Življenjske razmere starejših občanov v šiški
Jesen življenja skozi številke
Pred kratkim so na Vlšji šoli za soclalne delavce končall razlskavo o življenjskih razme-rah in družbenem položaju nad 64 let starih preblvalcev Ljubljane. V raziskavl so tudi po-sebej obdelani podatki za občino Šiška: na kratko povzemamo najpomembnejše med njiml.
Leta 1981 je bilo v Šiški, ki je po številu pre-bivalcev na prvem mestu med Ijubljanskimi občinami, tudi 7339 ali 9 odstotkov občanov, starih 65 ali več let, kar je nekoliko pod Ijub-Ijanskim povprečjem. Več kot dve tretjini te populacije sestavljajo ženske. Po deležu ob-čanov, starejših od 74 let, je šišenska popula-cija najstarejša v Ljubljani, saj je med vsemi starejšimi več kot tretjina (skoraj 37%) starih nad 74 let. Večina teh občanov (53%) nima zakonca, saj so bodisi ovdoveli (39 odstotkov) ali pa so samski oziroma razvezani (8 %). Sko-raj tri četrtine teh občanov ima le nižjo izobra-zbo. Dve tetjini je delovnih upokojencev, četr-tina pa gospodinj. Pred upokojitvijo jih je bila več kot polovica zaposlena kot delavci razlfč-nih kvalifikacijskih stopenj, kar je nad Ijubljan-skim povprečjem, manj pa je strokovnih in vodstvenih delavcev. Sorazmerno malo manj kot petina jih je bilo aktivnih v organih samou-pravljanja in družbenopolitičnih organizacijah.
Z zakoncem jih živi 47 odstotkov, kar je Ijub-Ijansko povprečje. To je kar pomemben poda-tek, saj je osamljenost ena najhujših neprijet-nosti, ki pretijo starejšemu človeku. No, tisti, ki nimajo več zakonca, živijo v glavnem pri otro-cih ali daigih svojcih. Takih, ki žive sami, je v Šiški 22 od;3totkov, kar je pod Ijubljanskim povprečjem. Dobra tretjina anketiranih živi z otroki pod isto streho; skupaj s tistimi, katerih otroci živijo v istem kraju, jih je polovica vseh. Velika večina tistih, ki imajo otroke, se z njimi videva vsak dan ali večkrat na teden. Otroci so tudi tisti, ki prvi pomagajo, če je treba.
Za šišensko občino je značilno, da so deleži starejših občanov, ki žive v slmjenem mest-nem naselju, zazidanem z bloki, stolpnicami
ali starejšimi večstanovanjskimi hišami, tistih, ki žive v družinskih hišah ter tistih, ki žive na podeželju, skoraj enaki. V drugih občinah obi-čajno prevladuje en tip pozidave, npr. v Mo-stah družinske hiše, v Centru večstanovanjske starejše hiše itd. Večina živi v stanovanjih, ki so njihova last ali last njihovih svojcev, le manjši del v najemniških stanovanjih. Približno polovica jih živi v pritličju, ostali v nadstropjih, od tega največ v prvem. Večini se torej ni treba vzpenjati visoko. Voda je v glavnem povsod, če že ne prav v stanovanju ali prostoru, kjer živi starejši občan, pa v hiši. Prav tako je z elektri-ko. Kakih 6 odstotkov jih ima stranišče zunaj hiše; kopalnice nima kar 19 odstotkov, kar je v primerjavi s stanjem drugod kar precej. Le v občini Vič-Rudnik je položaj še slabši: tam kar tretjina anketiranih starejših občanov nima ko-palnice. Delež tistih, ki imajo telefone (38 %) je sicer nekoliko višji kot v splošni populaciji, vendar se občina Siška uvršča med tiste, kjer je delež naročnikov med starejšimi občani pod Ijubljanskim povprečjem.
Čeprav se Ijudje pritožujejo, da je življenje v mestu vse manj varno, posebno za starejše Ijudi, je vendarle 93 odstotkov šišenskih sta-rejših občanov odgovorilo, da sav okolici sta-novanja čutijo varne. Vendar pa sedmih od-stotkov, ki se ne čutijo varne, ne gre kar pre-zreti. Več kot štiri petine občanov je zadovolj-nih s stanovanjem, je pa tudi nekaj takih, ki niso (6%), oziroma bi seželeli preseliti (2%). Skratka, kar zadeva stanovanjske razmere,. stanje na splošno ni neugodno, so pa izjeme. Nekaj podobnega velja za zdravstveno stanje, o čemer več prihodnjič.
Blaž Mesec