega govora prof. Koblarja pa se je časopis oddolžil za jubilej Otonu Zupančiču. Ur. Grafenauer nadaljuje svoja raziskovanja o brižinskili spomenikih in osvetljuje Vodnikov delež pri Kopitarjevi abecedni preosnovi (s faksimilom). Dr. Breznik poroča o najdbi Kastelčevega slovarja. Z daljšo razpravo razbira L. Legiša slovensko poezijo od Vodnika do Kranjske Cbelice. O večjezičnosti govori članek A. Š. Isačenka. S. Trdina je prispevala razpravo o Lenorini snovi v slovanskih literaturah. M. Borštnik prinaša Cankarjeva pisma urednici Slovenke, dr. D. Lončar pa Kunšičevo korespondenco. Dr. A.
Ocvirk poroča o. formalistični šoli v literarni zgodovini in B. Grafenauer o reformah Jožefa II. v luči javnega mnenja.
Z zapiski so založili letnik gg:'dr, Fr. Kidrič, dr. 1. Grafenauer, dr. T. Debeljak, dr. S. Trdina, dr. A. Breznik in M. Boršnik. V oddelku Književnost so ocenjena tale dela: Prijateljeva Borba, Ramovševa Kratka zgodovina in Hist. gramatika, nova izdaja brižinskih spomenikov in novejša pomagala za pouk slovenščine v srednji šoli.
Iz navedene vsebine vidimo, da se je prvi letnik dostojno predstavil in dokazal svojo upravičenost. Da bo mogel SJ uspešno nadaljevati svoje delo (v bližnji prihodnosti obeta uredništvo nov letnik s prav tako tehtnimi novostmi, je potrebno, da vsakdo, ki se. zanima za izsledke slovenistične, naše najpoglavitnejše vede, podpre izhajanje časopisa. Knjiga se naroča pri Slavističnem društvu (Ljubljana, Mestna ženska realna gimnazija, Bleiweisova cesta) in stane letno 90 din.
Slovenski jezik. Letnik I. Ljubljana 1938. Uredili dr. A. Bajec, dr. M Rupel in j. Solar.
Izpred obrtnega sodišča
Če sluibodaialec delavca drugje zaposli, kakor |e bilo dogovori eno
Lastnik kamnolcuna je najel 5 delavcev. Pri 6prejemu na delo je bilo dogovorjeno, da bodo lomili kamenje in fia v kamnolomu samem tako zlagali, da bo potem mogoče preračuniti kubične metre, kajti plača je bila določena na akord in eicer od kubičnega metra. Nekega dne pa ee je lastnik domislil in zahteval od delavcev, da morajo kamenje prevažati na drug prostor, ki je bil oddaljen okroglo pol ure in ga tam skladati. Delavci so se temu uprli in poudarjali posebno to, da bodo zaradi oddaljenosti novega prostora za skladanje prikrajšani na akordnem zaslužku. Lastnik je vztrajal pri svojem ukrepu in odpustil delavce, Ti so lztoževali odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo in sodišče je lastnika obsodilo iz razloga:
Po § 239 obr, zakona sme službodavec brez odpovedi odpustiti službojemnika, če se ta ne pokori alužbodavčevim odredbam ali svoje dolžnosti ne vrši in tega svojega početja zadostno ne opraviči, V predmetnem slučaju pa so bili delavci upravičeni, da so se novi odredbi uprli, kajti službodavec je kršil pogodbo in zahteval spremembo le enostransko, vsled katere bi bili delavci na svojem zaslužku prikrajšani. Zato se ne more reči, da bi bili delavci kršili svojo dolžnost in tedaj lastnik ni imel zakonitega razloga za odpust.
Nameščencem se mora odpovedati 6 tednov pred potekom četrtletja
Anica je bila uslužbena v trgovini s pa-piriem Opravljala je pisarniška rlela, odpravljala blago, izpolnjevula fakture, vodila korespondenco, razne stvari beležila, pa tudi pisarno pometala in pospravljala. Dne 12. aprila jo je šel' odpustil. Od 1. aprila dalje ni prejela ni-kake plače. Anica jc iztoževala plačo za odpovedano dobo, t. j. rlo konga junija. Toženec :e Anici priznal kvalifikacijo namešfenke, ji priznal plačo za mesec april in maj, ni pa hotel plačati tudi za mesec junij, češ da se nnme-ščenki lahko odpove za šest tednov, in ker ji ni odpovedal, ji gre plača za odpovedno dobo, toda samo za šest tednov. Sodišče je obsodilo toženca v plačilo mezde tudi ža mesec junij. Razlogi: Po š 332. obrt. zak. moreta službodavec in službojemnik razvezati službeno razmerje, če ni drugače dogovorjeno ali ni krajevnega običaja po voljne j šeg a za službojemnika, le s potekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni š_e s 11 e d e n s k i odpovedi. Če hoče tedaj službodavec, da njegov uslužbenec izstopi zadnji dan v juniju, mu mora odpovedati med 1. aprilom in 19. majem, če ga pa med tem časom odslovi brez zakonitega razloga, mu mora dati plačo do konca meseca junija.
Zaposlenost v avgustu
Ljubljana, 13. septembra.
Po poročilu, ki ga je pred kratkim izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev, posnemamo, da Je bilo v avgustu skupaj 104.416 zavarovancev, od teh 67.762 moških in 36.654 ženskih. Povprečna dnevria mezda je znašala 25.13 din, in sicer pri moških 28.20, pri ženskah pa 20,01 din. Celotna dnevna zavarovalna mezda pa jo bila 2,646.520.40 din, tako da je odpadlo na moške 1,910.619.60, na ženske pa 735.908.80 din.
Povprečno število zavarovancev OUZD je znašalo v avgustu 1038 104.416 oseb. Najvišje stanje je bilo 12. avgusta, in sicer 104.764. Po tem datumu članstvo nekoliko pada, Zauimiva je pri-lerjava letošnjih in lanskih diferencialov, kot jo kaže naslednja razpredelnica:
mesec	1937	1938
april	+	6.254	+	6.522
maj	+	8.080	+	4.908
junij	+	11.563	-f	3.983
julij	+	11.123	+	3.042
avgust	+	10.907	+	2.014
Kot vidimo, je bil letošnji aprilski diferencial Še nekoliko večji od laijskega, letošnji diferencial v avgustu pa ne znaša niti ene petine lanskega diferenciala. Brez dvoma je to znak bližajoče se krize zaposlenosti.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera ustreza približno resničnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, znaša v avgustu 1938 25.35 din. Vendar pa se tudi tukaj opaža malenkostno pojemanje intenzivnosti napredovanja, kajti aprila in maja letos je znašal letni diferencial v primeri z lanskim letom + 1.45 din, v juniju + 1.43 din, julija + 1.34 din, v avgustu pa + 1.30 din.
S škarpe je padel
Škofja Loka, 12. septembra.
Kakor smo že poročali, gradi banovina pb obrežju Poljanščice od Puštalskega mostu do žage g. Hafnerja obrežni zid- Pri tem delu je zaposlenih več delavcev, med njimi tudi 601etni Gašper Zevnik vuigo Savcev Gašper iz Puštala pri Škofji Loki. Delali so tudi v četrtek. Zevniku, ki je delal vrhu	škarpe, je	naenkrat spodrsnilo, dR je	padel 2 in	pol metra	globoko na skale	v strugo	Po-
ljanščice, Njhče ni mislil, da bo ta padec imel zan.j tako hude posledice, Zevnika so spravili domov, Poklicani zdravnik pa je ugotovil, da si je Zevnik zlomil pri padcu eno rebro ter je dobil tudi druge notranje poškodbe. Potolkel se je tudi na glavi	ter ima več večjih prask po	vsem životu.
Le malo	upajo, da	bj okreval.
Preleten* razprav«
Maribor, 12. septembra.
V	današnjem »Slov. domu« sjno prinesli poročilo o razpravi, ki je bila na okrožnem sodišču v Mariboru proti delovadji gradbene tvrdke Tonnles v Ljubljani Hugonu Hyklu. Tvrdka Tonnies je podirala lansko leto v tovarni Doetor in drug v Mariboru staro skladišče. Podiranje jc vodil delovodja Hykl. Pri teh poslih se jc smrtno ponesrečil delavec Jurij Godec, na katerega se je del zidovja porušil. Pri razpravi so bile zaslišane štiri priče, peta priča — neki Stepišnik iz Studencev pa ni prišla ter je zaradi njega sodnik preložil razpravo na 26. t, m, ob pol 9. Razpravo je vodil ss, dr. Čemer, obtožbo pa je zastopal državni pravdnik dr. Dev,
Tramvajski promet na dolenjski progi se bo ukinil s 15. septembrom, ker bo M2D ta dan začela z demontiranjem starih tračnic.
Doslednost dveh dni
Včerajšnji »Slovenski Narod« prinaša v svojem slovitem govnaškem razpredelku obsodbo nad »Društvom knjigoveških mojstrov dravske banovine«, ker so v katalogu tega društva izšli trije oglasi v nemščini. Oglasi so od nemških podjetij iz tujine, Stvar je sicer grda in za to »društvo dravske banovine« značilna, toda kaj se spotika ob njo »Narod«, ki je kljub lepemu imenu že dolga leta svojega obstanka proti vsemu, kar je slovenskega. Razen tega je prav la narodno zavedni list s slovenskim imenom v sobotni številki prinesel poleg reklame za Ciril-Metodovo družbo reklamo za film »Korajžni ženin« — v nemščini in celo ilustrirano. Torej tako imenovani »Slovenski narod« prinaša za neko slovensko podjetje reklamo v nemščini, zraven pa išče pezdirjev cela v očesu svojih najbližjih.
Josip Rože - likvidator „Privre<dne zadruge" v Mariboru
Včeraj popoldne je-bil v gostilni Dalmacija na Meljski cesti izreden občni zbor Prlvredne zadruge v Mariboru, ki jo čitatelji »Slov. doma« dobro poznajo iz naših svoječasnih poročil o njenem poslovanju, Občni zbor bi moral biti že 27, avgusta, zaradi premalega števila članstva pa se je preložil na danes. Danes se je zbralo 16 zborovalcev, med njimi tudi tri uradnice rrivredne zadruge. Navzoči so bili vsi trije glavni akterji te zadruge, Josip Kože, Leskovšek iz Celja in Gregorec iz Ptuja. Vodil pa je zborovanje na splošno presenečenje vseh »ravnatelj« Josip Rože. Bilo mu je takoj krivo, ko je zagledal na zborovanju zastopnike Časopisov, katere je potem v svojem govoru hudo napadal. Del članstva je takoj v začetku zbora nastopil proti Rožetu z najostrejšo opozicijo ter ga je član Sagadin iz Ptuja napadel z vprašanjem, ali zamore voditi občni zbor človek, ki je bil že zaradi ponarejanja mrtvaških listov obsojen. »Ravnatelj« Rože se za te napade ni dosti zmenil ter je nato prečital odlok banske uprave, da naj zadruga svoje posle likvidira. Zagovarjal je v svojem govoru poslovanje zadruge, s fin-girano bilanco je skušal prikazati visoko aktivnost in splošno korist te ustanove, nazadnje pa je sebe in svoja dva glavna pomagača, Leskovška in Gregorca proglasil za mučenike, ker jih je sodišče držalo 79 dni v preiskovalnem zaporu, Iz njegovega govora so odsevale tudi razne druge zanimivosti. Tako je na zadnjem rednem zboru Rože sam izjavil, da šteje zadruga 1900 članov, danes pa je zopet izjavil, da jih je samo 377, vse ostale pa je proglasil za člane neke »Zdravstvene zadruge«, o kateri pa je članstvo danes prvič kaj slišalo. Nato je sam predložil predlog načelstva, da se zadruga likvidira, Predlog je bil soglasno sprejet, ker so člani izjavili, da raje izgubijo to, kar eo vplačali, kakor da bi morali še vnaprej plačevati prispevke, koristi pa od tega ne bt imeli nobenih. Končno si je kar načelstvo zadruge prisvojilo pravico izvedbe likvidacije. V tem načelstvu so pa Rože, Gregorc, Leskovšek, Finžgar in Vračič. Kakor znano, pa so bili prvi trije izmed imenovanih zaradi Privred-ne zadruge v preiskovalnem zaporu. Članstvo je izvedelo tudi zanimivo novico, da bo moralo plačati najbrž še pri Privredni zadrugi trikratni delež, to je 300 dinarjev kot prispevek za likvidacijo, člani Zdravstvene zadruge pa jamčijo celo za desetkratni delež, to je za 1000 din. Na ta način si je zagotovilo načelstvo zadruge zopet lepo življenje, saj bo za likvidatorske posle plačano, stroške pa bodo nosili člani.
Iz Slovenskih goric
Gornja Radgona bo končno dobila dolgo za-željenp meščansko šolo. To potrebo je že pred nekaj leti uvidela občinska uprava. Letos je na pobudo g. Snoja dosegla sedanja občinska uprava pri banski upravi, da je začela akcijo za ustanovitev omenjene šole. Banovina je dala na razpolago en objekt banovinskega gradu, ki ga preureja v hiralnico za začasno namestitev meščanske šole, — Takoj v začetku septembra se je pričelo vpisovanje učencev in učenk za omenjeno šolo in se jih je doslej že vpisalo okrog 200. To je dokaz, kakšna potreba je bila za to šolo. Doslej so morali oni starši, ki jim je bilo po premoženjskih razjnerah možno, pošiljati otroke iz velikega gorpjerailgonskeg« okraja iu bližnjih krajev jz murskosoboškega okraja v meščansko šolo Ljutomer, Mursko Spbotp in k Sv, Lenartu v Slov. goricah. Zaradi tega je bilo mnogim onemogočeno, zlasti revnim staršem, pošiljati otroke v tako oddaljene meščanske šole. Pouk na novi šoli se bo pričel najbrž s 1. oktobrom.
Sadna kupčija je v zadnjem času v Slovenskih goricah nenadoma zastala zaradi novih trgovinskih pogajanj za izvoz naših jabolk v Nemčijo. Upamo, da se bo kmalu spet poživil«, kar mnogi sadjarji-kmetje že nestrpno pričakujejo, da spravijo svoja jabolka v denar.
Pridelek krompirja je letos povsod zadovoliv. Le v nižjih predelih je pričel krompir zaradi zadnjega stalnega deževja gniti. Letos bodo imeli posestniki morda nekaj krompirja za prodajo.
Celjske novice
-v, CUvtU***-"
85
Meni se je posrečilo, da sem pobegnil v veže neke hiše na Rdečem trgu in sem ostal tam dolge ure, dokler se ni gneča malo zredčila, da sem lahko prišel do svojega stanovallšča, Naslednji dan se je začel lov za sumljivimi ljudmi. Več delavcev je izginilo. Ponoči je prišla ponje GPU. Med njimi je bil tudi moj stari prijatelj Vasil, mehanik v oddelku za popravila. Dva moža iz delavnice za orodje je zadela enaka usoda.
O teh rečeh ni nihče ničesar spraševal, zakaj vsi so nad vse dobro razumeli, kaj se je bilo zgodilo,
V	tovarni sami so menda prijeli samo enega človeka: Sonjo iz delavnice za žarnice,
Kdo je bila Sonja?
Dekle kakih dvajsetih let, ki se mu niti sanjalo ni, kaj bi mogla pomeniti beseda opozicija, kaj pomenita imeni Zlnovjeva in Nikolajeva. Ni vedela nit! trohe o kakih političnih nasprotjih med veljaki. Toda strašne izkušnje, katere je morala prestati, so jo docela potrle.
Neki propagandist je prišel k njej in ji povedal o smrti Kirova. Brezbrižno je skomignila z rameni in odgovorila:
»Morda mu ie bolje tam, kjer je.«
Ta izjava je zapečatila njeno uso-'do. GPU je ubogo Sonjo odvedla še
tisti večer. Naložili so jo na tovorni avtomobil in odpeljali kdo ve kam.
Teden po pogrebu so me poklicali v pisarno k Zurovu. Ponovil sem svojo prošnjo za odhod iz Rusije in zagrenjeno obsojal strašne življenjske razmere, ki so vladale v Sovjetski Rusiji. Toda svojo usodo sem opiral predvsem na bolezen svoje žene.
Temu razgovoru je prisostvovalo več tajnikov, Zurov mi je dejal:
»Kako moreš v teh trenutkih priti s tako zahtevo? Ni nas za naprej treba več nadlegovati s to storijo. Vsa naša prizadevanja so zdaj usmerjena na boj proti opoziciji. Ali se ti ne zdi, da bo Osrednji odbor začel misliti, da so zlnovjevistl tudi med tujimi delavci, ko ga bomo obvestili o tvojih zahtevah? Torej naj bo tega konec, kajne?«
Vzel sem svojo prošnjo, jo zganil in jo spravil v žep. Ko sem za-
Eustil pisarno, sem srečal na hodniku ... a in sem mu začel praviti, kaj se mi je zgodilo.
»Prenalahko si popustil. Vloži prošnjo spet prej ko moreš.«
Začel sem ga v skrbi spraševati: »Ali se je v skupini zgodilo kaj novega? Ali so prijeli koga od naših tovarišev?«
L -. ■ se je začel smejati in mi odgovoril:
»Tem tepcem se ni posrečilo, da bi bili zagrabili koga izmed nas. Prijeli so samo nekaj siromakov, ubogih delavcev, nedolžnih, čeprav so res malo nezadovoljni, ki pa ne poznajo prav nobenega političnega vprašanja. Postali so žrtev nesrečnih opomb, ki so jih izustili kdaj prejšnje čase. Med njimi je dva in dvajset komsomolcev, ki se jim niti sanja ne o tem, kaj naj bi bilo levo ali desno krilo v kaki skupini.«
»Zurov je zahteval, naj mu vsak član stranke ovadi koga. Ali ste to storili?« sem povprašal.
»Kar se tega tiče, smo mu res dali veliko imen, Saj si lahko misliš, kakšna. Vse te umazane vohune, vse ovaduhe, ki jih kar mrgoli po tovarni, smo naznanili kot skrajno nevarne ljudi. Zdaj vidiš, da znamo delati.«
Zdaj moram nekaj razložiti, Treba je vedeti, da razni lizuni, ki tvorijo uradno birokracijo, nimajo na sebi nič pravega boljieviitva. Veliko iz-med njih je potomcev plemiških staršev ali bogatih kmetov. Posrečilo se jim je, da so ponaredili svoje listine In so si tako priborili vstop v vrste komunističnega uradnjakarstva. Ta postopek je postal tako splošen, da so oblasti morale zahtevati vsakih šest mesecev od uradnikov, naj na novo izpolnijo svoje državljanske izkaze, da so jih potem primerjali s tistimi podatki, katere so navedli pred šestimi meseci, Na ta način so jih precej ujeli, Druge so odkrili agenti GPU v preiskavah po mestih in vaseh, o katerih so ti vsiljepci trdili, da so tam doma, Kakšna zmeda je nastala iz pritožb, ki so jih vlagali proti takim ljudem, je lahko razumen L ... je nadaljeval;
»Nemška delavca Poze in Kies-Hch sta bila tudi deležna pritožb, toda proti njima se ne upajo nastopiti, da ne bi imeli komedij s Hitlerjem. Tudi tebe so obtožili, toda proti tebi si ne bodo upali storiti ničesar. Se naprej te bodo skušali obdržati tu. Tj veljaš za razdražljivega človeka, ki je v političnih rečeh odkritosrčen, ni pa naravnost nevaren. Upajo, da te bodo sčasoma privedli do pametnej šega političnega čustvovanja. Ge bodo o tvoji zadevi razpravljali na seji stranke, tl povem — da ne boš začuden — da te bomo mi močnd napadli Storili bomo to tudi pred delavci, ki ne pripadajo stranki in te bomo ozna-menovali kot nevarnega človeka. Toda rečem ti, da se nikar ne razburjaj. S tem ti bomo pomagali odpreti vra ta, skozi katera se boš lahko zmuznil, ko se boš rešil vezi, ki te drže in stiskajo tukaj. Toda imej budne oči in se okoristi s prvo priliko!«
Po teh besedah me je zapustil jaz pa sem premišljal in postavlial temelje za svojo bodočo vojno umetnost.
XL. poglavje.
Kako sem zapustil stranko.
Ravnal .sem se po L .,, ovem nasvetu in sem v začetku januarja 1935 poslal odboru stranke novo pismo ter v njem spet zahteval, nai me puste nazaj v Ameriko, Ženino zdravje se ni nič boljšalo, marveč nasprotno. Za radj tega sem se odločil, da bom do segel dovoljenje za odhod po redni in zakoniti poti, če se bo dalo, če ne se bom obrnil na ameriškega konzula. Besedilo pisma je bilo tako, da je po mojih mislih moralo izsiliti odlo čitev.
e Po evidenci Javne Borze dela je bilo 31. avgusta v Celju 200 brezposelnih, 10, septembra pa 202.
c Bele nogavice v Celju so čez noč izginile.
Zaradi očitnih izzivanj nekaterih je prišlo zadnje dni skoraj do osebnega obračunavanja na celjskih ulicah in v celjskih lokalih, zaradi česar je morala celjska policija več oseb poklicati na stražnico in jih opozoriti. To pohvalno delo celjske policije, da je napravila red in preprečila take spopade na ulicah, je vplivalo, da so čez noč izginile iz celjskih ulic bele nogavice.
c Celjska mestna občina razpisuje oddajo 9 dvoposteljnih in 2 enoposteljni, opremljeni sobi v Delavskem domu proti mesečni najemnini. Ro-jasnila se dobijo v pisarni delavskega doma na Vrazovem trgu, kjer je vložiti nekolkovane prošnje do vključno 14. I. m.
e Licenciranje bikov v letu 1938. Licenciranje bikov za območje mesta Celja bo dne 13. okt. ob 8 na sejmišču v Celju. K licenciranju je prignati vse nad 15 mesecev stare bike, ne glede na to, ali je bik določen za pleme ali ne. Priženejo naj se tudi mlajši bikci zaradi določitve eventuelne bodoče sposobnosti za pleme. Kdor se ne bo odzval razglasu, mu bo licencirala bika na domu posebna komisija na njegove stroške. Za prav dobre bike, ki so bili tudi pri lanskem licenciranju odlično ocenjeni, bo občina iz razpoložljivih sredstev prispevala vzdrževalno nagrado. — Lastniki rodovniških in subvencioniranih bikov naj prinesejo s seboj rodovniške podatke.
c Napad iz zasede. V soboto ob 10 zvečer »ta neznanca napadla 26-letnega delavca Vetriha Josipa iz Lokrovca, ko se je pravkar vračal z dela domov. Kake namene sta imela, ni znano. Prizadejala sta mu z nožem več vhodljajev po telesu. Vetriha so nezavestnega pripeljali v crijsko bolnišnico.
c Društvo absolventov drž. trg. šol v Celju
prire'dj kakor vsako leto, tako tudi letos s L okt. tečaje za nemški, francoski, italijanski, angleški in slovenski jezik. Na teli tečajih se bodo poučevali tudi strokovni predmeti, slovenska debata« in nemška stenografija. Interesenti, tudi brezposelni naj se priglase v uredništvu Slovenca v Celju, Matija Gubčeva ul.
c Jamski voziček je v nedeljo ob 1 ponoči stisnil ob steno 21 letnega rudarja Deželak« Forda iz Gornje Rečice uslužbenega v rudniku v Hudi jami. Deželak je dobil težke poškodbe po vse® telesu.
Konferenca tujsko prometnih zvez v Rogaški Slatini
Maribor, 12. sept. Obe tujsko prometni zvezi, Maribor in p« Ljubljana, sta v soboto imeli v Rogaški Sla-tini, v Aleksandrovem domu skupno anketo zaradi ureditve tujskega prometa v Sloveniji. — Udeležilo se je skupno 20 članov in delegatov iz bivše mariborske in ljubljanske oblasti. Zunanji delegati so si najprej ogledali novo vzorno urejeno kopališče in novi hotel, ki ga je zgradilo ravnateljstvo zdravilišča. Ob 5 se je pričela konferenca, ki je trajala do 8 zvečer. Konferenco je vodil predsednik mariborske tujsko prometne zveze inž, Šlajmer, Referate so podali ravnatelj ljubljanske TPZ rt r Žižek in ravnatelj mariborske TPZ Laos, ter predsednik ljubljanske TPZ načelnik dr. Marn. Debate so se udeležili ravnatelj zdravilišča iz Rogaške Slatine Gračner, ravnatelj dr. Pavlin, ravnatelj dr. Tominšek, mariborski podžupan Žebot, ravnatelj Škerget, magistralni ravnatelj Hra-šovec, ravnatelj Šubic in več drugih. Mariborsko zvezo so zastopali poleg že imenovanih še kapitan Gnus, veletrgovca Pinter in Osel ter restavrater Verlič iz Ptuja. Sprejete so bile posebne resolucije, ki se nanašajo na bodočo ureditev pospešitve in modernizacije tujskega prometa v Sloveniji. Sklenjeno je bilo, da ostaneta obe zvezi in sicer ljubljanska, ki bo obsegala delokrog bivše ljubljanske oblasti, in marj-borska TPZ v Mariboru pa okrožje bivše mariborske oblasti. Predlagalo se je, da se pridružita mariborski TPZ okraj Laško in zdravilišče Laško in Rimske toplice, ki že po svoji nižini in strukturi težita pod delokrog Celja in Maribora. Naslov organizaci.jp se v bodoče imenuje Tinsko prometna zveza v Ljubljani s kratico TPZ, oziroma TPZ v Mariboru. Na predlog mariborskega podžupana Žebota se naproš« banska uprava in kraljev« vlada, da se izvede cestni program, ki je bil za Slovenije obljubljen in določen na kongresu cest v Ljubljani in Mariboru.
Teden Rdečega križa od 18. do 84. septembra
Po čl. 42, točka 11. zakona o društvu RdeČeg« križa je en popoln teden (7 dni) v letu, od tretja nedelje v mesecu septembru do vštete sobote, posvečen ideji Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakršnih prireditev, marveč »amo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ.
Teden Rdečega križa se pričenja v tem letu 18. septembra in traja do vštetega^ 24. septembra. Po zakonu o društvu Rdečega križa se bo v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist Glavnega odbora društva Rdečega križa in sicer 50 par za vsako vozovnico do 100 dinarjev, a še po toliko za vsako začeto stoti«* iiad 100 din,
V	tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa po 50 par v korist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko Rdečega križa, ta znamka se more kupiti na pošti ali pri veakčm privatnem prodajalcu znamk, Ako bi pošiljalee opustil plačanje le lakse, se prepušča prejemniku, da plača to takso. Ako niti pošiljale? niti prejemnik ne plačata te takse, se bo vrnila pošiljka kot nedostavljena v oddajno mesto. Ta taksa v znesku 50 par se plačuje pri oddaji tudi ra priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) m brzojavke v notranjem prometu, Za pošiljk«, namenjene v inozemstvo, la taksa ni obvezna, vendar se odpojlljateljem z ozirom na cilje društv* Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke,
Taksa v znesku 50 par se mora plačevati tudi na vso vstopnice z gledališča, kinematograf« in druge prireditve za javno zabavo,
Za izvrševanje težkih in vzvišenih nalog so društvu Rdečega križa potrebni številni sodelavci in izdatna sredstva, Letna članarina znaša 25 din za redne člane, za podporne člane pa 0 din. Potrebno jo, da vsi brez razlike nudijo svoje sodelovanje Rdečemu križu z vpisom v članstvo in da ga v tem tednu pndpro s svojimi darovi, kolikor je to najbolj mogoče.
Od tu in tam
Iz SToje poletu* »prestolnice« se je v Zagreb
vrnil dr. Vladko M*ček. Kakor vsako leto, namerava tudi letos ir. Maček oditi na krajše zdravljenje v Rogaško Slatino. Računajo, da bo odšel v zdravilišče že konec tega meseca in ostal tam pol meseca. Za spremstvo in zaradi osebne varnosti bo vzel s seboj nekaj članov »Hrvateke zaščite«.
Prihodnji torek bo v Belgradu spet sestanek delovnega odbora Združene opozicije, v katerem so zastopane vse stranke opozicije. Dr. Mačka zastopata dr. Šutej in inž. Košqtič, b. SDS pa Vilder in dr. Ko-stič. N* programu imajo aktualne dogodke iz naše notranje politike ter razgovor o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju.
Svoja nova pravila je izročila v potrditev Glavna zadružna zveza v Belgradu, katere predsednik je notranji minister dr. Anton Korošec. Pravila so bila do* stavljena kmetijskemu ministrstvu, ministrstvu za trgovino in industrijo, finančnemu ministrstvu ter ministrstvu za socialno politiko. Ko bodo pravila potrjena, bodo predložila sodišču zaradi registracije.
Silovit požar je včeraj popoldne izbruhnil v vasi Ugrinovcih pri Zemunu, ki bi skoraj uničil vso vas, Ogenj se je zanetil v hiši nekega kmeta, kjer je žena pekla kolače, pa ji je žerjavica padla na vnetljivo snov. Požar se je naglo razširil na bližnje tri hiše,. toliko bolj, ker je vlekel močan veter. Na pomoč so morali priti gasilci iz precej oddaljenih krajev, da so ogenj omejili. Hiše, ki so se vnele, pa so zgorele do tal.
Redno železniško zvezo z motornimi vlaki so te
dni vpeljali na progi Zagreb-Belgrad, Za sedaj vozita dve kompoziciji, ki ju je izdelala neka italijanska tovarna. Vlak vozi s povprečno brzino 135 kilometrov na uro, čeprav more doseči največjo brzino 145 kilometrov. Prvi vlak je vodil italijanski šofer. Poleg tega šoferja mora biti na stroju še pilot, ki javlja šoferju že naprej značaj proge ter ga opozarja na ovinke, koder je treba brzino zmanjšati, in na ravninske dele proge. Vlak je iz Zagreba prišel v Belgrad v 4 urah m petnajstih minutah,
Osmi kongres jugoslovanskih pravnikov ge je
v nedeljo zaključil v Novem Sadu. Delo je bilo razdeljeno na več sekcij ter je med drugim vodil eno sekcijo ljubljanski vseučiliški profesor dr. Sa-jevie. Končno je bilo sklenjeno, da bo prihodnji pravniSki kongres v Rogaški Slatini in v Mariboru. Za predsednika stalnega odbora je bil Izvoljen Slovenec dr. Metod Dolenc, a v odbor prof, dr. Sajevic, ljubljanski župan dr. Adlešič, odvetnik dr. Urbanc, docent dr. Bajič, sodnik Franc Orožen, iz Maribora pa sodnik dr. Senjor.
Na svoji prvi vožnji je motorni vlak povzročil nesrečo. Pri Sesvetih je imel službo železniški čuva Broz, ki je imel za čas prihoda motornega vlaka po eebno nalogo, da čuva nezaščiteni prehod preko že ltzaišk« proge. Broz je bil najbrž truden, da se je ob progi vlegel in zaspal. Ko je pa zabrenčal motorni vlak, je prestrašen skočil pokonci a na nesrečo proti tiru, koder je dirjal motorni vlak. Vlak je Broza butnil v stran, da se je nevarno potolkel, vendar pa za življenje ne preveč nevarno.
Novo cerkev v spomin hrvaškega kralja Dimitrija Zvonimira so zgradili Hrvatje v vasi Biskupija pri Kninu. Svečanost bo dobila izrazito hrvaški značaj, ker se jc bodo udeležila vsa hrvaška društva in ustanove, a posvetitev cerkve bo izvršil zagrebški nadškof dr. Stepinec, Sarajevski nadškof dr. Sarič pa bo blagoslovil nove zvonove. Tudi dr. Maček bo poslal svo-
Žga zastopnika v osebi narodnega poslanca za mesto »greb Miljutina Meyerja.
Dalmatinske cementne tovarne so začele spet normalno obratovati. Pisali smo že, da *o delavci pred štirimi meseci stopili v stavko, ki se je z nekaj presledki nadaljevala prav do teh dni. Tovarne namreč niso izpolnile tistih pogojev, v katere so se zavezale, ko so prejele brezplačna zemljišča od občin, da bodo namreč sprejemal« na delo samo domačine, Po dolgih razpravah in intervencijah so morale tovarne odnehati, odpustiti vse tujce ter nastaviti same domačine. Od tedaj teče delo spet v običajnem tiru.
Stavka tramvajskih uslužbencev v Zagrebu
grozi. Uslužbenci so se ponovno obrnili na vod-
2 leti Mestnega zavetišča v Celju
Ob zatonu svojega življenja so oskrbovanci srečni in zadovoljni
N	Celje,	13.	septembra.
Pravkar poteka drugo leto otvoritve Mestnega zavetiSča v Celju. Skozi desetletja se je vleklo nevzdržno stanje oskrbovanja starostno onemoglih in revnih Celjanov, dokler ni sedanji mestni svet pod vodstvom predsednika g. Alojzija Mihelčiča kupil veleposestvo v Medlogu, imenovano »Kristinin dvor«, ter ga opremil za starostno zavetišče.
Po dveh letih poslovanja se je pokazalo, da je bila Ideja dobra, da dvorec in posestvo služi namenu in da boljše rešitve ne bi bilo tudi mogoče najti. 2e iz finančnih razlogov bodi poudarjeno, da je bil »Kristinin dvor« s posestvom kupljen za
1,300.000 din in je sedaj uradno ocenjen na 4 milijone dinarjev, v čemur niso vštete adaptacijo in oprema.
Obsežno posestvo leži v Medlogu med državno cesto in Savinjo. Dvorec in stranska vila sta se s prizidki in malimi preureditvami praktično in higiensko opremila za 70 oskrbovancev. V pritličju dvorca je jedilnica, kuhinja s stranskimi prostori, kopalnica, kapelica in pisarna s skladiščem. V I. nadstropju so bivše gosposke sobe kot spalnice, obrnjene na sončen jug proti Savinji, parketirane, zračne in opremljene z belimi železnimi posteljami in omaricami. Pod štukaturnimi stropi, portali in pri kaminih se pomenkujejo stare ženice o časih, ko so bivale v prejšnji stari ubožnici ter prosjačile po mestu za hrano.	_
Okoli dvorca je urejen park s smrekami in stoletnimi platanami; pod njimi še stojijo klopce, kjer se je hladila gospod«- Okolica je ostala ista, samo sprehajalci so se menjali. V oskrbi je sedaj 65 oseb. Povsem so zadovoljni, saj imajo čista ležišča, tečno hrano ter nimajo več skrbi za naš vsakdanji kruh. Oskrbovanci se gibljejo prosto na posestvu, lažja dela opravljajo prostovoljno in z veseljem. Zanimivo je, da se tudi v starosti strogo drže svojega poklica. Tako čisti peščene stezice in pobira listje z njih onemogel cestni pometač, bivši drvar še pomalem dela treske, gluh lovski čuvaj pazi na kure in komaj izlegla piščeta, odganja kajuha z izvirnimi strašili in zraven pripoveduje svoje lovske dogodivščine. Nadušen pletar spleta košare, krojač z leseno nogo šiva po meji obleke, ki so vsakomur pravšne, zadovoljen čevljar se smeje, če dobi za nove čevlje kozarček vinca in cigarete. Dninarji hodijo »na dnino« ter so pri
južini enaki s pravimi. Ženice so pridne, kuharice lupijo krompir in trebijo solato, služkinje za vse pometajo sobe, dninarice plevejo; pozimi pa vsi luščijo fižol. Manj srečni so tisti, ki tudi v življenju niso imeli pravega poklica in zadovoljstva.
Vsa ta nad 60 članska družina, razen bolnih in ležečih, se večkrat dnevno sestane na udarce zvona, ki jih vabi zjutraj v lepo kapelico k službi božji, nato k zajtrku, obstoječemu iz mleka ali kavo in kruha, slabotni dobijo še predjužnik. Opoldne jih zabava pri skromnem, a dovoljnem ter tečnem kosilu radio v jedilnici. Za južino dobijo zopet kavo in kruh. Po končanem »delu« so zopet skupaj pri večerji. Moški dobijo še kot pri vojakih tobak, na njih žalost le enkrat tedensko.
Poredkoma se jih spomnijo celjske gospe in jih obdarujejo s čtivom in poživili.
Mestni fizik g. dr. Podpečan obiskuje oskrbovance dva do trikrat tedensko in jim predpisuje potrebna zdravila. Po njegovi izjavi se skoraj vsak oskrbovanec, ki no boleha na kalci težji bolezni, zredi za par kilogramov. Nego bolnikov vrše dve bolniško izvežbani redovni sestri. Poleg sestre prednice, ki vodi gospodinjstvo, so še sestra knjigo-vodkinja, kuharica, vrtnarica in gospodarska pomočnica.
Dvorec ima veliko ekonomijo, ki jo vodijo sestre po navodilih mestne občine in na njen račun. Južno od dvorca leži obsežen vrt z zimskimi gredami in cvetličnjakom in največjim nasadom beluš v Sloveniji, ki je letos donosil 20.000 dinarjev. Večina zelenjave in živil se porabi za prehrano oskrbovancev, kar ostane, se vnovči na trgu, zlasti zgodnji pridelek. Posestvo obstoji iz njiv, kjer se goji hmelj, in travnikov z obsežnimi sadovnjaki. Velika gospodarska poslopja so oddaljena od dvorca. Tu imajo živino, od katere dobijo mleko za oskrbovance, konje pa uporabljajo za mestno gospodarstvo in za pogrebni zavod. V gospodarskih poslopjih imajo tudi prašičke in ostalo drobnico. V kmečki hiši ob vhodu je krojaška, čevljarska, pletarska in mizarska delavnica.
Oskrbnina za osebo z vso režijo znaša 10 din dnevno.
Oskrbovanci so srečni in zadovoljni, da imajo vsaj ob zatonu brezskrbno življenje in da ne trpe pomanjkanja ter so iz srca hvaležni vsem, ki so jim do tega pripomogli.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
ki pred dvema letoma. Toda tudi tokrat so naleteli povsod na gluha ušesa. Vodstvo mestnih podjetij, ki je v rokah Mestne hranilnice, je odklonilo vsako razpravo o željenih spremembah, češ da sta pravilnika zelo dobra. Tramvajski uslužbenci so imeli zaradi tega že svoje zborovanje, na katerem so sklepali o mo-rebitni stavki. Dokončnega pa še niso ničesar sklenili-
Slepec je spregledal v Glini na Hrvaškem. Kmet Javan Brkič je pred letom začel izgubljati vid, dokler pi popolnem* oslepel. Iskal je pomoči v zagrebški kliniki, vendar brez uspeha. Lotil se je tudi zdravljenja na priporočilo raznih mazačev, dokler ni šel slednjič k manemu mazaču v Budimirovcih Milanu Korelcu. Od tam se je vrnil spet z zdravimi očmi. Kaj se je prav za prav zgodilo, nihče ne ve, dokler ne bodo zdravniki kmeta temeljito pregledali in povedali svoje mnenje.
Kameno t-ndo je pil ** obupa mladi kmet Miodrag Radovanovič iz Vrnjačke banje, ker se je razočaral v svoji ljubezni do mlade študentke Tatjane Kneževič. Radovanovič je bil več let zastopnik Tatjaninega očeta, ki je bogat lesni trgo-v#c. Naenkrat pa se je zaljubil v mlado dekle in jo zalezoval. Slednjič jo je celo na nasilen način odvedel s seboj. Zadeva se je končala tako, da je Tatjana spet prišla domov, a njen oče je naznanil ugrabitelja. Razočarani kmet je zato spil steklenico kamene sode.
Za spremembe pri odmerjanju davka na poslovni promet se potegujejo sarajevski trgovci. Kakor znano, določa višino tega davka poseben davčni odbor. Trgovci pa pravijo, da ta davčni odbor nima zanesljivih in pravih podatkov o dejanskem zaslužku trgovcev. Da bo odmera bolj pravična, naj se davek na poslovni promet pobira odslej sproti pri uvozu blaga v mesto skupaj z odmero mestne trošarine. Sarajevski trgovci so to zahtevo poslali vsem trgovskim zbornicam v državi ter vsem trgovskim združenjem.
Nemška »bohštaplerja« Wolfgang ta Siegfried
Gromnotr sta bila v Sarajevu aretirana in pridržana v preiskovalnem zaporu zaradi cele vrste prevar, ki sta jih zagrešila po Jugoslaviji, Seveda sta se takoj pritožila ter skušala na ta način prepričati, da sta nedolžna, Apelacijsko sodišče pa je v celoti potrdilo, da ju je treba pridržati v zaporu in bosta ta dva »velika gospoda« le morala presedeti nekaj časa za zamreženimi okni. Poznajo pa ju ne samo pri nas v Jugoslaviji, pač pa sta imela podobne nezgode tudi ž« v Romuniji in Bolgariji. Najbrže tudi doma v Nemčiji nista bila dosti boljša, če ne iima gotovo ne bi postala tla tako vroča.
Z meščansko šolo so Konjice mnogo pridobile
Kot smo v »Slovenskem domu« že poročali, se prične dne 16. septembra na tukajšnji novo ustanovljeni meščanski šoli redni pouk. Dokler zavod ne dobi svojega poslopja, bo pouk v prostorih dekliške šole. Za letošnje šolsko leto obstoji samo prvi razred, drugi trije bodo pa odprti postopoma vsako šolsko loto, tako da bo najpomembnejši kulturno-vzgojni zavod slovenjekonjiškega okraja popolen s šolskim letom 1041-42. Upamo, da bo meščanska šola tedaj že imela lastno poslopje.
Z ustanovitvijo meščanske šole se je uresničila dolgoletna želja našega prebivalstva po t6m zavodu. Z njim je vos naš okraj v kulturnem oziru mnogo pridobil. V njem bo naša mladina črpala dragocenih moči za svoj in narodni napredek. Za vpisovanje, ki se bo vršilo dne 12.,
13.	in 14. t. m., vlada veliko zanimanje, ter bo gotovo število učencev že letos popolno.
Izredno važen je novoustanovljeni zavod z gospodarskega stališča. Novi kulturni zavod na široko odpira vrata kmečki, obrtni in delavski mladini, ki doslej v veliki meri ni mogla sličnih zavodov obiskovati drugod zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Ta zapreka je sedaj odstranjena. Šolnina je izredno nizka, tako da bo večina učencev te sploh oproščena, ali pa bo plačevala najnižjo. Pripomniti pa še moramo, da bodo oni, ki bi sicer morali stroške šolanja plačevati drugje, prihranili letno 2—5 tisoč din,' ker bo ves ta denar ostal doma.
Naše ljudstvo se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi nove meščanske šole-
Balkanske tekme v Belgradu
Kakor vse kaže, bo končno letos vendar prekinjena nesimpatična tradicija, da so na vsakih tekmah dozdaj iz borb izhajali ob koncu Grki kot zmagovalci. Jugoslavija po prvem dnevu balkanskih tekem krepko vodi s petnajstimi in pol toč: kami razlike. Naši lahkoatleti so se tokrat — po res vestni in skrbni pripravi — pokazali kot sposobni, da tudi Grkom lahko glede laktoatletskega primata na Balkanu stopijo krepko na prste.. ce se bodo dogodki tudi še prihodno soboto in nedeljo razvijali vsaj približno tako, kot so se bili razvijali dozdaj in Ce bodo uspehi jugoslovanskih lahkoatletov vsaj približno podobni dosedanjim tudi prihodnja dva dni, v soboto 17. t. m. in v nedeljo 18. t, m., potem bo Jugoslavija prva država, ki bo Grčiji vzela lahkoatletsko žezlo in dominantno pozicijo. Prognoze tudi za tista dva dneva obetajo Jugoslaviji majhen plus. Najhujša ho seveda nedelja, ko so na sporedu skoraj samo discipline, v katerih so Grki (pa tudi Romuni) bolj doma kot mi. Takrat se bo razlika v točkah po vsem videzu nekoliko skrčila, toda ne toliko, da bi nam utegnila pokopati naše upravičene nade v dosego prvega mesta. Rezultati, ki so jih bili dosegli naši lahkoatleti, so zelo lepi ter presegajo celo najboljša pričakovanja. In tudi tokrat se je
—	kakor že tolikokrat — pokazalo, da so slovenski lahkoatleti tisti, ki v največji meri prispevajo k našim uspehom.
Pri prvem dnevu balkanskih tekem so se slovenski lahkoatleti odrezali nadvse odlično. Ce n e upoštevamo štafete, v kateri je odločil zmago dejansko že Pleteršek, ugotovimo lahko, da so slovenski lahkoatleti dosegli za Jugoslavijo sami polovico točk. Gorišek je prinesi pet točk, Martini in Žgur skupaj devet, Krevs in Bručan pa štiri. Mirno lahko trdimo, da bodo naši lahkoatleti to razmerje ohranili prav do konca, če ga ne bodo celo obrnili v svoj prid. Uspehi naših fantov so seveda zadosten in dovolj prepričevalen dokaz za to, da lahki atletiki nikjer v državi športni delavci ne posvečajo tolikšne pozornosti kot pri nas (in to z od silo skromnimi gmotnimi sredstvi), hkratu pa so tudi dokaz, da nikjer v državi za to plemenito športno panogo ni toliko izbornega pri-rodneg« (človeškega) materiala. Ponosni smo lahko nn naše lahkoallete, ki nas zastopajo na Balkanskih tekmah. Tudi v bodoče jim želimo čim več uspehov-______________________________ -
Umetnostno-zgodovinsko društvo priredi v četrtek 15. septembra izlet v Kovor, Križe in na Golnik. Odhod s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trdu do četrtka ob enajstih. Avtobus 27 din.
Iz športne krošnje
Zopet nov svetovni rekord. Izborna danska plavalka, ki nedeljo za nedeljo kar gredoč popravlja svetovne rekorde, je zadnjo nedeljo zopet popravila en svetovni rekor, po redu menda že dvanajsti v letošnjem lotu. 200 m prosto jo preplavala v času 2:21.7. Prejšnji svetovni rekord je imela Holandka Rit s časom 2:24.6.
Češko nogometno prvenstvo. Zadnjo nedeljo so igrali za češkoslovaško nogometno prvenstvo tile klubi: Šparta : Nachod 4:0, Bratislava : Viktorija Žižkov r>: 2, Kladno : Šleska Ostrava 1 :1, Par-dubice : Blzen 5 :1, Bata (Zlin) : Liben (Praga) 2:0.
IJrž.ivno nogometno prvenstvo se v nedeljo nadaljuje s tekmami Jugoslavija : Šparla v Zemunu, Hajduk : Slavija (Sarajevo v Splitu, Slavija (Varaždin) : Jedinstvo v Varaždinu. V Zagrebu pa imajo na programu medmestno tekmo Zagreb Budimpešta.
Umetnostna razstava slik in grafike bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu je odprta samo še danes in jutri od 9—18.
Kraj	Barometer- 9 sko stanje J	Temperatura v C'		n* K «s s*	O. C a ■Sfc ■°a c ■	Veter (smer, Jakost)	Pada- vine	
		, «	CO i rM 'f3 § pe				a s	vrsta
Ljubljana	7660	>2s	128	96	mol. Ki	sw,	—	
Maribor	765-2	•20-0	110	90	5	0	—	—
Zagreb	765-8	2'3"0	11-0	90	3	ssw,	—	—
Belgrad	764-5	2 j'0	10-0	80	0	NNE,	—		
Sarajevo	765-9	22-0	110	90	4	0	—		
Vis	764-9	21 0	140	90	4	0	—		
Split	763-7	27 0	17-0	60	4	NE,	—	—
Kumboi	762-0	27-0	170	80	0	SWs	—	—
Rab	7636	23-0	16-0	70	0	0	—	—
Dubrovnik	762-0	25-0	16-0	60	0	WSWa	—•	—
Vremenska napoved: Stanovitno, čez dan lepo in toplo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 8.30 večinoma oblačno, nato pa se je naglo skoraj popolnoma zjasnilo. Vse dopoldne je bilo lepo in jasno, ob 12.20 pa je oblačnost nekoliko narasla. Popoldne se je oblačnost zelo spreminjala, zvečer ob 19.15 pa se je pooblačilo in tako ostalo vso noč.
Koledar
Danes, torek, 13. septembra: Notburga.
Sreda, 14. septembra: Povišanje sv. križa.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr* ševa c. 43; mr. Trnkoczy, Mesini trg 4; mr. Ustar, Šelenlnirgova ul. 7.
Anonimne ovadbe, prijave in pritožbe pošiljajo razni ljudje tudi mestnemu poglavarstvu, zato pa mestno poglavarstvo opozarja, da se na nepodpisane dopise sploh ne ozira in se tudi ne bo oziralo. Vsak dopis mestnemu poglavarstvu mora pisec jasno in čitljivo podpisati in navesti tudi svoj natančen naslov, sicer gre dopis naravnost v koš.
Razdelitev ur pouka na drž. konservatoriju v Ljubljani bo v petek 16. t- in. Vsi konservato-risti, ki obiskujejo solopetje, klavir, violino, violončelo, kontrabas, orgle, kompozicijo in operno šolo naj sa zbero ob 15, gojenci ostalih predmetov pa oh 16 v Hubadovi pevki dvorani. Redni pouk se bo pričel v soboto 17. t. m.
Pevski zbor Glasbene Matice ima redne vaje za mešani zbor ob torkih in četrtkih od 20. Odbor.
Ljubljansko gledališče
Opero. — Začetek ob 20.
Drama, Začetek dramske sezone v četrtek, dne 22. septembra.'
Opera. Sobota, 17. eeptembra: Aida. Izven.
18. sept., nedelja: »Gejša«, opereta. Izven.
Otvoritvena predelava v drami bo 22. septembra. Uprizorila se bo drama »Car Fjodor« v režiji g. Cirila Debevca. V soboto, dne 24. septembra pa bo uprizorjena izvirna Finžgarjeva drama »Veriga« v režiji g. Milana Skrbinška. Tretja dramska predstava bo zanimiva drama »2ene na Niskavuorijtt«, premiera tega dela bo v torek, 27, t. m Režijo ima g. Bratko Kreft. Takoj nato se bodeta uprizorili dve Molieravi deli v režiji prof, Osipa Šesta, peta noviteta v letošnji sezoni pa bo zopet izvirno delo Cajnkar: Potopljeni svet«, ki se bo uprizoril v režiji g. Cirila Debevca.
Ob zaključku ljubljanskega velesejma
Jesenski ljubljanski velesejem, »Ljubljana v jeseni«, je bila 43. razstavna prireditev, Pokroviteljstvo ie imel Nj. Vel. kralj Peter II. Odprt je bil po banu d. dr. Marku Natlačenu v navzočnosti kraljevega odposlanca brigadnega generala g. Dušana Dodiča in velikega števila dostojanstvenikov 1. septembra.
Kljub neugodnemu vremenu je ta kulturna in gospodarska prireditev prav dobro uspela, Ne samo razmeroma ugodni poslovni zaključki razstav-ljalcev — obrtnikov in industrijcev, marveč velik kulturni doprinos upravičuje trditev o popolni uspelosti te razstave.
Razstavljalo je 439 tvrdk, od teh 91 iz inozemstva. Poslovni zaključki so zlasti bili za predmete za opremo stanovanj, kot pohištvo, preproge, peči, štedilniki, keramika, glasbila, radijski aparti, pa tudi v živilski stroki, bižuteriji, vozovih, strojih, fotografskih potrebščinah in raznih sezonskih predmetih.
Glavno obeležje letošnji jesenski prireditvi je dala mednarodna razstava za foto in film. Neglede na velike uspehe naših fotoamaterjev na številnih razstavah umetniške fotografije širom sveta, je letošnja mednarodna fotorazstava zarezala globoko brazdo v razvoju slovenskega fotografskega gibanja.
Zamisel, organizirati veliko razstavo slovenskega likovnega ustvarjanja, se je posrečila in zlasti omogočila ožji slik med likovnimi umetniki in Širokim občinstvom. Posebej pa se je uspešno predstavil z umetninami svojih članov še Klub neodvisnih likovnih umetnikov.
Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za tl-govino, obrt in industrijo je priredil krasno obrtniško razstavo, ki je bila reprodukcija razstaVe slovenskega obrtništva v Berlinu.
Zveza gospodinj se je že desetič predstavila na velesejmu s svojimi gospodinjskimi razstavami. Letos je obravnavala delo žene v tujskem prometu in kot gostiteljica v družinskem krogu.
Dne 1. in 2. septembra je bjla prirejena državna razstava čistokrvnih psov, ki je nudila lep pregled vseh pasem naših štirinožnih prijateljev.
V	okviru Aerokluba so njega požrtvovalni člani, zlasti pa letalski naraščaj, jadralna skupina Pionir, priredili splošno pozornost vzbujajočo razstavo motornih in jadralnih letal domače konstrukcije in dela.
Dne 11. septembra je bilo že desetič uspešno izvedeno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev in podeljen naslov državnega prvaka na diatonični in kromatični harmoniki za leto 1938-39.
Zal je višja sila, razširjajoča se parkljevka in slinavka, za letos onemogočila prireditev že pripravljenih razstav goveje živine, koz, ovac, perutnine, kuncev in plemenitih kožuharjev. Predvidena je tovrstna razstava prihodnjo jesen in še v večjem obsegu.
Velesejem je posetilo približno 90.000 oseb. Mnogo je bilo inozemcev iz Italije in Nemčije, pa tudi iz drugih držav. Upati je, da dobi velesejem skoraj nove, trajne razstavne zgradbe.
Pomladanski mednarodni velesejem industrijskega in obrtnega značaja bo leta 1939 v prvi polovici meseca junija.
Komu se je na velesejmu sreča nasmehnila
Itfd nagradnega žrebanja
1. št. 82.591: Zinka Žičkar, Ljubljana, Masa-rykova 1, žensko kolo. 2. št. 33.088: Alojz Oražem, Obrše 4, p. Lukovica pri Domžalah, moško kolo.
3.	št. 23.900: Inž. Kunstelj, Zagorje ob Savi, moško kolo. 4. št. 18.952: Kokalj Milan, Radovljica, moško kolo. 5. št. 13.145: Šlula Mimi, Maribor, Tomanova ul. 47, žensko kolo, 6. St. 48.510: Anica tfufman, učiteljica, Bukovica nad Škofjo Loko, žensko	kolo. 7.	št. 15.024: Anton Zdolšek,	Sveta
Uršula	31, Dramljo pri	Celju, moško	kolo.
8. št. 44.448: Joža Pajkova, Št. Lovenc, p. Velika Loka, žensko kolo. 0. št. 43.654: Lukič Ljubomir, Potrovgrad, moško kolo. 10. št. 47.898: Kobčič Zvone, Ljubljana, Rožna dolina III-7, moško kolo.
11.	št.	18.477:	Franc Mole,	Radeče pri Zidanem
mostu,	moško	kolo. 12. št.	23.939: Milan	Brič,
Ljubljana, Medvedova 8, moško kolo. 13. št. 24:64U: Dr. L. Mardešič, zdr., Palič k. Subotice, moško kolo.
14.	št. 11.618: Anton Obutovč, gozdar, Mežica, moško kolo. 15. 23.869: Štrekelj Oskar, Ljubljana, Tabor 6, moško kolo. 16. št. 24.963: Flere Bolte, Videm št. 7, p. Dol pri Ljubljani, moško kolo. 17. št. 33.712: Jože Bida, Ljubljana, Stritarjeva 6, moško kolo. 18. 48.102: Mohar Ivan, Volovlje 2, pri Liliji, moško kolo. 19. št. 40.884: Danilo Dekleva, Ljubljana, Hranilniška 3-1, moško kolo. 20. it. 27.077: Snoj Mila, Jesenice na Gor., Vrtna ulica 1, žensko kolo. 21. it. 40.574: Anica Kle-
menčič, Ljubljana, Zaloška 32, žensko kolo. 22. št. 50.509: Zupan Ivana, Šenčur pri Kranju, žensko kolo. 23. št. 42.164: Vera Kosirnik, Ljubljana, Gasilska 6-II, žonsko kolo. 24. št. 38.699: Franči-ška Černe, Moste, Ljubljana, Zaloška cesta 124 c, žensko kolo. 25. št. 45.647: Sirk Bogomir, Ljubljana, Florjanska 19, žensko kolo. 20. št. 26.149: šanta Rudolf, Vodovodna 70, Ljubljana: žensko kolo. 27. št. 16,335: Jelčič Franc, Bizeljsko, Brezovica 26, p. Brežice, žensko kolo. 28. št. 29.289: Knez Stanko, Ljubljana, Hrenova 14-1, žensko kolo. 29. št. 37.693: Slavka Jesih, Ljubljana, Pra-žakova 19, žensko kolo. 30. št. 48.389: Smodi5 Lukan, Dobove št. 35, p. Trbovlje, žensko kolo. 81. št. 14.015: Marija Berdnik, Doberlešova, Sveti Peter v Sav. dolini, šivalni stroj. 32. št. 46.681: Saksida Serafin, cestni nadzornik, Ljubljana, Beethovnova 7, radio aparat. 33. št. 48.761: Lado Ambrož, Ljubljana, Tyrševa,29, motorno kolo.
Žrebanje se je vršflo v ponedeljek, 12. t. m., kot zaključek letošnje jesenske razstave ob 17 ▼ navzočnosti javnega notarja g. dr, Krevla, članov velesejemsko uprave, zastopnikov razstavijalcev in obiskovalcev, žrebanju je prisostvovala velika množica ljudi, ki je z veliko napetostjo zaslodo-vala posamezne izklicne številke in takoj čestitala nekaterim srečnikom, ki so bili pri žrebanju navzočnl
mm
»Slorenski dom« Izhaja rsak delarnik ob 12. Mesetna naročnina 12 din. ta inoiemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Unrava: Kooitarieva ..lir« fi
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: & Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.
Zunanja politika španskih komunistov
Os Lisbona-Moskva naj bi spremenila vso evropsko politiko
Pred nekaj dnevi Je izšla v Franciji knjiga pod naslovom »Revolucija« in protirevolucija v Španiji«, ki jo je napisal španski komunistični poslance Maurin. Ta njegova knjiga je bila seveda najprej objavljena v španščini, zdaj pa je izšla tudi v francoščini. Knjiga naj bi bila v prvi vrsti nekaka propaganda za komunistično stvar, na drugi strani pa padaja zanimivo 6iališče o mednarodni vlogi Španije, kakor si jo zamišljajo rdeči Spanci.
V	tej svoji knjigi pravi poslancc Maurin, da vse zlo, ki ga trpi zdaj Španija, izhaja iz Francije in Anglije. Španija je — tako pravi Maurin — v prvi vrsti žrtev Anglije, zatem pa tudi Francije. Maurin 6evcda čista po svoje razlaga, kako da sta ravno Anglija in Francija krivi tega španskega gorja in pripominja, da bi Španijo mogla rešiti teh krutih posledic angleške in francoske zunanje politike samo zmaga »delavskega razreda«, ali z drugimi besedami, nova komunistična revolucija. Druge rešitve po njegavem mnenju za Španijo ni.
Maurin pa ni ostal v svoji knjigi samo pri tej trditvi, pač pa je podal tudi že nekak načrt, kako bi se vse to doseglo. Po njegovem mnenju je treba potegniti nekako diago,nalo čez evropsko zemljepisno karto, in sicer od portugalske prestolnice Lisbone preko Barcelone do daljne Moskve. Ta diagonala, ali kakor bi to utegnili še imenovati, ta os, naj bi spremenila vso evropsko politiko. Anglija in Francija, ti dve sovražnici proletarske Španije, naj bi onemogočili nek drugi blok, ki bi ga tvo.rile Portugalska, Španija, Italija, Nemčija in Rusija. Maurin priznava, da zazdaj še ne more računati na Portugalsko, Italijo in Nemčijo kot na »proletarske države«. Sčasom pa bi se po njegovem mnenju to le dalo doseči. Zmagoslavna delavska revolucija v Španiji, ki naj bi bila nekaka kristalizacija »Ibcrijske socialistične unije«, bi imela neposredno velike posledice in potrebe v mednarodni evropski politiki. Predvsem bi vplivala močno na one države, v katerih vlada fašizem. V teh državah bi takšna revolucija uničila vso fašistično podlago. Povzročila bi bolj ali manj hitro propad fašizma na Portugalskem, v Nemčiji in Italiji. Po njegovi zamisli bi bile v tem komunističnem pasu Iberijska unija (Španija in Portugalska), Italija, Nemčija, Poljska in Sovjetska unija. Svet bi se tedaj znašel pred zgodovinskim dejstvom, ki bi bilo največje važnosti.
Ko je tako poslanec Maurin razkril pravi cilj barcelonske zunanje politike, ki ji v ozadju brez dvoma stoji komunistična internacionala, nadalju-ju, kako se Anglija in Francija z vsemi silami borita za to, da bi preprečili ustanovitev Iberijske unije. Toda tudi to ne bo zaleglo, — pravi Maurin —, kajti iberijski proletariat bi imel močno zaščito v Sovjetski uniji in v velikem omenjenem
novem komunističnem bloku, ki bi segal od Portugalske do sovjetske Azije.
Pod krinko demokracije do (,rdeče" zmage
Ni dvoma, da takšnega mišljenja ni samo poslanec Maurin, pač pa vsa komunistična stranka, kajti Maurina imenujejo kar »usta španske komunistične stranke«, kajti če on govori, smatrajo, kakor	da	je spregovorila ta stranka. Iz njegovih
besed	se	torej vidi,	za kako veliki	sovražnici
španske republike smatrajo rdeči Španci Anglijo in Francijo. Iz tega dobi človek vtis, da ima vsa komunistična propaganda za obrambo »demokracije v Španiji samo ta namen, da bi Francija in Anglija še naprej podpirali Barcelono, ki pa bi se takoj, čim bi postali republikanci edini gospodarji v Španiji in jim ne bi pretila nikaka nevarnost pred nacionalisti, obrnila ravno proti tem pravim demokratičnim državam, Franciji in Angliji, da bi storili korak naprej k ustanovitvi komunistične Evrope. S tem namenom se tudi na vso moč prizadeva Kominterna, da bi izzvala ponovno	krvavo vojno	med narodi, ker	se nadeja,
da bi	od	njih imela	največje koristi.
Hitlerjeva rolta nad reko plamenic v Niirnberpi.
Zenske, ki jim je usojeno le trpljenje
Bajke o raju na otokih v južnem Tihem oceanu
Številni pustolovci, ki jih je pot kdaj zanesla tudi na o.točje, raztreseno po južnem delu Tihega oceana na jugovzhodnem delu azijske celine, so to otočje in življenje na njem prav različno opisali. Nekateri so ga v svojih spominih narisali kot pravi raj, kjer da se človek počuti kot v tretjih nebesih. Pa tudi ljudi, ki žive na teh daljnih otokih, nekam odmaknjenih od ostalega sveta, prištevajo med najbolj srečne na tem svetu. Drugi pa, ki prav za prav niso pravi pustolovci, oziroma so to sami spoznali že po kratkem svojem bivanju na teh otokih, pa so življenje v tem delu sveta opisali čisto drugače. Ovrgli 60 bajko o raju na južnem koncu Tihega oceana in so prišli domov razočarani. Med njimi je tudi nek Američan, ki je o svojih doživetjih na Melaneziji — kakor se imenuje otočje okoli Nove Gvineje — napisal nekako takole:
»Postani močna, da boš mogla obdelovati polje I"
Čisto izmišljena je bajka o lepih ženskah, ki žive v Melaneziji. Te ženske 60 podobne onim iz notranjosti Afrike. To so pritlikavke, ki so poleg
Japonska rekorderja Tomikacu A ma n o (le progi, in mojster v prsnem plavanju Tecu
vo), svetovni prvak v plavanju na 1500 m dolgi o Hamurao pri japonski šahovski igri »shogi«.
tega še nepopisno umazane. Lase imajo na kratko ostrižene, kakor bi bile obrite, njihov nos je potlačen, obraz pa, kakor da bi bil spačen. Ze kot otroci so ta melanezijska dekleta od sile zoprna in odvratna, kaj šele v starejši dobi.
V	Ncw Britainu je takšna navada, da vzdigne oče svojega novorojenega sinčka na roke ter izrazi nad njim tole željo: »Postani močan, da boš mogel metati kopje in napenjati lok!« Če pa se mu rodi hčerka.-tcdaj je njegova želja tale: Postani močna, da boš mogla o,bdelovati polje!«
2e s svojimi desetimi leti začno melanezijska dekleta s trdim delom, ki se zanje neha, kadar umro. Ne poznajo nikakega oddiha in počitnic, kajti dela ne zmanjka, moški pa so zaposleni z izdelovanjem lokov in težkih batov ter z lovom na zverjad. Zenske morajo skrbeti, da pripravijo za moške jedila. Za otroke nimajo dosti časa skrbeti, in dostikrat se zgodi, da jim jih požro krokodili, ker so brez varuhov.
Zenske obdelujejo polja, posebno skrbe za dobro uspevanje rastlin, taro in sago. Redijo prašiče, nabirajo kokosove orehe in pridelujejo kavčuk. S tem poslom sc bavijo najraje. Zenska je gospodarski činitelf in je nihče ne vzame za ženo zaradi same ljubezni, pač pa zato, ker ve, da mu bo mno.go koristila. Pri večini tamkajšnjih plemen se moški sploh ne brigajo za to, kaj počenjajo ženske ali kako se obnašajo z drugimi moškimi. Gorje pa tisti ženski, ki jo zalotijo, da je šla s kom nekoliko predaleč na sprehod v džunglo. Umore jo, za ta njen prestopek s trizobčasto puščico.
Školjke in polževe hišice — denar
Za kanibale na Novi Gvineji obstoji bogastvp sploh samo v dveh stvareh. To sta ženske in prašiči. Če n. pr, tujec hoče tam kupiti kako stvar, recimo kaj za pod zob, se čutijo ti Gvinejci kar užaljene, če jim ne ponudi v zameno za te življenjske potrebščine ali ženske ali pa prašiča. Kar hudi so, če tega ne storiš, in godrnjajo, če jim tiščiš v roko denar, ki je pri njih v navadi. No, in kakšen je ta njihov denar? Bolj preprost ne more biti. To so čisto navadne školjčnice in to zamenjalno sredstvo imenujejo »kuma-kuma«, dalje polževe hišice ali »giri-giri«, jagode ali »uko-rora« ali kot zadnje ročna sekira. Zenska je pri njih toliko vredna kot sekira ali tri verižice »kuma-kuma«, ali pet verižic »giri-giri«.
Na obali Nove Gvineje stane verižica školjk »kuma-kuma« en avstralski šiling. To se pravi, da lahko tam človek kupi za tri šilinge ženo, in če je jed, ki jo je ta žena pripravila, slaba, ima pravico pojesti ženo. Moškega, ki ima premoženje devetih šilingov, ali z drugimi besedami, kdor si more kupiti tri ženske, velja za »milijonarja«.
Zakaj pa prašiče tako visoko ccnijo na Novi Gvineji, je hitro razumljivo, k če pomislimo, da drugih živali, katerih meso bi tam jedli, sploh nimajo.
Kupčija z ženskami — vzrok vojne
Prodajanje in kupovanje žensk je največkrat tudi vzrok vojn med posameznimi plemeni. Dostikrat se zgodi, da žena nima otrok. V tem primeru jo mož pošlje nazaj na njen dom in zahteva seveda denar nazaj. Zena se seveda tudi zavzame za svojo čast in skuša prepričati, da ni ona kriva, da nima otrok, pač pa mož. In zaradi takšnih razprtij dostikrat nastane prava vojna, ki traja tudi po več tednov. Konča se pa navadno z mirovno pogodbo, po kateri se mora žena vrniti nazaj k možu, s seboj pa mora pripeljali svojo sestro, za katero mož plača samo polovico toliko, kolikor je ženska v teh krajih vredna.
Na Novi Gvineji in tudi po nekaterih drugih oto.kih v Melaneziji žive plemena, pri katerih imajo ženske pri važnejših posvetovanjih kakršnekoli vrste glavno besedo. Drugod pa 60 ženske .spet popolnoma zapostavljene in se ne smejo prav nič vmešavati v javne zadeve. Za takšne prestopke jih doleti tudi najstrožja kazen.
Postave, ki so v veljavi pri plemenih ob južni obali Ncw Britaina prepovedujejo, da bi tašča govorila s svojim zetom.
Vsa ta dejstva kažejo — pravi omenjeni Američan, ki 6e je poln razočaranja vrnil z Me-lanezije — da belokožci še vse premalo poznamo resnično življenje, ki ga žive plemena na južnem koncu Tihega oceana. Prav gotovo pa je, da je bajka o raju na tem koncu sveta čisto izmišljena.
Programi Radio L|ubl|ana
Torek, /g. sept.: 12 Baletna glasba (plošče1) —
« Napovedi	"iJn?	(plote
— 14 Napovedi — 18 Poster koncert Racliiskeca nrt ?	narodjo'obrambnem	delu, II. del 'le
prof. Etbin Bojc) - 19 Napovedi, poročili — 19,30 N ac
"m r i10 m mlt z2b2v,e “ * Polke in ™>«ki (pl.)
Sodelujeta: gdč. Silva Hrasovec (klavir) n Radijski orkester — 21.15 Koncert Kadilskega orkestra — 22 Napovedi, poročila _ 3-3,15 prg. nos laljke glasbe lz kavarne Nebotičnik.
Drugi programi
Torek, 13. septembra: Bel grad: 20 Brahmsova »o-nata za violino m klavir. — 20.30 Operni spevi — 21.45 Narodne pesmi. - Zagreb: 20 Prenos opere iz narodnega gledališča. — VarShva: 21.10 Petje in glasba ob 150 letnici spomenika Janu Sobieskemu. _ Sofija-22.55 Ruske romance, 21.45 Lahka gl. — Praga: 19.85 Obletnica Masarykove smrti, 22 Sonate — Uunaj: aoilo Pisana gl. — Budimpešta: 20.15 Arije in pesmi (Akad. zbor in eig. ork.), 22.10 Klavirski konc. — Milan• 21 Tragedija ..Neron« — Kirn: 21 Komedija »Naše hiše« — Hamburg: 20.10 Zab. gl. — Miinelten: 20.10 Slušna igra. 1
Zid je zgubil denarnico s precejšnjo vsebino.
K sreči jo je našel poštenjak, ki je dal celo oglas
v časopis. Cez dalj časa se je Žid oglasil in naš pošten Gorenjec mu je denarnico prinesel na dom. Zid je denar štel in štel. »Mar ni ves denar notri«, je vprašal najditelj nekoliko nevoljen.
»O, pač«, je momljal Žid, »toda, kje so obresti, saj ste imeli denar skoTO cel mesec!«
in	J)	dal razen tega	še pisma za svojega zastopnika v Havani. To
je	Italijan, po imenu	Carlo Cipo. On	te bo lahko zatrdno uvedel v
vse male lopovščine ki spadajo v španski kolonijalni prestolnici k poštenemu poslu. Moralne nevarnosti so tam čisto posebne vrste.«
Mi s ter Bonnyfcather je pri tem malo dvignil obrvi in pomežiknil, kakor da bi se mu pri tem rodila posebna skrivna misel, in nadaljeval:
»Očitno so prav take kakor v Livornu. Kaj meniš? Ali hočeš tvegati?«
*Zdi se mi, kakor da bi se mi izpolnile sanje! Ne mogel bi si želeti nič ljubšega.«
f Je d0'1?! stari. »No, kar	pripravi se na pot. Pogovori
se	z	MacNabom, kaj	bi bilo najbolje	vzeti s seboj. MacNab pozna
Havano od prej. Potem bomo pazili na najbližjo priliko, da te spravimo tja. Najboljša bi bila kaka	nevtralna ladja,	če	bi	po naključju
prišla sem. Nevtralci bodo zdaj	imeli korist od	tega	hudega časa.
—	Ah, tu pa prihaja prijatelj Vincenc in kar prekipeva od novic.«
Vincenc je res žarel od razburjenja:
Bonaparteja pričakujejo vsak trenutek. Mislil sem si, ali ne bi prišla midva k nam in gledala z naših oken,	ko	bo	šel v mesto.
Strica Otona so izpustili, a ga	je zelo zdelalo,	da	je	legel kar v
posteljo.«
Mister Bonnyfeather ni kazal prav nič veselja, da bi šel. Obsedel je na svojem stolu in dejal: »Kar pojdi ti sam, Antonio:«'
Antonio in Vincenc sta tekla k Frankovim. Po cestah in po trgu je kar mrgolelo ljudi.	"
Mister Bonnyfeather je vzel iz rokava svoje podložene spalne suknje knjigo in začel brati:
»Britanija rediviva Pesem na rojstvo kneza, rojenega 10. junija 1688.«
Kako vse drugače hi bilo prišlo v njegovem življenju, če bi bil ta knez kdaj vladal.
To odkritje ga je spravilo v jezo nad samim seboj. Kakšne čudno In nepoznane globine je nosil v sebi? Napol slečen je sedel na robu postelje in premišljal. Zdaj je razumel, zakaj je mister Bonnyfeather vedno dejal: »Bog te varuj.«
Šaj človek ni vedel niti, kdo je sam. Kako je bilo neki s tem drugim njegovim delom 111 od kod je prihajal?
Toda ni smel več spraševati. Njegov oče?...
5 Oče, mati — oče, mati« ponavljal je te besede eno za drugo in jim poskušal dati nekaj resničnosti, nekaj podobe in spomina.
^ leuMn ne’<cSa moža in nekega dne bo sam oče. Morda-bo Angela dobila otroka, če bo njegova. Na to še ni mislil! In kaj pomeni vse to? li dve besedi sla zanj imeli vedno nekaj takega kakor molitev, tudi danes še.
Hervey Allen:	74
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
»Ali ni to angleška uniforma?«
Oto Frank je v silnem strahu zajavkal:
»Ne, gospod, o nel Uniforme di Amburgo.«
»Hamburg!« Je dejal Bonaparte, kakor da bi bil to mesto že odpravil in je stopil iz kočije.
Naglo je odšel po stopnicah navzgor in sprejel guvernerjev meč, katerega mu je ta molil, kakor čevljarsko šivanko. Pogledal je Spanocchia kakor majhen orel in zavpil:
»Pričakujem od vas, da boste mojim četam preskrbeli hrano, obleko in čevlje, predvsem čevlje! Zato ste od zdaj tu! Glejte, da izvedete vse zaplembe.«
»Draginja je silna, visokost!« je jecljal siromak, ki je bil navajen naslavljati svoje nagovore samo na avstrijske oblasti. »Cene...«
»Da, da in omelete so zaradi strašnega pomanjkanja jajc tako zelo napihnjene! Hullin!« — Obrnil se je k visokemu grenadirskemu majorju — »imenujem vas za mestnega poveljnika. Dobro mi počešite mesto. Naj plačajo, sezujte jim čevlje z nog. Delajte tako kakor da bi morali še enkrat zavzeti Bastilio.«
S pogledom je šel čez trg, kakor da se hoče prepričati, kdo vse j‘e prišel sem. Deset sekund ali še dalje, se je zdelo, da gleda naravnost v okno pri Frankovih, na Antonia in na Toussainta. kateri obrazi so v razburjenju drhteli. Potem je nekaj zašepetal Hullinu, ki je pogledal in zmajal z glavo. Bonaparte pa je nadaljeval:
»Lep sprejem ste mi pripravili tu.«
Obrnjen je bil proti drhtečemu trgovcu. Antonio in Vincenc sla ga s svojega okna onstran ceste lahko razločno videla in razumela vsako besedo. Njegov glas je donel visoko in napeto.
>Le nič napačnih dvomov! Angleži bodo dobili končen nauk. Korakal bom na Dunaj, od tam pa na sever. Hamburg in kakor se že imenujejo vsa zakotja teh vodnih podgan, bom izkadil, temeljito izkadil. Potem pa pride na vrsto njihov lastni otok.«
Z zavihanimi rokavicami je udaril v levo nogo. Ta noga pa je drhtela.
Livorno je bil za Napoleona grenko razočaranje: pri prihodu je ravno še videl, kako se v daljavi lesketajo Nelsonova jadra. Pokimal je z glavo, to je veljalo pribočniku ter spet sedel v voz.
Toussaint je imel vtis, ko da bi Bonaparte gledal z mrtvimi očmi mumije čez množico. V tem pogledu ni bilo nobene misli.
»Nič luči, ljubi Bog nič luči!« je mislil	Toussaint.
Samo iz potegnjenih sabelj so še enkrat	udarili	bliski.	Potem	je
Bonaparte izginil nenadno kakor je bil prišel iri s prav tako zlo slutnim drdranjem.
Antonio, ki je vse to gledal z okna, je začutil nerazložljivo čustvo: da je namreč tudi njegova usoda skrivnostno	izročena v roke
temu malemu možu, ki ga je videl, kako	je tam	spodaj	zlezel	iz
voza in spet vstopil vanj. Z nezavednim pozdravnim in poslovilnim gibom se je obrnil od okna in se znašel v sobi pri Frankovih.
Na oknu poleg njega- je sedel Toussaint in ihtel:
»Bil je mrki obraz nasilnika, Antonio!«
Odšla sta skupaj domov. Toussaint je bil še' vedno v mrkem razpoloženju.
Še tisti večer pa se je Fides začela pri mizi z njim razgovarjati in mu je celo darovala smehljaj. Sonce je Toussaintu nazadnje spet zasijalo in se zrcalilo na njegovem obrazu.
Antoniu je bilo pri tem kaj čudno: kakor ni mogel Fides trpeti, tako mu vseeno ni prav nič ugajalo, da je bila s Toussaintom tako prijazna.
Ni nobenega dvoma, da podjetje Gallego v veliki meri dela posle s sužnji, da jih lovi in tudi naprej prodaja. Oni nam pošiljajo palmovo olje, slonovino, plemenit les in podobno. Na ta način smo tem ljudem vedno morali dovoljevati velike kredite, ki so morali dolgo ostati odprti, korist pa je bila na koncu vedno tako visoka, da smo lahko pri tem tvegali celo, da bi kak lovor izgubili zaradi morskih roparjev ali obrežnih čuvajev.
Danes pa so stvari take, da smo mi poslali zadnja tri leta tri ladijske tovore CJallegom, a dobili nazaj samo enega. Zato imamo tam nenavadno visoko terjatev, največja, ki je sploh še odprta v naših knjigah. Spričo nezanesljivih razmer v' pomorskem prometu in pa ker je zdaj naša luka tu v francoskih rokah, nam Gallegi ne morejo nič več še dalje pošiljati slonovine.
Moramo svojo terjatev dobiti od njih v gotovini ali v menicah za Francijo ali Španijo, ali pa sploh ne. Vrh tega nismo na naša pisma nad leto dni dobili nič odgovora, čeprav dobro vem, da so prišla v Havano. Stari gospod Gallego je po mojih dolgoletnih skušnjah pošten, a je zelo star. Zato je mogoče, da je med tem umrl. O njegovem sinu ne vem ničesar, tudi ne, kako podjetje danes stoji. Da bi na Havani ta veliki dolg izterjali po zakoniti poti, ni za zdaj nobene možnosti. Špaijija ne dovoljuje nobeno neposredne trgovine s svojimi kolonijami. Žavisi- torej vse od vedenja koloni-jalnih uradnikov, to se pravi, da govorim odkrito, od naše podkupovalne umetnosti, če hočemo dobiti vsaj svoje stroške nazaj.
Mislil sem si takole: poslal te bom tja z določeno vsoto denarja