PeitniM	*	gotovini.
II. izdaja.
Cena Din. 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih (n dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2‘—; me-•ečna naročnina Din 20'—,za tujino 30'—. Uredništvo * Ljubljani, GregorčiCeva 28. Telefon uredništva 30-70. S0-G9 Id 80-71.
JugcskMin
Rokopisov n • vračam«.
Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica ? Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24. tel 29-60 V Celju: Slomškov trg 4. Po5t. ček. raS.i Ljubljana 15.621.
St. 44
Ljubljana, nedelja, dne 22. februarja 1931
Leto H.
Grof Bugalal,
minister za gospodarstvo v novi Španski vladi
Položaj na španskem
Madrid, 21. februarja. AA. Republikanski ln Boaijalistiihu voditelji, zaprti v prestolnici, so dejali, da njihova stranka ne bo kandidirala pri prihodnjih volitvah. Vlada jih bo skušala pregovoriti, naj prekličejo svoj sklep. Za posredovalca med vlado, socijalisti in republikancu je bil določen vojvoda Maura.
Pred ostavko romnske vlade
Bukarešta, 21. februarja, n. Snoči so se na stanovanju ministrskoga predsednika Mirones-cuja sestali romunski ministri. Poljedelski minister Madgear je ob tej priliki izjavil, da bi bilo najbolje, da poda vlada ostavko. Slično stališčo je zavzel tudi notranji minister Miha-lake. Sklenili so, da pozovejo dr. Maniuja, naj se povrne v Romunijo in znova prevzame vodstvo stranke. Bivši državni tajnik Angcloscu
odpotoval v Francijo, da to sporoči dr. Ma-ninju.
Pašistovske vabe Romuniji
Rim, 21. februarja, n. »Giornale d’ Italiac poroča, da so bodo v Bukarešti te dni pričela pogajanja za sklenitev grSko-romunske trgovinske pogodbe. Znani fašistovslii agitator Cosel-schl je napisal članek in ga objavil v listu »Volonta d’ I tuli a«. Pozval je Grčijo in Romunijo, da se sporazumeta. Romuniji je svetoval, da se pogodi tudi z Bolgarijo in da ji odstopi del Dobrudže. Sploh je Romnuiji očital, da je napravila veliko politično napako, ker se je priključila k Muli antanti. S tein si je zvezala roke in prišla v težek položaj. D a ne j je Romunija po mnenju Coselschija izolirana in bi bila zanjo edina rešitov ta, da se nasloni ua Italijo in da se pogodi in pomiri z Bolgarijo.
Izgon madjarskih državljanov iz Romunije
Bukarešta, 21. februarja, n. Romunska vlada je sklenila, da do 15. marca'izžene v Mad-jarsko vse artiste in artistinje, natakarje in muzikante, ki so madjarski državljani.
Prebivalstvo Romunije
Bukarešta, 21. februarja, n. Po podatkih o ljudskem štetju ima danes Romunija 17,820.000 prebivalcev. Od tega odpade na Transilvanijo
oo	milijonov, na Bukovino 850.000, na Besara-JJJO 2,720.000, na staro kraljevino 8,750.000
Ureditev vprašanja bivših avstro-ogrskih dolgov
..Pariz, 21. februarja. AA. Zastopniki Jugoslavije, Rumunije, Poljske, Avstrije in Češkoslovaške so podpisali sporazum s francoskimi, belgijskim, britsklmi in drugimi porterji bivših avstro-ogrskih dolgov v skupnem znesku 10 milijard kron. Vprašanje tega dolga je bilo rešeno na konferenci v Haagu. Po tej konferenci pa Je bilo v rokah zasebnih porterjev še za 2 milijardi kron teh dolgov. Sedaj je bilo s tem sporazumom rešeno tudi to vprašanje. Romunija prevzame 700 milijonov kron, na Jugoslavijo pa odpade 44 milijonov papirnatih kron. Jugoslavija se je obvezala, da bo ta dolg poravnala do 5- Januarja 1957, a za vsakih 100' kron bo pla-Cflla 4‘5j švicarskih frankov.
Zahteve flamskih separatistov v Belgiji
Bruselj, 21. februarja. AA. Parlamentarna frakcija flamskih nacijonalistov je sklenila Predložiti parlamentu načrt, ki naj izpremeni Belgijo v zvezno državo. Posamezne pokrajine naj imajo svoje uprave. V Eupen-Malmedyju naj bi bilo ljudsko glasovanje o tem, ali naj se ti kraji ponovno priključijo Nemčiji.
Novi sovjetski poslanik v Rimu
Moskva, 21. februarja. AA. Za poslanika sovjetske unije v Italiji je bil imenovan član zunanjega komisarljata Rosenberg.
Podrobnosti o atentatu na albanskega kralja
Atentatorja sia dva bivša albanska oficirja - Politično ozadje atentata - Številne preiskave in aretacije med albanskimi emigranti
Dunaj, 21. februarja, d. Z današnjim uradnim poročilom o včerajšnjem atentatu na kralja Ahmeda Zogua se objavlja: Kralj Ahmed Zogu je sinoči posetil predstavo državne opere in je vzel sedež v loži št. 2, prvo nadstropje. — V njegovem spremstvu so bili albanski dvorni minister Libaliova, njegov adjutant major Llesh To-pollai, albanski konzul Saracci, telesni zdravnik Basho in Albanec Mati. Malo minut po končani predstavi je kralj s svojim spremstvom zapustil poslopje opere pri izhodu v Operugasse. Tam je z Libahovom in s Topollajem stopil v avtomobil, ki je čakal pred vhodom. Drugi gg. so vstopili v drug avtomobil. V tem trenutku sta se v bližini avtomobila nenadoma pojavili dve osebi in oddali več strelov na kralja, ki je sedel v avtomobilu. Kralj ni bil zadet, pač pa sta dva strela zadela adjutanta Topollaja od zadaj v glavo. Topollaj je bil na mestu mrtev. Tudi dvorni minister je dobil strel in sicer v desno nogo pod kolenom. Njemu je rešilno društvo nudilo prvo pomoč in ga potem prepeljalo v sanatorij Liivv. Policija je oba atentatorja takoj nato prijela in jih oddala ravnateljstvu zvezne policije. Prvi od atentatorjev je albanski orožniški častnik Ndok Gjeloshi, ki se je rodil 15. septembra 1893 v Skadru in jo tja pristojen. Je rimsko katoliške vere in oženjen in že več let živi na Dunaju. Sedaj stanuje s svojo soprogo v XVIII. okraju. Drugi atentator je Aziz Cami. On je bil svoj čas albanski stotnik. Rodil se je 21. januarja 1893 v Vilatu (v današnji Grčiji) in stanuje sedaj v III. okraju na Dunaju. Pri zasliševanju na policijskem ravnateljstvu sta oba izjavila, da sta imela namen kralja usmrtiti, ker ga »smatrata za '/.dajalca nad albanskim narodom in krivega ruina dežele«. Gjeloshi je dejal, da je samo slučajno prišel mimo opere. Ko je tam zagledal kralja, je nanj ustrelil, ne da bi se bil preje s kom radi tega sporazumel. Temu nasproti pa izjavlja Cami, da se je skupaj z Gjeloshijem včeraj v bližnji operili kavarni dogovarjal o atentatu. Pri Camiju so našli samokres ruskega izvora.
Vseh sedem patron, ki so bile v samokresu, je bilo izstreljenih. Pri Gjeloshiju so našli eno strelno pištolo, iz katere sta bila izstreljena dva strela. Gjeloshi je dalje izjavil, da obžaluje, da ni mogel izvršiti svoje namere, da bi kralja umoril. Kralj da je škodljivec svojega naroda. Gjeloshi in Cami sta bila od kralja obsojena na smrt. — Oba atentatorja obžalujeta, da sta zadela osebe, ki jih nista hotela zadeti.
Dunaj, 21. februarja, d. V stanovanju obeh aretiranih atentatorjev so šq v teku noči izvršili hišno preiskavo. Policija je našla mnogo korespondence in jo zaplenila, vendar pa v njej ni bilo nič posebnega. Zvezna policija je hkrati povabila k sebi vse na Dunaju živeče albanske emigrante in pri nekaterih izvršila tudi hišno preiskavo. Albanske emigrantske skupine na Dunaju so razdeljone na tri politične stranke. Nekateri so »balkanofili«, drugi so »rusofili«, a tretji zopet »bolgarofili«. Čudno je, da atentatorja na albanskega kralja pripadata različnim skupinam. Gjeloshi je pri rusofilih, med tem ko je Cami pristaš Fan Nolija. Oba atentatorja, ki jih je policija že pri prejšnjih zaslišanjih večkrat posvarila, sta vedno ponosno poudarjala, da sta med vojno kot žandannerijska častnika v Albaniji delovala za Avstrijo. V vsem so prijeli 12 albanskih emigrantov in jih zaprli v policijsko zapore, kjer jih še zaslišujejo. Med njimi sta tudi voditelj e-migrantske skupine Priština in njegova žena.
Kako so jo izvršil atentat Dunaj, 21. februarja. AA. Korbiro poroča: Glede snočnjega atentata na kralja Zoga se je naknadno ugotovilo to-Io:
Ko jo albanski kralj stopil v avtomobil, je bil prostor okoli njega popolnoma prazen. Takrat pa sta se nenadoma pojavila dva človeka, ki sta z dveh strani stopila proti avtomobilu, potegnila velike pištole in iz njih izpalila več strelov. Eden od njiju je bil že oddal dva strela, ko so priskočili stražniki, oba napadalca prijeli in jima izvili orožje iz rok. Minister dvora albanskega kralja Lbahova, ki je tudi sam,
stoječ ob strani, dobil več strelov, je potegnil revolver in sprožil na atentatorje, k! pa jih ni zadol.
Dunaj, 21. februarja. AA. Korbiro poroča: Atentat na kralja Zoga je bil storjen v trenutku, ko je kralj že sedel v avtomobilu po odhodu iz opere ob 21*15 po končani predstavi. Da se je atentat izjalovil, je zasluga kraljevega adjutanta Ileza Popo-laja, ki je takoj po prvem strelu skočil pred vratca avtomobila in s svojim telesom zavaroval kralja. Zadet od več strelov se je kraljev adjutant zgrudil mrtev na tla. Medtem pa je tudi minister dvora Ekem Libahova opazil atentatorje in videl, da je adjutant ranjen. Takoj je potegnil revolver in začel streljati na napadalce, pri čemer je bil tudi sam zadet. Ko je kralj videl, da je adjutant padel, je stopil iz avtomobila in vzdignil adjutanta s tal. Medtem pa so že stražniki prijeli atentatorje. Obstoji verzija, da so se atentatorji vrstili drug za drugim. Oddanih je bilo 12 do 15 strelov.
Dunaj, 21. februarja. AA. Korbiro poroča: Danes dopoldne je policija zaslišala ranjenega maršala dvora kralja Zoga, Li-bohova, ki se zdravi v sanatoriju Loew. Maršal dvora je podrobno opisal ves potek atentata in izjavil, da so je že nahajal v avtomobilu, ko je padel prvi strel. Slišal je štiri strele, in eden ga je zadel v nogo.
Policija je nadalje zaslišala atentatorje, ki pa niso ničesar novega izjavili. Domnevajo, da je v atentatu sodelovala še neka tretja oseba.
Dunaj, 21. februarja. AA. Albanska častnika, ki sta bila udeležena pri atentatu na albanskega kralja Ahmeda Zoga, sta po daljšem zasliševanju priznala, da so zarotniki sklenili umoriti kralja v neki dunajski kavarni v četrtek zvečer. Častnika stf. izjavila, da so hoteli umoriti Ahmeda Zoga, ker ga smatrajo za izdajalca albanskega naroda, katerega jo izročil v eksploatacijo Italiji. Policija je preiskala danes popoldne stanovanja vseh Albancev, ki so na Dunaju in doslej aretirala 16 oseb.
Ponesrečena italijanska propaganda v Grčiji
Akcija, s katero naj bi se pri obnovi grške mornarice izpodrinila Anglija, se ni posrečila - Polemike med angleškim in lasistovskim tiskom
Rim, 21. februarja, n. Pred kratkim še so fašistovski listi ostro protestirali proti britanskim finančnikom in ladjedelnicam ter trdili, da z vsemi mogočimi sredstvi pobijajo in ovirajo razvoj italijanske trgovinske mornarice. Anglija se po njihovem mnenju na vse načine trudi, da bi na Sredozemskem morju onemogočila konkurenco italijanskega pomorstva. Zaradi tega 30 Angleži podprli razvoj grške in jugoslovanske mornarice.
V	zvezi s tem je danes objavila »Tribuna« članek, s katerim odgovarja na pisanje »Daily Telegraplia«, ki je pred dnevi očital italijanski vladi, da stremi za tem, da bi preskrbela italijanske ladjedelnice z naročili iz Grčije in ostalega Levanta. V Atenah je zaradi tega italijanska vlada razvila živahno agitacijo, da bi Grčija naročila svoje nove tovorne in potniške parnike pri italijanskih ladjedelnicah. Italijansko ladjedelnice so spričo tega stavile never-jetno nizko odškodnine. Italiji se sicer v Grčiji njena kampanja ni posrečila, a od Turčije in Rusije je dobila več naročil za gradnjo parnikov. »Tribuna« se čudi, da se Angleži zaradi tega razburjajo, in trdi, da grade italijanske ladjedelnice prav tako solidne parnike kakor angleške.
Neka rimska poročevalska agencija Je Izdala poročilo, v katerem opozarja na akcijo britanske vlade, ki je posebno v Grčiji zelo močna. Grška vlada namerava v kratkem reorganizirati grško vojno mornarico in vojno letalstvo. Pri tem jo namerava podpirati britanska vlada. Grški mornariški minister Argiropulos bo te dni sklical grške pomorske strokovnjake na sestanek in bo na tem sestanku razvil grški pomorski program. Po tem programu je
določeno, da se stare grške ladje čimprej eliminirajo in da se vojna mornarica obnovi z mo' rnimi lahkimi edinicami tei da se obenem organizira grško vojno letalstvo. V kratkem prispe v Grčijo tudi posebna britanska pomorska komisija, ki bo pomagala organizirati in reorganizirati
grško mornarico in letalstvo. Šef te britanske komisije bo kapetan vojnega broda »Ilolland«, ki je v zadnjem času tudi šef admiralskega štaba II. britanske mornariške eskadre. Pomorski in letalski program grške republike bo, kot zatrjujejo, treba izvršiti v prihodnjih sedmih letih.
Nov poljski glas o velikih zagrebških dneh
Navdušenje je prekosilo vse nade — »Pečat, s katerim je potrjen začetek jugoslovanskega edinstva«
Lvov, 21. februarja. 1. »Slovo Polske« prinaša članek svojega posebnega dopisnika iz Zagreba. V tem članku je med
drugim rečeno: Bivam tu v Zagrebu po svečanih tednih »belega« Zagreba po velikih spontanih manifestacijah Hrvatov za jugoslovansko edinstvo. Še sedaj so poznajo sledovi tega svečanega razpoloženja. Prebivalstvo glavnega hrvatskega mesta jo ohranilo v živem spominu velike dneve. Zagreb je imel zares resne razloge, da se je radoval. Njegov pomen in značaj so znali najvišji faktorji v državi pravilno oceniti. Dva tedna jo bival v Zagrebu kra Ijevski par in z viharnim entuzijazmom so ga sprejeli, tako da je navdušenjo prekosilo vse nado. Bila je v resnici srečna ideja, da sta kralj Aleksander in kraljica Marija posetila »beli« Zagreb. Kraljevo geslo je: »Kralj in narod ne rabita posredovalcev«. To geslo je silno odjeknilo v narodnih masah, ki so manifestirale za svojo vdanost za vladarja kot tudi svoje navdušenje za državno edinstvo, ki ga predstavlja jugoslovanska monarhija. Hrvatje so
zelo ponosni na svoje tradicije, ker je iz njihove sredine vznikla ideja jugoslovanskega edinstva in ker so že od nekdaj želeli, da bi Zagreb postal druga jugoslovanska prestolnica. Kraljevski akt z dne 6. januarja 1926 je pripravil teren jugoslovanskemu edinstvu. Ze veliko zborovanje hrvatskih kmetov je bila značilna manifestacija, ki je pričala o spremembah, ki so nastale na Hrvatskem. Manifestacije za časa kraljevega bivanja v Zagrebu so trajalo neprestano dva tedna. Ti veliki tedni »belega« Zagreba in vse Hrvatske so udarili pečat zvezi med Hrvati in Srbi, s katerim je potrjen začetek jugoslovanskega edinstva.
Italijanska eskadra obišče nemške vode
Rim, 21. februarja. AA. Oddelek italijanske vojne mornarice bo poleti obiskal nemška pristanišča. Križarka »Amalti« bo s tremi podmornicami odplula v vzhodno morje ter pristala v Kielu, Stetinu in Gdanskem.
Socijalna narodna politika
V	proračunski debati čehoelo vaškega parlamenta je imel dir. K. Kramar velik govor, v katerem se je dotaknil vseh važnejših gospodarskih vprašanj ter nato govoril tudi o socijalni politiki. Med drugim je dejal, da je dolžnost države, da vodi so-cijalno politiko. To resnico oznanja že 40 let in realisti (med katecemi je bil tudi Kramar, op. ured.) so bili tisti, ki so to misel zanesli v avstrijski parlament. Od nekdaj pa je tudi bila misel čeških narodnjakov, da mora bati Češkoslovaška na čelu vseh socijalno dobro urejenih držav in to je vsled nacijonalne misli, ki zahteva blagostanje za slehernega poedinca. Zato treba voditi socijalno politiko, a ne kot razredno, temveč kot narodno politiko.
Kakor češkoslovaška, tako je tudi jugoslovanska nacijonalna mdsel socijalna mdsel in zato so bili jugoslovanski nacijonalisti vedno tudi za socijalno politiko. A ne samo z besedo, temveč tudi z dejanjem »o dokazali svoje socijalno čustvovanje. Komaj je nastala Jugoslavija, je bila takoj uzakonjena socijalna zaščita in delavsko zavarovanje se je izvedlo tako obsežno, da še danes velik del delodajalcev ni z njim zadovo ljen. Vse te zakone pa je dala skupščina, v kateri so bili zastopniki razredno orientiranega delavstva v tako neznatni manjšini, da eploh niso mogli odločilno vplivati na sklepe skupščine. Sklepi skupščine so bili odvisni le od nacionalističnih zastopnikov in zato so pri nas vse socijalne pridobitve njih zasluga. Prav tako je agrarna relorma zasluga nacijonalisfov in izvedena bi bila v idealni obliki, da niso razni tuji interesi, pa tudi ob preobratu neizogibne napake, izvedbo agrarne reforme ovirale ter jo poslabšale. A tudi sicer se je v Jugoslaviji po zaslugi nacijonalistov vedno skrbelo za eocijalno politiko in delavec ni bil pri nas nikdar brezpravna raja. Jasno pa je, da tr ii pri našii splošni revščini nd mogel doseči onega socijalnega položaja, ko v bogati Ameriki. Zato pa tudi ni bil nikdar tako brezobzirno izkoriščan ko v Ameriki.
Kljub temu socajalnemu čustvovanju nacijonalistov pa so bili zasl., aiki delavsko razredne politike vedno silno ogorčeni, če si je dovolil tudi nacijonalist zavzemati za delavske pravice. Ti zastopniki mednarodne razredne politike so smatrali, da se samo oni smejo zanimati za delavski položaj ln d imajo v tem pogledu kar monopolno stališče. Tako daleč so zašli v svojem fanatizmu, da so zamerjali nacijonalistom socijalno čustvovanje in da so skoraj posili hoteli, da bi bili vsi nacijonalisti nasprotniki delavcev.
Zakaj to? so se spraševali nacijonalisti In ni čuda, če v tem neverjetnem dejstvu niso mogli najti ideilnih motivov. Ni imel sioer j ■ jcslovarski delavec bogzna kako velike politične moči, toda tolik jo je vendar imel, da je za nekatere poedince zadostovala. Poleg tega pa je imel jugoslovanski delavec vedno tudi mnogo smisla za svoje strokovne organizacije, za katere je bil vedno pripravljen žrtvovati tudi od svoje borne plače. In tudi v tem je nastalo za nekaj ljudi prost V tem pa je tudi vzrok vsega "g« straha, da bi si tali nacionalisti pridobili zaupanje delavstva in zato se je slikalo nacijonaliste vedno kot one gi e ljudi, ki hočejo delavcu samo slabo. Če se je le kje na svetu slišalo o katerem nacijonalistu kakšno nesocialno dejanj , takoj so ta greh naprtili jugoslovanskemu nacijonalistu, pa čeprav je bil ta še tako velik revež! Z vso doslednostjo 6e je tako p >st palo in očitalo jugoslovanske. naci ji ~’;»tu brezsrčr >?,' in nesoči, .u^st in č> p-w so ti klevetniki znali, da je ta nacijo-nalist pripravljen dati tudi svoje Življenje za blagor celote, kateri pripada on prav tako ko ra/r dr < orientirani d slavec.
Kakor pa nima in ne more imeti nihče monopola n« nacijonalizem, tako tudi nJh-če ne m »re »meti monopola na socij >1 ’0 čustvovanje. Ni socijalizem zato tu, di bi ga nekateri i/.ko;'ščaLi, temveč da p ide tudi maV človek do blagostanja. Kd^r je res In tudi v svojem srcu socijaln) čuteč, ta bo vesel, čim več ljudi hoče delivcu pomagati, ta ne bo nikogar odbijal ali celo izklju? val od socijalkma. Žalibog pa so injii dogodki zopet dokazali, da se neka teri zastopniki razrednega delavstva te evoje socijalne dolžnosti ne zavedajo in da bi najrajše zapluli zopet v vode, ki so bile pred 6. januarjem. Ni naša krivda, če moramo to konstatirati, naša krivda pa bi bila, če ta molčali na pojave, kakršni so f pokazali pri agitaciji za olitve v II rudarsko skupino.
Pred podpisom trgovinske pogodbe s Čehoslovaško
Sporazum glede vseh vprašanj — Veliko zadovoljstvo v praških
političnih krogih
Praga, 22. februarja, n. Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo so v glavnem zaključena. Včeraj je na seji ministrskega sveta češkoslovaški zunanji minister dr. Bene-š v svojeun poročilu naglasil, da je sporazum dosežen v vseh vprašanjih in da se sedaj urejajo le fie podrobnosti. Poljedelski minister Bradač je priredil snoči banket na čast jugoslovanske trgovinske delegacije. Šef jugoslovanske delegacije načelnik dr. Pilja je moral odpotovati v Pariz na agrarno konferenco.. Di njegovega povratka ga bo kot načelnika delegacije nadomestoval svetnik trgovin-
skega ministrstva dr. Lazarevič. Sedaj sestavljajo tekst pogodbe in pregledujejo njene tehnične dele
V	Pragi vlada veliko zadovoljstvo, da je prišlo do končnega sporazuma v vseh vprašanjih glede nove trgovinske pogodbe s kraljevino Jugoslavijo. Vladna krogi z gotovostjo pričakujejo, da pride v kratkem v Prago jugoslovanski trgovinski minister dr. Demetrovič, da podpiše pogodbo. Prav tako pričakujejo, da se še pred koncem tega meseca povrne v Prago šef jugoslovanske trgovinske delegacije načelnik dr. Pilja.
Pni in manM leta v Mii
V tekmi na 18 km zmagal Nemecky Josef (ČSR) — Joško Janša (SK Ilirija) drugi — Slavnostni banket
Boh. Bistrita, 21. februarja.
V	petek zvečer je začelo deževati in je Kilo vso noč do 11. dopoldne. Izgledi za tekmovalce niso bili preveč rožnati. Med udeleženci tefeme na 18 km je vladala precejšnja nervoznost. Vse vprek bo se povpraševadi, kako bodo »mazali«. Maža je že itak poglavitna, za tak teren pa še prav posebno. Tudi med gosti gledalci je vladal ne-kaan čuden nemir. Poučeni lajiiki m dobro vedli, da so Čeboslovaki poslali najmočnejšo ekipo in so ugitaH, kakšne 5an.se imajo v primeri z njimi na&i tekmovalci. Prav posebno je biil vsem na jeziku naš večkratni državna prvak Joško Janša, ki so ga smatrali za edinega resnega konkurenta Čehoeiovakom. Za tem so imeli od naših tekmovalcev izglede na plase-ment Bervar, Godec in drugi. Potok proge smo že Javili včeraj. Omenita bi bito, da je tekmo-vailce zelo oviral polotk pri približalo 12. km, kjer je marsikdo štrbunknil v vodo.
Start.
Ob 9. saniraj je bil start izpred hotela «Pri Sv. Jamezu>. Na startu je bilo zastopanih 14 klubov, med njimi 7 Cehov in več Avstrijcev iz Oelovoa ta Gradca. Vsega je bilo prijavljenih 70 tekmovalcev, od teh pa je startalo le 40, ker so »e ostali zbali dežja. Na cilj jih je prispelo 39. Kot prvi je starta! Lakota Ciril (Dovje-MojsIrana) in za njim ostali. Burno so gledalci pozdravljali Janšo, Id je imel startno številko
33.	Kmalu po startu se je že vrnil prvi tekmovalec, in sicer Kraljevič, ki je napačno mazal. Cilj.
Ze ob 10.30 se je zbralo na cilju im ob bližnji cerkvi av. Janeza mnogo gledalcev, ki so napeto pričakovali prihoda prvih tekmovalcev. Okrog 10 45 se je prikazal izza gozdnega ovinka rdeče-belo obrobljeni temnomodri dres. Bila je številk« 12, katero je imel češki tekmovalec Ši-munek. Med viharnimi pozdravi je vozil proti cilju. Kmalu za njim »e je prikazal drugi Ceh Kadavy g startno številko 20, nato FiSerer ( CSR) s Številko 22 ta Snonek (CSR) s štev. 23.
V	kratki razdalji sta jim sledila ta zavila okrog cestnega ovinka še dva vozača Konig (Akade-miseher SkyfoM> G raz) g Štev. 6 in Joško Janša (SK Ilirija) s Štev. 33. Poslednji je vozil v neverjetnem tempu. Takoj so vsi napravili kratek račun: po jled na uro in že so vsi vedeli, da je izmed vseh dosegel najboljši čas. Veliko razburjenje re je polastilo gledalcev. Ugibali so, kateri izmed Cehov ima še možnost, da ga prehiti z bolj&im časom. Za Janšo so prispeli še Feistauer Jaroslav (CSR) ta Buttonsen (Nor-veSka), ki je imel štev. 3. Da je prišel Norvežan taiko pozno na cilj, jo kriva smola, da sa je takoj ob začoVku zlomil paMoo ta je 6 km vozil z eno samo. Nato mu je drugo palico .posodil neki tekmovalec, ki je odstopil. Takoj n to ee je pojavila izza gozda štev. 61. Izkazalo se je, da je bil to Ceboslovak Ncmecky Josef. Jasno' je bilo, da je prišel edino ta v poštev za mesto pred Janšo in res je to :ončna rezul-t. potrdil Neme<'lcy je med vožnjo padal v usodni potok, katerega smo že omenili, in bil bi skoraj utonil, toda pokazal je veliko hladi >-krvnost utrjenega tekmovale ’ je bil km' t spe* na nogah. Ob koncu bi bilo še omeniti, da so Cehostovaki pokazali najboljši stil in da so se izkazali kot stari r:	nd smučarji.
Plasscment tekmovalcev
1. Nemeck* Josef (CSR), starina štev. 61, v času 1:89:33.
2. Janš* Jožko (SK Ilirija), »t. štev.
1:40:11.
3. Simunek Franto (CSR), at. štev.
1:40:86.
4. Feistauer Jaroslav (CSR), st. štev.
1:43:46.
5. Feistauer Josef	(CSR), »t.	štev.
1:44:20.
6. Kad*vy Boh ustav	(CSR),	st.	štev.	20	—
1:46:02.
7. Fiseherer Josef	(CSR),	st.	štev.	22	—
1:45:11.
8. Slonek Bohuslav	(ČSR),	»i.	štev.	28	—
1:46:43.
9. Bervar Stane (Smučarski klub Ljubljana), »t. štev. 88 — 1:49:58.
10. Jakopi? Albin (Dovje-Mojstrana) st. fttev. 87 — 1:52:84.
i	11. Godec Tomaž (Smučarski Idub Bohinj), »t. štev. 03 — 1:53:35.
33
12
81
42
12. Kiinig Friedrich (Austria ASK Graz), st. štev. 6 — 1:53:41.
Janša Joško je dokazal, da predstavlja v Jugoslaviji poseben razred, da je kos tudi najboljšim srednjeevropskim smučarjem. Njegovo
2.	mesto v tal«) ostri prvorazredni konkurenci je nad vse častno, saj ga loči od prvo-plasdra-nega le 38 sekund.
Izjava našemil poročevalcu.
Po tekmi je vaš poročevalec obiskal češkoslovaške tekmovalce v njihovi sobi, ki so mu dala naslednje izjave:	Proga	je bila idealna,
prav talso markacija. Zelo so zadovoljni. Najstarejši češkoslovaški tekmovalec Feistauer Josef je star 39 let, tekmuje že '20 let, ta je Izjavil, da še nikoli ni vo«i:l na tako lepi progi. Skoda je le, da je deževalo. Češkoslovaški potni maršal in voditelj češkoslovaške eikipe prof. Jaromilek je izjavil, da je Janša popolnoma zaslužil drugo mesto.
Za kombinacijo (tekma n« 18 km in skoki) je bul plasseanent ta-le: 1. Neanecky Josef 360 k>5k, 2. Janša Joško 35550, 3. Šimunek 34650,
4.	Feistauer Jaroslav 333, 5. Feistauer Josef 328‘50, 6. Kadavy 824, 7. Jakopič Albin 27675. Slede še Čeme, Ženiva, Gottormsen (234) ln drugi. Zvečer ob 20. uri so priredili na čast gostom banket, ki je potekel ob zvokih godbe Sokola I. zelo živahno. Za nedeljo napoved i-jtjo lepo vreme. Tega dne se bodo pričeli ob 9-30 skoki za tekmovalce, ki tekmujejo v kombiniranem tekmovanju (18 km ta skoki), popoldne ob 14. pa se prične skakalna tekma za poedince.
Odlični gostje na banketu
Sv. Janez v Bohinja, 21 februarja, p. Nocoj ob 21. se je na čast tekmovalcem vršil v salonu hotela pri Sv. Janezu svečan banket, ki so mu prisostvovali poleg gostov: ban Dravske banovine dr. Drago Marušič kot zastopnik predsednika ministrskega sveta, divizijski general Ilič, komandant dravske divizije kot /.a-stopnik ministra za vojsko in mornarico s soprogo in hčerko, dr. Borko, železniški direktor kot zastopnik prometnega ministra, dr. Ciril žužek, ministrski svetnik kot zastopnik trgovinskega ministra, podban dr. Pirkmajer, inž. Božič, šef gozdne uprave, dr. Vidmar, srezki načelnik v Radovljici ln dr. — Pri banketu je sviral jazz-band Sokola L iz Ljubljane.
Pozdrav predsednika JZSS Zvezni predsednik dr. Pirc. je imel na zbrane goste lep nagovor, v katerem je pel smuča r-stvu visoko pesem. Spominjal se je prvih smučarskih prireditev v Jugoslaviji in je ugotov.l, da je smučarstvo zavzelo v Jugoslaviji velik razmah.
»Naše smučarstvo,« je dejal, »si je pridobilo že dober naraščaj; ''no ima dobre smučarsko učitelje in dobre organizacije. Ima pa tudi na visokih mestih prijatelje, ki vedno podpirajo vsa stremljenja in akcije JZSS. Tako so daii vsi pogoji za čim večji razvoj in za zmagovito bodočnost. Vsako tekmovanje je za vsakega smučarja nekaka velika matura in revija njegovega dela v toku sezije. rT športu iščemo poti k telesnemu in duš aenra preporodu človeka, ali z drugimi besedami, to je program, ki si ga je nadel JZSS.
Dr. Pirc je na to pozdravil po vrsti vse visoke goste, posebno g. bana dr. Marušiča kot zastopnika predsednika vlade in tudi kot aktivnega smučarja. Nadalje je pozdravil komandanta dravske divizije divizijskega generala Iliča kot zastopnika vojnega ministra in še posebej kot navdušenega propagatorja zimskega športa. Dalje je v svojem pozdravu imenovd dr. Borka kot zastopnika prometnega ministra, ki je stal vedno na strani zimsko športne zveze in jo pri vsaki priliki podprl. Iskreno je dalje pozdravil zastopnika trgovinskega ministra dr. žužko kot ustanovitelja zimsko-športne zveie in največjega propagtorja zimskega športa v naši državis Pozdravil je dalje podbana ir. Pirkmajerja. Nato se je obrnil na goste in je prav prisrčno pozdravil brate Cehoslovake, posebno njih voditelja arhitekta Jaromileka. Pozdravil je dalje zastopnika in edinega tekmovalca iz Norveške Guttormsena in zastopnika Avstrije.
Pozdravil je nadalje vatop sokolstva v JZSS ka je s tem pokazalo, da zna ceniti pomen spor ta. Stedil je pozdrav vsem novinarjem. Pri po-
zdravu vsem udeleženim narodom je {odba zaigrala himne vseh zastopanih držav. Posebno ganljivo je bilo, ko je godba igrala norveško himno, katero je* prisotna Norvežan pel s sezami v očeh. S smuškim pozdravom »Smuk!c e predsednik dr. Pirc zaključil svoj govor. Banov govor Po knaitkem presledku je povzel besedo ban dr. Drago Marušič, ki je ugotovil, da praznuje JZSS v teh dneh veliko slavnost. S svojo prireditvijo je lepo uspel, kar je pokazal že pr. i dan tekmovanj. Na naj vitjih mesti vedo Ceniti pomen zimskeg športa, kaj' pokroviteljstvo prireditve je prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander I., častno predsedstvo pa predsednik vlade general Peter Živkovič. V močni državi se zahteva od naroda, da ima tri lastnosti: zdravje, pogum ta vztrajnost. In naš narod kna te lastnosti. Baš v teh dneh velikih zimskih športnik prireditev je prestal svoj ognjeni krst. Nato je ban nadaljeval svoj govor v francoščini. Pozdravil je vse goste iz inozemstva ter izrazil prepričanje, da bodo zapustili našo dižavo z najboljšimi vtdRi in da se bodo pr'v radi še povrnili v našo s>redo.
Govor g. bana eo sprejeli vsi prisotni z viharnim navdušenjem. Sledili so še goved drugih uglednih zastopnikov ta gostov. Ob pozni uri se }e banket zaključil.
Nova rudniška kdasirofa v Nemčiji
Kohl, 21. februarja, d. Davi ob pol 8 ; e dogodila v rovu >Reserve« v Notbergu pri Escliweilerju,ki pripada eschweilerski premogokopni družbi, huda nesreča zaradi eksplozije treskavih plinov. Do popoldne so našteli 28 mrtvih, od katerih so jih 19 že spravili iz rova, med tem ko jih je 9 še v rovu. Poleg teh 28 mrtvih leži še 10 rudarjev v bolnici zaradi hudih poškodb in zaradi zastrupijenja. Pred vhodom v rov se zbirajo ves dan velike množice ljudi, ki jih goni tja skrb za njih svojce. Pri mrtvih in ranjenih so ugotovili mnogo zastruplenj s plinom in opekline. Mrtveci so deloma tako izpačeni, da jih ni mogoče spoznati.
Eksplozija v palači prekega sodišča v Bukarešti
Bukarešta, 21. februarja. A A. Rador poroča:
V	zvezi z zasedanjem prekega soda proti atentatorjem z dne 10. decembra pr. 1., je prišlo do eksplozije v hiši, kjer preki sod zaseda. V dvorani, kjer je nastala eksplozija, so dobili nekega hudo ranjenega poročnika. Bomba je bila skrita v peči. Seveda je v hiši prišlo do panike. Vsa okna so se razbila. Obstoji suni, da se je atentator nahajal med pričami, W jth je povabil preiskovalni sodnik. Zaradi eksplozije so aretirali več oseb, med njimi tri vojake in neko damo iz boljših krogov.
Za dosego carinskih olajšav
. .Beograd, 21. februarja. AA. Olajšave iz točke
6.	oddelka 15. zakonskega načrta o splošnih carinskih tarifah.
Vsa podjetja, ki žele izrabiti te olajšave, naj se obrnejo na ministrstvo za trgovino in industrijo s prošnjo, v kateri naj navedejo:
1. tehnični opis podjetij ter kapaciteto in število delavcev.
2. popis del, ki se vrše v teh podjetjih, ln blago, ki se tam izdeluje.
3. popis materijala, potrebnega za dela pod točko 2. za katero bi hoteli podjetniki izrabiti olajšave.
Količine morajo biti navedene tako, kakor so zabeležene v carinski tarifi za to blago.
Nemško - jugoslovansko društvo v Beogradu
.Beograd, 21. februarja. 1. Snoči Je bil na univerzi ustanovni občni zbor Nemško-jugoslovanskega društva. Občnega zbora so se udeležili za-zstopnlk univerze In vse beograjske Javnosti. V upravo društva Je vstopilo 20 priznanih avtoritet pod vodstvom znanega univerzitetnega profesorja Stanoje Stanojeviča. Po volitvah Je bila Izčrpna debata o pravilih društva. Naloga društva Je, da dela za kulturno ln gospodarsko zbližanje med nemško in našo državo.
Novi tovorni listi
Beograd, 21. februarja. AA. Na podlagi člena 30 zakona o taksah in na predlog uprave dr-iavnih monopolov bo dalo mlnstrstvo financ 1. marca t. L v promet nove železniške tovorne liste za počasno to brzovozno blago v prometu z Inozemstvom. Sedanji Usti ostanejo v obtoku, dokler ne poidejo.
Velika železniška nesreča v Grčiji
Atene, 21. februarja AA. Iz Kalamata v južni Grčiji poročajo: Na tukajšnji postaji je trčil ekspres v lokomotivo. Dve osebi sta mrtvi, 15 pa ranjenih,' med njimi več hudo.
Atene, 2L februarja. AA. Pri železniški nesreči med železniškima postajama Kalaniate in Tripoli na Peloponezu je bilo ranjeno 15 oseb. Dve osebi sta se smrtno ponesrečili.
Nov zakon o čebelarstvu
..Beograd, 21. februarja. AA. V ministrstvu za kmetijstvo se pripravlja nov zakon o čebelarstvu. Pri Izdelovanju tega zakona sodelujejo razen strokovnjakov kmetij, ministrstva tudi zastopniki jugoslovanske zveze čebelarjev, ki Jim je mnogo do tega, da bi bil ta zakon čimprej sestavljen, po možnosti vsaj pred kongresom čebelarjev, ki bo še letos v Beogradu.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 21. februarja, d. Večerna vremenska napoved za jutri: Precej oblačno, najbrže tudi padavine, Južno vreme, tmeperatura nad ničlo.
Kaj treba storiti za napredek tujskega prometa
(I* govora direktorja Higijenskega zaroda g. dr. I. Pirca na tujskoprometnl konferenci dno 19. februarja.)
Najprej je govornik govoril o delu, kako se izvrši asanacija kraja, nato pa je prešel na tuj-•ki promet sam in dejal:
Tujski promet je zlati rudnik za vsako de. Selo, ikri zna tujski promet gojiti. Ne zadoščajo sia razvoj tujskega prometa naravne krasote pokrajine, ati zgodovinski spomeniki in posebna u.odna podnebja, ker to so le notranji pogoji tujskega prometa. Ta ipa ima tudi še druge — Bunanje — pogoje in sicer: udobnost potovanja in bivanja, razvedrila, zmernost v cenah, varnost za ohranitev zdravja in življenja in Se druge. Ti drugi pogoji niso nič manij važni kot prvi, temveč dostikrat celo odločiilnejši. Pri povprečnem današnjem izletniku, letoviščarju, tujcu odločujejo zunanji zgoraj našteti momenta, on hode higijeno, čistočo, zmerne cene, razvedril itd., na kratko vsega onega, kair morajo tujsko prometni kraji ti uddti in prispevati iz sebe, ne glede na to, kar jim je dal Bog.
Higijena kraja prvi pogoj.
Večina današnjega tujskega prometa tvomijo domači ialetniiki in letoviščarji, tujci in domačini, manjši del pa potovalni tujci in domačini ter božjepotnikii domačini. Gonilna sila današnjega v toliki meri povečanega tujskega prometa je: Klic ven v naravo, dn v vsakem letnem času! Želja po solncu, vodi, po okrepitvi telesa, želja po umdirjenju preobloženosti živcev, po odpočitku in po pridobitvi nove energije za novo delo, to so v pretežni večini gomilmi čini-teiljii tujskega prometa.
Tujski promet rezultira torej iz bistva novodobne miselnosti, ki ima svoje korenine v težnji po samoohranitvi, želgii po zdravem življenj u, urejenem po naukih higijene.
Osnovne zahteve higijene.
V kraju naj ne bo nalezljivih bolezni, zlasti ne črevesnih nalezljivih bolezni (griža, tifus), otroških nalezljivih bolezni in jetike. Za slučaj, da se posamezen slučaj vendarle pojavi, je treba, da se ga bitno iz kraja odstrani in uvede vse druge varnostne ukrepe. V preventivne •vrhe črevesnih nalezljivih bolezni naj ima kraj vodovod z zdravo pitno vodo v zadostni množini in speljano v hiše ter kanalizacijo, kri naj bo izpeljana v reko za dotičnam krajem. Ako so v kraju gospodarska poslopja z živino, morajo biti tudii dvorišča in hlevi kanalizirani, gnojišča z gnojnimi jamami betonirana in pokrita teir v primarni razdalji od stanovanjskih hiš. v vsakem tujsko prometnem kraju je tudi potrebno eno alti vež javnih stranišč. Javna stranišča se dajo prav dobro kombinirati s trafiko ali prodajo ženskiih ročnih del, da ne predstavljajo prevelikega bremena za občino.
V obrambo proti črevesnim nalezljivim boleznim je posvetiti posebno pozornost uničevanju mrčesa, zlasti muh. Muha je velika nevar-«»1 »a zdravje prebivalstva, ker je nevarna prenašalka nalezljivih bolezenskih kali. Muho Jo treba i vso odločnostjo iztrebiti iz naših letovišč. Omeniti je še en moment, ki pospešuje lahko prenašanje črevesnih nalezljivih bolezni, t- j. okuževanje živil po bacilonoscih. Zalo mora biti v tujsko-prometnem kraju vpeljana občinska kontrola živil, prevaem glede snage pri izdelovanju in razpečavanju živil. Prodajali niče živil naj bodo urejene po lugi jenskih predpisih, vedno snažne in če le mogoče nameščene v poslopju. Stojnice naj se odpravijo. Prepove naj se otipavanje živil in naroči naij se pokrivanje živil proti prahu in mrčesu.	,
Znano je, da tudi nastopanje otroških nalezljivih bolezni zlasti škrlatinke in davice, močno vpliva na dotok tujih gostov, ki imajo družino. Proti škrlatiinilai in davici razpolaga danes medicinska veda z učinkujočimi sredstvi, to je s preventivnim cepljenjem ali imunizacijo, ki ga vrši Higiijenski zavod v Ljubljani. Cepiti vse otroke onih letnikov, ki so za te bolezni dovzetni. pomeni onemogočiti pojav teh bolezni. Za dokaz teh izvajanj lahko navedem že več tuj-sko-prometnlh krajev po naši Gorenjski, kjer so vsi otroai cepljeni proti škirlatinki in je s tem škrlatinka iz onih krajev izginila, čeprav se je prej tam vedno pojavljala, tako n. pr. v občinah Jesenice, Lesce, Bled, Kranjska Gora, Radovljica, Predtrg, Lancovo itd. Pač pa je letošnjo jesen in zimo nastopala ta bolezen v Gorjah, kjer se cepljenje še ni izvršilo. Nii se pa od ^-'■n^zanesla na Bled, kjer so vsi otroci cepljeni. Dolžnost oblasti je torej, da izvedejo cepljenje proti škrlatinki še po vseh ostalih tujsko-pro-•lletnih krajih.
Glede jetiko je stvar dosti enostavnejša, kajti bo je bolezen, o kateri je ljudstvo najbolj poučeno. Veliko nevarnost za letovišča predstavljajo jetični bolniki z odprto tuberkulozo, ki tam iščejo klimatičnega zdravljenja. Z zakonom bi bilo potrebno zdravnikom prepovedati nasvetovati bolnikom in jih pošiljati v letoviščne kraje. Bolnikom z odprto tuberkulozo bi se smolo zabraniti bivanje v tujsko-proinetnih krajih. Prepovedana^ bi tudi morala biti zgradba zdravilišč za jetične v tuijako-prometnih krajih. Strogo naj bi se izvajal predpis zakona, da morajo biti zdravniško preiskani vsi uslužbenci v obratih, kjer se predelujejo in prodajajo živila vsi delavoi v brivnicah, in rodbine, ki sprejemajo druge na stanovanje.
0 ostalih javno zdravstvenih zahtev v tujsko 'Prometnih krajih sili vprašanje
oskrbovanje cest
v ^predje. Regulacija cest, ureditev cestnih jarkov in hodnikov za pešoe ne zahtevajo posebnih pojasnil. Posebne pazljivosti zahteva čiščenje cest. Ulice se smejo pometati le ob zgodnjem jutranjem času, neobhodno pa je potreb-da se vsaj dvakrat na dan škrope, zato mora imeti vsak tujsko-prometni kraj svod škropilni voz.
Primerno je, Če skrbi tujsko-prometni kraj tudi za nasade z igrišči za otroke.
Javno letno kopališče
j* nad»ljna zahteva letoviščarjev. Tu so neka-» 't^jsko-ipronietni kraji tudi uvideli in si » acuiu moderna kopališča, ki se dajo pozimi
uporabljati tudi za drsališča. Kopališče naj ima vedno brezhibno vodo in zadostno število stranišč. Z analizami stoječe kopalne vode nekega našega večjega sezonskega kopališča, ki nima pisoarjev, sem ugotovil, da se kopalna voda v veliki ineri onesnažuje.
Ker so se v zadnjem času začele razvijati tudi zimske sezone, je potrebno, da začno misliti tujsko-prometn! kraji, ki imajo odgovarjajočo zimo tudi na
zimskošportne naprave,
na umetna drsališča, sankališča, ureditev smuških vežbališč in skakalnioe.
Razven odprtih letnih kopališč potrebuje tuj-sko-prometni kraj tudi zaprta čistilna kopališča s toplo vodo. Daleč smo sicer od uresničitve te zahteve, vendar jo bo treba forsirati.
Hoteli in gostilne.
Življenje ^ v tujsko-prometnem kraju se v pretežni večini odigirava okoli hotelov, gostilen, penzionov. Baš od tega, ter se mu v teh lokalih nudii, za visi v veliki meni njegovo mnenje in od stanovanja ilu hirame je dostikrat odvisno, Če se bo prihodnje teto vrnil in bivanje tam tudi drugim priporočil. Objekti tujsko-prometnega kraja določeni za stanovanje za tujce so važen predmet naše razprave. Lega teh zgradb naj bo kolikor mogoče ugodna in idealna. Poslopja naj bodo zavarovana pred velikim cestnim prometom. Zeflo primeren je nasad aili vrt okoli poslopja.
Poslopje naj bo sulio, če mogoče podkleteno in tla pritličja nekoliko višja od zunanje okolice. Sobe za tujce naj bodo oddeljene od ostalih prostorov in obrnjene k solčnim stranem. Ako so pod tujskimi sobami gostilniški prostori, uaj bo stopnišče s posebnimi vrati zaprto. Vse tujske sobe naj bodo kupljive, dobro osvetljene in preprosto opremljene brez kakršnekoli navlake. V vsakem nadstropju naj bo stranišče s prostorom, ki se da zračiti. Pleskanje sob in ostalih prostorov naj se redno obavlja. Pazi naj »e tudi na pojav mrčesa (bolh, stenic) v spalnicah. Stenice danes uspešno odpravljamo s oiklonom B. Za izvršitev oikilomzaoiije se je ob potrebi obračati na sresko kolono za desin-iekaijo. Tujske sobe naj imajo tudi zastore za ^®0J}čenije, zavese pred okni so pa nepotrebne. Ve<ju obrati naj imajo budi eno ali več kopalnih kadi.
Kuhinja mora biti dovolj prostorna in svetla in vedno snažno pleskana, tudi z oljnato barvo. Poleg kuhinje naj bo svetla, proštoma jedilna shramba, v kateri so vsa živila pokrita ali zaprta. Pi|>a s pitno vodo v kuhinji spada k primitivnim zahtevam higijene. Stene v kuhinji naj bodo prazne in naj se ne razstavlja nanje posoda, ki spada v omare. Paziti je na to, da se muham zabrani pristop v kuhinjo, akno naj bo zamreženo z gosto mrežo, pogosto je menjati tudi mnholovke.
V pomanjkanju jedilne shrambe se marsikje spravljajo živita v kleti. V tem slučaju mora biti lolet svetla in suha, mora imeti betonski vlak aili lesena tla in mora biti zavarovana proti golazni in mrčesu.
Tudi gostilniške sobe in obednice morajo biti večkrat sveže sli,kane, stene in pohištvo čedno pleskamo, tla vedno umita. V obednici naj se istotako pazi na odstranjenje muh in na primerno zračenje. Priporoča se na hodnniku, kjer je obedmioa aili v obednici sami, namestiti uroi-valno školjko s tekočo vodo, da si gostje lahko umi jejo roke predno se vsedejo k jedi. Mize naj se vedno prijemlje le s servietami. Geslu piti. Ob poletju se priporoča obednice prenesli v odprte verande ali na vrt, kjer ni tolikšne sopare in hrana bolj tekne.
Hrana.
Hrana naj bo tečna, dobro pripravljena in okusno servirana. Gost bo izgubil apetit na še taiko izborno juho, če bo videl na krožniku serviran tudi palec natakarice. Zato naj se za serviranje vedno uporabljajo lesene ali pločevinaste servirne plošče, posoda in orodje pa naj se vedno prijemlje le s servijetmii. Gostu naj se servijet iz blaga ne daje, mnogo bolj se priporočajo dovolj veliki papirnati prtički, ki se jih lahko po uporabi sežge.
Postrežba naj bo točna, umna, obzirna in ul.ju-dna, vedno jpa brezpogojno snažna. Vse osebje naj bo snažno oblečeno in obuto, počesano in umito. Najprimernejša je enostavna svetila platnena obleka z belim predpasnikom in čejiico. Okopano telo, čiste roke in ostriženi nohti, očiščeni zobje in izplaihnjena usta je najmanj, kar se mora od vsakega od njih zahtevati. Osebje, zaposleno v kuhinji, mora brezpogojno imeti vse lase pokrite in ne sme se videti kodrov izpod čepice.
Ta dosedaj v kratkih obriaih popisana ureditev tujatanprometnih krajev je pri nas malo-kje dosežena, čeprav je brez dvoma izpeljiva, kakor nam pričajo razmere v drugih tujsko-proinetrnih krajih. Regulacija ni izvršena, ceste niso urejene, javno zdravstvenih naprav ni, boleznim se posveča premalo pozornosti, hoteli,
gostilne in prenočišča so neki provizorij, zasilno urejen in glede snage v njih bi se tudi dalo marsikaj povedati, zlasti o rojih muh po kuhinjah in obednicah. Tudi kuharska umetno«! se močno podcenjuje, čeprav smo glede kuhinjskih šol Slovenci dobro preskrbi jeni. No glede na kakovost hrane pa se splošno drže naši turistični kraji cen, ki jih vodita Krapež in Rist v Ljubljani, ki pa znata za svojo cono gostu tudi res kaj dobrega nuditi. Slovenci smo potrpežljivi in skromni, premožnejši inozemski tujci se s svojo valuto drže le treh hotelov na Bledu, Srbi in Hirvati, ki številno k nam prihajajo, pa so od krasot tako navdušeni, da mislijo, da morajo za te krasote plačati tudi pri skromnem stanovanju in še skromnejše pripravljeni hrani. Tako gre vse v najlepšem redu.
Za asanacijo tujsko-prometoih krajev je predvsem potrebno sestaviti delovni program.
Da ne ostane samo pri lepih besedah, ampak da se začne kar z dejanji, predlagam, *'a se osnuje v okrilju tujsko-prometnega sveta Dravske banovine higijenska komisija, ki naj najprej izdela svoj lastni poslovnik, nato sestavi delovni program v smislu povedanih direktiv in pristopi k izvrševanju asanaeije tuj-sko-prometnih krajev ter h kontroli zdravstvenega stanja teh krajev.
Litijsko pismo
Že dokaj časa je glasbeno življenje pri nas zamiralo. Vsi poiskusi posameznikov, da bi dvignilo iz mrtvila vsaj pevski zbor, so ostali osamljeni. Odkar pa je prevzel dirigentstvo pri pevskem društvu »Lipa« učitelj g. M. Pertot, se pevska družina stalno povečuje in tudi pevsko dobro napreduje. Zboru manjka samo še nekaj visokih in zvenečih tenorjev. Nad 50 pevcev in pevk redno poseča pevske vaje. Kakor doznavamo, bo društvo kmalu tudi že javno nastopilo.
Z vokalno glasbo bomo sedaj že preskrbljeni, pogrešamo pa še vedno instrumentalne. Sicer imamo v Sokolskem domu montiran megafon, ki nadomestuje godbo pri prireditvah, vendar pa je to le nadomestilo, ki nikdar ne doseže resničnega glasbenega efekta. Da bo tudi v tem pogledu ustreženo naši publiki, ustanavlja pevsko društvo »Lipa« godbo »jazz band«, ki bo že v najkrajšem času pričela z rednimi vajami.
V soboto 28. t. m. bo sklep knjigovodskega tečaja v Litiji. Obiskovalci tečaja bodo priredili ob tej priliki v soboto zvečer skupno večerjo pri gostilničarju J. Borišku. Ta dan bo voditelj tečaja g. prof. Krajnc iz Ljubljane razdelil vsem obiskovalcem ob navzočnosti zastopnika banske uprave tudi izpričevala. Obrtništvo je banski upravi, ki je priredila za nje tako koristen tečaj, zelo hvaležno.
Danes popoldne pa vsi v Sokolski dom v Šmartnem, kjer priredi sokolska deca ob 15. uri igro 8 petjem »Sirota Jerica«.
IIV
Oropani denar je skril pri starših
Razgovor našega dopisnika iz Šmarja z ljubico in njenim očetom Poročilo ljubljanske policijske uprave
poldne, nato pa se je odpeljal z avtobusom k svoji ljubici v Šmarje, kjer je prenočil. V ne-
Preiskava zoper roparskega morilca Laknerja Ivana pri upravi policije v Ljubljani se bliža zaključku ter bo Lakner kmalu izročen deželnemu sodišču.
Ugrabljen denar je skril doma
Zadeva glede denarja, katerega naj bi bil Lakner skril pod Čevljarskim mostom v Ljubljani, jo pojasnjena, ker jia Lakner pri naknadnem zaslišanju izpremetnil svojo prvotno navedbo, ter pojasnil, kje ima ostali denar umorjenega župnika Kušerja. Ta denar jo bil nato zaplenjen pri njegovih starših v Studencu pri Sevnici.
Po zločinu odšel k ljubici v Šmarje
Lakner se je v Ljubljani v soboto, to je na dan po umoru v Ljubljani zadrževal samo do-
deljo sta se oba zjutraj vrnila v Ljubljano, nakupila zlatnino ter Sla k fotografu, nakar sta se že opoldne odpeljala nazaj v Šmarje, kjer je Lukner ostal do ponedeljka.
Morilec ni bil v ljublj. gledališču
V nedeljo zvečer je pa v družbi ljubice fa nj niih domačih posetil dramsko predstavo v Prosvetnem domu v Šmarju in ne v Ljubljani kot se je raznesla govorioa v Ljubljani. Lakner si je tudi kupil klobuk ter nosil temen klobuk, da bi ga čepica z živo barvo ne izdala.
Pozdrav s stražnikom pred glavno pošto in razne druge vesti, ki so bile objavljene po časopisih, ne odgovarjajo dejstvu. — Ljubljana, 21. februarja 1931. — Upravnik policije: Guštin.
Lakner tudi zagonetni šmarski požigalec
Šmarje, 21. februarja.
Morilec Lakner je bil v Šmarju do ponedeljka. Kakor je znano, je takoj po umoru odšel v Ljubljano, kjer sii je kupil novo obleko. Okoli poldneva se je odpeljal s Pečnikovim avtomobilom v Grosuplje. Vstopil je pri Cešnovarju v Ljubljani v avtobus. Izstopil je pa nekoliko naprej od Šmarja na Sapu in se napotil k Javorniku, ki je grobokop in opravlja tudi druga dela tor tako ^preživlja svojo številno družino. Na Sapu ima v najemu hišico. Javornikova hči Frančiška je bila namreč Laknerjeva ljubica. Stara je 17 let.
Kaj je Lakner delal od sobote na nedeljo na Sapu, ni ločno znano. V nedeljo sta se pa Lakner in njegova ljubica odpeljala z osebnim vlakom v Ljubljano. V Ljubljani je Lakner kupil Frančiški zilat prstan za 300 Dam in uro za 400 Din v neloi trgovini z urami okoli glavne pošte; tako je namreč dekle saimo zatrjevalo. Okrepčala sta se tudi v neki ljubljanski gostilni, katere ime pa dekle ni vedelo povedati.
V nedeljo popoldne sta se odpeljala s Pečnikovim avtobusom v Šmarje. Ko se je popoldne v Šmarjrn v Prosvetnem domu vršila predstava »Tata na konjuc in so bile na sporedu še razne pevske točke, so prišli tja tud.i Lakner, Javornikova hči in Javornik sam. Lakner je kupil pri blagajni listke prve vrste. Ljudem se je kaj čudno zdelo, da sedijo ti, ki so jih doslej po vsej okolici poznali kot reveže, na najdražjih sedežih. Po predstavi so odšli na Sap v gostilno pri Hribarju, kjer so jedli in pili, plačevala pa je Frančiška, a denar ji je baje Lakner dajal pod mizo. Nato so odšli domov, kjer je Lakner skrivaj dail svoji zaročenki 700 Din materi pa 250 Din. Očetu je tudi povedal, da se bosta v
Ulova zanimivost »Jugoslovana«
V nedeljo, dne 1. marca,
bomo pričeli priobčevati velezanimivo in prečudovito zgodbo:
»POTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI«,
posvojeno deci naSih naročnikov, ki jo pa bodo z enakim užitkom brali in zasledovali tudi vsi odrasli.
Zgodba je delo dveh domačih avtorjev, pisatelja in risarja, in bo izhajala ve3 mesecev vsak dan.
Kdor hoče svojo deco zares razveseliti, naj še pravočasno naroči »Jugoslovana«
Uredništvo »Mladega Jugoslovana«.
kratkem poročila in odšla proti jugu. Naslednji dan se je zjutraj odpravil s prvim vlakom v Ljubljano in skoraj gotovo nadaljeval pot na Dolenjsko v domači kraj, kjer so ga orožniki nato prijeli. Kakor je oče vašemu dopisniku zatrdil, je Lakner poznal njegovo hčer približno mesec dni, bržikone pa sta se morala poznati že delj časa, kajti ljudje govore, da so njega že prej večkrat! videli v Šmarju in okolici.
Ko je bil zadnji požar na Razdrtem pri Pircu, je prenočeval Lakner s svojima dvema tovarišema Lampretom in Ferličem, kateremu eo dejali, da so prišli z Dolenjskega. Najbrže so takrat prišli iz Metlike, kjer se je izvršil 3. t. m. vlom pri Pečariču, kateremu je zmanjkalo 24.000 Din. Ljudje so mnenja, da so bržkone tudi ti trije v zvezi s tatvinami in požigi, ki so si zadnje dni sledili drug za drugim v Šmarju in okolici.
Včeraj je prišel v Šmarje policijski agent ia je Francko odpeljal na Škofljico in od tam v Ljubljano, kjer so jo zaslišali. Francka pa je šla preteklo sredo v Ljubljano in si za onih 700 Din kupila plašč, čevlje, dežnik, nogavice In robce ter šal.
Zena šla prostovoljno v smrtf
Okoli DOletna se je obesila na podstrešju
Razgor pri Poljčanah, 20. februarja.
Razgorje leži v sosednji lapor s ki fari. Tamkaj sta se naselila tudi zakonska A. Oba sla se kmalu po poroki začela prepirati in ni bilo redko, da sta se tudi dejanski spoprijela. Vzrok je bil najčešče pijača, posebno ona se ga je baje kaj rada napila. Pravijo, da je pila, kadila, čikala... da celo »šnofalac, kakor kak moški in še bolj.
Pa se je pred dnevi med njima zopet vnel prepirček. Ona je odšla za tem na podstrešje, kot po opravkih, on pa je pripravljal rez za živino. Med tem časom, ko je mož pokladal živini. se je žena obesila s precej dolgo vr.vjo na podstrešju na tramu. Stopila je najprej na stol. Ko si je z vrvjo napravila dvakrat zanko in jo ovila krog vratu, je odrinila slol z nogo in je tako obvisela ...
Da je ne bi hitro našli je še prej odstranila lestvo, ki je vodila na podstrešje. Ta okolnost se je čudna zdela možu. Njegov sum. da sl je .žena kaj storila, se je na žalost kmalu obistinil. Pokojnica, kii se je že nekaj dni prej čudno vedla, zapušča dva otročiča.
tza
Likvidacifa zime
Ljudje se radii ravnajo po elanih, preizkušenih krščanskih načelih — zlasti tedaj, kadar jim gre to vsaj malo v račun. Eno tako sl;m>, najfbnž za vse večne čase veljavno načelo je: da naj vsaikdo pometa pred svojim pragom. Tega načela se zlasti trdno drži naš mestni magistrat, in ko je tele dni Bog nasul po ulicah snega do kolena in še čez, so hišni gospodarji, ki niso brez odlašanja ostrgali in očedili pločnikov in hodnikov pred svojimi hišami, dobivali kar uradne obiske in opomine. In to se nam je zdelo čisto v redu in prav — Če bi oko gosposke tako verno ne bedelo nad usodo pasantov ki se jim že itak s streh in od povsod dovolj vsega usiplje na glavio, bi se res komaj še dalo izhajati.
Vse tele dni pa, ko se pred našimi očmi im pod našimi stopinjami vrši — kako bi človek dejal — likvidacija zime, imamo Ljubljančani spel enkrat priliko okusiti, kako slabo se izJkaže vsak, pa čeprav še tako moder rek v praktičnem življenju in kako ponavadi nobena filozofija ne zadene žeblja na glavo. Vsakdo naj pomele pred svojim pragom — to je čisto prav in lepo to to se je v Ljubljani tudi zgodilo. Toda kdo bo pometail tam, kodeir ni dolžna strgati privatna inicijativa? Kdo bo spravil s poti vsa ta morja enega in vode, ki pole-gajo po ulicah in trgih in ne čakajo ničesar drugega, kakor da jih gosposki avtomobili razbrizgajo v plebejske pešce? Kdo bo poskrbel za spodoben odtok vseh teh neprehodnih mlak, ki so se polagoma nabrale po netlakovanih hodnikih in v katere se zlasti na periferiji mesta vtapljajo revni šolnčki šolairskih otrok in ki jih polagoma zajemajo samo luknjavi čevlji delavcev, delavk in uradnikov, ki mirno vseh avtobusov in tramvajev peš in pogostem brez galoš hodijo v službe? Kaj so vse te ulice in prehodi, kaj so vse te mlake in snegovi prepuščeni skrbi samega ljubega Boga?
Zadnjič je nekdo tako lepo zapisal v »Jugoslovanu«: sneg — kruh revežev, je dejal. Ampak pri tej besedi je najbrž kar ostalo. Nikoli nikjer ne vidiim nikogar, da bi kakorkoli pomagal Bogu z zimo delati oforačhn. To fe res, včasih že srečam kje kaSnega človeka, da gre z lopato čez ramo
So cesti, toda vsi ti ljudje gredo najbrž oinov ali kam.
Ali ne bi mestna občina vendarle čisto taires najela sto ali koliko že ljudi in bi 9 svojo dobrotno roko ubila dve muhi na en mah: da bi namreč za en dan omilila brezposelnost, ki je je tudi pri nas precej, ter bi obenem svojim občanom, ki se zdaj epotikajo in potapljajo po tem kaosu, pomagala na noge? Ali ne bi mestna občina •vendar ukrenila tega — vkljub stotinam
Košenj, ki so jih te dni že zapisali in naj-ž tudi povedali na njen naslov?
fri
— Otvoritev gledališča v Splitu V soboto »večer se prične delo novega banovinskega gledališča v Primorski banovini. Občinstvo je otvoritev tega gledališča z veseljem pozdravilo.
— Važna seja Federacije nacionalnih strokovnih organizacij ▼ Beogradu. Danes se vrši v Beogradu v prostorih Jugoslovanskih radnič-Wh sindikatov važna seja upravnega odbora Federacije nacionalnih strokovnih organizacij. Na tej seji »e bodo »brali zastopniki delavstva in nameŠčenstva iz države. Kot zastopnik narodni1! »trokovnlh organizacij iz Dravske banovim je odpotoval v Beograd predsednik NSZ g. Rudolf Juvan. V petek Je imel delegat Dravske banovine v Zagrebu važno konferenco z delegati iz Savske banovine. O sklepih te važne seje naših nacionalnih strokovnih organizacij bomo poročali.
— Društvo industrijcev in lesnih trgovcev v Bosni in Hercegovini v Sarajevu je skupno s Centralo industrijskih korporacij in drugimi društvi ter gospodarskimi zbornicami poslalo vlogo ministroma za gozdove Ju rudnike ter za trgovino in industrijo, v kateri izraža željo, naj bi »e državne ustanove pri nabavah goriva ravnale po odredbah državnega računovod-»tva. To prošnjo motivirajo * tem, da se često više nabave goniva direktno pri privatnikih, • ftlmer se oškoduje tudi država sama in inda-»trijalci.
— Subotiško meščanstvo je *elo razveselila
rest, ki je v četrtek dospela tja iz Beograda, da se železniška direkcija ne bo premestila iz Subotice v Beograd, kar bi bilo za Subotico hud udarec.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
6602
— Veliko posojilo Dubrovnika. Občinski odbor v Dubrovniku je odobril sklep o najetju investicijskega posojila v višini 40,000.000 Din, Id ga bo dala Prva hrvatska štedionica. Hkrati je bil na tej soji urejen položaj mestnega župana, nakar je župan dr. Micič preklical svojo ostavko, ki jo je dal pred nekaj časom.
— Znani igralec narodnega gledališča v Beogradu g. Dimitrije je obolel in so ga prepeljati na kliniko g. prof. dr. Antiča.
— Kongres študentske Male antante v Bukarešti se ne bo vršil od 1. do 15. marca, kakor je bilo prvotno javljeno, marveč se bo vršil od 15. do 30. marca. Vsi, ki se žele udeležiti kongresa in ekskurzije, naj se prijavijo ob uradnih urah
v eobi ZSAU do sobote (incl.) do 12. Vsak re-flektant mora pri prijavi plačati 100 Din kavcije, ostalo ge plača do 12. marca (incl.). Tasti, ki nočejo potovati e svojim potnim listom, se morajo lastnoročno vpisati na »kupno prijavo. Poznejše prijave se ne bodo sprejemale. Stroški: vožnja in devetdnevna hrana s stanovanjem bo-
do anaSali 700 Din. Kongres bo trajal od 15. do 22. marca, ekskurzija pa od 22. do 29. marca. Odhod bo 14. marca. Natančnejša pojasnila (in program kongresa) *e dajejo vsak dan v sobi /SAD od pol 12. do pol 13. — Baraga Srečko, predsednik Zveze sluš. Aleks, univerze; Lojze Založnik, tajnik I.
J* Dravsifec 2>cxncvxzie
d (i. ban dr. Drago Marušič bo v torek 24. t. m. službeno zadržan in ne bo sprejemal strank.
d Diplomirani tehniki. Na tehnični Jak. ljubljanske univerze so diplomirali: mestni stavbni mojster Bogomir Pust za ing. arhitekta in njegov brat tesarski mojster Srečko Pust za gradbenega inženesnja, oba iz Ljubljane ter g. Dimitrijevi*! Ban g el za ing. arhitekta iz Sarajeva, zet gostilničarja »Soče« v Ljubljani.
d Rezervni oficirji, člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže rednega zbora Zveze, ki bo v torek 24. februarja •t. 1./ib 20. v društvenem lokalu v Kazini v Ljubljani, Kongresni trg l-II. nadstropje. Nnev-ni red običajen. Eventualne predloge za zbor naj člani prijavijo pismeno Zvezi pet dni pred zborom. Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj ena tretjina članov. Ako ob napovedanem času ni zbranih toliko članov, se vrši zbor pol ure kasneje brez ozira na število navzočih. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani.
Izvirne francoske pastilje
»Valda
«
zopergrlobol, hripavost,prehlad,nahod, akutno In kronično brouhito, katarje, gripo, influenco, naduho, zasoplost.
gg Prodajajo vse lekarne in drogerije.
d Za razkuževanje perila bolnikov je najboljše sredstvo SANOFORM, ki ga dobite v vseh lekarenah in drogerijah.	665
d Pouk o Šivanju la gospodinjske pomočnice (služkinje). Prvi pripravljalni tečaj poselske Sole zo šivanje in ročna dela v Prečni ulici St.
2	se otvori v nedeljo ob pol 10. uri popoldne. Sprejemajo «e istotam še nadaljne prijave. Opozarjamo nanj zlasti sobarice 1	661
d Dr. Boris Furlan je otvoril advokatsko pisarno v Ljubljano, Pražakova ul. 15/1.	674
d Emona svila — Moderna spomladanska obleka. Pazite na naš oglas.
d Poselsko shajališče v Prečni ulici št. 2, je vsako nedeljo in praznik napolnjeno mladih deklet, ki se še vprašujoče, zvedavo ozirajo po svetu, svoji okolici, dn izkušenih starejših služkinjah, ki motre svoje mlajše vrstnice ter jih blagrujejo, da so doživele toliko boljše čase, da se že javnost in korporacije brigajo za njih prosti čas v skrbi in ljubezni. Poselsko shajališče je pomembno iz mnogoterih vidikov. Združuje predvsem stanovske tovarišice, podpira skupno zavednost, osvetljuje razmere in prilike stanovanjskih teženj, ščiti pred moralno pro-pastjo nezavarovanih mladoletnikov. Šele par tednov je odprlo shajališče ln že je rodilo živo željo deklet po nadaljni izobrazbi. V istem prostoru in času so se otvorili zato pripravljalni tečaji poselske šole za kuhanje, šivanje, ročna dela, jezikovni pouk, petje in računstvo. V enem popoldnevu se je vpisalo v en sam tečaj nad 70 učenk. Pouku slede z vnemo in pozornostjo, da jih je učiteljica resnično vesela. Povprečna predizobrazba je osnovna šola (5 razredov). Poseben oddelek je ostal seveda za one, ki žele po delu malo oddiha. Zabavna igra, pomenki ali zbrano čtivo jim kratijo čas. Shajališče je odprto od pol 16. do pol 19. ure. Vstop prost. .	661
d Zadruga mesarjev obvešča p. n. občinstvo, da bodo mesarski obrati zaprti ob nedeljah še do konca marca t. 1.
d Važno socijalno predavanje Društva zasebnih in avtonomnih namoSčencev v Ljubljani.
V	torek 24. t. m. bo predaval ob 20. uri v salonu restavracije »Pri Levu« poddirektor pokojninskega zavoda g. dr. Janko Vrančič o sedanjem pokojninskem zavarovanju nameščencev in nevarnosti osnutka novega zakona o socijal-nem zavrovanju. Predavanje je zelo važno posebno za nameščence, katere posebej opozarjamo na to predavanje. Vstop k predavanju prost.
d Opozorilo zidarskim podjetjem. Zidarski mojstri često niso na jasnem o dolžnosti prijave svojih delavcev v zavarovanje. To se dogaja zlasti pri takozvanih gradnjah v »lastni režiji«. Zato opozarjamo okrožni urad za zavarovanje delavcev, da se po določilih §—a 18. zakona o zavarovanju delavcev smatra za delodajalca pri gradbenih delih pooblaščenega pre-uzemika obrtnika, t. j. zidarskega mojstra, pod čigar firmo se dela vršijo. Vsled tega določila mora prijavljati delavce ter voditi predpisane mezdne zapiske le zidarski mojster, ne pa naroči tel j stavbe, brez ozira na to, kdo prizadetim delavcem izplača zaslužek. Za plačilo prispevkov pa jamči poleg zidarskega podjetja tudi naročitelj stavbe.
d Železniškim vpokojencem v vednost. Kljub vsemu prizadevanju skupno z društvi železniških vpokojencev ostalih direkcij se nam ni posrečilo, da se izdani pravilnik o voznih olajšavah popravi. Storili smo vse in to tudi zadnji trenutek, da nam zajamčene in prislužene pravice, katere smo uživali kot aktivni železničarji tn sedaj kot vpokojenci ostanejo,, a za enkrat zaman. Po izdanem pravilniku se bodo sedaj izstavile nove rumene železniške legitimacije vsem upokojen-
ecm brez razlike za 12 režijskih in 8 proste karte letno. Vsak železniški upokojenec in vdove nij si preskrbijo slike, da jih predložijo za izstavitev gori imenovanih legitimacij, ko jih pozove železniška direkcija. Društvo železniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani.
d Vreme. Barometer je kaeal včeraj ob 7. uri v Ljubljani 761'6 termometer 2-4, relativna vlaga 90% mirno, oblačnost 10, deževalo je dopoldne (do 7. ure 09 mm). V Mariboru je kazal barometer 760-1, termometer 2, relativna vlaga 90%, mirno, oblačnost 10. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 7, najnižja 1-6. V Mariboru 1, v Mostaru 6, v Zagrebu 8, v Beogradu 1, v Sarajevu 7, v Skoplju 9, v Splitu 11.
Ejubljanet.
Nedelja, 22. februarja 1931, St. in P. Pravoslavni 9. februarja Nildfor.
Ponedeljek, 23. februarja 1931, Romana. Pravoslavni 10. februarja Haralamp.
Nočno službo imata danes lekarni Piccoli na Dunajski esctl in B a k a r fi 1 č na Sv. Jakoba trgu, D s t a r na Sv. Petra cesti In Hočevar v šiški.
*
■ Proslava 801etnice P. Hugolina Sattnerja v Ljubljani. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske proslavi 801etnioo odličnega in velezasluž-nega slovenskega skladatelja P. Hugolina Sattnerja na koncertu, ki bo v četrtek 12. marca v veliki unionski dvorani. Pevski zbor bo izvajal slavljenčevo kantato Oljki za soli in zbor in orkester, ki je bila leta 1914. prvič izvajana z ogromnim uspehom na treh zaporednih koncertih ljubljanske Glasbene Matice. Dne 18. marca pa bo koncertiral v Ljubljani pevski zbor »Maribor« iz Maribora, ki bo izvajal Sattnerjev oratorij Vnebovzetje B. D. Marije, Podrobnosti o obeh koncertih bomo Javili.
■ Drž. konservatorij v Ljubljani priredi v nedeljo 1. marca t. 1. v Filharmonični dvorani I. javno produkcijo svojih gojencev. Kot sklepna točka se bo izvajalaIIaydnova simfonija v d-duru pod vodstvom gojencev drž. konservatorija. Dirigirali jo bodo Lipovšek Marijan, MUller Gustav, feivic Pavel in Šušteršič Vinko. Začetek produkcije bo ob pol 11. uri, konec ob 12. uri. Sedeži se bodo dobivali v predprodaji v Matični knjigarni v Ljubljani.
■ 80. občni zbor Splošnega ionskega društva •e bo vršil 9. marca ob pol 6. uri pop. v društvenih prostorih na Rimski o. 9. Članice in društva vabimo k obilni udeležbi 1
■ Potovanje po zvezdi večernici. V nedeljo 1. marca boste videli v »Jugoslovanu« raketo, pripravljeno za polet v vsemirje, v kraje čudovitih doživljajev. V vsako hišo »Jugoslovana«!
■ Druga kuharska razstava v Ljubljani. Vsem je še v spominu izredno uspela lanska kuharska razstava v Ljubljani. Letos bodo priredili drugo kuharsko razstavo, in sicer 1., 2. in 8. marca v vseh prostorih »Uniona«. Razstava bo prirejena povsem moderno in bo vzbujala še večjo pozornost ko lanska, za kar nam jamči poslovni odbor s predsednikom Ivanom Babinekom, šefom kuhinje hotela »Union« In s podpredsednikom Rudolfom Wandom, šefom kuhinje <Slon«. V odboru so še gg. Milan Kokalj, Viktor Seidenglanz, Alfred Dolinšek, Ivan Krenn, tajnik Rihard Vospernik, Karel Rist in Lojze Dežman. Pokroviteljstvo razstave je prevzel ban g. Drago Marušič. Razstave se bodo udeležila vsa vefija hotelirska podjetja, gostilne in druge sem spadajoče obrti.
|>8.III 1931. „VWEBOVZET|E,< j
H Šentjakobski oder ponovi danes v nedeljo izvrstno komedijo »Extemporale«. Komedija Je imela pri premijeri in včerajšnji reprizi lep uspeh. Posetniki so se nasmejali do solz. Pridite vsi, ki je še niste videli. Vstopnice se dobe pol ure pred pričetkom pri blagajni. Dvignite rezervirane vstopnice vsaj pol ure pred pričetkom.
H Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola igra danes v nedeljo pravljično igro Snegulčica
v	3 dejanjih v Narodnem domu (vhod z Blei-veisove ceste). Začetek točno ob 4. uri pop. V nedeljo 1. marca ob 4. uri pop. premiera burke v 8 dejanjih, Gašperček dvorni zdravnik. Zvečer ob 8. prva predstava za odrasle, ki se bo igrala v Ljubljani, fantastična igra v 8 slikah, »Smrt, vrg in zdravnik«.
■	Ljubljanski gasilci bodo igrali »Divjega lovca«. Prvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani je kmalu po lanskem vseslovanskem gasilskem kongresu ustanovilo dramatičen odsek pod vodstvom člana Narodnega gledališča g. Bojana Smerkolja. Naštudirali so sedaj Finžgarjevega »Divjega lovca« in igrali ga bodo v torek 24, t. m. ob 8. zvečer v dramskem gledališču. Nastopi 45 gasilcev In samaritank. Poleg glavnih vlog nastopajo v lepem številu kmetje in druge osebe. Narodno gledališče je dalo oder brezplačno na razpolago, ker so gasilci pri dosedanjih prireditvah »Divjega lovca« brezplačno nastopali kot statisti. Pisatelj gosp. Fran Finžgar pa je bil tako ljubezniv, da »e je
odrekel tantijemam. Sam bo prisostvoval vprizo-ritvi. Za igro vlada med občinstvom večje zanimanje in je že doslej razprodanih mnogo vstopnic. Predprodaja vstopnic je od nedelje do torka pri društvu v Mestnem domu. Pri glavni blagajni Narodnega gledališča (opera) pa se bodo vstopnice prodajale tudi v torek dopoldne in popoldne. Zvečer se bodo vstopnice prodajale pri blagajni dramskega gledališča. Apeliramo na dbSinstvo, da se v lepem in častnem številu udeleži te predstave »Divjega lovca«.
H BUR. To znamenito kolektivno dramo upri-zore »Borci«, sekcija ljubljanske Krekove mladine, nocoj ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Ker bo trajala predstava precej dolgo, bo začetek točno ob 20. uri in prosimo cenj. občinstvo, da ne moti predstave s prepoznimi prihajanjem.
■ Gostovanje Hudožestvenikov v ljubljanskem Narodnem gledališču. V petek 27. in v soboto 28. t. m. gostujejo Hudožestveniki v na-Sem Narodnem gledališču. Prvi večer vprizore Gogoljevega Revizorja, ki je naši gledališki publiki po vsebini dobro znan. V glavnih vlogah župana in njegove žene nastopita slavna Hudo-žestvenika Pavlov in Grečeva. Drugi večer pa vprizore peldejansko dramo Bela garda (Dani turbina), ki jo je napisal pisatelj Bulgakov.
■ I. občni zbor »Jugoslovenskog hemijskog društva — Sekcija Ljubljana« se vrši v nedeljo 1. marca aob 10. dopoldne o kemijski predavalnici na realki s sledečim dnevnim redom:	a) Poročilo upravnega odbora; b) sklepanje o proračunu za tekoče leto; c) volitev treh članov nadzornega odbora; č) volitev desetih članov* častnega soda; d) volitev strokovnih odborov; e) volitev članov v glavno upravo; f) predlogi;
g) predavanje gosp univ. prof. dr. Marij Hebeka.
h) Blučajnosti.
Koks za kovače in centralne kurjave
iz angleškega premoga
75 Din za IOO kg
327	franko plinarna nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
Celje
O Redna glavna skupščina Sokolske župe Celje se bo vršila danes, v nedeljo 22. t. m. ob 8'30 v mali dvorani Narodnega doma.
o Sokolska telovadba. Jutri v ponedeljek 23. t. m. odpade telovadba starejših sester .
c Seja krajnega šolskega odbora. V petek zvečer se je vršila seja šolskega odbora za mesto Celje ln okolico. Po obračunskem poročilu Je bil stavljen predlog, da se naprosi Kr. bansko upravo, naj ukine nemški razred na mestni narodni Soli, ker ni zanj zakonite podlage. Po dalj-81 debati je bil predlog proti 'enemu glasu sprejet. Predlog se Je brzojavno sporočil Kralje-
vi	banski upravi ter ministrstvu prosvete.
c Jutri bosta dve zanimivi predavanji.
V	Ljudskem domu predava vseučiliški profesor ls Ljubljane g. dr. Veber Franc »K 1700 letnici sv. Avguština«. — V meščanski šoli predava vseučiliški profesor iz Zagreba g. dr. Horvat Ivo »O hrvatskih planinah« s številnimi skioptičnl-nl slikami.
o Planinski sejem. Vsakoletna, priljubljena prireditev SPD v Celju bo letos v soboto 7. marca. Priprave so v polnem teku.
| 19.111.1931 ,.VNEBOVZETJE" {
o Smrtna kosa. 20. t. m. je v Ponikvi ob juž. tel. v 60. letu starosti umrl posestnik g. Zollner Egidij. Pokojni je bil doma iz Tirolske, je pa te kot mlad mož prišel v Celje, kjer je bil pivovar v celjski pivovarni, ki je stala tam, kjer stoji danes mestna elektrana. Prepeljali so ga v Celje ln ga bodo pokopali na okoliškem pokopališču. -
C Nalezljive bolezni v Celju in v okolici. V čar su od 1. do 7. februarja je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 3, Škrlatica v mestu 2, v okolici 2, davica v mestu 1, v okolici 1; nalezljivo vnetje možgan v mestu 1; šen v okolici 1.
..Otrolt se odda. Občina Celje okolica odda eno enoletno ter eno šestletno deklico za svojo. Natančna pojasnila se dobe med navadnimi urami v občinski pisarni na Breegu.
o Sneg grmi s streh kot lavina v planinah. Hišni posestniki, katerih hiše imajo strme strehe naj dajo sneg poprej spraviti s streh ali naj nih nevarnaeniatxeo.3Tacczveniatxeniatxeniatx vsaj z drogovi zaznamujejo, da je hoja ob hi-Sah nevarna. Dnevno se dogaja, da prileti plaz na pasante in je samo srečen slučaj, da ni bil doslej nihče nevarno poškodovan.
* Dušan in Danica. Dva mlada prijatelja, Dušan in Danica, sta junaka fantastične prigode »Potovanje po zvezdi večernici«, ki bo za mlade in stare čitatelje »Jugoslovana« pričela izhajati v nedeljo 1. marca. Priporočajte naš list vsem, ki imajo otroke-
Drzcn rop v vlaku
V	ponedeljek 16. t. m. zvečer se je peljal trgovec g. 2. J. z Vranskega iz Zagreba proti Zidanemu mostu. Ž njim sta se peljala dva mo-Ska, ki sta se izdajala za trgovska potnika. Ponujala sla trgovcu cigarete, ki jih je ta tudi sprejel in kadil. Cigarete pa so morale biti prepojene g kakim mamilom, kajti trgovec je naenkrat ves omotičen zaspal in se je zbudil šele v Rimskih toplicah. Istočasno pa je opazil,, da je izginila njegova aktovka z vrednostnimi papirji ter 100 nemških mark in 6000 Din. O drznem ropu je bila obveščena celjska policija.
99
Jugoslovan
ge naroča v Ljubljani t GradiSču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon št. 80-08.
Žena ponesrečenega delavca Drenika je zblaznela
Grozna usoda Drenikove družine iz Podboršta pri Trebnjem
otrok. Tako je sedaj položaj nedoJetnih otroik
Trebnje, 21. februarja.
Grozna nesreča progovnega delavca Dmrika Franca v Trebnjem je gotovo še vsem živo v spominu.
Kakor objavljamo na drugem mestu, je uboga pokojnikova družina brez vseli sredstev in prepuščena ob hudii zimi nemili usodi največjega pomanjkanja im bede. Kje dobiti sredstva za življenje, kaj bo s pokojnino, to so pereča vprašanja za nesrečno družino. A še več, strašna usoda, ki je zadela to rodbino, zahteva še večje žrtve.
Uboga žena Marija, katero je nesreča silno pretresla, je zblaznela. Poročajo, da ima od časa do časa "Strašne napade blaznosti, da kliče pokojnika in da več ne prepozna niti svojih
še obupnejši. Izgubili bo na tako strašen način očeta, a izgubili so sedaj še mater. Še pred dnevi srečna družina je danes ob tragični izgubi dobrega očeta in ob tako žalostni usodi nesrečne matere prizor največje nesreče im bede.
Osiroteli otroci, ki sp ob izgubi očeta prejokali že dneve im dneve, so obupani im kličejo mater, ki jih pa ne pozna. Strašno je gledati ta prizor im vsa okolica pomiluje 6 nesrečnih zapuščenih otrok. Izpili so čašo bridkosti do trna v najilepših letth, ko niso pričeli niti še živeti. Res žalostno življenje družine, ki jo je zadela nemila usoda v tako kratkem času s svojo kruto in neizprosno roko.
5W«aa?il»©z?
m Izplačilo diferenc železničarjem. Finančno ministrstvo je odredilo, da se še pred 1. marcem poravnajo vsi zaostali državni dolgovi v znesku 49,000.000 Din. Kakor smo izvedeli, bodo iz teh kreditov izplačani tudi železničarji v delavnicah državnih železnic v Mariboru svoje zaostanke..
ni Sprememba posesti. Ga. Orovičeva je prodala za 500.000 Din svoje gostilno pri Treh ribnikih mesarju in gostilničarju g. Kličku, bivšemu lastniku gostilne »Wilson« na Aleksandrovi cesti. Novi lastnik bo prevzel lokal dne 1. aprila.
m Obrezovanje trt. Na banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru bo v sredo, dne 4. marca enodnevni tečaj o rezi v vinogradu s teoretičnimi razlagami in praktičnimi vajami. Pouk bo trajal od 8. do 12. ter od 14. do is! ure in bo brezplačen.
ni Dveletna hotelirska šola. Akcija za ustanovitev dveletne hotelirske šole v Mariboru, ki bo prva te vrste v naši državi, je že v polnem teku. V šolo bi se sprejemali v prvi vrsti sinovi hotelirjev in kavarnarjev, pa tudi natakarji z nižjo srednjo ali meščansko šolo, ki bi potem vodili lastna podjetja ali pa zavzemali mesta ravnateljev itd. Pouk bi obsegal vse v poštev prihajajoče panoge in jezike, tako teoretično kakor praktično. Vse strokovne učne moči pa bi bile baje iz tujine. Absolventi bi potem dobili eventuelno tudi štipendije za izpopolnitev v tujini. O načelnem vprašanju te šole bomo še spregovorili.
| m. i>i. 1031. ,.vrcreBQvzETjE" |
m Dve zlati poroki. Te dni so praznovali zlato poroko Leon B r o ž e, bivši vodja Cirilove tiskarne in hišni posestnik in njegova žena Matilda ter Gašpar J e ra uš, posestnik na Pobrežju in njegova žena Josipina. Na mnoga leta 1
m Planet Venera. Sestra naše zemlje, r večne oblake zakrita Venera bo odprla svoje skrivnosti mladini in odraslim žitateljem »Jugoslovana« v čudoviti štoriji »Potovanje po zvezdi večernici«, ki bo pričela izhajati v nedeljo 1. marca, širite naš list!
Zalog
Ali je Lakner vlomil? Nekako v sredi janu-arja je prišla trojica moških k Blažu Lobodi, vulgo Kožku, v Gradovljah in prosila večerje ter prenočišča. Medtem ko se je dvema odka zalo ležišče, je tretji izginil v stajo in skušal odvezati živino. Lobodovi so to opazili in hiteli oboroženi z vilami proti staji, nakar je počil strel. Posrečilo se je trojico vjeti in zvezati. Zvezano trojico so odpeljali v Podgrad in imeli zaprto v gostilniški sobi pri Peclju toliko časa, dokler ni prišla žandarinerija, ki se je trenutno nudila pri Požarju. Med vjeti je bil tudi morilec. mengeškega nadžupnika Lakner .lanez, je bilo pri Požarju skoraj istočasno vlomljeno (15, januarja), si je g. Požar v zaporu <>gledal omenjeno trojico. Ker vlomilca ni zasa-JjJl, ni mogel trditi, da je Lakner izvršil vlom. l’wdi pri vlomu avgusta meseca ni v Laknerju spoznal pravega vlomilca.
Jesenice
Javen shod Narodno strokovne zveze. Danes se vrši ob 10. uri dop. v dvorani Sokolskega doma javen shod podružnice Narodne strokovne sveže. Na shodu govori podpredsednik NSZ g. dr. .loža Bohinjec o osnutku novega zakona o socijalnem zavarovanju. Pozivamo jeseniško delavstvo, da se udeleži tega shoda v največjem številu.
Tiskarski škrat. Tiskarski škrat je v članku »Strel v silobranu« v svoji hudomušnosti spremenil gostilno »pri Bremcu« v gostilno »pri Bruncu«, kar naj bo s tem popravljeno.
Vreme. Vreme je postalo južno. Ko je prenehalo snežiti, pa dežuje. Pota so slaba. Mešanica snega in vode na ulicah ali kakor jo imenujejo »čobodra« je precejšnja, tako da se ljudje omejujejo na dom in gredo le po najnujnejših opravkih. Mladina pa se drži načela: narava je interesantna ob vsakem vremenu, zato ne bodi suženj vremena! — Sneg je napravil tudi nekaj škode, ko je potrgal žice, da so bili na nekaterih krajih radi te motnje v temi.
14 parov. V letošnjem' predpustu je bilo v naši fari oklicanih 14 parov, poročenih pa do-Ma 10 parov. Ostali štirje so bili poročeni drugod.
Škofja Loka
Hišne tablice. V lični in dobri izdelavi je prejela mestna občina nove tablice za posamezne stavbe, ulice, ceste in mestni okoliš z napisi, ki jih je svoječasno sklenil občinski zastop. Skupno se bo pritrdilo na poslopja 271 številk. Pri vhodu v mesto bodo nameščene večje table z oznako mesta škofje Loke. Table so izdelane v državnih barvah in veljajo po »0 Din.
škofjeloška kmetijska podružnica je zborovala pred kratkim pri Homanu. Udeležba je bila zelo pičla. Po poročilih funkcijomarjev ki so poročali o poslovanju podružnice je ostal isti odbor.
Prometne ovire v škofjeloškem okraju so vz-Pričo visokega snega	in	južnega	vremena,	ki
ie tla povsem zmehčal,	vrlo težke.	Ljudje se	dr-
p najraje doma, avtobus g. Eržena vzdržuje z j1*1,] večji ni naporom promet s kolodvorom; ustavljena pa je zveza s Poljansko in s Selško dolino.
Bled
Sokolske pevske vaje	se	odslej dalje vrše v	no-
Vf‘ni Sokolskem domu,	in	sider v	torkih in	ee-
•rtkih ob pol osmi uri zvečer. K vajam se vabijo tudi novo došli pevei.
„ Za novi Park hotel se je dosedaj porabilo okoli ®e*t in p,,] vagonov železne armature ter 1000 . ' • "'etrov betona. Za Kasino, ki je lia surovo 7I' Kotova, pa S). j,, porabilo 22.500 kg železne
D' va,t,"’<-'i2°.k,,1)' 1,1
rlumeev novi hotel, ki stoji poleg pensiona °'ka, je na surovo že tudi dovršen. V kratkem °‘ o pri-.cli z notranjimi deli.
Zadnja p©t tis*, fosiipia Vrečka
Celje, 21. februarja.
Danes ob 16.30 so odpeljali k večnemu počitku dr. Josipa Vrečka. Pired hišo žalosti v Ipavčevi ulici se je zbrala ogromna mmožioa ljudstva, zastopniki vseh celjskih oblasti im uradov ter narodnih društev, deputacija Sokolskega društva z zastavo, Celjsko pevsko društvo, dijaki in dijakinje celjske gimnazije. Pevci so pred hišo zapeli žalostimko in maito je krenili sprevod po glavnih mestnih ulicah na okoliško pokopališče, kjer je dr. Juro Krašovec, pokojnikov osebni prijatelj, spregovoril nagrobni govor.
Slavil je pokojnikove zasluge za celjsko narodno življenje; omenil je, da je bil pokojni dr. Vrečko ustanovitelj staro vseli celjskih društev im gospodarskih ustanov, ali vsaj njihov član. Navedel je njegove zasluge za Celjsko posojilnico, Narodni dom, Zvezno tiskamo, Južnoštajersko posojilnico, Zadružno zvezo im zlasti je poudaril njegove zasluge za ustanovitev celjskega sokolskega društva. Govoril je o pokojnikovih zaslugah za dijaštvo, tako pri dijaškem podpornem društvu im pri dijaški kuhinji.
Vsi narodno zavedni Celjani bodo ohranili trajen spomin na velikega narodnega borca. Ob odprtem grobu so pevci zapeli še žalostinko. Tik pred 18. uro so se pogrebci razšli.
Dva organa fin. kontrole v smrtni nevarnosti
Sv. Ana pod Ljubelom, 20. februarja.
V	četrtek 19. t. m. med 13. in 14. uro sta šla na pregled straže nadzornik finančne kontrole Janko Torkar iz Kranja in starešina oddelka pri Sv. Ani preglednik Dobrovoljc. Pot ju je vodila po cesti preko ogromnega plazu, ki je isto dopoldne pridrvel iz strmega pobočja Begunjščice tik ob stražnici finančne kontrole. Ko sta se nahajala nekako na sredini omenjenega plazu, torej pod uglajeno drčo, opazita, da drvi nov plaz. ki se ga seveda nista nadejala. Nadzorniku Torkarju, ki je pričel leteti v smeri cilja, se je na plazu udrlo in je padel ter ni mogel vstati. Preglednik Dobrovoljc, ki je za hip ustavil in pomislil, kam naj bi se rešil, je bežal nato za nadzornikom Torkarjem in tudi padel, toda bil je že izven nevarnosti, dočim se je g. Torkar med tem popeljal od vodene težke snežene mase zelo trdno objet še kake 4 do 6 metrov dalje in se je ustavil pred nekim drevjem. Ker se sam ni mogel rešiti, sta mu kot prva prihitela na pomoč službujoča organa finančne kontrole Sti-bilj in Grilj, ki ga pa z rokami nista mogla izvleči. Ko so prihiteli na pomoč še banovinski delavci, opremljeni z lopatami, je bil g. Torkar brez vsake poškodbe zopet oproščen neprijetnega objema.
Oba prizadeta se z svojimi družinami veselita, da sta vendarle tokrat utekla morebitni smrti, kajti vsled deževja je sneg zelo težak in plaz pomešan s kamenjem.
^itsojeni pretepači
Litija-šmartno, dne 20. februarja 1931.
V	četrtek 19. februarja t. 1. se Je vršila pred okrajnim sodiščem v Litiji glavna javna razprava proti Martinu Mahu in tovarišem iz šmartna pri Litiji, ki so v noči 2. na 3. februarja napadli v stanovanju brivca Piskača Mateja in ga težje poškodovali, kakor smo že 4. t. m. poročali.
Razpravo je vodil sodnik sreskega sodišča g. Karel Novak, državno tožilstvo je zastopal vršilec dolžnosti g. Andrej Zebre, zapisnikovala je pa gdč. Jerebova.
Obtoženci vsi dejanje pripoznajo, izgovarjajo se pa s pijanostjo, kar tudi precej drži, kajti obtoženci so znani daleč naokoli kot pijani iz navade.
Po predlogu vršilca dolžnosti drž. pravdništva je sodišče razglasilo sodbo, jih spoznalo krivim in jih obsodilo: Martina Maha na sedem dni zapora, ter mu prepovedalo dve leti obiskovati gostilne, brata Alojza Maha isto na 7 dni zapora in 1 leto prepoved posečanja gostilne, Piča Valentina na 2 dni zapora in prepoved zahajanja v krčmo za 7 mesecev ter brivca Mateja Piskača, ki je po napadu Martinu Mahu na oknih pobil 8 šip, ter s tem povzročil hudobno poškodbo tuje lastnine na 420 Din denarne kazni, ki sc za slučaj neizterljivosti spremeni v pet dni zapora, ter povrnitev škode Ani Mah, lastnici hiše. Tudi Piskaču je obisk gostilen prepovedan za pol leta.
Obsojenci so obsodbo brez ugovora sprejeli. Razsodba bo tudi razglašena tudi pred cerkvijo v Smartnu. Gostilničarji, ki bodo obsojencem postregli s pijačo bodo občutno kaznovani. Radi kaljenja nočnega miru jih bo pa še posebej nagradilo sresko načelstvo.
Uče našel sina ustreljenega
Ptuj, 20. februarja.
Dne 19. t. m. okrog 7. ure zjutraj je našel Korošec Jože iz Šikol me daleč od hiše svojega 201etnega sina Janeza v snegu mrtvega. Obstreljen je bil z lovsko puško v desni komolec, tako da je meso pod komolcem odtrgano. Puške pri mrtvecu niso našli, vidna pa je v snegu še sled puške. Obstreljeni je umrl najbrže vsled izkrvavitve.
Kdo ga je ustrelil, še ni ugotovljeno in se vrše tozadevne poizvedbe po žandarmerijski Staniči v Cirkovcih.
Na lice mesta je došla 20. t. m. zjutraj sodna komisija okraj, sodišča Ptuj pod vodstvom sodnika Stefanciose in dveh zdravnikov. Truplo bo raztelešeno.
Otvoritev in blagoslovitev vodne centrale v Kranju
Največja centrala na Savi, ki je podlaga velike kranjsko industrije.
Kranj, 20. februarja.
Naša banovima ima mmogo razpoložljivih naravnih zakladov in sil. Njih izkoriščanje je velikega narodno-gospodarskega pomena, ker se a tem zboljša gospodarska bilanca. Izkoriščanje naravnih sil je problem, ki ga temeljito rešujejo vse modeme države. Ko smo izgubili Primorje in Koroško, je bilo izgubljeno konzumno področje znanega Majdičevega valjčnega mlina. Ker je imelo podjetje v svojem območju vso razpoložljivo vodno silo Save, jo je hotelo izkoristiti v druge namene. Po koncu svetovne vojne se je začelo reševati zlasti vprašanje vodnih central, v inozemstvu kakor tudi pri nas. Med vojno je vsa industrija zastala, po prevratu pa so začele rasti nove tovarne. Ko so se države opomogle, so jele forsirat! p-oiz-vodnjo, za kar se je rabila seveda velika pogonska sila. Tako je postalo akluelno vprašanje cenena električna energija.
Dejstvo, da smo imeli v Krauju na Sav\ Maj-dicevo centralo, je neposreden povod, da se je začela v Kranju širiti industrija. Znano je, da je nameravala zgraditi naša največja tekstilna tovarna »Jugočeška« tovarno prvotno v Novem mestu in da jo je obdržala v Kranju samo Maj-dičeva centrala. Tak je bil prvi začetek kranjske industrije in s tem tudi prvi korak k zgradbi nove centrale. Samo razsvetljava elektrarna ne drži pokoncu. Tudi pri vseh ostalih tovarnah je odločala močna hidrocentrala. Vsak je najprej vprašal za centralo, potem za zemljišče.
»Jugočeška« je bila prvotno priključena na staro mlinsko centralo. Ko, pa je prišla jeseni 1. 1926. katastrofalna povodenj, ki je vzela vse zatvornice pri stari centrali, je dala povod, da je bil pospešen načrt gradnje večje vodne centrale. Graditi se je začelo že februarja 1.
1927.	Najprej je bil zgrajen vodojem pri jezu v betonski konstrukciji. Delo je izvrševalo znano stavbeno podjetje ing. Josip Dedek iz Ljubljane. Potem je bila poglobljena struga, zatem je bila zgrajena prava centrala. Temelji so bili izkopani 11 m globoko in fundirani direktno na živo skalo. Delo je napredovalo v tako pospešenem tempu, da je v avgustu istega leta stekla že prva turbina nove centrale, pripadajoči generator pa v oktobru mesecu. S tem je bila dana prva baza. Ker je pa konzum vedno naraščal, se je zgradil še en agregat, ki je stekel v maju 1. 1930.
Prvo turbino je dobavila tvrdka Weipert & Sohn skupno s firmo Voitb, pripadajoči generator pa tvrdka Bergmaun (Berlin). Drugi agregat je v celoti dobavila firma »Škodovi zavodi«, merilne instrumente pa Berlinska »Siemens & Ilalske«. Prva turbina ima jakost 500 HP, druga 1000 HP, skupno s staro centralo lahko odda elektrarna silo 2000 11P. Na Savi je to dosedaj največja centrala. Večjo gradi »Kranjska industrijska družba« na Jesenicah (3500 HP). Vodno delo Majdičeve centrale pa je zgrajeno na kapaciteto 3500 do 4000 IIP.
Centrala obratuje z vis. napetostjo 300 V, s katero napetostjo direktno napaja večje in manjše konsumente v Kranju. Prenos električne energije v Medvode pa se vrši z napetostjo
35.000	V. Na centralo so priključene vse kranjske tovarne razen »Jugočeške«, ki ima sedaj svojo centralo. Deloma obsega tudi omrežje mesta Kranja in bližnjo okolico (Stražišče, Čin-čiče, Drulovko, Orehek). V Medvodah oddaja energijo vsem tovarnam in malim odjemalcem v Medvodah in okolici.
Majdičeva elektrarna v Kranju je podjetje, ki dela samo z domačimi močmi in je izraz naše lastne podjetnosti in delavnosti. Centrala si je v kratkem času pridobila velik ugled, kot obrat-
no zanesljivo podjetje, kar Je najlepše spričevalo za vsako elektrarno.
Tehnični del elektrarne vodi g. ing. Ožbalt Gros, ki je rojen Kranjčan, komercialno vodstvo pa je v rokah vobče znane rodbino Majdičeve. Pred kratkim se je vršila kolavdacija centrale, ki so ji prisostvovali zastopniki državnih oblasti. Blagoslovil jo je duhovni svetnik im mestni župnik g. Matija Škerbec.
Kadar občudujemo kranjske tovarne in njihov velik razmah, ne smemo prezreti, da vsa ta velikanska industrija potrebuje tudi veliko električno energijo, ki jo proizvaja Majdičeva centrala nasproti mostu čez Savo.
Pri zapeki, krvnemu prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolk n ih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznj en je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« votlo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Proračunska seja cestnega odbora v Kranju
Kranj, 20. februarja.
Dne 19. februarja se je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata proračunska seja novega »rezkega cestnega odbora. Tehnični oddelek banske uprave je zastopal g. Franc Ahčin, sresko načelstvo vladni svetnik g. Josip Žnidaršič, tehnični razdelek v Kranju pa šef. g. inž. Franc Einmer. Prisotni so bili tudi načelnik ce-®tu ega odbora župan g. Ciril Pirc, podnačelniki: Karol Zaplotnik (za Kranj), Ivan Lončar (za Tržič) in Ziherl Matevž (za Škofjo Loko) ter ostali odborniki. Sejo je otvoril načelnik g. Pirc Ciril, ki je apeliral na navzoče, naj ga po svojih močeh vsestransko podpirajo, ker je že na županstvu prezaposlen. Po likvidaciji okrajnih cestnih odborov v Kranju, Tržiču in Škofji Loki se mora sreski cestni odbor dobro organizirati. Ceslno omrežje se mora v območju sreza izboljšati. Vladni svetnik g. Josip Žnideršič potem zapriseže nove odbornike. Nato so prešli na dnevni red.
1) Sestava proračuna za leto 1931. Proračuh Je bil soglasno sprejet. Posamezne točke proračuna so sledeče:
Potrebščine: 1) Vzdrževanje banovinskih cest Din 3,598.829’—; 2) Vzdrževanje železniških dovoznih cest Din 36.990-—; 3) Rekonstrukcija pri gradnji banovinskih cest Din 2, 863.000- — ; 4) Sreski cestni odbor za sresko cestno upravo, prispevke za občinske ceste, amortizacijo posojila in gradbene sklade Din 570.000-—, skupno Dim 7,009.382--.
Kritje za vzdrževanje cest in objektov:
Občina: za banovinske ceste Din 264.800 —; za dovozne ceste Din 9.000-— ;Banovina: za banovinske ceste Din 2,500.944 —; za dovozne ceste Din 9,333-—; Železniška uprava: za dovozne ceste Din 9.333"—; Za nove gradbe in preureditve: banovina Din 1,496.500'—; država Din 100.000—; občina in drugi imteresentje Din 6.800 —; gradbeni skladi Din 210.540-—; najetje posojila Din 780.000—; Preostanek iz
1.	1930. Din 217.000-—; Donos od okrajne cestne doklade Din 1,504.950-—, skupno dinarjev 7,082.902--.
Iz podatkov okrajnih podnačelnikov sledi, da zahtevajo največjega popravila jezerska cesta in mostovi ob njej, dovozna cesta Škofja Loka— Trata, ki je ogromno stala in ljubeljska cesta ter novi most na tržiški dovozni cesti, za katerega je denar že pripravljen, ni pa še uradnega dovoljenja. Imenovane ceste naj bi prevzela banska uprava v oskrbo ali pa naj postanejo železniške dovozne ceste.
2) Razgovor o načinu poslovanja.
Okraji bodo še vnaprej poslovali samostojno. Vsa izplačila se vrše po poštno-hranilničnem uradu. Na podlagi davčnih uprav v Kranju, Tržiču in Škofji Loki je bilo določeno pobiranje 40%ne cestne doklade.
Kranj
Umetno gnojilo. »Nitrofoskal«, znano umetno gnojilo, ki ga rabijo predvsem za gnojenje travnikov in krmilnih rastlin, bo na prodaj po znižani ceni 138 Din za 10 kg. Naročnike in podatke zbira mestno županstvo v Kranju.
Živinozdravniško predavanje v kranjski oko lici. Na predlog banske uprave bo imel sreski veterinarski referent g. Vinko Bedenk vrsto predavanj o smotreni živinoreji v okoliških vaseh. Prvo predavanje se bo vršilo v petek 27. februarja od 10. do 19. ure v osnovni šoli v Zgornji Besnici, drugo v nedeljo 1. marca od 8. do 11. ure v osnovni šoli v Povorju, tretje v nedeljo 8. marca od 8. do 11. ure v osnovni šoli v Preddvoru. Predavatelj bo v prvi vrsti govoril o prvi pomoči pri domačih živalih, o higijeni ter spoznavanju in bistvu živalskih kug. Tozadevno predavanje se je vršilo že v Cerkljah, kjer je bilo zelo dobro obiskano in je našlo mnogo odobravanja.
Novi odbor obrtne zadruge. Na zadnjem občnem zboru »Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov« je bil izvoljen sledeči odbor: Častni načelnik Rebolj Lovro, načelnik Bitenc Josip, podnačelnik Šiška Josip, 4 namestniki, 8 zaupnikov, odbor za vajeniške in pomočniške preizkušnje ter revizorji.
Današnja gledališka predstva. Danes v nedeljo popoldne ob štirih priredi Gledališki oder Narodne čitalnice dramo »Cigankina osveta«
Največfa slovenska občina v številkah
Občina Šraihel-Stopiče je, če že ne največja, pa gotovo med največjimi slovenskimi občinami, saj pokriva 14.418 ha 39 a zemlje med Gorjanci in Krko. Slednja jo meji od Dolenje vasi tostran ftt. Petra pod Dolenjskimi goricami pa gori do Rumanje vasi v bližini Dol. Toplic.. Po cesti je iz Rnianje vasi preko Kandije (Novo mesto) do Rateža, skrajne podgorjanske obč. meje, polnih 21 km, kar znači štiri ure hoje. Je že nekaj. Ob potočku zleze obč. meja v Gorjance, nateza se po njenih robovih ter se v obširnem loku tam gori blizu Dol. Toplic približa zopet počasni Krki.
Mogočni gozdovi, plodna polja, pa tudi ljubki vinogradi rede pridnega kmeta. Blagostanje srednje. Zdaj je, kot drugod, tudi tam velika kriza, pomanjkanje zaslužka, pomanjkanje denarja.
8648 ljudi prebiva v sedemdesetih vaseh, da manjših naselj niti ne štejemo.
V štiri fare je razdeljeno obsežno ozemlje, štiri babice skrbe za mlade matere in za naraščaj, mladina pa se vzgaja v 26 razredih, ki so porazdeljeni na sedem šol.
Smihel-stopiška občina je samostojna zd.uv-stvena občina in bo v kratkem razpisala službo za lastnega zdravnika.
Lova ima občina sama nad 12.000 ha.
V preteklem poslovnem letu je imela dohodkov 400.6»v' Din, stroškov pa 374.899-17 Din, !o-
raj prebitka 25.763-83 Din. Bolje je od la kot
v letu 1929., ko je izkazala ob koncu 16.841-44 Din primanjkljaja. Tudi to je morala lani kriti.
Dohodki so bili lani sledeči: sejmi in živinski potni listi so prinesli 28.165 40 Din, lov, pasji davek, znamke, potrdila 12.481-75 Din, stavbeni ogledi, prenos lastninstva 3.050 Din, nepr. dohodki, dvigi, boni 56.019 Din, dohodek od doklad k direktnim davkom 158.571-50 Din, dohodek od doklad ua drž. trošarino od vina in vin-Bkega mošta, od naklad za žganje, špirit in po-slajeno žganje 134.785-35 Din, samostojne obč. naklade na pivo 1.775 Din, naklada na meso zaklanih živali, povrnitev konj. strokov 1.990 Din, za v valtovaški šoli všolane svoje otroke je prispevala občina Prečna Din 3825, kar skupno znese zgoraj omenjeni znesek Din 400.663 dohodkov.
Stroški so bili nekoliko nižji ter so se razdelili takole: plače županu in pisarniškemu o-sobju 37.803 Din, potni stroški, konjederec 13.044-40 Din, pisarna in pis. potrebščine 7.831-50 Din, za živ. potne liste sresk. načelstvu 12.875 Din, razne podpore 3.300 Din, vzdrževanje potov in mostov 14.827 Din, gospod, in kmet. šola; obč. kmet. odbor 14.655 Din, vzdrževanje šol 106.370-33 Din naprava vaških napisov 555-10 Din, vloge 120.244 Din, prispevek ubožnemu zakladu 22.194-90 Din, razni stroški 4.357-50 Din, ter primankljaj iz leta 1929 16.84144 Din; skupno toraj 374.89917 Din stroškov.
Ubožni zaklad je razven gori označenega prispevka iz obč. blagajne imel še drugih dohodkov v znesku Din 13.319 10, skupno Din 35.514, ki jih je porabil sledeče: oskrba v hiralnici 12.799 Din, oskrbovanje ubožcev pri zas. strankah 11.908-50 Din, podpore v denarju, obleki in obutvi 8.177 Din, drugi stroški 2.629 50 Din.
Tako je gospodarila ena največjih naših občin v preteklem poslovnem letu, za letos ima polno lepih in smelih načrtov, ki naj bi se ji v korist občanov in splošnosti vsi izpolnili.
V. P.
smeje otrokom, ki kriče za plugom, da jih France pri krmilu komaj sproti odganja. Cin, cin cingljajo zvončki svojo pesem okoli vasi s plugom. Ko so ceste proste, zapoje zopet bič voznika.	A.	D.	S.
Sneg oriejo
Bolniška blagajna državnih uslužbencev
Z občnega zbora Podpornega društva linančuih iu drugih uslužbencev dri. uprave za Dravsko banovino Ljubljana, 21. februarja. Snoči se je vršil pri Mikliču občni zbor Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino, ki ima v pravilih, da se ustanovi v okvirju društva bolniški sklad, iz katerega se bodo dajalo podpore članom v primeru bolezni. Občni zbor je otvoril predsednik inšpektor Zajec, ki je po kratkem pozdravnem govoru dal besedo tajniku g. Božiču.
Društvo šteje 480 rednih in 23 izrednih fl’i-nov. Bolniški sklad šteje 194 članov. Blagajnik inšpektor g. Bischof je poročal, da znaša društvena imovina 40.587 Din. Za revizorja je poročal J. Pelc. Na* njegov predlog je bil izrečen odboru absolutorij. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: predsednik Dolžan, tajnik Markič Viktor, blagajnik insp. Bi jliof, odborniki Lokar, Kočevar, Poje in Božič, revizorja Česnik in Pelc.
Občni zbor je sklenil, da ostanejo članarina, mesečni prispevki in posmrtnina v dosedanji višini in da ostanejo prav tako kakor dosedaj tudi pogoji pristopa članstva. Glede bolniškega zavarovanja je bilo sklenjeno, da znaša karen-čna doba tri mesece po vstopu v društvo in da se nudiio člaustvu zaenkrat, dokler se ue okre-pe društvene finance, le brezplačna ordinacija, zdravila, Golnik in podpora obolelim. V to svrho izdela odbor točen pravilnik.
Važen je bil naslednji predlog društvene u-prave, ki je bil sprejet soglasno in z velikim odobravanjem:
Izdajanje kratkoročnih posojil članstvu Občni zbor pooblašča odbor Društva finančnih in drugih uslužbencev drž. uprave za Dravsko banovino, da sme dovoljevati članom tega društva brezobrestna posojila, katerih višina je v naslednjem določena:
Odbor sme dovoliti posojilo članu, če ima plačane vse pristojbine, ki izvirajo iz članstva društva in so dospele v plačilo do dneva, ko zaprosi za posojilo. Posojila se smejo dajati le rednim članom.
Občni zbor je sklepal še o več drugih važnih zadevah notranjega organizacijskega značaja ter je bil zaključen po živahni debati ob 23. uri. Pred zaključkom je bila z velikim navdušenjem sprejeta posebna zahvala in zaupnica inšpektorju g. Bischofu za njegovo neumorno in požrtvovalno delo v korist društva.
„ (Slika iz Savinjske doline.)
Dolina je pokrita z debelo plastjo snega. Zavita je neprodirno okoli in okoli v oblake, ki sipljejo tisočere snežinke na zemljo. Poslopja, pokrita s snegom, so kakor bele koklje. Drevesa so z belimi biseri posuta, kakor božična drevesca. Težko obložene veje se pripogibajo pod težo snega proti zemlji, z nemo prošnjo: rešite me tega nepriljubljenega gosta. Tudi starodavni hrasti sklanjajo svoje veje, sneg jih teži. Grmovja sklonjena, kot poleti kopice "e-na. Električne žice potrgane. Vrane se nepazljivo približujejo človeškim bivališčem, nič jih ne stra i. niti zanjke, ki so jim nastavljen, glad je hud tat. Tudi drugi ptički se približujejo hišam.
Sneži... Ljudje odmetavajo od hiš, hlevov, svinjakov in kozolcev z lopatami sneg, da si na rede prosto pot. Velike lesene lopate nalašč prirejene za premetavanje suhega hmelja, premetavajo sneg v velike kupe zraven gazi. Stopinje v snegu pokrivajo goste snežinke, ki enakomerno padajo na sneg. Tu in tam brede sneg šolar, toda po počasni in naporni hoji se vrne nazaj porti domači hiši. Njegovo srce se veseli, ko se spomni sankanja, sneženega moža.
Pri Ferjanu leži shranjen velik snežni plug, last vasi. Spredaj 4 m dolge zbite deske, zadaj pa 6 m narazen med deskama je debel hlod, na njem dolgo krmilo, nad hlodom so pribite deske za sedež. Zberejo se bližnji sosedi pri Ferjanu, izvlečejo plug na sneg in ga uredijo. Soseda Matija in Ternovc prijahata vsak svoj par stasitih, močnih konjev, hlapec pri Ferjanu pa zapreže svoje težko prame. Sosedov France. ki je močeu za pet drugih, dobi krmilo v roke, s katerim zadaj krmari plug. Na plug posedejo možaki s pipami, pridruži se jim vaška otročad. Snežinke neprestano padajo, kot bi se upirale njihovemu delu. Konji stoje po vrsti vpreženi, prvi Ferjanovi, nato Matijevi, zadnji pri plugu Ternovčevi. Ferjanovi prinesejo nekaj štetanov domačega vina. Vsak možak spije nekaj kozarcev, le France pri krmilu se ga brani, češ da ga ne pije, ker ni žejen ter da ima odgovorno delo: ravnanje pluga Možaki se mu muzajo, vedoč da je to le izgovor. Ko so Štefani prazni, jih pobere Ferjanova hčerka, France stopi h krmilu, prijazno pogleda Ferjanovo, možaki se nekaj na tihem pogovarjajo.
Ferjan naredi pred konji z bičem znamenje križa, skoči na konja, isto storita oba soseda, konji potegnejo, zvončki zacingljajo, plug orjo 6tieg, siplje ga na obe strani. Ponosni so orači, posebno Ferjan se ponosno ozira naprej, Plug reže sneg skozi vas, zasiplje^ gazi k hišam. Na plugu zbija otročad norčarije iu se
F. Fajdiga sin
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
Ustanovljena leta 1879	317
dečka, hoteč ga potlačiti v sneg, je pa tako nerodno in nesrečno ravnal, da je ubogemu fantku močno poškodoval levo roko. Stanko je moral v bolnico.
Hripa se tudi prt nas vedno pogosteje javlja. Mnogo ljudi polega, po mestu in v kandijski bolnici jih je isto takoj precej. Po uradih in šolah se to občutno opaža.
Slavko Pintar, obtožen roparskega umora, pride jutri ob devetih dopoldne na tukajšnjem okrožnem sodišču v tretje pred senat petorice, ki mu bo predsedoval sodnik okrožnega sodišča g. Viktor Durini, kot votanti pa bodo fun-girali sodniki okrožnega sodišča gg. dr. Vladimir Foerster in Jurij Kozina iz Novega mesta ter dr. Dolinar in Kralj iz Ljubljane. Razprava je predvidena za dva dni.
Tlakovanje mostu. V ponedeljek bo ofertna licitacija za oddajo tlakovanja mostu, ki veže med Kobetom in Kastelicem Novo mesto s Kandljo. Baje se misli na granitni tlak; vprašanje pa je, če bo to najrentabilnejše in obenem ne dražje od česa drugega. Mnogi strokovnjaki se zavzemajo za asfaltni tlak. Toliko kot predčasno opozorilo in v premislek.
Novo mesto
Seja mestnega občinskega zastopa bo v ponedeljek 23. t. m. ob petih popoldne v mestni posvetovalnici.
Osebne vesti. Administrativnemu uradniku III-4 pri tukajšnji progovni sekciji drž. železnice g. Francu Vovku je priznana stalnost. Kretnik drž. žel. g. Alojzij Pevec je iz Mirne peči premeščen v Novo mesto.
Tujsko-promctni svet je zboroval te dni v Ljubljani. Velevažna ln prepotrebna ustanova, v kateri pa pogrešamo zastopnika Dolenjske, v prvi vrsti za prelepi naš svet tu doli med bajnimi Gorjanci, temnim Rogom in veselimi goricami, med Dolenjskimi in šmarješkimi toplicami, zastopnika prelestne doline gradov, ki po svoje ni nič manj mikavna in vabljiva od planinske Gorenjske ali napredne štajerske. Merodajni faktorji bi storili prav, ako bi poklicali tudi od nas koga v tujsko-prometnl svet.
Sreča v nesreči bi mogli nazvatl čuden slučaj, ki se je na pustni torek proti večeru dogodil v zvoniku tukajšnje frančiškanske cerkve. Zunaj je rajal prešerni svet, v cerkvi pa so se po vsakoletnem običaju vršile pobožnosti. V zvoniku so peli zvonovi, pritrkavalo se je kot na praznik. Le veliki zvon se je zibal, na druge so udarjali le z žvenklji, ko je nenadno zgrmel mali zvon iz svojih tečajev in obstal med tramom in velikim zvonom. Da Je eden od prl-trkačev stal le malenkost bliže, bi mu bil zgrmel na glavo in ga pod okolnostmi tudi ubil. Zagonetka je, kako se Je mogel zvon v mirnem položaju sneti oz. utrgati.
Streha se je udrla pod težko snežno plastjo tam v Bršljlnu (pravzaprav Je to še Novo mesto, ker je tostran potoka), mesarju Francu Sa-Jetu. Podolgovata, lična pritlična stavba stoji ob drž. cesti. Strešni stol je popustil in ob enajstih dopoldne Je zagrmelo in zahreščalo baš nad stanovanjsko sobo. Domači so bežali ven, meneč, da se hiša podira. Oni del, kjer se suše klobase, je ostal čudežno neprizadet. Strop je nepoškodovan.
Naše ceste in ulice plavajo in meščani plavamo z njimi. Plundra, sama božja plundra, kot si jo težko izmisli najbolj zli duh. Edino z mostu so pospravili sneg ln še to šele po več dneh, drugod pa divja, nebrzdana priroda. Vemo, da bi bilo čiščenje cest in ulic za mestno občino velik materijalen udarec, zato smo skromni in predlagamo le prepluženje vseh komunikacijskih mest, da bo široki plug vsaj največje odrinil vstran, hitreje bo nehala brozga, ceste ln ulice bodo Imele mestno lice ln ubos;i pasanti malo manj premočene nogavice. To bi stalo malo, pa bi mnogo pomagalo.
Posledice kepanja. V Dol. Toplicah so se šolarji malo pokepali. Pri tem Je spodrsnil v sneg desetletni Stanko Osana, sin upokojenega orožnika. Razigrani Stankotov sošolec je skočil na
Trbovlje
Načelnik in namestnik II. skupine
Danes ob 10. uri dopoldne se je vršila v čakalnici zapadnega okrožja volitev lokalnega načelnika in namestnikovega načelnika za novoizvoljeni odbor II. skupine Rudarske zadruge. Izvoljen je bil g. Filip Murn z 32 glasovi za načelnika in g. Levstik Anton z 25 glasovi^ za namestnika načelnika. Volitev se je udeležilo vseh 35 izvoljenih delegatov.
Velikodušen dar Sokolu
Gospod župan Gustav Vodušek je iz lastnega nagiba poklonil Sokolskemu društvu Trbovlje Din 1000, kar je izzvalo med člani omenjenega društva veliko zadovoljstvo. Naj bi plemeniti darovalec našel mnogo posnemalcev. — Bratska sokolska zahvala.
Hrastnik
Štirje umrli. Te dni so pri nas umrli kar štirje stari, in sicer 87-letna Vozličeva mati z Loga, dalje upok. paznik kem. tovarne Ivan Marinko, ki je bil pred leti poznan tudi v Ljubljani, bivajoč pri že umrli svoji hčeri, poročeni z gostilničarjem g. Kavčičem, dalje 78-letni rudar Jak. Lamper in tovarniški delavec Anton Šubej. — Toliko mrličev nima Hrastnik navadno v več mesecih, kakor jih je bilo sedaj v par dneh. Naj počivajo v miru!
Posledice pusta. Na pustno nedeljo je bila v Zlati vasi sprva prijetna družba fantov. Sčasoma pa jih je vino ugrelo in so se sporekli radi nekega zapeljivega dekleta. Spotom^ pa se je razvil prepir v pretep, in sicer so se sprva obdelovali s pestmi, potem pa tudi z nožem. Nekemu delavcu v steklarni so v boju zadali precejšnjo rano nad levim očesom. Končno besedo pa bo izreklo sodišče.
Volitve v steklarni. V nedeljo se vrše volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov pri steklarski tovarni v Hrastniku. Volilo se ho 10 zaupnikov in 10 namestnikov. Ker pa je vložena samo ena lista, je torej smatrati, da so vsi predlagani kandidatje izvoljeni. Omeniti je tudi treba, da je poleg moških izvoljena tudi ženska zaupnica in pa njena namestnica. Pohvalno je omeniti, da med steklarji že precej časa ni strankarskih razprtij in bojev, zato morejo tudi z zaupanjem gledati v bodočnost. A D SV. JURIJ ob jež. železnici
Kino. Zadnja kino-predstava bo v nedeljo 22. t. m. oh 8. zvečer.
Prednjaški tečaj. V nedeljo bo zopet sokolski prednjaški tečaj kakor običajno ob 2. uri popoldne.
Ceste. Na zadnji proračunski seji cestnega odbora v Celju se je razpravljalo o nadaljevanju gradnje banovinske ceste Sv. Jurij ob juž. železnici - Sv. Jakob - Dabje, za katero je določen v proračunu znesek 500.000 Din. Predvideno je tudi znižanje klancev na banovinski cesti prvega reda Celje-Sv. Jurij - Grobelno.
Priprave za vodovod. V nedeljo 22. t. m. popoldne se vrši v Podgorju pri g. Slomšku komi-sijonalni ogled izvirov za projektirani vodovod.
Poškodba. V torek je bil pri rudniku poško-dovan rudar Ivan Pokleka. Na nogo mu je padel hlod, ki mu je zdrobil kost nad stopalom. Pokleka je ostal v domači oskrbi.
Rimske toplice
..Poročena sta bila v nedeljo 15. t. m. g. Svečnik Franjo, železnišk uradnik v Subotici z gdč. Julči Lončarjevo iz Radeč pri Zidanem mostu. Iskreno čestitamo!
Kočevje
Nekaj številk ie proračuna sreskega cestnega odbora. Proračun za leto 1931, ki ga je sprejel cestni odbor na svoji seji dne 19. februarja, predvideva na potrebščinah 6,176.916-50 Din in 6,364.581-11 Din na pokritju in to: banski prispevek za vzdrževanje cest znaša 3,228.448-35 Din, za nove zgradbe pa 849.334 Din; železniška uprava da za dovozne ceste 35.443’35 Din; prekomerna uporaba cest znaša 183.700 Din, posojila 756.666 Din, razni dohodki 545.441-95 Din in donos 38 odstotne' doklade 765.547-75 Din. Večji izdatki so: za osobje 595.350 Din; dolgovi bivših cestnih odborov znašajo 498 tisoč 686-50 Din. Za nabavo gramoza je predvidenih 1,684.000, za manjše razširjane, nabavo orodja in vzdrževanje bivših državnih cest 277 tisoč 100, za nov most pri Rašici 100.000, pri Mozlju pa 80.000, za oporni most pri Rašici 20 tisoč, za razširitev ceste Dolenja vas — Grčarice 20.000, za most pri Fari 30.000 in za tlakovanje Ribnice 1,320.000 dinarjev. Posojilo za tlakovanje je sklenil bivši ribniški cestni odbor s posojilnico v Ribnici. Dalje so predvidene še sledeče postavke: za razširitev ceste žlebič —Ortnek 100.000, za preložitev klanca pri Brigi 120.000, za razširitev ceste pri Loškem potoku 50.000. za razširitev ceste pri mozeljskem mostu 15.000, za preložitev klanca pri Mali gori
20.000	Din. Ta proračun je sedaj poslan na bansko upravo, da ga odobri. Tajnik sreskega cestnega odbora. Cestni odbor je na svoji seji izvolil za tajnika g. Marijana Jamšeka, ki je bil dosedaj uslužben na sreskem načelstvu.
Zagorske novice
Zagorje, sredi februarja. Nekako pred šestimi tedni se je tu splošno govorilo, da se bodo uredili v najkrajšem času tedenski živinski sejmi. Posebno so znale gospodinje mnogo povedati o tem ter so se že veselile, da jim ne bo treba hoditi na druga tržišča ali h kmetom po nekatere kuhinjske potrebščine. Te govorice so pa v zadnjem času na žalost in nevoljo prizadetih nehale, vendar upamo, da bo ustregla občinska uprava željam mnogih občanov ter uredila do spomladi primeren tržni prostor, ki naj bi bil nekje v sredini med Zagorjem in Toplicami, da ne bo ugovora radi odročnosti; to pa zato, ker stanuje večina delavstva in nameščenstva v Toplicah in Kisovcu (nad 1000), ki so gotovo najjačji konsumenti, ker si pridelajo sami malo ali pa nič. Naj omenimo samo čas, ko zori sadje in različne jagode ter se nabirajo gobe; vsega je po okoliških hribih in vaseh dovolj, pa se raznosi večinoma v druge kraje. To bi se lahko vse konzumiralo doma, odnosno prodalo na domačem tržnem prostoru in siromašni ljudje, ki si služijo v letnem času z nabiranjem jagod in gob bore dinarje, bi tudi našli odjemalce na domačem trgu. Isto je s sadjem, zelenjavo, jajcami, perutnino in slično. Rudarske družine nimajo vedno denarja na razpolago, pa se pripeti, da pride kmečko dekle ure daleč s košem sadja, jajc ali piščeti in trka zastonj po hišah; prišlo je ob neugodnem času — odkar obstoji kriza posebno — denarja nima nobeden rudar in slednjič se vrne dekle nevoljno in nas drugič ne obišče, temveč nese ponujano tja, kjer lažje proda. Srečnejši so oni, ki pridejo ob plačilnih dnevih. Vsi ti nedostatki bi se preprečili s tem, da bi se uredil tržni prostor in določil tržni dan, kar naj bi se razglasilo med okoličani in obojestransko zadovoljstvo gotovo ne bo izostalo. Tudi občini to ne bo v kvar.
Pritoževali smo se tudi že večkrat zaradi nadležnega beračenja po naši dolini. Naval beračev sicer ni tako velik kakor v jeseni, vendar so nekateri tako predrzni, da presega vse meje. Te dni je prišel prosjačit mož srednjih let, na eno oko slep, na drugo, je rekel, da slabo vidi in se ni zadovoljil z 2 Din, temveč je rekel, da uradnik da lahko najmanj pet dinarjev. Slične besede rabijo tudi nekateri drugi berači, ki prihajajo večinoma iz daljnih krajev, ker bližnji itak znajo, da primanjkuje denarja v dolini.
Napovedana smuška tekma na sv. Planini se radi velikih snežnih zametov ni mogla vršiti, ker je bil dostop na vrh planine nemogoč, vendar so izrabili nekateri vneti sportaši z g. Mr-nuhom na čelu ugodno priliko in so preizkušali teren na bližnjem Malovrhu in Čolnišah katera vrhova sta lažje dostopna.
Pismo iz Trebnjega
Obupana družina ponesrečenega železniškega delavca. — Lepo uspelo sokolsko predavanje.
Trebnje, 20. febnmrj*. Vsi smo še pod vtisom strahovite železniške nesreče delavca Franca Drenika, o katerem smo že poročali, da je bil povožen in grozno razmesarjen od stroja, ki ga je vlekel na nad 19 km dolgi progi Trebnje—Novo mesto. Vse pomiluje nesrečno revno družino, ki je ostala brez dobrega očeta in brez sredstev prepuščena naj-hujši usodi.
Uradna železniška komisija, ki je nesrečo preiskala, je ugotovila vse podrobnosti, o katerih smo že poročali, in zaslišala je več oseb, ki so se razgovarjale ali videle ponesrečenca pred usodnim dogodkom. Pereče vprašanje za nesrečno družino je ureditev pokojnine. Nesrečnež je bil v železniški službi šele 12 let kot dnev-ničar in je pokojnina družine še negotova. Sigurno pa je, da bo tako malenkostna, da slabotni materi s 6 nepreskrbljenimi otroci ne bo mogoče shajati. O tem strašnem dogodku in posledicah razpravlja te dni naša vas. Hvalevredno akcijo za nesrečno družino je podvzel te dni šef postaje g. Krulej Vojteh, ki nabira za prvo pomoč obupani družini prostovoljne prispevke. Častno so se Trebanjci zavzeli za res potrebno družino in jo podprli v najhujših dnevih in tudi ljubljanski denarni zavodi so nekateri že tudi nakazal svojo podporo. Zahvaljujemo se plemenitim darovalcem in prosimo našo javnost, da še priskoči nesrečni družini na pomoč. Darove je nakazati županstvu občine Trebnje, ki bo iste izročilo obupani ma-teri-vdovi. Kdor hitro da, dvakrat da!
Krasno uspelo predavanje se Je vršilo sinoči v sokolski dvorani v Trebnjem. Predaval Je br. Vekoslav Bučar iz Ljubljane,, in seznanil naš je v svojem krasno zasnovanem govoru z zgodovino Sokolstva in orisal nam je razvoj Sokolstva pri slovanskih narodih. Dvorano je napolnilo polnoštevilno zbrano članstvo in prijatelji Sokola. Po predavanju se Je razvila debata in nam je brat Bučar pojasnil marsikaj, posebno pa je povdaril in objasnil stališče Sokolstva do vere.	—an.
Višnja gora
Smrt mladeniča. V nedeljo 15. t. m. je po kratki mučni bolezni v najlepši mladeniški dobi, star 18 let, umrl Anton Jamnik, posestnikov sin v Novi vasi. Staršem je bil dobra opora na posestvu ter ga bodo težko pogrešali. Težko prizadetim staršem naše sožalje.
Sneg pada. Tudi pri nas ga imamo precej, tudi smučarji se oglašajo v našem kraju, gredo v hribe proti Leskovcu ali pa čez Zavrtafe k Sv. Duhu, kjer je prav ugoden teren za smučanje.
Mokronog
Pogorel avtobus. Avtobus na progi Mokronog-kolodvor in Mokronog - Sevnica je dne 18. t. in. na poti ob Mirni med Sevnico in Tržiščem pogorel. Potniki so se pravočasno umeknili iz gorečega voza. Avtobusna zveza med Sevnico in Mokronogom je začasno prekinjena. Želeti bi bilo, da se jo kmalu vpostavi in uvede red, kakor je to običajno na drugih progah.
Sokolsko društvo. Od ponedeljka 23. t. m. dalje se vrši telovadba vseh oddelkov zopet redno. Priprave za uprizoritev »Ženitve« so v polnem teku.
Zelo važno je tudi vpražanje otvarjanja javnih govorilnic. Avtomatične javne govorilnice bi se morale otvoritl v zadostnem številu v vseh mestih in tujskoprometnih krajih in to predvsem na važnejših križiščih, kolodvorih, v parkih, kjer so take javne govorilnice poleg drugega potrebne tudi iz razlogov Javne varnosti.
Brzojavni promet v zadnjem času v splošnem pada. Ni dvoma, da je to padanje v neposredni zvezi z razvojem telefona, gotovo pa je tudi to, da se pri nas dostavljajo brzojavke skoro redno 7 velikimi zamudami ln da se radi tega vsi raje poslužujejo telefona.
Za letovišča in zdravilšča v gorskih krajih ln v krajih, oddaljenih od železniške postaje je vpostavitev prikladnih rednih zvez z avtobusi predpogoj za poživitev tujskega prometa. Stremeti moramo z vsemi sredstvi za tem. da se to moderno prometno sredstvo, brez katerega si danes intenzivnejšega razvoja tujskega in turističnega prometa sploh ne moremo misliti, tudi pri nas najuspešnejše razvija. Ne da se tajiti, da smo v zadnjih letih v tem oziru znatno napredovali. Privatni inicijatlvi gre za to vse priznanje.
Želeti je tudi, da tujskoprometnl svet kot najbolj kompetenten tujskoprometnl forum z vsem svojim vplivom podpira privatno Inlcija-tivo pri osnovanja novih in vzdrževanju že obstoječih avtobusnih prog.
V neposredni zvezi z avtobusnim prometom ln prometom v avtomobilih sploh je postalo pereče vprašanje regulacije in vzdrževanja naših cest. Vprašanje ni samo aktualno, ampak z ozirom na rastoči avtomobllni promet celo neodložljivo nujno. Gradiva za rešitev tega problema, ki je obenem tehničnega administrativnega ln finančnega značaja, se Je nabralo že prilično in predaleč bi nas vodilo, ako bi hoteli tudi samo vsebinsko rekapitullratl potek razprav, ki so se že vršile, o tem vprašanju.
Mislim, da smemo brez vsakih pomislekov podčrtati zahtevo, da se k definitivni in sistematični rešitvi problema, ki ne dopušča nikakega odlaganja, pristopi člmprej, treba pa je, da ne izpustimo v pregorečem navdušenju reelnih tal Izpod nog, da ne precenjujemo svoje gospodarske zmožnosti. Bremena za izvršbo teh del je treba porazdeliti na dve generacij in opustiti dosedanji način finansiranja, da se taka potreba krije iz tekočih sredstev. Le tako bodemo lahko Izvršili velike naloge, ki čakajo nujne rešitve in od katerih Je v resnici odvisen uspeh našega tujskega prometa.
Nasa najvažnejša prometna vprašanja
Iz poročila dr. Ivana Plessa na tujskoprometnem zboru v Ljubljani
Vprašanje zveze Kočevja s Sušakom je stopilo v zaključno fazo in s tem se bližamo realizaciji ideie zveze Slovenije z morjem, ki je bila vedno ena Izmed naših najvažnejših zahtev.
Velika konferenca, ki se Je vršila 6. Julija p. 1. na Sušaku je bila prava manifestacija enotnosti stremljenj vseh v poštev prihajajočih faktorjev lz Slovenije in Hrvatske.
Tudi za čimprejšnjo zgraditev zveze St. Janž —Sevnica se moramo zavzeti, ker bo dala celi Dolenjski novo pobudo in ne bo pripomogla samo k znatnemu povečanju lokalnega prometa, ampak se s to progo otvorljo tudi turističnemu prometu' novi predeli.
Gradba teh prog in otvoritev prometa na njih bo prinesla brez dvoma nov polet v razvoj našega tujskega prometa.
Med gradbami, ki se morajo Izvršiti v interesu poživitve našega gospodarskega prometa in bodo brez dvoma Imele najugodnejši upliv tudi na poživitev tujskega prometa, je razširitev železniške proge Zidani most—Zagreb in položitev drugega tira na tej progi.
Z vsem uplivom se je zavzeti tudi zato, da ee na dveh progah, ki jih imamo v Prekmurju, ftlmprej otvori promet z inozemstvom. Ena od teh pros: veže Mursko Soboto * Madjarsko preko Hodoša, druga pa vodi iz Dolnje Lendave v Madjarsko.
Kar se tiče voznega reda za leto 1931-32 je po poteku zadnje konference posvetovalnega odbora pri ljubljanski železniški direkciji, ki ee Je vršila 5. decembra 1930, omeniti, da železniška uprava ne namerava v bodočem voznem redu izvršiti nikakih bistvenih lzprememb.
Naš posvetovalni odbor je postavljen vež ali manj pred gotova dejstva.
Naša banovina pa je na inozemskem tujskem prometu eminentno interesirana in skušati moramo na vse načine, da železniške zveze z inozemstvom od leta do leta bolj izpopolnjujemo ln izgradimo.
Nujno je potrebno, da se naš železniški promet modernizira. Poizkusi, ki so se že izvršili v tem oziru z motornimi vozili v Vojvodini v teku zadnjih let, so dali odlične rezultate. Uvedba takih motornih vozil bi omogočila popolnoma drug razpored tudi na področju naše direkcije, za kar se je baš naša Zbornica za TOI te v prejšnjih letih opetovano zelo zavzemala.
Doba kurziranja direktnih voz in sezonskih vlakov naj se podaljša od 1. maja odnosno 15. aprila do 1. oktobra, ker stremijo zdraviliške uprave že leta za tem, da se sezona podaljša.
Tudi bi morala železniška uprava upoštevati, da je nedeljski zletniški promet na Gorenjsko eadobll že celoletno obliko in bi bilo nekatere Izletniške vlake pridržati tudi preko zime.
Za uspešen razvoj tujskega prometa je brezpogojno potrebno, da funkcijonira poštna, telefonska in telegrafska služba točno in brezhibno.
Kljub vsem naporom poštne uprave nas pa sedanje stanje pošt, telefonov in telegrafov absolutno ne more zadovoljiti. Neobhodno potreb-110 je, da se poštni promet organizra v dlmen-®jah vedno večjih potreb.
Vso pozornost bi bilo treba posvetiti predvsem vprašanju poštnih zgradb. Poštni erar ima v naši banovini za svoje urade sedem lastnih poštnih zgradb. Samo 7 poštnih uradov Je torej v državnih poslopjih, vse druge pošte, državne ln pogodbene, so v najetih privatnih Jsgradbah. Ker so krediti za najemnino zelo nizki, najdemo poštne urade redno v tesnih, neprimernih in večkrat tudi nehigijenskih prostorih. Poštna, telefonska in brzojavna služba se redno vrši skupaj v enem in istem prostoru. Da se ne more v takih razmerah pri najboljši volji zaposlenega osebja ekspedltlvno vr-iltl služba, je evidentno. Zato je neobhodno potrebno, da pridejo poštni uradi vsaj v važnejših krajih v državna poslopja. V te svrhe naj se del pribitkov, ki Jih ima poštna uprava od pristojbin ln taks, investira v zgradbah.
Nujno potrebna Je zlasti zgraditev modernih kolodvorskih pošt za izmenjalni promet s Inozemstvom ln za poštno-carinsko poslovanje v Mariboru, Ljubljani in na Jesenicah, kjer se vrši »menični promet za celo državo z vsemi državami na severu in na zapadu Evrope.
Za pospešitev poštnega prometa je stremeti r.a tem, da se poštne vožnje v Cim večjem številu avtomoblllzirajo. Ako poštna uprava lz katerihkoli razlogov tega ne more sama v lastni režiji Izvesti, je potrebno, da se doseže spora-rum s privatnimi podjetniki. Nujno Je potrebno to zlasti v letoviščih, ki so oddaljena od železniške proge.
Ve« upliv je zastaviti v to, da ostanejo pošte vsaj v večjiU letoviščih in zdraviliščih v državni upravi in da b® Jih y takih krajih ne deerarl-zlra, ker pomeni to v strokovnem oziru velik korak nazaj.
Ako želimo, da pride v naše kraje boljša, v tujsko-prometnem oziru hvaležnejša, to je premožnejša publika, Je potrebno, da Ji nudimo možnost neoviranih telefonskih razgovorov z domom. Direktni telefonski promet z Inozemstvom se je v zadnjih letih znatno zboljšal, razširilo se je število relacij, toda vse to še ne zadostuje. Dejstvo, da nimamo n. pr. na Bledu le direktnih zvez niti z Brnom, niti z Bratislavo, niti s Celovcem, Beljakom, niti z Budimpešto ln niti s Parizom, dasi vemo, da prihajajo v času sezone na Bled poleg drugega tudi razni diplomati, ki zahtevajo zveze s Parizom. Polo-**1 v drugih letoviščih Je v tem oziru še slabši.
Zahtevati je zato nujno, da dobi Rogaška Slatina nov telefonski pretikalni aparat in da bo preskrbljeno že sedaj, da so v poštnih uradih v vseh krajih, ki pridejo v poštev za tujski Promet, brezhibni aparati, ker če ni dobrih aparatov, ne pomaga še tako dobra volja ln vsi napori službujočega uradništva. Pa tudi v notranjosti države je stanje telefonskega prometa *elo neugodno. Podčrtati je zahtevo, da se Ljubljano ne izključi iz mreže mednarodnih telefonskih kablov.
V	tujskoprometnem oziru važno vprašanje Je avtomatiziran je telefonskih central. Dolgo je trajalo, da smo dobili avtomatično telefonsko centralo v Ljubljani ln Mariboru. Želeti bi bi-
lo,	da bi se pospešnejše vršilo avtomatiziran je ^tral v Celju, Ptuju, Kranju, Murski 8oboti,
Bledu Itd.
Seja Osrednje sekcije lesnih fagovcev v Ljubljani
V obmoSju Zveze trgovskih giremijev v Ljub-Jjamd se je 20. t. m. vršila III. seja Osrednje sekcije kasnih trgovcev, ki se jo je udeležilo 17 zastopnikov g renti jakni h sekcij im 2 zastopnika gremcijev. Sejo je vodij načelnik g- inž. Joško Kobi.
Uvodoma je omenil predvsem organizacijo poizvedovalne službe v obliki posebnega informacijskega oddelka, ki je pokazala izredno agilnost in je v teku enega samega meseca Izdala 115 informacij.
Pri Dravski finančni direkciji in društvu denarnih zavodov se je fatorveniralo radi strožjega postopanja pri Izdaji uveo-enj. Istotako se je vložil na kr. bansko upravo ugovor proti uvedbi novih cestnih davščin. Glede previsoke odmere davkov v tej kritični dobi gospodarskih stagnacij v lesni industriji in trgovini je sekcija opozorila Dnovsko finančno direkedjo, da bi se odmerjanje davkov omilijo.
Nadadje je referent posebno povdariJ, da se položaj lesne trgovine v zadnjem času ni zboljšal, pač pa nasprotno proti popoln zastoj vsakega kavoza. Dotaknil se je tudi važnosti beograjske ankete, ki se bo vršila 2. marca. Z obžalovanjem je ugotovil, da ni bila iz Dravske banovina povabljena nikaka strokovna organizacija, niti Zbornica ua TOI v Ljubljani, kot zastopnica slovenskega gospodarstva.
Razpravljajo so je nadalje o šu&marsivu lesne »trake. Sklenilo se je, da ee posameznim lesnian nakupovalcem izdajo legitimacije, ki naj preprečijo nakupovanje s ntrani neopravl-Čemoev.
Tajnik g. J. Kaiser Je obširno poj-očal o davkih tako državnih, kakor samoupravnih ter opozarjaj, da bi se morale davščine predvsem
o^Lratd na vsakokraten položaj posameznih gospodarskih panog.
Gospodarske vesti
X Vaše jajčarice stavkajo, radi prevelikega snega. Saj to ni res, vzgojili ste si pridne in marljive kokoške. Oskrba in staje vse to je v redu. Torej ležijo vzroki samo v neprimerni prehrani. Z golim krmljenjem zrnja ne boste nikoli dosegli nošnje. Zrnje vsebuje v glavnem maščobo in škrob, zelo malo beljakovin, posebno pa ne animaličnih beljakovin, ki so za tvorbo jajc neobhodno potrebne. Poskušajte sledečo sestavino, ki jo nudite Vašim jajčarlcam v primernih posadah za krmljenje ob vsakem Casu: 8% mesne moke, 5% ribje moke, 5% zdroba soje, 2% suhega kvasa, 15% pšeničnih otrobov, 15% pšenične moke za krmljenje, 15% ovsenega zdroba, 15% koruznega zdroba, 15% ječmenovega zdroba, 15% klajnega apna. Tej zinesi priložite zvečer na vsako glavo 5 do 6 dkg zrnja. Uspeh Vas bo presenetil. Tudi kokoške, ki ne pripadajo baš najbolji vrsti, bodo po takem krmljenju pokazale prav presenetljive sposobnosti.
X Agrarna konferenca. Dne 29. aprila bo *
Beogradu konferenca atrokovujakov agrarnih dr-iav erednje in vzhodne Evrope. Na konferenci bodo razpravljali o nafrtu veterinarske konvencije agrarnih držav, r.a kar je dala posebna (talna ko-misija agrarnih driav inicijativo ie ca ča*a agrarne Tcrenre v Bukarešti, ki se ie ravnokar zaklju-
čila. Omenjena stalna komisija smatra, da bi bilo potrebno pozvati Društvo narodov, da da inicija-tivo r.a sklenitev take konvencije, ker bi to le ie bolj pospešilo rešitev tega vprašanja.
X Tečaj za mizarsko luienje v Šoštanju. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v soboto in v nedeljo dne 7. in 8. marca t. L v Šoštanju tečaj za mizarsko luženje, v katerem bode predaval strokovni učitelj mizarske delovodske šole g. Adolf Do-lak iz Ljubljane. Opozarjamo na ta tečaj mizarske mojstre in pomočnike s pozivom, da se oni, ki bi hoteli obiskovati ta tečaj, pismeno zglasijo neposredno pri Strokovni zadrugi kovinarskih in lesnih strok v Šoštanju, ali pa ob otvoritvi tečaja ob tri četrt na 8. uro zjutraj osebno. S seboj mora prinesti vsak udeleženec z vodo brušene deščice v dimenzijah 10 X 20 cm in 6 do 8 mm debele (masivne ali furnirane) in sicer: 8 komade češnjevega, 8 hruškovega, 6 bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Pristojbina za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din, ubož-nim se zniža na ‘25 odnosno 15 Din.
X Mednarodna banka plačil in Francija. V novi gospodarski visoki Soli je ravnaelj banke za mednarodna plačila Vesnay predaval o nalogah te banke. Naglasil je, da so države v njej enakopravne, vendar pa ima Francija s svojim kapitalom privilegiran položaj. S tem, da pomaga drugim, ki so sedaj v gospodarskih stiskah, Francija le ojačuj« politiko evropskega sodelovanja, ne pa da bi jo slabila.
X Kritičen položaj petrolejske industrije na Poljskem. Položaj v petrolejski industriji na Poljskem postaja zaradi slabe konjunkture kritičen. Lastniki hočejo mižati delavcem plače za 14%. Strokovne organizacije odklanjajo vsako misel na to in so najavile splošno stavko za slučaj, da bi se ta namera začela izvajati.
X Sredi afriške puščave evete sovjetska trgovina. Ko so italijanske čete, pred kratkim /.avzele afriško oazo Kufra so naletele na zaloge sojetskih vžigalic. V krajih, kamor še ni dospela niti ameriška, niti evropska trgovina, si je usidral trgovsko pot sovjetski dumping.
X Avtomatična prodaja eigar in cigarct. Italijansko finančno ministrstvo je nabav-.lo večje število avtomatov za prodajo cigar in cigaret Slične naprave je uvedla tuJi avstrijska tobačna režija. Tudi pri nas bi se v omejenem številu taki avtomati dobro obnesli, posebno v nočnih urah na posameznih ž-dls-mišKih postajah. ki ne razpolagajo z nosnim V.iMom.
X Povpraševanje po Jajcih v Italiji. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je prejel obvestilo, da se več milanskih tvrdk zanima za uvoz jajc iz naše države. Ponudniki naj svoje oferle pošljejo zavodu za pospefievanje zunanje trgovine pod št 3099.
Borzna poročila
dne 21. februarja 1931 Devizna tržišča
Jugoslovanske efektrne in devizne borze danes niso poslovale. V prostem prometu bo se na ljubljanskem tržišču imenovale sledeče uo-tacije: Amsterdam 2280, Berlin 13-51, Bruselj
7	9211, Budimpešta 9096, Curih 1095-9, Dunaj 797-81, London 27606, Newyork 56725, Pariz 222-76, Praga 168, Trat 297 46.
Donaj, 21. febr. Amsterdam 285-52, Beograd 12-5225, Berlin 16918, Bruselj 99-18, Budimpešta 124-175, Bukarešta 4-2313, Kopenhagen 19010, London 34565, Madrid 7410, Milan 37-25, Newyork 711-70. Pariz 27-895, Praga 210813, Sofija 5 1570, Stockholm 19050, Varšava 79 715, Curih 137 185.
Curih, 21. febr. Beograd 6-1265, Pariz 20 3325, London 25 1875, Newyork 51870, Bruselj 72-30, Milan 27-1425, Madrid 54-60, Amsterdam 208-12, Berlin 123 26, Dunaj 72-88, Sofija 8-7575, Praga 15-36, Varšava 58 05, Budimpešta 90 425.
Vrednostni papirji
Dunaj, 21. feb. Bankvereln 16 50, Kreditni zavod 4670, Dunav-Sava-Adria 1565, Prioritete 04-—, Beykam 3'70.
Notacije naših državnih papirjem v inozemstvu
London, 21. febr. 7°/» Blaire 81—82.
Newyork, 21. febr. 8°/i Blaire 92—93, 7% Blaire 8125—82, 7% pos. drž. hip. banke 81-25 do 82.
2itna tržišča
Novi Sad, 21. febr. Koruza bačka, sremska 79—81, Ladja Dunav in Sava predčasno suh« 84—86. Vse ostalo brez izpremembe. —
A. Gasrfraun
Ljubljana
Prdtrnova ulica 41
Tvomlca dežnikov In aolnč-nikov — Sprejemalo se popravila ln preobleke
VI—5782/31—1
Razp
is
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddalo tlakovanja Selen burgove ulice z lesenimi kockami
Licitacija so vrši v soboto, 7. marca 1931 v mestnem gradbenem uradu, kjer so od 24. februarja 1931 dalje na vpogled zadevni tehnični in razpisni pripomočki.
Nesteo natelsivo v Ljubljani
dne 21. februarja 1931.
Tendenca: Brez izpremembe. — Promet: pšenica 18 vag., koruza 28, moka 1, otrobi 0 zagonov. Vse ostalo brez izpremembe.
Budimpešta, 21. febr. Tendenca prijazna, promet sreden. Pšenica: marc 14-99 (1499 do 15-), maj 1517-1518 (1518-1519). - Rž: marc 1120-1133 (1133-1135), maj 1130 do
11-40 (11-39—40). — Koruza: maj 1247 do
12-56 (12-46-47).
Mariborske cene me*a in mesnih izdelkov
V	poedinih mestih in pokrajinah naše države so cene življenskih potrebščin dokaj različne in tudi v Sloveniji niso enake. Zaradi kontrole je sedaj dobro od časa do časa pregledati stanje cen v poedinih krajih in za poedine skupine. Za danes se omejimo na cene mesa In mesnih izdelkov v Mariboru, kakor nam jih prikazuje mestno tržno nadzorstvo.
Tako se sedaj prodaja v Mariboru prvovrstna govedina po 18 do 20 Din kg, drugovrstna 14 do 16, tretjevrstna pa 8 do 12 Din. Sveži goveji jeziki stanejo 20 Din, vampi 5 do 11, pljuča 5 do 8, ledvice 16 do 18, možgani 20, parklji 4 do 5, vimena 8 do 10 in loj 2'50 do 10 Din kg. — Teletina stane prvovrstna 22 do 30 Din, drugovrstna 12 do 20, jetra 20 do 25, pljuča 16 Din kg. — Svinjina: meso 10 do 24 Din, salo 17 do 18, črevesna mast 10 do 12, pljuča 8 do 12, jetra 8 do 12, ledvice 20 do 24, glave 8 do 10, noge 8 do 10, slanina 12 do 16, papricirana 20 do 24, prekajeno meso 18 do
34,	gnjat 26 do 34, prekajene noge 6 do 8, prekajeni jeziki 28 do 34, prekajene glave pa 10 Din kg. — Ovčje meso se prodaja po 10 do 14 Din kg, toda povpraševanje po njem je minimalno.
Cene klobasam so sledeče: krakovske 32 do 40 Din kg, debrecinske 28, brunšviške 17 do 20, pariške 25 do 28, posebne 25 do 28, safalade 25 do 28, hrenovke 28 do 30, kranjske 34 do 36 Din kg; ena prekajena 4 do 5 Din; meseni sir kg 28 Din, tlačenke 20 do 24 in salame 80 do 100 Din. — Konjsko meso stane prvovrstno 10, drugovrstno pa 5 Din kg. — Kože se prodajajo: konjske 150 Din ena, goveje kg 10 do 11, telečje 18, svinjske 8, gorenje usnje 65 do 90, podplati 60 do 65 Din kg.
Cene perutnine precej variirajo, vendar pa so povprečno te-le: piščanci, majhni 15 do 20, večji 25 do 35 Din eden, kokoši 30 do 45, race 30 do 40, gosi 70, purani 60 do 80, domači zajci, mali 10 do 15, večji 24 do 40 Din eden. Divjačine sedaj ni več, ribe pa stanejo: krapi 22, ščuke 25, morske ribe 16 do 34. in polenovke 12 do 18 Din kg.
Naposled pa naj omenimo še mleko, maslo sir in jajca. Prodaja se: liter mleka 2 do 3’ smetane 12 do 14, kg sirovega masla 32 do 36’ ^Jnfgaor, ’ ,kllhane«a 44, ementalskega sira 60 do 80, polementalskega 20 do 24, trapistov-skega 26 do 34, grajskega 30. tilsitskega 32 do 34 parmazana 80, kos malega sirčka pa 3 do ” J?1"- Jajca stanejo po velikosti od —-90 do 1-25 Din, pa tudi več.
Taka je splošna slika mariborskih cen ob drugi priliki pa si bomo ogledali ostale’živ-ljenske potrebščine.
žladio
Ljubljana, nedelja, 22. februarja. 9.00 Ing. Ldo > ugina: O osuševanju zemljišč 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Dr. Jagodic: Versko predavanje. 10.30 F. Jelenc: Nauk o serviranju.
11.00 Radio orkester. 12.00 Cas, napoved in dnevne vesti. 14.00 Prenos (reportaža) iz Bohinja: Mednarodne zitnsko-sportne tekme: Sko-^ (poroča g- Ulaga). 15.50 Nastop godbenega društva in pevskega odseka prosvetnega društva v St. Juriju pri Grosupljem. 20.00 Večer mladih pevcev (gdč. Korenčan, gdč. Arko in g. Burger). 21.00 Radio orke*ter. 22.00 Cas, dnevna vesti, »potrt. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, ponedeljek, 23. februarja. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov. 13.00 Cas, napoved, nato plošče. 13.30 Borzne vesti. 18.00 Prenos iz Bohinja: Smučarske tekme, poročilo o poteku teka na 80 lan. Razdelitev nagrad (poroča g. Ulaga).
19.00 Prof. T. Debeljak: Poljščina. 19.30 Higi-jenskii zavod; Zdravstvena ura. 20.00 G. Koce: Denar in denarni sistem. 20.30 Radio orkester.
21.30 Plošče, 22.00 Dnevne vesti, fnport vreme, časovna napoved. 22.15 Napoved programa za naslednja dan.
Ljubljana, tor«*, 24., sreda, 25. in četrtek, 26. februarja: Radijska poataja Ljubljana vsled razdiranja, čiščenja in zopetnega popravljanja Diesel motorja v teh dneh ne oddaja programov.
Zagreb, nedelja, 22. februarja. 11.80 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvonenje. 12.05 Koncert. 12.30 Kuhinja. 14.00 Prenos iz Bohinja. 17.30 Koncert zbora »Koloc Nemška komorna glasba. 20.30 Vesel večer.
Zagreb, ponedeljek. 28. februarja. 12.20 Kuhanja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos zvočnega tiima. 18.80 Novice. 20.00 Književna ura. 20.30 Prenos. 22.80 Novice in vreme. 22.40 Po tujih postajah.
Zagreb, torek, 24. februarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 18.90 Novice. 17.00 Pi-enos gplanbe ds kavarne. 18.30 Novice. 20.90 Mozartov večer zagrebškega kvarteta. 21.30 Koncerta. 22.S0 No-vdoe in vreme. 22.40 Lahka glasba.
.Beogi -d, nedelja, 22. februarja. 9.15 Otvoritev živinske razstave v Vel. Ročk prelcu. 9.45 Prenos zvonenja iz Vel. Bečkereka. 10.00 Prenos sluibe božje iz Vel. Bečkereka. 11.30 Plošče. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Beograd, ponedeljek. 23. februarja. 11.30 Plošče. 12.45 Konoert radiio orkestra. 13.30 Novice. 15.80 Otroška ura: pravljice 16.00 Plošče.
17.00 Predavanje. 17.30 Slovenske pesmi poje g. Rus. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Francoščina. 20.00 Makedonske pesmi. 20 30 Koncert violine in klavir. 21.0(1 Plošče. 22 (K) Novice. 22.20 Koncert radio orkes+re.
Beograd, torek, 24. februarja. 11.30 Plošče. 12.45 Koncert radio orkestra. 13.30 Novice. lfi.On Plošče. 17.00 Narodne peemi. 17.30 Plošče. 18.00 Narodne s harmoniko. 19.90 Nemščina. 20.00 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Radio orkester.
(Sofeolsivo
Minimalni program za župne tekme v letu 1931.
Vse župe, včlanjene v Savezu SKJ, so obvezne, da izvrže v letu 1931 svoje župne tekme, ki naj obsegajo vsaj spodaj navedene panogo, Župna načelstva pa lahko sestavijo tudi širše programe. Tekma se sme deliti v dva dela, vendar morajo tekmovalci tekmovati v vseh predpisanih panogah in se vsi uspehi računajo ea eno tekmo in vpišejo na eno tekmovalno polo. Kdor ne absolvira vseh panog, se izključi Jz tekme.
Člani tekmujejo v teh panogah: prva prosta vaja, za nastop naših članov na zletu v Pragi leta 1032, krogi, konj na Sir z ročaji, tek na 200 m, tok na 1500 m, met krogle, diska, skok v višino z natekom in skok v daljino z na-tekom.
Manico tekmujejo: prva prosta vaja za zlet
v	1’rago, dvovišinska bradlja, gred 60 cm visoka, tek na 100 in, met kopja 600 g težkega in skok v višino z natekom.
Moški naraščaj tekmuje: prva prosta vaja za zlet v Pragi, drog, preskoki čez kozo ali čez konja, tek na 100 m, met krogle 5 kg, skok v višino z natekom.
Zenski naraščaj tekmuje: prva prosta vaja za zlet v Pragi, konj vzdolž brez ročajev (vaje ravnotežja v dvojicah), krogi, tek na 60 m, met kroglo 2’5 kg skok v višino z natekom.
Poleg zgoraj omenjenih tekem naj vsaka lupa izvede tekme v odbojki za vse štiri kategorije.
Razpis za knjigo o Sokolstvu
Savezni prosvetni odbor razpisuje natečaj za izdajo knjige, ki bi v pregledni in razumljivi obliki vsebovala osnovne pojme o sokolstvu <7.godoviua, ideologija, organizacija, sokolske dolžnosti, nacijonalno -kulturne naloge jugoslovanskega sokolstva) in služila nečlanom ter no-Topristopivšemu članstvu kot podlaga o pojmovanju sokolske ideje.
Pogoji natečaja so ti:
1. Delo ne sme obsegati več kakor 32 do 48 strani v obliki brošur, ki jih je dosedaj izdala) a Sokolska matica.
2. Od dela so v prvi vrsti zahteva sistematičnost, preglednost in jasnost v izražanju, kakor tudi čistost jezika.
3. Metodično mora biti delo napisano tako, da so v naslovih izražene glavne misli in da tekst samo na kratko in jasno tolmači naslov.
4. Pisec naj naslovi najpripravnejše ime, na primer Sokolski katekizem, Sokolska začetnica, Kaj je potrebno, da vem o sokolstvu in slično.
5. Savezni prosvetni odbor si pridržuje pravico, da pred tiskom izvrši izpremembe po svoji uvidevnosti.
6. Najboljši deli bo nagradil s 1500 Din in 1000 Din na predlog žirijo, ki jo določi savezni P. O.
7. Nagrajena dela postanejo last Saveza SKJ, a najboljše delo se bo tiskalo z označbo pisca in z opombo, da je bilo delo nagrajeno s prvo nagrado.
8. Rokopisi se morajo predložiti Saveznemu P. O. najkasneje do 1. maja t. 1. Nenagrajeni rokopisi pa se bodo vrnili, ev. odkupili v sporazumu s piscem.
Novi sokolski listi
Sokolska prosveta. Kot priloga 8. štev. Sokolskega Glasnika je izšla 2. štev. »Sokolske prosvete« s sledečo vsebino: Najprej so objavljene službene objave saveznega prosvetnega odbora in proračun saveznega PO za leto 1931. Dalje jo objavljen natečaj za dve mesti 14-dnevne prosvetne šole ČOS v Pragi, v katero bo poslal Sa-vez SKJ dva člana. Prosvetni odbor razpisuje natečaj za knjigo o Sokolstvu, ki bi služila predvsem novo vstopivšemu članstvu. Obširna so poročila sej saveznega prosvetnega odbora. Zanimivi
so članki: M. Kovačič (Maribor): Savezna prosvetna šola — Prof. dr. K. Weigner (Praga): Odnos sokolstva glede vzgoje dece. — Ing. Ko-sta Petrovič (Subotica): Idejne šole. — Milislav Sakulac (Novi Sad): 1’rednjak kot vzgojitelj. — Dušan Bogunovič (Zagreb): Današnji problem sokolske prosvete. — Prof. Ivan Ivančič (Sušnk): Kratki nagovori pred vrsto. — Dr. Mrvoa (Novi Sad): Pred 15 leti. — Sokolsko prosvetno delo ČOS. — Nenad Kojič (Subotica): Prosvetno delo Sokola Subotica v letu 30. — Dr. Jovanovič (No-
vi	Sad): Prosvetno delo Sokola Novi Sad v letu 30. — Dr. Krstič (Novi Sad): V vrsto zbor. — Sledijo zanimive vesti iz slovanskega in našega Sokolstva. Med »Beleškanii« pa so objavljene sokolske edicije, ki so izšle v letošnjem letu. Br. prosvetarjem toplo priporočamo.
Sokolski Glasnik. Izšla jo 8. štev. II. letnika saveznega glasila s sledečo vsebino: dr. Ivan Lah (Ljubljana): Nekaj misli F. M. Dostojevskega o Kosiji in balkanskem osvobojenju (ob priliki 50-letnice njegove smrti) — Hrvoje Macanovič (Zagreb) Sokolska dividenda. Poročila iz slovanskega sokolstva iz saveza, žup in društev. Obširno je poročilo o sokolski smuški tekmi v Kranju. Sled kroniko jo več zanimivih člankov splošne kulturne vrednosti.
Sokolsko društvo v Rogatcu
1.	t. m. se je vršil občni zbor sokolskega društva v Rogatcu, katerega se je udeležil kot delegat celjske sokolske župe br. Kramer. Občni zbor je razmotrival težaven položaj društva. Društvo nima svojega telovadnega orodja, ne sredstev, da si ga nabavi, v šolski telovadnici v Rogatcu ni uporabnega šolskega telovadnega orodja, vsled česar se telovadba članstva na orodju ne more vršiti. Tudi ni primernega lokala za društvene prireditve; v trgu samem so Slovenci v manjšini, tako da je društvo v resnici manjšinsko. Delegat br. Kramer je obljubil, da bo društvu ž.upa posvečala svojo posebno skrb. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena z nekaterimi izpremembami dosedanja uprava s starešino br. Tonetom Stefancioso na čelu.
Društvo priredi 8. marca 1931 Masarykovo proslavo, dne 22. marca 1931 pa veliko tombo-
lo.	Ker je čisti dobiček tombole namenjen za nabavo telovadnega orodja In drugih nujnih društvenih potrebščin, prosi društvo vse člane in prijatelje Sokolstva, da po možnosti naklonijo društvu za tombolo dobitek v blagu ali podporo v gotovini na naslov: Sokolsko društvo Rogatec v roke prosvetarja br. dr. Ivanška.
Nova uprava sokolskega društva v Trbovljah
Celjska sokolska župa je imenovala sledečo društveno upravo: starešina Sušnik Mirko, namestnik starešine Pavlin Vinko, načelnik Bizjak Mirko, nam. načelnika lilastan Slavko, načelnica Paradiž Ivanka, nam. načelnice Trepečnik Milči, prosvetar Vončina lidgar, tajnik Pleskovič Ivo. — Člani uprave: blagajnik Per.soglio Ignac, matrikarica 1'la vsa k Marta, načelnik gospodarskega odseka inž. Hainrla Jan, zapisnikar (Joneli Rudolf, namest. blagajnika Jesih Adolf, gospodar Kužnik Dominik, načelnik prireditvenega odseka Letnik Jože, načelnik gledališkega odseka Plavšak Robert, načelnik tombolskega odseka Kos Mirko, namestnik Goropevšek Jože. Namestniki članov uprave: Tori Jožef, Volčan-šek Franc, Berger Ivan, Feštajn Franjo, Rupnik Karl, dr. Cizelj Tone, zdravnik, Toman Vilko, Požun lidvard, Jamšek Edvard, Naglav Ivanka. Nadzorni odbor: Šetinc Franc, Perme Franc, Radej Drago. Namestniki nadzornega odbora: Malgaj Anton, Dežman Franc, Berger Ivan. — Praporščak: Železnik Franc, namestnik praporščaka: Hlastan Slavko. — Društveno razsodišče: Plavšak Robert star., Dev Rajko, Čibej Josip, Zavrl Albin, ing. Lipužič Matija. Namestniki: Pleskovič Rudolf, Mahkovec Jože, Počivavšek Gvido.
Češkoslovaško Arlorstvo v lotu 19311. Osrednji odbor češkoslovaškega Orla je izdal te dni statistiko za leto 1930. Odsekov je imel Orel 1237, od katerih je poslalo svoje poročilo 1111 odsekov, iz česar se da sklepati, da 126 odsekov ne deluje. Vseh pripadnikov šteje Orel 112.629 in sicer: 15.723 moške dece, 14.635 ženske dece, 7.319 moškega naraščaja, 8.436 ženskega naraščaja, 14.696 telovadcev, in 11 tisoč 228 žen, netelovadečega članstva pa 40.592. Po zimi telovadi 653 odsekov, po leti pa 859, torej ni telovadilo po zimi 458 odsekov, poleti pa 252. Lastnih domov je 129, v šolah je telovadilo 116 odsekov in drugod 231. Telovadnih akademij je bilo 189, javnih telovadb 233, športnih prireditev 303, predavanj 3819, nagovorov 9423, veselic in zabav 2498, skioptičnih predavanj 486, iger 2757 in lutkovnih iger 983.
Šah
Sedaj, ko je dr. Aljehinova turneja že precej za nami, je šele možno spoznati vrednost posameznih partij. Prinesli smo že več partij z raznih simultank, toda niti ena ne dosega v lepoti sledeče, ki je bila odigrana v Beogradu. Seveda je treba upoštevati pri tem, da je partija iz simultanske produkcije, ne pa iz boja dveh enakovrednih nasprotnikov. Radi malenkostne napake v otvoritvi spravlja dr. Aljehin igralca v čedalje večjo zadrego, dokler se vse skupaj ne konča s krasno matno pozicijo.
Beli: dr. Aljehin. — črni: Lugovski.
1.	e2—e4, e7—e5. 2. Sbl—c3, Sb8—c6. 3.Lfl —c4, Lf8—c5. 4. Ddl—gil, Dd8—f6. Ta poteza nosi v sebi kal smrti. Če je že črni igral Lc5 bi moral potem takoj zavarovati točko g7 z Ke8—f8. — 5. Sc3—d51, DfGXf2X. Beli je žrtvoval kmeta in rošado, spravi pa s tem nasprotnikovo damo v obupen položaj. — 6. Kol —dl, Ke8— f8. Izsiljeno, kajti sicer sledi Sc7+.
7.	Sgl—hS, Df2—d4. 8. d2—d3, Lc5—b6. — Pretila Je izguba dame, zato ji mora tekač dati prostor. — 9. Thl—fl, Sc6—d8. — Črni mora braniti točko f7, kajti žrtev stolpa na f7 pomeni izgubo figure. — 10. c2—c3, Dd4—c5.
11.	Sh3-g5, Sg8-h0. 13. Dg4—h41, d7-d6. -Končno je črni vendar bil mnenja, da je prišel do osvobodilne poteze, toda zaman, kajti dr. Aljehin mu je baš sedaj napovedal mat v štirih potezah. Možni sta po prvi Aljehinovi potezi dve varijanti, naj navedemo drugo: 14. Sg5—eO+K, Sd8Xe6. 15. Dh4—e7 + , Kf8—g8. 16. De7—e8 f, Se6-f8. 17. Sd5-e7 mat.
Mateh Capablanca — dr. Enwe. Nizozemci so po lepem uspehu dr. Einveja v Flaslingsu omogočili niatch s Capablanco. Vršil se bo julija meseca deloma v Haagu, deloma v Antwerpnu in Rotterdamu, Igrala bosta deset partij. Šahovski svet i. napetostjo pričakuje tega srečanja zlasti, ker je dr. Etnve že pred leti podlegel i dr. Aljehinu i Bogoljubovu z najtesnejšim rezultatom 6 in pol proti 5 in pol.
na I. glav. kol.; Jenko Alojzij, kur. Ljubljana II. gor. kol.; Južina Leopold, kur. Ljubljana I. gl. kol.; Koren Valentin, Ljubljana glav. kol.; Legat Pavel, kur. Ljubljana 11. gor. kol.; Neme« Peter, kur. Ljubljana I. glav. kol.; Oman Franc, kur. Ljubljana I. glav. kol.; Oman Josip, kur. Ljubljana II. gor. kol.; Pal Konrad, kur. Ljubljana I. glav. kol.; Prezelj Vladimir, Ortnek; Rajgl Janez, Zidani most; Ropret Avgust, kur. Ljubljana I. glav. kol.; Rus Franc, kur. Ljubljana II. gor. kol.; Saje Ljudmila, Novo mesto; Skočir Marcel, Boh. Bela; Sovine Jožef, kur. Ljubljana L glav. kol.; Stoje Janez, kur. Ljubljana I. glav. kol.; Šalamun Rok, Rakek; Šebenik Anton, Rakek; Uhan Anton, kur. Maribor; Ules Alojzij, kur. Maribor; Zadravec Matej, kur. Maribor; Zibert Frančišek, kur. Maribor. Zva-ničniki II. kategorije. Iz II. v I. skupino: Krošl Janez, Brežice; Kuhar Gašpar, Zidani most; Zorzini Franc, Maribor glav. kol.; Čulk Anton, prog. sekcija Zidani most; Košir Franc, prog. sekcija Jesenice; Mervik Janez, Zagorje; Skočaj Pavel, Videm-Krško; Terbovc Franc, prog. sek-t i	’ Žiberna Franc, Trbovlje; Kočevar
Jakob prog. sekcija Novo mesto; Majdič Peter.
nmoT.' lc«Hl®rc- °,deli0"ie; Messner Jože, Zidani niost, PodbrScek Leopold, Jesenice; Robina Franc, prog. sekcija Ptuj.
Spremembe v železniški službi
Napredovali so zvaničniki I. kategorije. I*
II.	v I .skupino položajne plače: Jamšek Jurij, Maribor glav. kol.; Knechtl Jožef, kur. Maribor; Kalan Matevž, Ljubljana gor. kol.; iz III. v II. skupino: Legvart Anton, kur. Maribor; Medvešek Martin, kur. Maribor; Simončič Maks, Polzela, Braslovče; Kramaršič Stanko, kur. Maribor; Rozman Leopold, kur. Ljubljana I. glavni kol.; Kolnik Vincenc, Bistrica, Boh. jezero; Repič Ignacij, prog. sekcija Ptuj; Žagar Ludovik, kur. Ljubljana II. gor. kol.; iz IV. v III. skupino: Batič Anton, kur. Ljubljana II. gor kol.; Braune Ivan, kur. Ljubljana I. glav. kol.; Čelo-figa Jakob, kur. Maribor; Dereani Viktor, luir. Ljubljana I. glav. kol.; Dernič Ciril, kur. Ljubljana II. gor. kol.; Dobčnik Rudolf, Maribor gl. kol.; Dovč Frančišek, Ljubljana glav. kol.; Dr-inota Luka, kur. Ljubljana I. glav. kol.; Fegic Ivan, Bistrica; Grum Frančišek, kur. Ljublja-
Obcni zbor proslov. gasilnega drušiva v Koiredležu
Dolgo smo bili pri nas brez gasilnega društva. Leta 1928. sta g. L Forte in g. Martin Dir-ntfvšek sklicala sestaueik in obrazložila potTobo gasiilnega druživa tudi v naši občimi. Katko j« tlruštvo poslovalo, se vidi iz poročila načelnika g. Mariina Drnovška. Takoj ob otvoritvi občnega zbora je pozdravil prisotnega župnega poveljnika g. Janka Hočevarja kot zastopnika Litijske gasilske župe. Iz poročila posnemamo, da je iimelo društvo tri društvene vaje in se udeležilo ene župne vaje na Repniku. Članov ima društvo 31. Dalje ima 2 ročne brizgalne, 100 metrov cevi, 20 delovnih oblek, ki so last društva in pa 24 rešilnih zapenjač.
Ker nima društvo potrebnega doma, moira pač uživati gostoljubnost trboveljske premogo-kopne družbe, ki je dovolila, (La ima društvo shranjeno del svojega inventarja v leseni ba* ralu poleg jaška v Potošfci vasi, eno ročno bri*. gjilno pa .je shranil posestnik g. Alojz Jezernik v Kotredežu.
Tajniško poročilo je podal g. Franc Klatuit-Sar, blagatjniško pa načelnik g. M. Drnovšek, radi bolezni g. Petra Drnovška, kateremu se ja pripetila mala nezgoda v poslu pri rudniku.
Iz nadalijnih poročil je razvidno, da si želi društvo postaviti lasten gasilski dom, za kar ima žo potrebne načrte, katere je izdelal član društva g. Franc Košir. Ker društvo razen orodja Jie poseduje nikake iiuovine bi biilo priporočata, da bi banska uprava podprla društvo In mu z nakazilom znatnejše podpore omogočila lastno shrambo, ld je društvu glede na Sir roko polje udejstvovanja nujno potrebna.
Načrt za gasilski dom v Kotredežu je pregledal tudi župni poveljnik g. Hočevar in se o na> čutu jailao pohvalno izrazil. Mlademu društvu pa želimo najširšega razmaha.
Sv. Križ pri Litiji
Kakor se doznava, lc nameravajo pri nas po-staviti »Sokola« na noge. Zelo so trudi na tem polju g. šolski upravitelj Perko.
Tlaiki nasilnež. A. Ilovar je Bvojo sosedo nio5-no poškodoval. Odgovor bo dajul sodišču.
Porok jc bilo ta predpust deset. Bog <Iaj 6rcčo v novem zak. življenju.	»
»Jugoslovana« dobite v novi trgovini Frana Pavli pri Srebotu ali Sp. Cvajarju. Razširjajte gat Hišo hranilnice in posojilnice nameravajo za eno nadstropje dvigniti, Orožništvo sc začasno preseli nazaj k Rapplu.
24
£. ‘M. 'Rema.vtgue:
Ž»©f ncc^czj
Roman
(Copyriglit by M. Featuro Syndicale.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Hodil sem sam po cestah in bilo mi je čudno — zdaj, ko ni bilo mojih tovarišev več pri meni, se Je začelo vse okrog mene na lahko majati in postajati nekam neresnično. Pravkar je bilo še vse samoobsebi razumljivo in trdno, zdaj se Je pa začelo nekam raztapljati ln postajati osupno novo in nenavadno. Saj sem vendar tukaj. Ali sem res tukaj, ali sem res proč in rešen? Brez dihanja sem stisnil roki drugo ob drugo in začutil, kako se je začela dvigati v meni mrzličavost vrnitve, me osvojila in podila po cestah.
Videl sem, kako so se hiše s kamenitimi, trdimi, gladkimi in svetliku j očimi se strehami, cele in trdne dvigale proti nočnemu nebu; nikjer niso štrlele luknje in granatne useke. Temno so segale v noč silhuete balkonov in slemen; zobje vojne niso tu ničesar oglodali. Steklo na oknih je bilo povsod celo in za svetlimi oblaki njih zaves je živelo pridušeno vse drugačno življenje, kot je bilo ono rjoveče smrti, v katerem sem bil tako dolgo doma. Ob vsem tem sem se pomikal naprej, obstajal in bil ginjen nad tem, da je na svetu še toliko tihote in miru. Svetiljke s pisanimi senčniki so svetile po sobah, v katerih so mirno žili naslonjači, divani, stoli in blazine. Večkrat se je oglašala iz njih godba in žene so stopale semintja z mehkimi koraki ln brezslišno.
V	divji luči svetlobnih raket, pod razstreljenimi razvalinami vasi na fronti, sem skoraj pozabil, da Je še vse to: ta v prostore zazidani mir preprog, toplote in žensk. Tja noter bi hotel iti ln se začepeti v stole; hotel bi potisniti roki v toplino in pustiti, da bi
me vsega prevzela; vse trdo, nasilno, preteklo, bi tam notri raztajal, pustil za seboj ali slekel kot umazan suknjič-----------
Sel sem daleč ven do višine Klosterberga. Vse srebrno je ležalo spodaj mesto. Mesec se je zrcalil v reki. Stolpi so se vesili: takšna tišina je vladala, da sem se skoraj potuhnil — ker v naslednjih sekundah bodo zagrmeli iz daljave zamolkli odstreli, začelo bo deževati šapastih udarcev težkih izstrelov. Ali ne sanjam? Ali se ne bom skoraj zbudil ves zmeden iz sna v brezupni noči v nizkem podzemskem rovu?
Stresel sem se in se hitro vrnil proti cestam in hišam. Doma sem šel tiho po stopnicah. Oče in mati sta že spala. Slišal sem njiju dihanje — rahlo materino in ostrejše očetovo. Sramoval sem se, da sem se vrnil tako pozno.
V	svoji sobi sem prižgal luč. V kotu je stala belo preoblečena postelja z odkrito odejo. Presunilo me je; začel sem otipavati odejo in se valjati po blazinah. Stiskal sem jih nase in se tiščal vanje. V blazine, v spanec in zopet v življenje. Ničesar drugega nisem občutil, kot samo to, da sem — da sem —
II.
1.
Eden mojih stricev Je višji vojaški uradnik in posestnik vile. Povabil me Je na večerjo, pripravljeno meni na čast, ker sem se srečno vrnil iz vojne. Odzval sem se temu vabilu zato, ker je moja mati tako želela. Stric Karel je namreč tisti naš sorodnik, s katerim smo se vedno bahali in se mu vsi laskali, ker smo dobili včasih od njega nekaj živeža. Jaz sem ga smatral za etapnega verižnika.
Wolf me Je spremljal do vile. Moral Je pa ostati zunaj, ker moja teta ne ljubi psov.
Pozvonil sem. Eleganten mož v fraku ml Je odprl. Iznenaden sem zaklopnll s petami ln strumno pozdravil. Sele takrat sem se spomnil, da Je to najbrže
sluga. Na kaj tacega sem pri komisu popolnoma pozabil.
Hotel mi je odvzeti plašč, kar me je še bolj iz-nenadilo.
»Ampak, mož,« sem dejal smeje se, »mar zgle-dam tako, kot da tega ne znam sam?« S temi besedami sem obesil svojo drobnarijo #ia kljuko. Toda mož jo je s konci prstov prijel, snel in jo obesil na kljuko zraven. Pri tem je napravil zelo ošaben obraz. Strmeč sem opazoval ta manever.
»Ti bi moral biti enkrat v šoli pri podčastniku Gerhardu Hiinmelstossu,« sem se režal, »ta bi te že spravil v pogon.«
b&ric Kri i mi je prišel nasproti. Oblečen je bil v popolno uniformo, ves svetal ln rožljajoč. Pozdravil me je bolj od zgoraj, ker sem spadal samo k moštvu. Najbrže bi rad videl, da bi pred njim stisnil kosti in se postavil v stoj. Toda prej bi se moral sesuti svet. Njegova gala-uniforma me je že itak dražila.
»Ali bomo večerjali nocoj konjsko pečenko?« sem ga vprašal.
»Zakaj?« se je začudil.
»No, ker nosiš ostroge,« sem mirno odgovoril.
Užaljen se Je obrnil proč. Udarec Je zadel. Vsi vojaški uradniki imajo namreč posebno ljubezen do ostrog in do meča, posebno če ne znajo jahati. Stric Karel bi imel ostroge najraje še v postelji na mg°b.
Teta Lina je prišumela v črni svili, ploščata kot deska za likanje, s hudobnimi očmi, ustnami pa sladkimi kot sam sladkor. Pozdraviti sem moral precejšnje število ljudi, zato sem se začel potiti. Jezilo me je, ko sem videl, da so se vsi tl ljudje premikali kot ženske lahko; med njimi sem bil jaz podoben tanku. Navajen na podzemske rove, ne pa na salone, se ml je zdelo vse zabuhlo. Boječe sem skušal skriti svoje roke, v katere se Je kot strup zajedlo blato Jarkov. Skrivaj sem jih obrisal ob hlače, navzlic temu so bile ravno tedaj mokre, kadar sem Jih moral stisniti kateri dami.
tl rsžslii Ii4er«&čciri in znanosti \ emigraciji
Lela vojnega kionuniznia v Rusiji od leta 1913. do 1921. &u*kon5uoveljavno zapečatila usotio belili protiboljševiških armad m ž njimi tudi usodo velikega dela prebivalstva, ki je v teh bojih izgubilo vse uadaljne pogoje za življenje v Rusiji. Splošen beg iz domovine v inozemstvo nuli strahu pred maščevanjem zuiago* va le e v je bil povod, da se je stvori! velik kontingent emigrantov, med katerimi so se nahajali tudi znameniti pisatelji in učenjaki. Po •begu v inozemstvo so iskali ustalitve, v borbi zn novim življenjem so skušali v tujimi dobiti primernih živtjenskih sredstev. Emigranti so 69 preživljali na vse mogoče način«, delali so e tovarnah, da se preživijo, ali pa so morali opravljati razne male posle, kot nosači v mestih, šoferji, ali v kavarnah. Nekateri bolj nadarjeni so prišli do visokih državnih služb, med lemi zlasti učenjaki, ki so postali »lavni viseučiliškii profesorji. Nastala so emigrantska središča, Id so vzdrževala stalno zveze med seboj. Oddaljenost od domovine, tujina in trdo življenje so prisilili emigrante za čim tesnejšo skupnost, za medsebojno podpiranje, za kulturno življenje. Od leta 1920. izdajajo emigranti svoje lastne časopise in revije; edino, kar jih veže še na matu&ko Rusijo, jo literatura", tradicija, spomini. Zalo so ti časopisi in revije pretežno literarnega značaja. Vse direktne zveze z domovino so prekinjene. Zdaj so bili odrezani od vsega, izgnani, navezani sami nase. Vsakdo se je morati sprijaznili s kruto realnostjo, nekateri so skušali nadalje izvrševati svoj jJOMic; tako pisatelji in učenjaki. Začeli so z intenzivnim literarnim in znanstvenim delom. Na ta način se je pričela takoimenovana emigrantska literatura in znanost.
Nastal je po polen prelom med sovjetsko literaturo in emtgratsko, nastala sta dva pota, ki si vedno nasprotujeta, zakaj nihče noče priznati drugega. V sovjetski Rusiji je v zvezi z novim režimom prišel konec pisateljske svobode. Boljše viki so to svobodo proglasili za buržujski predsodek, ki je bil samo pretveza za izkoriščanje proletarijata.
Postavili so teorijo Manksa in Lenina kot obvezen kanon za vse književnike in učenjake. Literatura in znanost je bila podvržena neusmiljeni vladni cenzuri. Seveda v takih raz-inerah ni mogla uspevati in si je poiskala nov jezik, jezik basni, v katerem je kakor Ezop govorila ljudem o pravi resnici. Svobodni duh, Id se no da zasužnjili, je tako na prikrit način govoril proteste prati zasužnjevainju. Prav tako se znanstveno raziskovanje le s težavo prebija skozi ozke meje boiljševiške cenzure. Sedanja sovjetska literatura nosi v občem znake razrednega strankarstva. Skuša se pa čimbolj odtegniti temu pritisku vlade in ..stremi zopet po čisli umetnosti, zavrača vse prejšnje^ izrastke pretirane tendencijoznosti in se skuša vedno bolj uravnati v pravi tir lepe, človeško dobre literature.
Literatura hi znanost v emigraciji ni vezana n« nrtbp.ivo stran niti na kako določeno dcikitri-j10, V svojem ustvarjanju je popolnoma svobodna ruska literatura in svobodna ruska znanost, ki sR razvija izven svoje domovine, svobodno. Zato tudi ne moremo govorili v tem slučaju o kaikii enotnosti struje ali samo o eni smeri ruske misli. Razlika nasproti sovjetom pa ne obstoja samo v tem, marveč se kaže tudi v jeziku emigrantskih pisateljev, ki je od jezika sovjetskih pisateljev tako različen, da se da sklepali na različnost živi jenskih prilik. Znameniti pisatelji, že nekoliko starejši rod, ki Živi v emigraciji: Dimitrij Merežkovskiij, Zina-ifta Hipni us Baljmont, Aleksander Kuprin, Zajcev, Ginkov, Smeijov, Nemlrovdč-Danjčenko In liajznameniitejši današnji pisatelj Ivan Bu-njin, predstavljajo zase svojevrstno kulturno vrednost, brez katere si ruske literature niti no moremo misliti.
Mladi in ne več mladi emigrantski pisatelji izhajajo skoraj izključno iz dobe, ko je obvladoval naturalizem rusko literaturo, več ali manj so pod vplivom tradicije in realizma iz XIX. stoletja. Učili so se pri Gogolju, Turgenjevu in pri Tolstem; ohraniti so v sebi tisto tipično rusko noto, tradicijonalnost in konservativnost. Pni njih ni najti poseganja za vsakdanjo aktualnostjo, njihova opisovanja se današnjega ruskega življenja dotikajo le na zunaj. Zato Šesto prikazujejo slike iz življenja današnje civilizirane in pokvarjene Evrope in še bolj često predrevolucisko življenje Rusije. Pogosto gre za zgolj zgodovinske opise in Costo za čisto fantastične podobe. Res je, da se s strani po originalnosti, po bogastvu motivov emigrantska literatura niti oddaleč ne more primerjati
8	sovjeteko, da je v resnici po kvaliteti zelo revma, vendar Ima to veliko prednost, ki Je prvi pogoj vsakega resnega in velikega umetniškega ustvarjanja, da je svobodna, lcar s« tiče izbire snovi in izgradnje, kakor narekuje lastna stvariteljska volja. Sovjetskim pisateljem pa tega nedostaje, ker so izpostavljeni pritisku vladne cenzure in poleg tega še marksistični kritiki, ki brezobzirno obsodi vsakega pisatelja, ako njegova dela ne odgovarjajo marksistični ideologiji.
Vodstvo današnje emigrantske literature brezdvomno pripada Iranu Bunjinu, ki se lahko šteje med najboljše današnje rušilce pisatelje. Njegova pisateljska karijera je bila od *ačet)ka zelo težka, naletel je na nepriznanje I“>v&od, morda zato, ker je bil premalo originalen. Tudi danes nekaterim ni pogodu. Pisal je pod vplivom Čehova in Tolstega. Kar ga odlikuje, je njegova iaglajena forma. Čist jezik. Zadnji čas je napisal velik roman »Žiznj Ar-senjeva«. živi v Parizu in izredno mnogo piše v emigrantske časopise in revije. Znamenit je njfcfiTOv roman »Mitieva ljubezen«.
Aleksander Kuprin je napisal roman »Mo-Joh«, ki slika s temnimi barvami fabrišiloo življenje. klaven je postal po svoji povesti »Dvoboj« (1905). kier opisuje lahkomiseln® življenje neznosnih oficirjev v vojski. Kuprin je velika pesniška osebnost. Veliko pozornost je vzbudil njegov »Jama«
Boris Zairov ima romana »Rafael« in »Ailek-8e,.U božji človek«.
Pavel Mnrator je pisatelj nekako v evrop-
■n’ stilu, zapadnjak. Opisuje bolj Italijo 3n
zapad kot Rusijo. (»Daplinis in Clvloe«, »Ege-riat).
Dimitrij Merežkovskij je priznan pisatelj. Piše romane, eseje. Znamenita je njegova trilogija »Kristus in Antikrist«. Romani: Petelin Aleksej, Napoleon, Štirinajsti December, Leonardo da Vinci, Mesija.
Mark Aldamov, pisatelj čudovite tetralogije »Mislec«. (I. Deveti Therniidor, II. Hudičev most, 111. Zarota, IV. St. Helena). Aldamor zelo rad podaje slike velikega formata. Tako njegova dela obsegajo velika razdobja in se vrše v različnih deželah. Aldamov je pri tem posebno svojski, zna pritegniti čitatelja z živahnim opisovanjem ljudi in ljudstva in z zanimivim prikazovanjem zgodovinskih slik. Megel bi biti odličen naslednik Tolstega. Njegov slog je izpiljen in se zelo prijetno bere.
Pantelejmon Komanov je znamenit romanopisec, dela z natančnostjo fotografskega aparata; podaja nam jasno sliko luske zemlje in ljudi. Romanov je hotel napisati veliko epopejo
o	Rusiji in. si jo je zamislil kot trilogijo. »Rusj« naj bi bil prvi del in podoba stare Rusije; II. del naj bi obsegal Rusijo za časa velike vojne,
III.	del naj bi obravnaval revolucijo. To delo se mu ni posrečilo. Izdelal je eanio prvi del !»Rusj«. Nezaključena epopeja »Rusj« in manjši spisi nam dajo slutiti o izrednem daru opa-4 zevanja.
Današnja emigrantska književnost ni prinesla nič novega, ohranila je še vse tipične znake predvojne literature, iz katere je izšla, ostala j' • v mejah tradicije, manjka ji originalnosti, zdi se, kakor da se mora kmalu izčrpati, ker ji nedostaje vedno novih sokov. Zdi se mi, da je že obsojena na konec in da je to le še brezsmiselno životarjenje. Res da je svoboda, ali kako naj živi pravo življenje, ako nima stikov s svojo domovino niti širokega ruskega občinstva. Mislim, da je vsaka literatura, ako nima zveze z lastnini narodom dn ne živi v ujem, aib-surdum. Pozdraviti moramo sicer napor mladih emigrantskih pisateljev, katerih življenjski pogoji so veliko težji kot njihovih tovarišev v Rusiji, da skušajo nepopolno sliko ruskega življenja, ki ga opisujejo sovjetski pisatelji, izpopolnili in popraviti. Zato moremo o ruski emigrantski literaturi govoriti le kot o nekakem izpopolnite sovjetske literature, ker v resnici ruska emigrantska literatura samo izpopolnjuje, popravlja in pojasnjuje sliko, ki nam jo daje bogata in umetniško zelo nadarjena, pa nepopolna sovjetska literatura.
Literatura in znanost v emigraciji nudita svoboden izraz duha in misli ruskega naroda in v teni, menda, jo velik njihov zgodovinski značaj.
Glavna središča ruskih literarnih in znanstvenih publiikacih v emigraciji so bila dosedaj mesta Pariz in Berlin, kjer se nahajajo ruske firme za izdajanje knjig, a zatem Praga, odkoder so ruska dadanja dobivala pomoč. V zadnjem času jo nastal novo kulturno središče za vso rusko emigracijo: Beograd. Koncern leta
1928.	se je v Beogradu osnoval ob priliki ruskega kongresa Ruski kulturni odbor, ki ima namen publicirati celo vrsto del odličnih pisateljev, kot so: Merežkovskij, Bumjin, Čirikov, Amfiteatrov, Zajcev, Kuprin, Smeijov, Baljmont.
Poleg Ruskega Kulturnega Odbora, ki ima bolj literaren značaj,-se je ustanovil Ruski Znanstveni Institut. Namen njegov je zediniti v sebi vse ruske znanstvene delavce in vzdrževali odnose z ostalimi ruskimi znanstveniki, ki se nahajajo v drugih mestih ruske emigracije, poleg tega publicirati dela ruskih znanstvenikov v ruskem jeziku.
Ruski Znanstveni Institut ima mnogo odličnih znanstvenikov Rusov kot n. pr. M. H. Ja-sinskij. V. Rozov, A. V. Solovjev, O. O. Markov, A. V. Maklecov, Aleksander Bilimovič i. dr.
Mnogi izmed teh delujejo na naših univerzah in so znameniti pravniki, filozofi, sociologi in inženirji.
Ta pojav je zanimiv še toliko bolj. ker se tiče prav nas in zd.i se mi vredno oondariti, da še nikdar preje nismo imeli tako živih stikov z rusko kulturo kot prav dandanes.	St. .T.
Torek. 17. februarja ob 21. uri: »Trije vaški svetniki«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Kaj nam Drama še pripravlja
Kakor sem bil že zadnjič napovedal, sem poiskal ravnatelja Drame Pavla Golio in sem ga prosil za kratek intervjuv o poteku letošnje sezone, o tem, kar Je bilo, ln o tem, kar nam Drama Se pripravlja. Ravnatelj Golla Je pripovedoval:
. Letošnja sezona se je začela pod zelo neugodnimi avspicjami. Pri prvih premijerah smo spoznali, da se je publika glede repertoarja neko-likanj preorljentirala; z veliko potrtostjo smo videli, da naše najbolj vestno pripravljene predstave, ki smo Jih študirali že vse počitnice ln smo jih potem prve dali javnosti, niso privabile tistih širokih slojev občinstva, ki so v zadnjih sezonah posvečali vso pozornost in zanimanje našemu delu. Obenem pa Je triumflral zvočni film. Razočaral nas je obisk ne le obeh slovenskih novitet (Leskovčeva »Kraljična Ha-ris« in šnuderlova »Pravljica o rajski ptici«), temveč tudi dezinteresiranostl do tako dobrih in skrbno naštudiranih velikih tekstov, kakor so »Sen kresne noči«, »Razbojniki«, »Mlado-letje«.
Vsaka senzacija pa vlada samo nekaj časa. Tako se je tudi ta zmeda, kt jo je od začetka zanesel zvočni film med gledališču zvesto občinstvo, v teku sezone popravila in zdaj že laliko govorimo o normalnem, oziroma zelo dobrem obisku naše Drame. Ponovno je treba konstatlrati, da je komedija za naše občinstvo še vedno bolj privlačna kakor tragedija in drama, in razlog za to bo pač v dejstvu, da večina ljudi v današnjem času ne doživlja komedij, temveč bolj drame in tragedije in da si tako za večer zaželi malo veselja. Zanimivo je, da se ta smer opaža na repertoarjih vseh večjih ln znamenitih evropskih gledališč, ki jih seveda stalno z zanimanjem zasledujemo. Prvi
veliki uspeh v tej sezoni je bila šele Mušičeva »Gospa ministrica«, ki je bila naša šesta pre-mijera. Prihodnji veliki uspeh je bil »Merca-det«, nato »Princeska in pastirček« in zdaj »Trije vaški svetniki«.
Zdaj se v režiji dr. Gavelle pripravlja Krle-ževa drama »Gospoda Glembajevi«, v režiji gospe Marije Vere pa Nalkovvske »Dom žena«. Premijera »Glembajevih« bo tale teden, »Dom žena« pa pride prve dni prihodnjega meseca. Pri nas se je že dolgo javljala potreba, uprizoriti kako delo Miroslava Krleže. Niti ena sezona ni potekla, da ne bi mislili na to, pa je vedno prišlo kaj vmes. Zdaj smo dobili dr. Gavello, ki je naravnost nekak špecijalist za uprizarjanje Krleževih del in prepričan sem, da bo uprizoritev »Glembajevih« samo otvoritvena predstava za cel ciklus del tega znamenitega jugoslovanskega dramatika, in bomo s tem popravili, kar smo doslej zamudili.
V	programu za bodočnost imamo od domačih avtorjev Grumov »Dogodek v mestu Gogi«. Po potrebi bomo dali še Nušičevo »Pot okoli sveta«. Gd našega programskega repertoarja bomo uprizorili še enega Shakespeareja v režiji dr. Gavelle, potem pa Hoffmannsthalovega »Slehernika« (»Jedermann«), ki ga je pravkar prevedel Oton Zupančič. Reinhardt igra to delo skoraj vsako leto pri salzburških »Festspiele« ter je repertoarna igra dunajskega Volksteatra, kjer ga igra Alel:sander Moissi. Kot komedije imamo v mislih še enega Nestroya (»Pritličje in prvo nadstropje«), veseloigro francoskih avtorjev Armont in Gerdidon »Ljuba vna pustolovščina« in pa Katajeva »Kvadraturo kroga«.
Manjka nam zveze z drugimi gledališči v državi in svetu, živimo kakor na otoku sredi oceana, pa čeprav nam je samo tri ure do Zagreba, samo devet ur do Dunaja in dvanajst ur do Miinchena. Repertoar moramo sestavljati samo na podlagi knjig, ki jih čitamo, pa iz časopisov izvemo, kaj je po svetu imelo uspeh in kaj neuspeh in kaj bi lahko prav prišlo tudi v naših razmerah. Z neposrednim kontaktom s temi gledališči, ki si prizadevajo, dati umetniško čim najboljše, obenem pa stalno računajo s tistim faktorjem, ki smo ga pri nas včasih mogoče res malo zanemarili, s publiko, bomo sčasoma seveda tudi mi izpopolnili svoj repertoar v tem smislu, da praznih in slabo zasedenih hiš sploh ne bomo več poznali. Naš ansambel je dober, naša publika nam je ponovno dokazala svojo naklonjenost, ogibati se bomo morali pač samo tega, česar publika ne more prenesti.
Kar se tiče gostovanj, je po mojem takole: gostovanja delim v dve vrsti, v kulturna in pridobitna. Pridobitna bi po mojem smela pričeti šele takrat, ko lastne moči zaradi pozne sezone in utrujenosti stalnega kadra naše publike izgubljajo tisto vehemenco privlačnosti, ki jo imajo v veliki sezoni. Kulturna gostovanja ne morejo biti vezana na termin. Hvala bogu so šele razna gostovanja tujih gledaliških družin mnogim obiskovalcem našega gledališča odkrila visoko kvaliteto naših lastnih ansamblov. Glede nemških gostovanj sem odločno za princip medsebojnosti in bi jih odklanjal tako dolgo, dokler naše gledališče ne bo moglo prav tako svobodno gostovati v Celovcu in drugod.
Fri.
Pismo iz Zagreba
Koncem februarja 1931. Gostovanje Jeana Sarmenta in Marguerite Valmond.
Na svoji veliki gledališki turneji se je spotoma ustavil v Zagrebu Francoz Han Sarment s svojo trupo. Jean Sarment je pisatelj in igralec obenem. Doslej ga je inozemstvo spoznalo le po nekaterih več. ali manj posrečenih oder-skih delih (Le pecheur d’ ombres«, »Leopold le bien aimec, »La couron de carton« itd.), odslej pa ima priliko, da spozna v njem tudi odličnega igralca in režiserja. V Zagrebu je priredil dvoje predstav: svojega »Ribiča senc« (Le pecheur d’ ombres) in Caillavet - Fleurs - Reyevo komedijo »Vesela dogodivščina (La belle avanture). Interpretacija obeh del je bila dobra, oderska rutina jo v zvezi s pariškim šarmom marsikaj, prikrila književno hibo. Poleg Sar-menta se je posebno odlikovala njegova spremljevalka Marguerita Valmondova.
Proslava 50-Ietnico smrti T. M. Dostojevskega.
Pomembna je bila svečana komemoracija za F. M. Dostojevskim, ki jo je za proslavo 50-let-nice pisateljeve smrti priredilo Društvo ruskih pravnikov. Govorila sta na njej N. J. Fedorov (Dostojevski in sedanjost) in filozof dr. V. Dvornikovič (Dostojevski — človek in genij). Posamezne odlomke iz nekaterih Dostojevskije-vih del so recitirali članica zagrebškega gledališča J. Lukatella, dr. Gžemalo in N. Malinov-skij. Dočim je dr. Dvornikovič v daljšem predavanju objasnil filozofsko plat Dostojevskije-vih spisov, njegov odnos do Boga in človeka, jo N. J. Fedorov obravnaval njegov pomen s socijalno-političnega stališča. Z magičnim kompasom svoje genijalnosti je Dostojevskij videl pota, po katerih sta 40 let pozneje rodili Evropa in Rusija. Napovedal je pohod boljševizma, ki ga je raztolmačil iz osnovnih obrisov ruske duše. Tako naprimer v »Besih«, ki so izmed vseh njegovih del še najmočnejše obdržali silovitost njegovega preroštva, niso le pokazani du-hovno-psihološki izvori ruske anarhistične -e-volucijonarnosti, marveč so v njih že jasno začrtana pota oktoberske revolucije, ki je, kakor pravi ruski publicist in književnik Aldanov, brez Dostojevskega nerazumljiva.
Premijera »Mefistofelesa«.
Uspeh je doživela na novo naštudirana Boito-va opera »Mefistofeles«, ki so jo zadnjikrat izvajali v Zagrebu pred 30 leti. Opera sama je sicer že zastarela in muzikalna ne dosega po sižeju sorodnega Gounodovega »Fausta«, toda navzlic temu je »Mefistofeles« po veliki zaslugi režiserja prof. Markovskega, dirigenta K. Ba-ranoviča in izborne igralske zasedbe uspel in s tem vsaj navidez zakril repertoarsko mizerijo zagrebške opere. Glavne vloge so peli Križaj (Mefistofeles), Šimenc (Faust), Nožiničeva (Margareta) in Vilfan-Kunčeva (Helena),
Fr. IT
v
CesLosSovasLi zvočni fi«an
Po zaslugi orijentacije naših kinopodjetij, ki verno odjem a jo in nudijo, svojemu občinstvu pravzaprav samo nemško filmsko produkcijo, nimamo nobenega pregleda o prizadevanjih slovajiisk/ili narodov, ki zase gradijo prve temelje svojega nacionalnega zvočnega filma. Tako se je nedavno praski konopodjeinik Hugo Fanta loiil^velike naloge, da osnuje veliko dekliško družbo (Elafilm) in v Brnu zgradi moderen s uro ko zasnovam atelje, ki bo laliko .proizvajal toliko zvočnih filmov, da bo ž njimi kril potre-
oo	ne samo Češkoslovaške, temveč tudi ostalih &lova,nskiih narodov in vse »redrnje Evrope.
Kakor je znano, sla si vse svetovno občin-sivo razdelila v eksploatacijo dva velika filmska koncerna, ameriški (VVestern Electrie-Iiadio Corporation of Amerika) in nemški (Tobis-KlangfiJni). Interesni sfei>i nemškega koncerna je pripadla tudi vsa srednja Evropa z Jugoslavijo in Češkoslovaško. V kolikor se industrija v srednji Evropi že bavi s proizvajanjem zvočnega filma, mora nemškemu koncernu plačevati izredno ogromne vsote z uporabo njegovih patentiranih aparatur; nemška firma privija takse za aparate in licence predvsem zaradi tega, ker ltofo monopol nad zvo-Snofiltnsko produkcijo izključno obdržati neposredno v svojih rokah in tako v lastni žep kasirati vse denarne in kulturno rezultate te nove industrijske panoge. Češki ,podjetnik Fanta je zdaj poiskal zveze s francosko filmsko industrijo in si pri mnogo ugodnejših i.n cenejših pogojili pridobil dovoljenje za uporabo francoskih aparatur, ki niso n lic slabše od nemških.
Novo češko filmsko jjodjetje nima namena, da bi samo v svoji režiji proizvajalo filme, temveč bo svoje atelje samo domačim in inozemskim producentom dajalo v najem. Kakor čitamo, so se poleg nemških, francoskih, poljskih, grških, danskih, španskih, ameriških trvdk — Američani se nameravajo Brna posluževati za izgotavljaijanje svojih evropskih filmov — tudi iz Jugoslavije že javili interesenti.
Mi si na vse to ne moremo želeti nič drugega, kakor da bi vse te vesli, ki so tako polne obetov in optimizna, kaj kmalu obrodile svoj sad. Povsem jasno se vam zdi, da Jugoslavija ne bo dobila svojega nacionalnega zvočnega filma in bo tako dolgo izpostavljena samo hrupni tujerodni kulturni propagandi, dokler ne bo naša javnost našla poti do intenzivnega sodelovanja z drugimi slovanskimi narodi. In najbrž smemo upati, da se bodo na češito pobudo duhovi in kapitali zgenili tudi pri nas.
Ivan Cankar v francoščini. T'red dnevi je v Ljubljani izšla izredno lična knjižica z naslovom: Ivan Cankar, Pages choisies — francoski prevod nekaterih črtic iz »Mojega življenja« in »Podob iz sanj«, ki sta ga oskrbela S. in J. Jeras. Knjiga vsebuje črtice, ki so med najlepšimi izmed vseh Cankarjevih stvari, tako med drugim »Skodelico kave«, Desetico«, »Otroke in starce«, »Gospoda stotnika« i. dr. Delo bo prišlo prav zlasti vsakomur, ki so kakorkoli ukvarja s francoščino, in mu bo pri učenju jezika lahko v znatno pomoč. Saj so nam vsem te Cankarjeve črtice tako drage in tako znane, da bi jih človek razumel v francoščini, če bi znal magari komaj malo grobe izgovarjave. — Knjigo vsakomur priporočamo; dobiva se za ceno 15 Din broširana, 20 Din vezana, pri prevajalcu (Levstikova cesta 21/1.), v Francoskem institutu in po knjigarnah.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 22. februarja ob 15. uri: »Divji lovec«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20. uri: »Mercadet«. Ljudska predstava po globoko znižani^ cenah. Izven. Ponedeljek, 23.: Trije vaški svetniki. Red A. Torek, 24.: Divji lovec. Igrajo člani prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani.
Operu
Nedelja, 22. februarja ob 15. uri: »Nina nana, punčka moja«; balet Figurine. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izv. Ob 20. uri: »Grofica Marica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek. 23. februarja; Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
V	nedeljo, 22. febr. ob 20.15: »Extemporaie«.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 22. februarja ob 15. uri: »Odgodena noč«. Kuponi. — Ob 20. uri; »Ciganska ljubezen«. Kuponi.
Ponedeljek, 23. febr.: Zaprto.
Torek, 24. febr. ob 20. uri: »Čardaška kneginja«. ab. C. Prvič.
Tovarna nohištva IVAN »I AT81 IAN
arhitekt za interiere
LJTim.IVNA, DUNAJSKA CESTA 14,
priporoča svojo velilco zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno izdelavo, kakor tudi vsa tapetniško dela po naj-aižiih cenah.
SVolim gospodinjam 1
Treba je, da sežejo gospodinje po samopomoči
Malodane vsak stan ima že danes svojo strokovno organizacijo, ki se v javnosti in napram oblastim zavzema za njegove koristi in njegov ugled. Samo gospodinje že vedno stojimo vsaka zase, dasi se od dne do dne javlja nujnejša potreba po združitvi. Saj ravno na polju dela v prospeh in uveljavljanje gospodinjstva in gospodarstva se lahko zedinimo vse žene brez razlike. Vse imamo iste skrbi in isto delo za duševni in telesni blagor svoje rodbine. Te skrbi bi bile znosnejše in lažje, ako bi potom krepke, vse sloje obsegajoče organizacije pomagale druga drugi in varovale svoje skupne interese zlasti tam, kjer posameznice le malo zmorejo.
Ker pa je tudi ženskih društev že več kot preveč, a se ima »Splošno žensko društvo« v Ljubljani po svojih pravilih zavzemati poleg drugega tudi za gospodarsko osamosvojitev žene, je odbor na opetovane pozive svojih članic sklenil, da ustanovi poseben odsek, Zvezo gospodinj, ki naj deluje za povzdigo osebnih, gospodarskih, socijalnih in kulturnih koristi že-ne-gospodinje.
Seveda bi se moral izvršiti preustroj gospodinjstva na uprav velikopotezen način. Zavedajoč se pa, da je vsak začetek težak, a da iz malega raste veliko, vabi pripravljalni gospodinjski odsek »Splošnega ženskega društva« v Ljubljani vse žene, ki se zanimajo za izboljšanje svojega polžaja, da pridejo in delajo z nami. Vsaka je dobrodošla in jo sprejemamo z radostjo in hvaležno v svoj krog!
Vemo, da je dosti nepoznanih, toda bogatih na izkušnjah in sposobnostih, ki bi lahko neizmerno koristile splošnosti.
Anglija
Angleški delovni minister Margareta Bon-lield je izzvala s svojim stališčem napram brezposelnim živahne diskusije. Kakor znano, je ze davno temu napovedala, da bodo tiste tekstilne delavke, ki se branijo sprejeti hišno delo, izgubile podporo za brezposelne. Ta svoj sklep je°tudi izvedla v Lancashiru, kjer so se brezposelne ženske branile sprejeti službo kot hišue pomočnice in jim je vslfed tega bila odvzela podpora za brezposelnost. Bonfieldovo so radi tega napadali iz najrazličnejših strani: volilni, politiki in celo večina ministrov ter so ji očitali, da hoče uvesti prisilno delo; to je pa nikdar ni motilo, temveč je izjavila, da hoče vzdržati svojo odredbo tudi za ceno nepopularnosti. Margareta Bonfield je dalje ustanovila odbor, ki ima nalogo proučiti, če se morejo brezposelne delavke nastavljati po raznih vojaških kantinah. Komisija se je izjavila za nastavljanje. Bojazen, da bi žene in dekleta, ki zapuste svoj dom radi dela po kantinah, bile bolj ogrožene kot so v svojem rojstnem kraju, se je izkazalo kot neosnovana. Žeuske so dobro preskrbljene in primerno nastanjene. Komisija je obiskala karakteristična vojaška središča in je našla vse v najboljšem redu. Angleško vojaštvo je baje menjalo svoje navade. Daje prednost kavi in čaju pred pivom in moderne kantine niso več tiste razupite pivnice, kakor so bile nekdaj. Alkohol se ne prodaja in pivo se toči v tako omejenih količinah, da to ne more biti nikaka zapreka v nastavljanju deklet v te službe.
Zedinjene države Sev. Amerike
Znana ženska voditeljica Jeane Addauis je nedavno predsedovala prvemu Zenskemu porol-niškemu razsodišču v Illinois. Predsednik je čestital šestim ženskim porotnikom radi spretnega načina, kako so stavile vprašanja, kajti v nasprotju z navado moških porotnikov, ki poslušajo molče izpovedi prič, so žene stavile pričam mnoga in zelo važna vprašanja. Na te čestitke je odgovorila miss Addauis: »Ponosne
Zato pridite, svetujte, udejstvujte se!
Za bližnjo bodočnost imamo v načrtu predavanje in tečaje, ki naj uvedejo gospodinje v nijhove dolžnosti. Kuhinjski tečaj;
— šivanje in prikrojevanje, snemanje iz krojnih pol, zmanjševanje in povečanje krojev; — barvanje blaga in oblek doma;
— likanje; — šivanje ovratnic i. dr. Ustanoviti hočemo posebno gospodinjsko knjižnico. Razstava »Novodobno gospodinjstvo« naj pokaže vrsto novih, praktičnih pridobitev na gospodarskem in gospodinjskem polju.
Za svoje članice hočemo urediti izposojevalnico raznih kuhinjskih strojev in aparatov ter posredovati pri trgovcih za popust.
Temu podrobnemu delu pa naj sledi:
Boj draginji! — Nadzorstvo pri prodaji živil. — Skrb za uvedbo dolžnostnega gospodinjskega pouka na vseh ženskih šolah. — Sodelovanje pri akcijah za zgradbo stanovanjskih hiš; vpliv na gradbeni red.
— Skrb za uvedbo strokovnega gospodinjskega šolstva in sistematičnega šolanja gospodinjskih pomočnic. — Uvedba posvetovalnic za vsa vprašanja, ki se tičejo koristi gospodinj. Skrb za bolniško, nezgodno, starostno zavarovanje ter zavarovanje za primer smrti. — Propaganda razumnega varčevanja. — Ustanovitev posebnega pogrebnega sklada za gospodinje...
Vse to in še mnogo drugega dela pa je možno izvršiti le z združenimi močmi. Zato, gospodinje vseh slojev, vstopite v naše vrste.
Pismene prijave sprejema »Splošno žensko društvo« v Ljubljani, Rimska c. 9, in uprava lista »2enski Svet« v Ljubljani, poštni predal 119.
smo, da doživljamo to novo tazo v Življenju državljanko in občutimo globoko svojo odgovornost.« Med porotnicami je bila tudi mis G. Corkell, ki se je že davno potegovala za dostop žene k porotnemu sodišču.
Turčija
Predsednik republike Mustafa Kental paša je v svojem govoru na neki dekliški šoli v Smirni dejal med drugim: »Ne biološki vzroki, marveč le neosnovani predsodki branijo ženi vojaški poklic. Danes zahtevajo žene državljanske pravice in hočejo biti enakopravne z moškimi. Toda vsaka pravica zahteva svojo dolžnost in ne najmanjša teh dolžnosti napram državi je vojaška služba. V starih časih so se žene borile ramo ob rami z moškimi. Nobene osnovane zapreke ni v moderni družbi, vsled katere bi žene ne smele postati — vojaki!«
Žene z masko
Čudna šega vlada v Novi Guineji v okrožju Aramira. Ko si domačin izbere nevesto, ji povleče preko glave gosto mrežo, ki je kakor nekaka maska. Ta čudni okrasek, ki popolnoma zakrije ves obraz, nosi ne le kot nevesta, marveč tudi pozneje kot žena. Ves čas svojega zakonskega življenja ue sname te mrežasta vreče iz glave-, razven v zelo redkih slučajih, če se kedaj umije, ali če si mora dati novo mrežo. 2ive tam žene, ki «o poročene že 50 let in v vsem tem dolgem času so bile morebiti par ur brez tnaske. To postopanje baje služi v lo, da ostanejo žene udane in ponižne in da ne vzbujajo pozornosti drugih nnož. Poskusi misijonarjev, da bi odpravili to kruto šego, so ostali brezuspešni. Tudi žene same se ne pritožujejo proti temu, da morajo živeti vse življenje v tej polutemi. Se celo ponašajo e svojimi maskami, s katerimi se razlikujejo od neporočenih žensk.
Štediti ali trošiti?
V času splošne gospodarske stiske je doslej vedno veljalo kot glavno geslo: šteditiI Toda znani angleški nacijonalni ekonom Keynes je nasprotnega mnenja. Trdi, da je štedenje skrajno škodljivo. Vsak bi moral izdati največ denarja kar more. »Kdor prihrani dnevno 5 šilingov, oropa enega moža njegovega dnevnega zaslužka.« Ta izrek Keynesov se mnogo komentira v angleški javnosti. Keynes noče nič vedeti o neproduktivnem podpiranju brezposelnih. Pravi, naj se raje poruši ves južni del Londona od Westminstra do Greenwicha in naj se na novo Bezlda. Tako bi prišli brezposelni do dela in London bi se znebil starega, grdega dela mesta.
Poroke željne Amerikanke
Dve mladi, čedni gospodični iz boljših dru žin Newyorka, ki sta se podali pred kratkim na pot v Evropo, sta sl pustili napisati v potni list v rubriko:	»vzrok potovanja« — besedo
»poroka«. Nekatere sopotnice na parniku so se zgražale nad toliko odkritosrčnostjo mladih A-merikank. Toda mladi dami sta izjavili, da ata le odkritosrčno navedli to, kar druge njune sestre skrivajo. Stotine mladih deklet potuje v Evropo z edinim ciljem, da bi se tu srečno poročile. Evropejci baje niso tako suhoparni in poslovni kakor Amerikanci, so baje bolj romantični in ljubeznjivi. Obe zakonski kandidatki sta imeli s seboj cele tovore toalet, klobukov in mnogo draguljev. Poleg tega sta si mislili nabaviti v Parizu, kar je še treba.
Vzgoja ciganskih otrok
Da bi cigane prisilile na stalno bivališče, so napravile čehoslovaške oblasti svojevrsten poskus. Potujočim ciganom hočejo namreč odvzeli vse otroke od 6.—14. leta. S tem poskusom so imeli pričeti v južni Češki. Cigani so skušali pobegniti na Bavarsko; orožništvo je dohitelo neko skupino ter je odvzelo nekaterim družinam 8 otrok, katere je razdelilo v nekem o-kraju po družinah, ki nimajo lastnih otrok. Ko so otroke odpeljali, je prišlo do pretresljivih prizorov. Pa tudi sodišče dotičnega okraja jp dobilo mnogo grozilnih pisem, v katerih cigani grozijo s požigi, ako se jim ne vrnejo otroci.
Moda
'Pomlad so bliža
Modni čarovniki so še vsi zaviti v tajnostno meglo in samo slutnja nain lahko pričara približno sliko tistega, kar nam pripravljajo za bližnjo pomlad.
Pravijo, da dobimo vzorčasto volneno blago za kostime in obleke, cvetlični vzorci — toda čisto drobni, in da bomo nosile velike klobuke — poleg malih, seveda — ki bodo imeli spodnji del krajcev iz enakega blaga, kakor bo obleka. Poleg tega najrazličnejši škotski vzorci. Pravijo nadalje, da nam bodo prinesli soln-čni dnevi svetlejše barve in da bomo morale vzeti slovo od črne in temnih barv. Vse barve v vseh nežnih nijansah pridejo do veljave. Tega bodo gotovo vse vesele; kajti, čeravno je črna barva vedno lepa, otmena in elegantna, čeravno napravi postavo vitko, toda v soln-čnem sijaju jasnih pomladanskih in poletnih dni učinkuje vendarle turobno. Kakor črne pege — pa mi hočemo pozabiti nanje, ko zasije prvo pomladansko solnce.
Kaj se bo torej nosilo? Kakšne fasone? Kostimi, jopice, plašči, kakšne obleke? To je še vse zavito v meglo. Eno je gotovo, da se smernice nove mode glase: »gracija, ženskost, ljubkost« in da se hoče moda izogniti vsemu strogemu, prisilno buršikoznemu. Časi, ko smo se oblekle s koščekom blaga, belim ovratničkom in si potisnile kakoršenkoli klobuček na glavo, bodo menda kamlu za nami. »Linija« se sicer še ni dosti spremenila, dovoljena je le »polna vitkost«; šele krilo lahko zavzame širše dimenzije, gorenje telo in boki morajo ostati vitki In gibčni. Najrazličnejši okraski bodo zopet
Originalno ukrojena obleka iz rdečega volnenega ali svilenega krepa.
Obleka iz sivega marobanskega krepa je primerna tudi za močnejše dame.
stopili v veljavo, našivki, trakovi, reverji itd , saj te malenkosti tako lepo zakrijejo vse, kar se ne sme videti. Kar je preveč ali kar je premalo, se da tako lepo skriti s temi modnimi igračkami.
Zdi se, da je zvonasti obliki krila — odzvonilo; medtem ko je na poletnih oblekah zelo dosti volan. Te so posebno praktične, ker se da taka obleka lepo zdaljšati in razširiti in nam čestokrat pomagajo skriti letnico obleke, da jo lahko še ponosimo. Kratek život s pasom se bo še držal, priporoča se pa skrajna opreznost. Kajti — žalibog je še mnogo bikih žensk, ki same sebe ne vidijo in so vedno mnenja, da morejo nositi vse, kar je moderno. Pri tem nič ne vidijo, kako si same škodujejo s tem slepim posnemanjem. Tista, ki ima premočna prsa, ne sme nositi pasu, čeravno je modern; in tista, katera ima kratek život, zaokrožene boke, naj teh nedostatkov ne povdarja še bolj s pasom. Ravnotako zapeljive bodo gotove jopice pri pomladnih kostimih, ki naj jih pa nosijo le vitke postave. K sreči bo moda nudila toliko izbiro, da si bo lahka vsaka izbrala, kar se ji bo prilegalo in bo še vedno moderna.
Sfospodlnisivo
Kaj največ zanima našo gospodinjo v Ameriki?
Nakupovanje: hladne, zračne prodajalne so tako urejene, da imajo v enem samem prostoru vse, kar potrebuje gospodinja za'kuhinjo: zelenjavo, mlečne izdelke, konserve, ko-lonijalno blago in meso in to pri skupnem osobju 3—5 mož. Vzamemo si snažen koš, katerih je cel kup takoj ob vhodu — ter si same zberemo vse, kar potrebujemo. Izberemo si med zelenjavo najboljše, krompir je že stehtan v papirnatih vrečicah in na vsaki stvari stoji cena, tako da je postrežba nepotrebna. Iz ledenic vzamemo maslo, sir, konserve, vse po lastni izbiri in vse spravimo v košaro. Samo pri svežem mesu nam postrežejo. Zmakniti ne more nikdo ničesar, ker ob edinem izhodu stoji blagajna, mimo katere mora iti vsakdo. Tukaj se koš izprazni in medtem ko kontrolna blagajna knjiži vsako postavko in sešteva, zloži blagajnik vse v veliko papirnato vrečo ter zavihti z elegantno kretnjo presno košaro na kup k vratom, za poznejše kupce. Vse gre urno od rok brez vsake gneče in nepotrebnega prerekanja.
Obed! Amerikanslta kuhinja je komodna. Samo trikrat na dan se kuha: prvi zajutrek zgodaj zjutraj, drugi zajutrek med 12. in 2. uro in glavni obed ob 6. uri. Medtem se nič ne zahteva, ker je vse tako tečno, da zadostuje. Za prvi zajutrek se dobi: cvrto jajce na pečenih rezinah slanine, na željo klobase, neke vrste jajčne kapljice, ki so kakor pečena mravljična jajčka, z maslom in smetano, sir in končno kava s potico. To gotovo zaleže do poldne. Drugi zajutrek je v vročih dneh sestavljen iz poljubnih salat, mnogo surovega sočivja kakor črna redkev v majonezi, paradižniki itd., jajca na vse načine pripravljena, ržen kruh z maslom, sirom, kračo ali klobaso. V hladnih dneh je še topla jed, kaka pečenka na hitro. Pije se le ledena voda.
Glavni obed. Tu se dobi vse, kar nudi letni čas. Kot pijača: ledena voda! Po možnosti v elegantnih vinskih kozarcih. Včasih se dobi tudi pivo, zelo lahko, 1 odstotek alkohola in nekaj sličnega kot naše črno pivo. Amerikanec si ne nabaše želodca z eno samo jedjo; on jemlje le iz vsake sklede malo, čim več vrst jedi, tem bolje; in ko je njegov krožnik že ves pisan od raznih jedi in ima okoli sebe že vse polno krožnikov in skodelic, še vedno išče po mizi okrog z očmi, dali ni bil morda za kaj prikrajšan.
Higijena v gospodinjstvu
»Mleko kipi!« Vse je pokoncu in tista, ki je prva pri ognjišču, sname lonec od ognja in — piha v mleko tz polnih lic! Tudi ko zlivajo mleko iz lonca, imajo ženske navado, da pihajo smetano nazaj, da se ne zlije z mlekom, v skodelico.. Tako pihanje je skrajno škodljivo. S pihanjem spustimo iz ust tudi slino v nevidnih kapljicah, ki se razprše po mleku in kdo nam jamči, da ni v teh slinah kal bolezni? Če skipi mleko, vzamemo kovinasto zajemalko ali žlico, pomešamo malo med peno, ki se hitro ohladi in opravimo ravno tako, ali pa še bolje nego bi pihale. Posebno prehlajena oseba ne sme nikdar pihati v jed. — Ko lupimo krompir, je ravno isto. Peče nasipa pihamo na prste in v krompir. To je grda in škodljiva navada, katere se moramo odvaditi, da ne škodimo svoji družini.
Čestokrat stepajo gospodinje svoje tapecirano pohištvo in blazine kar v sobi in vdihavajo ves tisti prah. Vedo, da je vdihavanje prahu škodljivo, saj je že neprijetno čutiti ves tisti prah v ustih in grlu, pa si ne znajo pomagati. Pri takem delu si bo vsaka pametna gospodinja zavezala usta z mokro cunjo in tudi pohištvo in blazine bo pokrila z mokro, dobro ožeto cunjo in bo stepala po cunji, da se ne dviga prah. Takoj po takem delu je treba odpreti vsa okna na stežaj, da nastane prepih in se zrak dobro izčisti.
Zjutraj vidimo na oknih cele kupe pernic. Gospodinja jih naloži na okno, pa misli, da je vse dobro prezračila. Pa ni tako. Prezračil se je samo gorenji del; vse drugo je ravno tako, kakor da bi ležalo na postelji. Dobro prezračena postelj je pa prvi pogoj za dobro spanje. Pernice in drugo pokrivalo moramo raztegniti po stolih in prezračiti na prepihu; medtem jih moramo pretresti in obrniti. Napačno je mnenje mnogh gospodinj, da se v mrzlih dneh sobe ne smejo zračiti, ker se izgubi toplota ali se soba težje segreje. Ponekod imajo zato po cele dneve zaprta okna; soba je topla, toda zatohla. Le dobro prezračen prostor se hitro segreje. Prostor, kjer je gost, težak zrak, se težko segreje; v njem se hitro utrudimo in skrajno nezdravo je spati v takem prostoru. Če je v sobi slab duh, je dobro, ako jo od časa do časa malo požveplamo.
Higijena v gospodinjstvu nima nikakega posla s pretiranim strahom pred bakcili, marveč je le obzir, ki smo ga dolžni sebi in drugim. Snaga je pa pot do zdravja!
CONTINENTAL
pisalni stroji.
K
A
Samoprodaja: IVANIEOAT
specijallst za pisarniške strel«
Ljubljana	  Naribor
Prešerna ulica 44 Telefon Int. 263«
66;’.
Vetrinjska ulica 30 Telefon Int. 2434
ftcuzpled! po ženslzezn svclii
Danilo Gorinšek:
Zimska pesem
Ej, veselo čez ravni zdaj sani cingljajo in konjički vriskajo, ko da šli bi v stajo.
Kdor pri drsanju zleti — ni se treba bati, to še ni najhujša reč — treba je le vstati!
Vriska vse, le snežni mož sred polja« ne zine; on molči, ker ve: kot on, zima sltoro miine...
Drago B.:
Slepi mešeiar
Pred mnogimi leti je živel nekje mešeter, ki #9 Je imenovali Miha. Bil pa je že tako stair, da je popolno m a oslepel in je moral opustiti svoj priljubljeni posel. S prihranjenimi novci je živel z ženo v svoji hišici srečno in zadovoljno.
Nekega dne pa je izvedel, da bo v bližnjem trgu sejem. V srcu se mu je vzbudilo hrepenenje, da bi šel še enitorat na sejem in tam nekoliko pomešetaril. Zeljo je razodel ženi, i,n ker ta ni ugovarjala, se je Miha drugega dne tipa-jo8 s palico pred seboj napotil v trg na sejem. S seboj je vzel tudi nekaj denarija, da hi kupil lepo kravo, s katero je hotel presenetiti ženo.
Ko so ga ugledati na sejmu njegovi nekdanji tovariSi, so brž sklenili, da se bodo ž njim pošalili. Pomudili so mu lepo rejeno kravo za 2000 dinarjev. Miha jo je z veščo roko otipal, in iko se je prepričal, da je vredna zahtevanega denarja, jo je kupil. Budotmišneži pa 80 odvezali kravo s konopoa, na njeno mesto pa
privezali starega kozla. Miha pa se je zado-'voljeo, ker je tako dobro kupil, vrnil s kozlom ®* vrvi domov. Doma je poklicat žetio:
>Glej, kako krasno kravo sem ti pripeljal!« žena se nvu je seveda smejala in mu svetovala, naj »kravo« bolje otiplje. Miha je pričel otipavati kozla in kmalu spoznal, da so ga prevalili. Sklenil pa je, da se bo maščeval ob prvi priliki.
Ko je bil po nekaj mesecih v trgu drugi sojeni, se je Miha zopet »apobil tja. Na glavo ei je poveznil star, oguljen klobuk, katerega je podedoval še po prednikih. V trgu je najprej stopil do treh krčmarjev. Vsakemu je dal nekaj denarja im mu rekel: »Za ta denar bom Mlcaj pil in jedel s tovariši. Ko bo treba plakati, 'bom trikrat obrnil na glavi klobuk in vprašal: Gosipod krčmar, koliko sem dolžan?
V; ml pa nato odgovorite: Je že plačano!«
Potem je šel na sejem in zbral vse nekdanje tovariše ter jih povabil v gostilno. Tu so pili in jedli. Ko je bilo treba plačati, je Miha trikrat zasukal klobuk na glavi in viprašal: »Gospod krčmar, koliko sem dolžan?«
»Je že plačano,« se je glasil odgovor.
Vsi so se čudili, Miha pa je vse povabil še v drugo gostilno. Tu je biila stvair ista, pa tudi pri tretjem krčmarju je Miha zasukal namesto plačila samo klobuk. Njegovi tovariši so kar strmeli od začudenja. Začeli so Mihi prigovarjati, naj jim klobuk proda. Miha se je spočetka navidezno branil, ko pa so mu ponudili zanj 5COO dinarjev, jim ga je s težkim vzdihom prodal. Sam pa je odšel domov, kjer sta se z ženo smejala posrečenemu maščevanju.
Tovariši pa so se zbrali, poklicali še žene im otroke ter v gostilni pili im jedli do jutra. Ko je napočil čas odhoda, si je nekdo posadil na glavo klobuk, ga trikrat zavrtel in vprašal: »Gospod krčmar, koliko sem dolžan«?
Seveda so se vsi začudili, ko jim krčmar ni d".1 pričakovanega odgovora, temveč prav masten račun, katerega so lužnega srca morali plačati.
Pesmi o Lralševiču Marku
Prevaja Radivoj Rehar.
Kraljevič Marko v azaški ječi.
(Dalje.) ►
Bog nebeški, prav na vsem Ti hvala! Kakšen bil naš kraljevič je Marko, kakšen danes v ječi je strahovali, v ječi tamkaj v Azaku prekletem! Nenavadna, strašna je ta ječa: v njej je mrzla voda do kolena, v njej kosti so bele do ramena* v njej so kače, grdi škorpijoni.
Rade kače bi oči izpile, škorpijoni lica nagrdili; odtgnijo tam noge do kolena, a junaške roke do ramena.
Vpije jezen po temnici Marko, vpije jezen, do neba se čuje, da opazil bi od znancev koga; a nikogar, prav nikogar tam ni.
Kar opazi deklico prelepo, milo hčerko azažkega kralja, njo poklioe, to-le jo poprosi:
»Sestra v Bogu, deklica kraljeva, stopa bliže k mojemu omrežju!«
Res usliši deklica to prošnjo, sprejme, dobra, novo pobratim&tvo. pride bliže k Markovemu oknu.
Tiho Marko, deklico poprosi:
»Sestra v Bogu, deklica kraljeva, pojdi v dvorec k svojemu očetu, pa izroči moje mu pozdrave.
V	dan pri višnjem mu prisegam Bogu: naj spusti mo iz te ječe strašne na poštenje in besedo moško ter na jamstvo Njega nad oblaki, da se vrnem v svoje mesto rodno in prinesem za odkup denarja, dvajset polnih vreč zlatnikov svetlih.
Ako pa ne more mi verjeti, naj spusti me vsaj iz ječe klete vklenjenega na nogah im rokah, da napišem drobno pismo belo majki svoji v d a le ki moj Pri’ep, da mi ona odkupnino pošlje, keir vzdržati v je3i več ue uk.tern!<
Ko doume dekle pr -šnjo vdano,
brž odide v kraljeve sobane in ko pride pred očeta kralja, vpraša silni jo vladar azaški:
>Dobro došla, mila hčerka moja, kaj bi rada, da si k meni prišla? Potrebuješ svile in brokata, ali platna in nakitov zlatih, ali mar dragega škrlata, tkanega in pletenega hkraUi?< Odgovarja lepa mu devojlta:
»0 moj oče, silni kralj azaški, vsega dosti v tvojih je sobanah in ničesar več ne potrebujem, le izročam vdane ti pozdrave sužnja v ječi, kraljeviča Marka*
Daj, izpusti ga iz ječe strašne na poštenje in besedo moško ter na jamstvo Njega nad oblaki, da odide v svoje mesto rodno in prinese za odkup denarja, dvajset polnih vreč zlatnikov svetlih. Ako pa ne moreš mu verjeti, spusti, oče, ga vsaj iz temnice vklenjenega na nogah in rokah, da napiše drobno pismo belo majki stari v daleki svoj Prilep, da mu ona odkupnino pošlje!«
Ko to sliši kruti kralj azaški, hčerki svoji te besede reče:
»Potepinka, ne pa hčerka moja!
Z Markom si se ti sprijateljila?
A prisegam pri velikem Bogu, da iz ječe ne spustim ti Marka.
V	njej devet ga let bom pustil dolgih, dokler kače ne spijo oči mu, škorpijoni lic ne n a grdi jo, da zgnijd mu noge do kolena, a junaške roke do ramena.
Ko dopolni ta se kazen kruta, bom izpustil ga še le iz ječe, vrgel bom ga revnega na cesto, da bo prosil, kruha ne izprosil; ali pa mu rajši dam odsekat ruso glavo, da mi ne pobegne.«
Ko devojka te besede čuje, brž se vrne k Markovemu oknu in pove mu, kar ji kralj je rekel.
Ko doume kraljevič jo Marko, krikne besen do neba visoko, pa devojki te besede reče:
(Se bo nadaljevalo.)
Radislav Rudan:
Antilopa in dobri duh Mbaratta
(Afriška legenda.)
Zgodilo se je nekoč, da je dobri zamorski duh Mubarala on, ki daje lilijam cveteti in dateljem zoreti, zašel v past hudobnega duha Šetana. V pasti si je hudo ranil noge in ko se je iz nje po vseh štirih izvlekel, ni mogel hoditi. Žalosten je tedaj sedel pod palmo in je klical vse živali, ki so mimo prišle: »Pomagajte mi! Nesite me domov!«
Močni slon se je nasmehnil in je šel mimo, grivati lev je le nekaj malega zagodrnjal med grivo, poskočna žirafa se pa še vzrla ni na ranjenega dobrega duha Muba-rato. Samo antilopa, najbolj neumna in najmanj spoštovana antilopa, se ga je usmilila.
»Pridi, dobri Mubarala,« je dejala, »in sedi mi na hrbet! Ponesla te bom domov
v voltino Goburu.«Stopilajebliže in Mubarata je sedel nanjo ter odjezdil po pobočju gore v svoje domovanje. Srečno je prispel domov, a preden se je antilopa poslovila, ji je dejal:
»Dobra moja pomočnica, kaj naj ti dani za storjeno mi uslugo«?
Antilopa je malo pomislila ia rekla: »Stori, duh Mubarata, da moji rogovi ne bodo več zaviti, ker me ovikajo pri hoji po gozdu in da moje noge ne bodo več težke im nerodne, ketr so mi pri teku v napoto!« Takrat je namreč imela antilopa še kakor
oven zavite rogove in okorne noge. In Mubarata je storil, kakor ga je prosila. Odvil ji je rogove, a tako, da se še dandanes pozna, da so bili nekoč zaviti in usločil ji je noge, da so postale lahke in poskočne.
Tako je dobri duh Mubarata poplačal
Tako je dobri duh Mbarata poplačal usmi-usmiljeni antilopi uslugo in vse živali so ji bile nevoščljive...
Vsem čirfatfelfem in prijateljem »Mladega Jugoslovana«
Na neštete želje, pismene in ustmene, ki ste nam jih izrekli, dragi mladi prijatelji, smo se odločili za objavljanje silno zanimive zgodbe »POTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI«. Ta zgodba, ki ne bo izhajala samo ob nedeljah, ampak sploh vsak dan več mesecev, se že piše in riše in bo presegla vse naše pričakovanje. Dva mlada prijatelja, Dušan in Danica, bosta sama poletela z raketo na zvezdo večernico, planet Venero, in kar bosta vse tam videla in doživela, jo prečudovita pravljica. Zgodba bo prvič objavljena v nedeljo, dne 1. marca. Opozorite na to tudi svoje stariše in vse znance in prijatelje in priporočite jim naš
,19t!	UREDNIŠTVO
»MLADEGA JUGOSLOVANA«.
Uganita
Z drevesa na drevo, poskočno in urno, da sam nde veš kako, hitim čez šumo vso.
*
Rešitev prejšnje uganke: voda. Pravilnih rešitev smo takrat prejeli samo 15. Nagrado je žreb določil: Gabriji Bregarjevi, učenki I. r. v Trbovljah II. Rešitve današnje uganke naj se pošljejo uredništvu »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24 do srede, dne 25. t. m. opoldne.
a. P.:
Vuli
(Povest o navadnem psu brez pasme.)
(Dalje.)
Mnogotera* so ga pri pregnali, toda vsikdar jim je ušel v Zlodjevo luknjo. Tam v tisti votlini je bil varen, kajti po njej so vodile razpoke na vse liMgoče strani. Ljudje so jeli misliti, da je kaj več nego le slučaj, da je vsakokrat ušel v tisto vražjo luknjo, in ko je potem znorel eden izmed psov, ki je skoro ujel tistega vražjega lisjaka, ni bilo v<>č dvoma, da je skrivnostmi lisjak bil vražjega pokolenja.
Nadaljeval je svoj roparski poklic, vršil nesramno dirzne napade in potem je vsakikrat le m las manjkalo, da ga niso ujeli. Slednjič je pričel, kakor mnogo lisic, moriti radii gole naslade do ubijam ja. Tako se je zgodilo, da je P^gbjr zgubil deset ovac v eni sami noči. Caroll jih je naslednjo noč sedem. Kasneje je popolnoma opustošil račji ribnik v župnišču, in ni ga bilo skoraj dneva, da ne bi kdo poročal o moritvi perutnine, jagnjet ali ovac im slednjič oeilo telet.
, Raeunnljivo je, da so ves ta pokolj prisodili lisjaku iz Zlodjeve luknje. Znano je bilo le toliko, da je bil lisjak zelo velik, odnosno tak. da je puščal široke sledove. Toda nihče ga ni prav za prav videli, niti lovci ne. Ko je bila gonja, so opazili, da Grom in Strela, najboljša P« vse okolice, nista bolela zasledovati sledi, niti nista lajala.
Tetko so se domenili kmetje i® MonsaMalea,
da se bodo zbrali pod vodstvom Joa, čim zapade prvi sneg, in da pretolčejo vso krajino in da se rečijo po lovskih ali nelovskih predpisih tistega »nedolžnega« lisjačka. Toda sneg ni hotel pasti in rdečedlaikasti gospod se je veselil svojegia življenja. V zli c vsej svoji nesramni drznosti pa ni delal brez preudarka. Nikdar ni
prišel dve zaporedni noči k isti kmetiji. Nikoli ui žri tani, kjer. je moril, in nobenfcrait ni pust za seboj sledi, ki bi ga mogla izdati, Običajno je zaključil svoje nočne pohode ob kaki trati ali javni deželni cesti.
Samo n-nkrat sem ga videl. Neke noči sem kor k'' v slini nevihti od Bakevvella proti Monsaldaleu. Ko sem zavil okoli ogla neke ovčje staje, je nenadoma močno zabliskalo. Ob
tem svitu se je pokazala mojim očem slika, ki me je prestrašila. Ob cesti, kakih 15 metrov pred menoj, je sedel velikanski lisjak in z zlobnim pogledom strmel vame ter si zelo zgovorno oblizoval gobec. To je bilo vse, kar sem videl, In gotovo bi bil pozabil na to, ali pa bi vse skupaj smatral za prevaro, da niso nažli v tisti staji naslednje jutro 23 jagnjet in ovc, dokaze o zločinu dobro poznanega morilca.
Samo enega posestnika ovc je pustil lisjak na miru. Namreč Uorleya. Bilo je to tembolj čudno, ker je ta bival v središču plenjene krajine in samo eno miljo stran od Zlodjeve luknje. Zvesti Vuti je dokazal, da je več vreden, nego vsi psi v soseski. Noč za nočjo je zgnal svoje ovce v stajo in nikoli ni nobena zmanjkala. Bedni lisjak je mogel kolovratiti okrog Dorleye-ve domačije kolikor je hotel, a Vuli, zviti, hrabri, vedno budni Vuli, je hil za lisjaka nepremagljiv nasprotnik in ne samo, da je ohranil gospodarjevo čredo, tudi sam je vselej odnesel zdravo kožo. Vsakdo mu je izkazoval pravcato spoštovanje in postal bi bil golovo ljubljenec vseh, da se ni njegovo razpoloženje iz dneva v dan slabšalo. Kazalo je, da ljubi gospodarja Dorlejra in njegovo najstarejšo hčerko Huldo, ki je bila lepa in bistroumna deklica. Ona je tud; vodila gospodinjstvo in kot gospodinja se ie za Vuilija 5e posebno brigala. Vse druge člane !>or!eyeve obiteliji je Vuli ravnodušno trpel, dnčim ie kazal, da črti vse ostalo rta svetu, človeka kakor psa.
\ipgovo zagrenjeno razpoloženje se ie prav dobro pokazalo, ko sem ga zadnjikrat srečal.
Šel sem po stezi čez pašnik, ki se je razprostiral za l>oiieyevo hišo. Vuli je ležal na pragu. Ko sem prišel bližje, se je dvignil in kakor da me sploh ni opazil, je korakat proti stezi in se postavil čez njo kakih deset metrov pred menoj. Tam je nemo stal in premišljeno gledal čez širni pašnik. Da se mu ni dlaika nalahko ježila, bi človek mislil, da je okanieuet. Tudi se ni ganil, ko sem dospel do njega. No, ker se nisem hotel z njim prepirati, sem se mu v loku ognil in šel dalje. Vuli pa je takoj zapustil svoje mesto in me je venomer lepo tiho prehitel in se zopet postavil šest metrov pred menoj počez čez pot. Ko sem prišel zopet do njega, sem se mu umaknil tik mimo nosa. Trenutno, toda brez vsakega glasu, me je zagrabil za levo peto, nakar sem ga z drugo nogo hotel brcniti, pa mi je ušel. Ker sem bil brez palice, sem zalučal za njim kamen, ki ga je zadel v stegno, vsled česair se je prevrnil v jarek. Tedaj šele je nekako divije zarenčal, se pobral in zopet nemo odšel naprej.
Naj je bil Vuli še tako nejevoljen in svetu sovražen, napram Dorleyevim ovcam je bil vedno krotek. Veliko pripovedk je pričalo o njegovem reševanju ovc. Marsikatero ubogo jagnje, ld je padlo v kak ribnik ali jamo, bi žalostno poginilo, da ga ni pravočasno rešil brihtni Vulii, in marsikatero daleč zabredlo ovco je »pravil na pravo pot dočitn je njegovo ostro oko opazilo slehernega orla, ki jp zaokrožil nad b»r,'vn; in nirgov besni pogum je pregnal vsakega.
 (Se bo nadaljevalo.)
PBfiHOMEK
fvOMAG
VOMAG
Skop lord
Škoti so znani kot silno varčni in celo skopi ljudje in na račun njihove varčnosti kroži med Angleži veliko število zbadljivih smešnic (kakor pri nas o Ribničanih). Niso pa samo dobro izmišljene smešnice, ki si jih Angleži pripovedujejo o Škotih, ampak tudi v resnici se zgodi marsikaj, kar vzbuja smeh in škodoželjnost na škotski račun.
Tako je nedavno prišel iz zelene Škotske v London neki lord, da opravi tam neke važne posle, obenem pa je hotel pri tej priložnosti obiskati nekega zelo vplivnega politika. Politik je bil imeniten mož in gospod v pravem pomenu besede skozi in skozi, imel pa je vedno jako malo časa. Z lordom pa le ni hotel biti neprijazen in da si prihrani nekaj časa, je lorda povabil na večerjo v neko imenitno londonsko restavracijo, kjer so imeli pred večerjo važen sestanek. Lord je prišel v restavracijo nekaj pozneje, ko se je večerja že pričela; politik namreč ni mogel vedeti točno, kdaj bo sestanka konec, in zato so začeli takoj po sestanku večerjati.
Politik je novodošlega škotskega lorda takoj vljudno povabil k svoji mizi. Ko pa je natakar začel gostom natakati težko, a izborno črno »porter«-pivo v kamenite vrčke, je lord takoj izjavil, da ne pije nič drugega kakor vodo. Seveda so njegovi želji takoj ustregli. Nato so prinesli na mizo juho, izvrstno kurjo juho z gobicami-šampinjoni, in zopet je Škot rekel, da ne more jesti juhe, ker je bolan na želodcu, pač pa si je naročil cvrtje iz treh jajc, kar ni bilo ravno poseben dokaz bolnega želodca. Nato so prinesli na mizo odlično pripravljenega renskega sulca in ga ponudili tudi lordu. Ta je zopet odklonil in odklonil je tudi krasen košček pečene govedine. Tu se pa neka gospa ni mogla dalje vzdržati, da ne bi bila rekla: »To mora biti pa res žalostno, da človek, ki je povabljen na tako sijajno večerjo, ne sme jesti drugega kakor jajčka.« Škotski lord je debelo pogledal: »Kaj, banket? In povabljen?« — »Mi smo vendar vsi gostje gospoda X.,« je odgovorila gospa. Lord je kar obupaval, ker se je odrekel tako imenitni večerji, in še ta je bila brezplačna. »Zakaj mi pa niste povedali tega takoj« — se je osorno obregnil ob gospo. In glej — njegov želodec se je začel vidno boljšati. Krasno kurjo juhico in renskega sulca je bil sicer že zamudil, krepko pa se je lotil slastne, lepo zapečene govedine in divnih prikuh, s katerimi je bila obložena. In tako je gospod lord krepko vzdržal do konca obeda, brez ozira na svoj bolni želodec.
Danes pa se ves London smeje skopemu lordu, ki je pri imenitni večerji hotel biti zadovoljen le s tremi jajci, ker se je bal v svoji skoposti, da bo treba večerjo plačati.
Draga »prijateljica«
Amerikanex Rikard Wall je lastnik ogromnih nasadov kave v Južni Ameriki. Pred dvemi leti pa je prišel v Pariz, kjer se je seznanil z mlado svojo rojakinjo gospodično Terbeck-ovo, ki je nastopala v nekem pariškem gledališču. Bogati Wall, ki se je v dekle naglo zagledal, je dekle pregovoril, naj pusti gledališče in naj se preseli k njemu v elegantno njegovo stanovanje v okolici Pariza. Dekle ga je res poslušalo in tako sta živela skupaj do 2. februarja letošnjega leta.
Tega dne je namreč Wall prejel pismo od nekega svojega poslovnega prijatelja, naj ga obišče. Wall je moral celo prenočiti v mestu. Ko pa se je naslednjega dne vrnil domov, ga je čakalo veliko iznenadenje: njegova lepa »prijateljica« je odšla in vzela s seboj vso prtljago. Med kovčegi pa je bil tudi kovčeg gospoda Walla, kjer je imel spravljenih poldrag niiljon frankov.
Zaverovani Wall baje še danes išče zastonj svoje miljone ...
Slep
arija z zavarovanim vinom
Londonski trgovec z nepremičninami Win-fred Daldem je kupil nedavno v Parizu cel hotel z vsem inventarjem vred. Med drugim si je pridobil na ta način tudi steklenico slovečega vina iz samostana H. Foy-la-Grande. To vino je bilo letnika 1811., cenjena pa je bila steklenica tega vina na 8000 frankov. To dragoceno vino je prepeljal trgovec v London v svojo klet, obenem pa je zavaroval dragoceno steklenico na 500 funtov šterlingov (1 funt — 275 Din).
Kmalu nato pa je gospod Dalden dobil novega služabnika Tomaža. Tomaž je bil čisto dober dečko, imel pa je slabo lastnost, da je rad pil vino; čim boljše je vino bilo. toliko rajše. Te njegove lastnosti pa gospod Dalden ni poznal, sicer mu za časa kratke svoje odsotnosti ne bi bil poveril skrbi za klet.
Tomaž je klet izvrstno nadzoroval. Ko se je namreč gospod vrnil in šel pogledat v klet, je videl, da mu manjka ravno 12 steklenic, med njimi tudi tista z dragocenim samostanskim vinom.
Na tožbo gospoda Daldena je moral Tomaž pred sodišče, ki pa mu je odmerilo samo 10 dni zapora, češ da ni mogel vedeti, da je tisto vino tako drago. Zavarovalnica pa je morala plačati g. Daldenu zavarovalnino 500 funtov.
Pred kratkim pa je prejela londonska policija od sluge Tomaža pismo z Dunaja, kjer obtožuje Tomaž svojega bivšega gospoda prav premetene sleparije. Tomaž namreč pravi, da gospod Dalden sploh nikdar ni imel v svoji kleti nobenega vina, ampak samo z vodo napolnjene stare steklenice. Vsa zadeva z dragocenim samostanskim vinom pa je bila med obema dogovorjena, samo da dobita zavarovalnino. Od zavarovalnine pa je Tomažu gospod Daldon izplačal le 100 funtov in ker se trdovratno brani izplačati mu še drugih sto, zato je Tomaž prisiljen policiji povedati vse po pravici.
Sedaj je gospod Dalden zaradi sleparije, dobil je pa nekaj več kakor 10 dni.
Drago steklo
V Kaliforniji in v Nevadi so našli tam, kjer so nekdaj ljudje kopali zlato, razne steklenice in vrče, ki so jih tam pustili kopači, ko so nehali kopati in so se preselili drugam. Steklenice in vrči so ležali na prostem že nad 50 let. Vso to dolgo dobo pa je steklenice obsevalo solnce, ali pa so prišle v dotiko z raznimi rudami — skratka, steklo je dobilo prekrasno škrlatasto-rdečo ali pa vijoličasto barvo. Prej gladko površino stekla pa je veter čisto malo izjedel, da je steklo kakor poslikano. Te steklenice sedaj povsod iščejo in jih tudi prav drago plačujejo.
do
Od nočnega čuvaja lorda
Nedavno je umni v Londonu bogati lord Lang-foird. Njegovo ogromno premoženje in lordski naslov bo podedoval njegov nečak C. W. Row-Jey, ki nastopa sedaj v mestu Melbourne-u v Ameriki kot pevec.
Novi lord pa ni bil vedno pevec, ampak je živel zadnjih 20 let v vseh mogočih poklicih. Služil je že koit natakar, prodajal je sadje im nekaj časa si je služil tonih tudi kot nočni čuvaj pri neki banki v mestu 8iduey (v Avstraliji).
Anglijo je zapustil, ko je bil star 22 let. Preselil se je v Avstralijo, kjer je upail zaslužiti mekaj kot trgovec z živino. Ko je pa izbruhnila svetovna vojna je moiral k vojakom in v angleški armadi se je bojeval na polotoku Galipoli. V bojih je imel izredno srečo, da ni bil nikoli ranjen. Zadnje leto vojne je bil v Egiptu. Tam ga je liotel zabosti z bodalom neki domačin, bodalo pa je spodletelo ob medaljonu iz slonove kosti, ki ga je dobil Rovdej nekaj ur pred napadom od nekega dekleta.
Po vojni ga je zaneslo v Porenje, kjer je bil uvrščen v angleško zasedbeno armado. Tam so videli, da je mož dober pevec. Iz Porenja pa je odšel v Kanado, od tam pa se je vrnil zopet v Avstralijo, kjer se je preživljal na najbolj
različne načine.
Danes pa je bogat lord, ki mu gotovo ne bo treba več varovati ponoči tujih zakladov v bankah. —
Premakljiv svetilnik
V Zedinjenih državah se pripravljajo na velike spomladanske nočne vojaške vaje. Na vajah bo sodelovalo nad 600 vojaških letal. Ž ozirom na ogromno množico gledalcev, toi _ jih bo ta vaja gotovo privabila na mesto vaj, so izdelali posebno močne premakljive svetilnike, ki bodo razsvetljevali vso okolico z močjo 30 milijonov sveč.
Z razstave avtomobilov v Berlinu
Slika nam kaže razstavljene tovorne avtomobile. Razstavo so letos otvortii brez vsakih
svečanosti.
Trgovina s krvjo
Znana stvar je, da je v Ameriki dandanes vse »standardizirano« in »tipizirano«. Jabolka morajo imeti določeno velikost, določeno barvo in določeno težo; ravno tako pomaranče, jajca in sploh vsak predmet, s katerim ljudje trgujejo. Posledica te splošne standardizacije je, da hočejo »standardizirati in tipizirati« tudi človeško kri, ki jo rabijo po bolnicah za prelivanje od človeka do človeka. Zdravstveni urad v Ne\v-yorku je namreč nedavno razposlal posebno okrožnico na vsa velika mesta v Zedinjenih državah, naj se tudi ona pridružijo tozadevnim predpisom, ki že dolgo veljajo za Newyork.
Okrožnica pravi, da prelijejo v vsakem večjem mestu v Ameriki na leto po 400 do 1000 bolnikom kri zdravih ljudi v žile bolnikov. Vsled tega je povpraševanje po krvi silno veliko in ljudje, ki prodajajo svojo kri — navadno so to zelo zdravi in močni ljudje — žive lahko prav udobno samo od svoje krvi. Kdor redno prodaja svojo kri, lahko računa na prav lep in stalen dohodek. če proda svojo kri le 40 krat na leto, živi ob tem lahko zelo udobno.
Kakor povsod, tako so se pa tudi pri tem poslu pojavili amaterji. Častihlepni in bolj pustolovsko nagnjeni ljudje ponujajo potom časopisnih oglasov pol litra svoje krvi za 25—50 dolarjev. Ti ljudje mislijo menda, da so ali da bodo s svojo požrtvovalnostjo res komu rešili življenje. V resnici je pa stvar drugačna; kajti v 80 odstotkih raznih slučajev bi bolniki ozdraveli tudi brez njihove krvi.
Človek bi mislil, da »liferanti krvi« po oddaji krvi zelo trpe. Tudi to ni res, kajti oddano kri nadomesti organizem že v dobrih 10 do 14 dneh. Po oddaji krvi je človek slaboten kvečjemu 2 dni, potem pa se zopet popravi in oddaja krvi ne zapusti za seboj drugega sledu kakor nedolžno brazgotino na roki »dobavitelja krvi«.
Ni pa vsaka kri dobra za vsakogar. Če se kri »dobavitelja« ne ujema z bolnikovo krvjo, lahko postane stvar nevarna. Kri so razdelili na 4 skupine, da določijo, katera kri se ujema z drugo in katera ne. Po tem imajo v Newyorku označene in razdeljene tudi »dobavitelje krvi«.
Iz teh razlogov priporoča zdravstveni urad v Newyorku natančno uradno preiskavo krvi vseh »dobaviteljev«.
Letalo pristalo na strehi
Neki angleški letalec je moral nedavno pristali na strehi neke hiše v Ilamipsteadu. Letalo se je razbilo, pitat in opazovalec pa sita se rešila
'Vi
Rodbinska sreča
samo smučanje.
Nagrada za lepoio — nagrada za neumnost
V nekem kraju na francoski rivijeri blizu Nizze so sklenili prirediti danes že skoraj nemoderno lepotno tekmo in izvoliti »kraljico lepote na rivijeri«. Da bi bila prireditev čim živahnejša, je povabil občinski odbor tudi vse sosedne občine na sodelovanje. Župan občine Are pa se je temu vabilu odzval na svoj poseben jako pameten — način. Dal je namreč objaviti lepak, kjer sloji zapisano:
»Brez ozira na kakšen morebitni očitek, da sem surov in nevljuden, prosim vse žene in dekleta naše občine, naj se nikar ne udeleže prireditve, ki ni samo smešna, ampak tudi nespodobna. Že navadna pamet mora vsakogar odvračati od takih prireditev. Ženska, ki se baha z naslovom »kraljica lepote«, se baha samo z naslovom »kraljica neumnosti«.
Za kratek čas
Prva: »Gospa Mina je pa res prav lepa ženska k
Druge: »Ker je — jaz je tudi ne morem trpeli.«
*
»Ah, to poljubovanje! Vse mogoče se lahko dobi od tega!«
»Tako je — Mina je dobila kožuh, Tončka dva para rokavic, Lina pa celo prstan z briljantom!«
*
»Jaz bi res rada vedela, če me bo moj Tonček tudi še potem rad imel, ko bom stara...«
»Le malo še potrpi — boš kmalu videla...«
*
»Ivan je strašen človek! Premisli, jaz sem trdno sklenila, da mu bom dala košarico — ali misliš, da me je ta grdoba zasnubil?«
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 3464/1.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini.
od 1. januarja 1930. do 31. decembra 1930.
Srez		Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli!	Umrli j	Ostali v oskrbi
Davka. — Diphte		ria	et Croup.			
Brežice			8	136	115	16	13
Celje		•	10	94	83	16	5
Celje (inesto) . . .	•	—	21	21	—	—
Dolnja Lendava . .	»	—	13	11	1	1
Gornjigrad ....	9	—	7	5	2	—
Kamnik . . . * •		—	16	10	1	5
Kranj 			1	47	43	3	2
Kočevje . . . . •	•	—	19	12	5	2
Konjice .....	•	1	40	34	7	—
Krško		3	98	71	15	15
Laško ......	p	—	65	61	2	2
Litija ......	a	—	41	42	—	—
Logatec		.	—	26	22	4	—
Ljubljana (srez) . .	,	12	90	83	6	11
Ljubljana (mesto). .	.	4	86	71	5	14
Ljutomer		.	—	57	47	6	4
Maribor desni breg .		6	121	110	12	5
Maribor levi 'breg .	.	5	32	21	6	10
Maribor (mesto) . .	•	2	45	39	2	6
Murska Sobota . . •	f	1	27	20	4	4
Novo mesto . . . »	9	1	27	15	13	—
Prevalje . . . « i	9	9	46	49	1	5
Ptui . . . . ,	t	—	61	47	12	2
Radovljica , , ,	•	—	20	15	3	2
Slovenjgradec . . ,	#	1	85	50	6	—
Šmarje pri Jelšah . .	•	9	205	196	12	6
Skupaj . | 73 |l526|1825|l60| 114
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Brežice . . « . Celje	•	.	.
Celje (mesto) • i Gornjigrad .	■	•
Kranj . • • • » Laško	•	.	«
Ljubljana (srez) . Ljubljana mesto . Ljutomer .... M,vriY»or levi breg
Maribor (mesto) . Novo mesto . . . Ptuj. .
Skupaj .
Dušljivi kašelj. — Pertussis
28 14 14	—
Brežice ....	e •	__	49	48	1	—
Celje .				14	12	2	—
Kamnik ....				27	27	— -	—
£ranS					67	66	1	—
Konjice ....				7	6	1	—
Litija					20	20	—	—
Logatec ....		50	__	50	—	—
Murska Sobota . .	* •	—	7	6	—	1
Šmarje pri Jelšah .	• .	—	42	42	—	—
Skupaj .		50	233	277	5	1
Šen. —	Erysipelas.					
Brežice . , , ,	, ,			11	11			—
Celje .....	JI *	—	22	19	2	1
Celje (mesto) . .	• t	—	2	2	—	—
Dolnja Lendava .	• •	—	3	3	—	—
Gornjigrad . . .	> •	—	6	6	—	—
Kamnik ....	■9 •	—	1	1	—	—
Kranj .....	• •	1	8	9	—	—
Kočevje . , . ,	» •	—	3	3	—	—
Konjice . . , .		—	o L>	2	—	—
Krško . , , , ,	* •	—	8	8	—	—
L«&ko 		t •			9	8	1		
Litija		1 *	—	1	1		—
Logatec ....	9 9	—	2	2	—	—
Ljubljana (srez) .	* •	'—	3	3	—	—
Ljubljana (mesto)	t *	—	19	13	—	6
Ljutomer ....	9 *	—	13	12	—	1
Maribor desni breg	P 9	1	16	14	2	1
Maribor levi breg	• *	1	15	15	1	—
Maribor (mesto) .	• •	—	33	32	1	—
Murska Sobota . .	• •	—	2	2	—	—
Novo mesto . . .	• •	—	7	7	—	—
Prevalje ....	• •	—	6	6	—	—
Ptuj . . . , .		—	17	15	1	1
Ptuj (mesto). , ,		—	3	3		—
Radovljica . . .	f •	—	11	11	—	—
Slovenjgradec . .	•	—	3	1	1	1
Šmarje pri Jelšah .	• •	—	5	5		—
Skupaj .		3	| 231	214	9	1 ii
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Brežice	.	,
.............
Lendava . •
Kamnik..............
.............
Konjice .....
Krško...............
Laško...............
Ljubljana (srez) . . Ljubljana mesto . . -Maribor desni breg . Maribor levi breg . Murska Sobota	.
Ptui- ......
Radovljica
Slovenjgradec . . . Šmarje pri Jelšah . .
Skupaj . | —
40 16|20
Srez			Ostali	Na novo 1 oboleli I	Ozdravelil	Umrli	Ostali v I oskrbi |
Skupina tifuznih bolezni.							
Brežice ....	9		2	17	18	1	—
Celje		•	•	—	26	20	4	2
Celje (mesto) . <	9	9	—	4	3	1	—
Čabar 		»	•	—	1	1	—	—
Dolnja Lendava .	•	»	—	8	6	—	2
Gornjigrad . . •	■	9	—	3	2	1	—
Kamnik ....	9	•	—	10	10	—	•—
Kranj . . • >	1	9	4	3	6	—	1
Kočevje , > • ■	9	•	—	1	1	—	—
Konjice , . • >	t	9	—	5	4	1	—
Krško . • t • .	»	•	1	12	11	1	1
Laško . a t . ■	•	r	2	16	18	—	—
Litija .....	I	9	—	12	10	1	1
Logatec ....	9.	9	—	1	1	—	—
Ljubljana (srez) .	#	9	3	15	14	2	2
Ljubljana (mesto)	•	»	—	17	17	—	—
Ljutomer	p	9	1	7	6	1	1
Maribor desni breg	,	•	—	5	4	1	—
Maribor levi breg .	*	9	—	2	1	1	—
Maribor (mesto) ,	■	•	1	5	6	—	—
Murska Sobota . .	9		—	4	3	1	—
Novo mesto . , .	9	.	—	7	7	—	—
			—	3	1	—	2
Ptuj . ... t ,	•	•	2	8	10	—	—
Radovljica . .	•	•	1	11	10	1	1
Slovenjgradec . .	>	.	—	2	1	—	1
Šmarje pri Jelšah .	•	•	—	9	8	1	—
Skupa;			17	214	199	18	14
Griža -		Dyseiiteria					
Brežice . . , ,	9		—	3	2	1	-
Celje . ,	I	•	—	2	2		—
Celje (mesto) . ,	1	9	—	1	1	—	—
Kranj		ft	p	—	26	21	5	
Kočevje . , . ,	9	.	—	2		2	
Krško . . , , ,	t	•	—	5	3	2	
Litija . . , , „	9	•	—	10	9	1	—
Logatec ....	9	,	—	1	1		—
Ljubljana (srez) .	9	r	—	6		1	1
Ljubljana (mesto) .	•	•	—	24	22	2	
Maribor desni breg	9	9	—	4	3	1	—
Maribor levi breg .	>		—	2	2		—
Maribor (mesto) .	•	•	—	2	2		—
Novo mesto . . .	•	•	—	43	37	6	
Prevalje ....	9		—	19	16	3	
Radovljica . . .			—	1		1	—
Slovenjgradec . .	•		—	1	1		•—
Skupaj . | — 1152 |l26| 25 Škrlatinka. — Scarlatina.
Brežice................
Celje..................
Celje (mesto) . . , .
Čabar...............  .
Dolnja Lendava . . . Gornjigrad v . , ,
Kamnik..................
Kranj
Kočevje ...«»■ Konjice . . . . , Krško ,	, > c .	,
Laško ......
Litija	,
Logatec ... B l.iu»iinna (srez) . . . Ljubljana (mesto) . . Ljutomer
Maribor desni breg . , Maribor levi breg . , Maribor (mesto) . , Murska Sobota . . . Novo inesto . , . * Prevalje . . > . « Ptuj.......
Ptuj (mesto) ....
Radovljica ....
Slovenjgradec . . . Šmarje pri Jelšah . .__
Skupaj
6	46	43	7
18	79	82	5
2	16	17	.„
—	13	9	4
	7	6	1
3	6	8	1
8	29	30	3
3	24	22	5
6	8	8	2
3	15	15	3
3	68	58	11
7	73	77	2
10	5	12	2
—	18	17	1
22	60	77	5
3	58	56	2
1	31	29	1
5	30	35	—
2	34	33	2
21	84	102	—
4	37	37	3
1	26	17	7
	14	12	1
1	38	28	8
—	6	6	
4	21	21	3
1	3	4	—
9	68	67	5
143	917	|928	84
10
Ošpice. — Morbilli.
Brežice ......
Celje .......
Celje (mesto) . . .	.
Čabar................  •
Dolnja Lendava . . . Gornjigrad . . . , . Kamnik	.	.	.	.	. .
Kranj
Konjice	,	.	.	■	,
Krško .	i	«	.	•	t
Laško
Litija ......
Logatec	.	.	•	•	•
i	jubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Maribor levi breg . Maribor (uieito) .	,
Murska Sobota . . . Novo mesto ....
Prevalje............
Ptuj	....
Ptuj (mesto) .... Radovljica .... Slovenjgradeo . . . Šmarje pri Jelšah . .__
Skupaj
42	34	76	—	—
16	3	19	—	—
_	2	2	—	—
—	7	7	—	—
—	3	3	—	—
—	155	155	—	—
—	360	360	—	—
1	33	34	—	—
—	23	22	1	—
24	117	141	—	—
—	2	2	—	—
—	325	324	1	—
12	2	14	—	—
—	3	3	—	—
—	23	23	—	—
—	1	1	—	—
—	2	2	—	—
1	9	10	—	—
—	42	30	—	12
4	226	230	—	—
—	157	133	2	22
—	21	16	—	5
—	1	1	—	—
—	29	29	—	—
—	10	10	—	—
1100 |l 590j1647| 4| 39
Vranični prisad. — Anthrax.
Kranj.................
Krško.................
Logatec...............
Maribor desni breg . Ptuj..................._
Skupaj
1	1	—-
1	1	—
—	2	—
6	5	1
11	11	—
19	20	1
Srez	Ostali J	Na novo 1 oboleli |	> e T) N o	Umrli J	Ostali v I oskrbi |
I Otročniška vročica —Sepsis puerperalis					
1 Konjice		—	1	—	1	_
1 Ljutomer			—	1	1	—	—
I Novo mesto		—	1	—	—	1
I Šmarje pri Jelšah . .	—	1	—	—	1
Skupaj .	—	4	1	1	2
I Odrevenelost tilnika.	—	PolyoinyeIilis			
acuta.					
1 Kočevje		—	1	1	—	—
| Ljubljana (srez) . . .	—	1	1	—	—
j Prevalje		—	2	—	—	2
Skupaj .	—	4	2	—	2
Kraljeva banska uprava Dravske banovine.
*
I. No. ‘2010/1
458
Razpis
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujeta v območju ereskega cestnega odbora v Gornjem gradu dve službeni mesti banovinskih cestarjev in sicer:
1 mesto na banovinski cesti Trzim-Kam-nik Gornji grad—Radmirje—Letuš za progo od km 44.000 do 49.000, in 1 mesto na banovinski cesti Radmirje— Solčava od km 6000 do km 13.000.
Prosilci za ti mesiti morajo izpolnjevati pogoje iz 51. 2. uredbe o službenih jra;znm-jib drž. cestarjev in njih prejemkih m ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnja šolsko izpričevalo, dokazilo o od služenju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsoje i zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti j© vložiti najkesneje do 15. marca 1931. pri ereskem cestnem odboru v Gornjem gradu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 14. februarja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1670-—5/25—3
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imcnO' vailo Berdena Frama, učitelja na osnovni šoli v Z-', šiški, tolmačem za španski in madžarski jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 14. februarja 1931.
*
463
E IV 2520/30—13.
Dražbcni oklic
Dne 6. m a r c a 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rače, vi. št. 126 in 406.
Cenilna vrednost: Din 108.173; vrednost pritikline: Din 1790; najmanjši ponudek: Din 72.116.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede r 3premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti so opozarja na draž-beni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 9. februarja 1931.
E 359/31 13.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
171. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. februarja 1931.
Besedilo: »Elektroindustrija« d. d.
Obratni predmet:
a) ustanavljati in obratovati trgovino vsake vrste, zlasti trgovino z elektrotehničnimi stroji, aparati in materijalom za visoko in nizko napetost, el ek troinžtal arijski m ter elektro-svetilnim materijalom, da-govino z mineralnimi olji, njih derivati, kot bencin, nafto in drugim, ter sploh z vsemi drugimi olji;
b) ustanavljati in obratovati tovarniška in obrtna podjetja za izdelavo, predelavo, montažo, popravilo in inštalacijo, elektrotehniških strojev, aparatov in materijala za visoko in nizko napetost, elektroinštala-oijskega in elektrosvetilnega materijala;
c) ustanavljati in obratovati delavnice za inštalacije, predelavo in popravilo elektro-svetilnih in elektrovžigalnih naprav pri motornih vozilih in strojih ter sploh popravilo istih, dalje po potrebi ustanavljati in obratovati skladišča in garaže pri gorenjih delavnicah;
č) ustanavljati in obratovati vsa podjetja, ki so potrebna pod točkami a) do c) imenovanim obratom.
d) nakupovati in jemati v zakup pod a) do č) označena, že obstoječa podjetja in se udeleževati pri enakih podjetjih.
Družbena oblika: Delniška družba, ustanovljena na občnem zboru z dne 21. januarja 1931 na podlagi pravil, odobrenih od kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 31. decembra 1930, oprav. štev. VIII, No 7891/1.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas, Temeljna glavnica delniške družbe znaša Din 750.000-— in je razdeljena na Din 7500 v gotovini polno vplačanih delnic, glasečih se na prinosca z nominalno vrednostjo po Din 100 —. Ta delniška glavnica se zarnore vsled sklepa občnega zbora povečati na Din 2.000.000'— brez predhodnega oblastnega dovoljenja.
Družbi načeluje upravni svet, ki obtoji iz treh članov.
Člani upravnega sveta so:
Heinrihar Fran mlajši, industrijalec v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 13;
Heinrihar Minko, trgovec v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 13, in Cesnik Milan, trgovec v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 13.
Tvrdka se pravoveljavno podpisuje tako, da se pod pisano ali s Stampiljo odtisnjeno besedilo tvrdke podpišeta dva člana upravnega sveta, ali en član upravnega sveta in en prokurist vedno kolektivno, prokurist s pristavkom »pp« (per procura).
Družba priobčuje svoje javne razglase v Službenem listu Dravske banovine, to je svojega sedeža, in v službenih listih svojih podružnic, računske zaključke poleg tega še v Službenih novinah.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931.
Firm. 116/31 — Rg B III 59/1.
*
172.	Sedež: Trbovlje-Loke št. 458.
Dan vpisa: 11. februarja 1931.
Besedilo: Štuhec in Božič.
Obratni predmet: Gradbeno podjetje. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 15. februarja 1931. Družabniki: Božič Anton, tesarski mojster v Trbovljah-Loko št. 458, in Štuhec Marko, zidarski mojster v Ormožu 232. Za namestovauje upravičen: vsak družabnik za se.
Podpis firme: Besedilo firme podpiše vsak družabnik samostojno.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 11. februarja 1931.
Firm. 36/31 — Rg A III 110/1.
Dražbeni oklic.
364
Dne 17. aprila 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Štre-kljevec, vi. . št. 246, zemljiška knjiga k. o. Dole, vi. št. 266, in zemljiška knjiga k. o. Pribišje, vi. št. 30.
Cenilna vrednost 40.095 Din; vrednost pritikline: 800 Din; najmanjši ponudek: 27.300 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, dne 17. februarja 1931.
Vpisale so se i z p r e me m b e in dodatki pri nastopni firmi:
173.	Sedež: Preserje pri Ljubljani.
Dan vpisa: 1. februarja 1931.
Besedilo: Pristavec & Golja, lesna industrija, družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 12. januarja 1931. se je spremenila točka Petič družbene pogodbe.
Družba ima enega poslovodjo. Ta zastopa družbo samostojno in sam podpisuje njeno tvrdko.
Izbriše se poslovodja Golja Franc. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931.
Firm. 107 - Rg C IV 215/2.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
174.	Sedež: Kovor.
Dan vpisa: 4. februarja 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica t Kovorju, regislrovana zadruga z neomejeno *avezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljševati; zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati
svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem, da
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljna denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom v prva vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
c) daje svojim članom posojila; č) oskrbuje svojim članom inkaso.
Zadružna pogodba (statut) z dne 10. januarja 1931.
Oznanila se izvršujejo po v uradnici nabitem naznanilu in po razpisu v glasilu »Narodni gospodar«.
Načelstvo obstoja iz načelnika in šest odbornikov. Člani načelstva so:
Zabret Franc, župnik v Kovorju; Klemenčič Vinko, posestnik in župan v Kovorju; Pogačnik Janko, posestnik v Zv ir-čah; Frantair Vinko, posestnik na Brezjan;
Pogačnik Franc, posestnik v Kovorju; Avsenik Franc, posestnik Popovo; Praprotnik Janez, posestnik Hudo.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se podpišeta dva Člana načelstva pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931.
Firm. 131/31 — Zadr. IX 250/1.
*
Popravek.
V	št. 38 »Jugoslovana« (dne 15. februarja t. 1.) je bilo pri objavi: 162. Sedež:
Hrastnik. Besedilo: »Dom rudarskih vpo-kojencev«, občekoristna stavbna in kreditna zadruga r. *• * o. z. pomotoma natisnjeno ime načelnika: Verdev Anton. To ime ee pravilno glasi: Verden Anton.
Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
175. Sedež: Naklo pri Kranj«.
Dan vpisa: 4. februarja 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Naklem pri Kranju, registrovana zadruga * neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Jenko Janez, vpiše pa član načelstva Pavlin Mihael, krojaški mojster na Polici št. 1.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931.
Firm. 129 — Zadr. III. 5/48.
*
176. Sedež: Planina pri Rakeku.
Dan vpisa: 4. februarja 1931.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Planini pri Rakeku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.	.
Izbriše se član načelstva Podboj Josip vsled smrti, vpiše pa kooptirani član načelstva Kolar Anton, posestnik v Gornji Planini 108.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 31. januarja 1931.
Firm. 130 — Zadr. II 112/52.
*
177. Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 4. februarja 1931.
Besedilo: Narodni dom v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Sajovic Janko, dr. Sajovic Stanko in Teply Konrad, vpišejo pa člani načelstva Kosmač Dore, bančni uradnik v Kranju, Repič Drago, zasebni uradnik v Kranju, ltooss Adalbert, davčni
Cuida:
FavMMmov
‘Roman	7
»Kdor je pameten, nam zaupa; kdor je nespameten, nas draži s svojimi prikrivanji in prepovedanimi sadovi. Le prepovejte nekaj ženski, pa bo iskala vse načine, da uresniči svojo voljo. Zapečatite pismo, pa bomo gledale vanj skozi ogle; zaprite vrata, pa se poslužimo luknjo v ključavnici. Ako torej nočete, da se natančneje poglobim v Voltura Imbroglio, tedaj priznajte prostovoljno, kakšna zasebna navodila je prejel danes Arrelio iz Rima? Zjutraj ste imeli pri njem razgovor!«
Govorila je s smejočimi se usti in s tihim, šepetajočim glasom, medtem ko so vodometi pljuskali vodo in so se palmovi listi razgrinjali nad njima. Voltura Imbrogliol Bila je to zadnja angleško-francosko-italijanska spletka, ki so jo držali v strogi tajnosti in o kateri so govorili samo pri zaklenjenih vratih! Kdo, za vraga, je bila ta ženska? In kako je prišla do te tajne? Farnmora je mučila silna radovednost.
»Ce mi za plačilo obljubite, da si snamete neusmiljeno krinko, tedaj se vam utegne želja izpolniti. Najtrdnejši moški bi moral omagovati pred vašimi dražestml in vam izdati svoje tajne,« ji je prišepetal, dasi ni imel niti od daleč namena napraviti kaj takega.
»Prenagli ste,« ga je prekinil beli domino. »Morda sem stara, nagubane kože in našminkana. Morda bi brez maske izgubila čar, ki ga ima neznana stvar. O ne, nisem tako nespametna, da bi to naredila.«
»Nikakor nisem prenagel in tudi vi niste modri,« jo je pregovarjal Farnmor. »Popolnost kipa sem uganil po tistem, kar oko vidi. Da bi se pa vi šminkali, gospa,
nadupravitelj v p. v Kranju, dr. Šemrov Franc, 'industrija!ec v Kranju, in Štempihar Tone, zasebni uradnik v Kranju.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931.
Firm. 7 — Zadr. V., 187/47.
*
178. Sedež: Bizovik pri Ljubljani.
Dan vpisa: 4. februarja 1931.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Bizoviku pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Bricelj Anton, vpiše pa član načelstva Bricelj Ivan iz Bizovika štev. 59.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931.
Firm. 121 - Zodr. IX 169/2.
Konkurzni razglasi
Sa 3/31—2	412
179.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o hno-vini Šušteršiča Adolfa, konc. mestnega stavbenika v Ljubljani VII., Goriška cesta št. 31.
Poravnalni sodnik dr. Petelin Bogdan, a dnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik dr. Gruden Igo, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 21. marca 1931 ob devetih. Rok za oglasitev do 15. marca 1931 pri deželnem sodišču. Poravnalna ponudba se glasi 40 % terjatev upnikov z enoletnim plačilnim rokom. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. februarja 1931.
Sa 3/31-1.	40r>
180.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Šfemana Franca, trgovca in posestnika v Radohovi vasi.
Poravnalni sodnik: dr. Močnik Ivan, starešina okrajnega sodišča v Višnji gori.
Poravnalni upravitelj:	Kvas	Miroslav,
odvetnik v Višnji gori.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Višnji gori dne 2 7. m a r c a 1931o bde seti h.
Rok za oglasitev terjatev pri okrajnem sodišču v Višnji gori do 2 0 marca 1931. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. I., dne 14. februarja 1931.
jj;
Sa 9/31-2.	431
181.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo vini dolžnika Obradovič Božidarja, agentura in komisija v Mariboru. Poravnal ni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: Šoštarič Ivan, trgovec v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave^ pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 3 0. m a r-c a 19 31. ob deveti h. Rok za oglasi tev do 2 5. marca 1931.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. februarja 1931.
Sa 1/31—3.	455
182.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o iino-vini dolžnice Prve celjske mizarske zadruge, r. z. z o. z. v Celju. Poravnalni sodnik Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravnik dr. Hrašovec Milko, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 3 0. marca 1931. ob polenajstih v sobi št. 4. Rok za oglasitev do 20. marca 1931.
Okrožno sodišče v Celju,- odd. I., dne 14. februarja 1931.
*
383
S 11/29-10.
183.
Sklep.
Prezadolženka: Tiskarna »Panonija« v Murski Soboti^
Ker je dosedanji upravitelj konkurzne mase dr. Josip Goljevšček, odvetnik v Murski Soboti, umrl, se postavlja za upravitelja dr. Valyi, odvetnik v Murski Soboti.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. februarja 1931.
»j.
Sa 8/30—9.	402
184.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnioe Kovačec Ljudmile, trgovke v Ptuju, registrovana tvrdka Ivan Kovačec, trgovina z mešanim blagom na debelo In drobno v Ptuju, je končano.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 5. februarja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 1398/11.	415—2—2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 9. marca 1931, ob enajstih nabavo: 6 komadov origiual Klinger ventilov in 100 komadov železnih drogov. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 10. februarja 1931. '
•J;
Štev. 1403/11.	430-2-1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 16. marca 1931. ob enajstih nabavo:
1400 komadov hrastovih pragov. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 12. februarja 1931.
Štev. 120—iprez—31.
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto kontraktuailnega asistenta pni stolici za vodne zgradbe v institutu za gradbeno inženjerstvo.
Prosilec mora imeti diplomo inženjerja gradbene stroke.
Prošnje naj se opreimjo z lratimamii po dolo-ffilu § 12. uradniškega zakona in sicer z origi-
nali ter dodasta po dva prepisa za original.
Prošnje naj se vložijo prd rektoratu do d n«
1. m a r c a 19 31.
Rektorat univeriee kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 19. februarja 1931.
D. No 98/1—1931.	422—3—3
Razglas o licitaciji.
Okrajni cestni odbor Maribor razpisuje na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu ter vseh njegovih dopolnitev in izprememb s skrajšanim rokom 15 dni
I. javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del zgradbe ceste Sv. Peter—Ložane, km 2-648 do km 5-727 (III. del).
Licitacija se bo vršila v uradnih prostorih Okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta štev. 26/11, v torek, dne 3. marca 1931. ob enajstih dopoldne.
Načrt, proračun, splošni in posebni pogoji so reflektantom na vpogled med uradnimi urami pri Okrajnem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta štev. 26/11.
Ponudbo je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, ki znaša Din 1,441.128’25.
Z Din 100’— kolkovane ponudbe je treba predložiti določenega dne med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije in sicer v zapečateni kuverti z zunanjo oznako: »Ponudba za zgradbo ceste Sv. Peter—Ložane, III. del, ponudnika I. I.c Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Ponudniki morajo v ponudbi izrečno najesti, da so jim znani splošni in posebni pogoji in da pristajajo na nje brezpogojno.
Kavčija, ki znaša Din 144.113'— za jugoslovanske, odnosno Din 288.226’— za inozemske državljane, se mora položiti naj-kesneje na dan licitacije do 10. ure in sicer bodisi v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih ali v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu čl. 24. Pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B, »Pogodbe in nabave« pri Davčni upravi v Mariboru.
Vsak ponudnik se mora izkazati s potrdilom Davčne uprave v Mariboru o položeni kavciji, s potrdilom ministrstva za zgradbe, da se sme udeleževati javnih licitacij, in e potrdilom, opremljenim s kolkom za Din 20-—, da je plačal davke do vštetega tekočega četrtletja, pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastila, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Okrajni cestni odbor Maribor si pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudenih vsot, kakor tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Okrajni cestni odbor Maribor, dne 15. februarja 1931.
Razne objave
428
Objava.
Leta 1930. sem izgubil izpričevalo o preizkušnji mojega avtomobila znanilce >Oak-landr, type 6:54 zaporedna št. 6o4bb/b;Sb'JO, ter ga proglašam za neveljavno.
Ivo Cater, s. r., Bežigrad pri Celju
je nemogoče, sodeč po žametni bradici, ki gleda izpod maske.«
»Pokloni!« se je zasmejal domino in udaril Farnmora po laktu s pahljačo, ki je bila obsuta z dragulji. »Toda v resnici se mi laskate, ker bi si radi utešili radovednost. Zvedeti bi hoteli, kdo je izdal vaš razgovor z Arrelijem. Dragi gospod diplomat! Vaša laskanja cenim po njih vrednosti.«
Š prožno’ kretnjo se mu je izmuzala, preden je utegnil dvigniti roko, da bi jo pridržal za gube njene snežnobele inantilje in izginila je kakor pisan ptič v svojem zlato se lesketajočem oblačilu. Farnmor je naglo šel za njo, toda videl je samo, kako se je oprijela črnega domina, stoječega v neki skupini, in izginila z njim v gneči.
Kdo je bila ta ženska? Njeno obnašanje, glas, oči so mu bili znani in obenem tuji. Če sf je še tako napenjal misli, se ni mogel ničesar spomniti. Vnovič je začel iskati domina, toda kakor že prej, brez uspeha. Naslonil se je na vrata neke toplice, da bi mu sveži prepih ohladil čelo. Tedaj se je nenadoma pojavil iz vrveža, kamor je gledal, beli domino, obstal pred njim, z diamanti obsuta pahljača se je dotaknila njegovega lakta in zvonki glas mu je prišepetal: »Sanjač! Tu stojite kakor kakšna slika Van Dyka. Ali mislite na Volturo ali name?«
Komaj so te besede zadele njegovo uho, že se mu je maska izgubila izpred oči. Tretjič je šel za njo, toda hodila je ob strani črnega domina. Kakor kakšno kraljico jo je spremljala množica odličnih, laskajočih ji, uda-nih dvorjanikov, ko je stopala po širokih stopnicah hotela navzdol. Pred grajskimi vrati jo je čakala s svilo prevlečena kočija, v katero so jo spremljevalci dvignili.
»Bel domino, obšit z zlatimi čebelami — ali mi morete povedati, kdo je?« je vprašal Farnmor vicomta Bel-lusa, stoječ na stopnicah in opazujoč sijajno vrvenj« v veži.
»Beli domino z zlatimi čebelami!« je vzkliknil Artur Bellus. »Za Boga! Torej ste jo videli?«
»Kdo je to? Koga sem videl?«
»Ni snela maske?« je vprašal viconite, ki je prešli-šal njegovo vprašanje. »Ali ste ji videli obličje? Ali ste si jo dobro ogledali? No, kaj pravite?«
»Moj Bog — o kom govorite? Vprašal sem vas, kdo je beli domino — tisti tamle, hitro poglejte — tisti, ki je zdaj spodaj v veži!«
»No da — saj pravim! Za Boga! Ona je!«
»Ze zopet isti odgovor. Ali nima nosilka tega domina nikakega imena?«
»Kajpak da ga ima! Lady Vavasour! Torej ste jo videli!«
Marion, markiza Vavasour in Vaux je sedela v svojem buduarju pred gorečim kaminom, v katerem je gorelo pozimi in poleti, ter zrla v iskre in pepel. V razkošno opremljenem prostoru z beneškimi zrcali in dragocenimi vazami, v katerih so stale dehteče cvetlice, je bila lady Vavasour lepša kakor v luči plesne dvorane. Bila je odeta v sinjo večerno haljo iz najfinejše indijske tkanine, noga pa ji je tičala v lepi, z dragulji obšit* co' pati, počivajoči na robu kamina. V naročju ji ležeča odprta knjiga jo je očividno manj zanimala kakor njene misli. Te misli so bile pač vesele, zakaj smehljajoč je opazovala na svoji roki diamantni prstan, po kateiem je imela pravico imenovati se markiza Vavasour in Vaux in igrati vlogo kraljice v visokem svetu. Bila je mlada, v cvetu svoje lepote in mogla je zadostiti vsem svojim željam in muham. Celo najvišji iz družbe, toliko dame kakor tudi gospodje, so se ji klanjali, dasi je prišla iz razmeroma nizkega kroga in skromnega življenja. Imela je pač srečo, toda tudi s svojo osebnostjo in s taktom se je povzpela do najvišje stopnje na družabni lestvi.
Prve vesti pomladanske sezone
V naših prodajalnicah dobite že sedaj najnovejše pomladanske modele. Do danes ni bilo tako krasnih okrasov, tako dovršenih modelov za tako nizko ceno. Modo, mičnost in radost si more dandanes dovoliti vsakdo. Prijetno je prihajati na pomladansko promenado v novih čevljih. Ti stanejo pri nas za dame samo 199 Din, za gospode samo 240 Din. Oglejte si naše izložbe — obiščite naše prodajalnice!
Vrsta 9675-38
Kako Vam ugajajo tl krasni Čeveljčki? Okrasili smo Jih okusno s kombinacijami raznih barv. Pridite, da Vam Jih pokažemo.
Vrsta 4645-71
Vrsta 2645-80
Evo, tudi za Vas krasni če- Čeveljčki iz temnorjavega bo-veljčki, za Vas, gospodične, ki ksa ali semiša, kombinirani s
Vrsta 2605-72
Praktični dekoltirani čeveljčki s polvisokim usnjatim
Vrsta 2345-77
Vrsta 1625-26
Vrsta 9805-96
Ta najnovejši kroj daje noži-cam elegantno Unijo. Kombinacija laka s semišem daje temu čeveljčku poseben slog, ki bo ugajal vsaki odlični dami.
Vrsta 1955-98
Svetil nubuk s temnorjavim Lahki čeveljčki s polvisokim Iz Jelenje kože ali iz finega boksom je v skladu s prirod- lesenim podpetnlkom, okusno laka, okusno okrašeni, s pol-
ljubite šport, ki imate rade svetlo barvo. Izdelani s pol- podpetnlkom, izdelani iz fine- nimi barvami pomladi. Tako kombinirani in izdelani tz visokim lahkim podpetnikom.
nizek in širok podpetnik. To visokim podpetnlkom. Model je naš zadnji model, ki nam za dame finega okusa, to sezono prinese pri Vas največji uspeh.
ga boksa rumene ali svetle moderne barve z okusno zaponko.
je kombiniran in okrafien ta najfinejšega blaga. Imamo Jih Ako želite eleganten in udo-čevelj, da odgovarja vsaki iz laka in boksa.	ben	čeveljček, pridite k nam.
spomladanski obleki.
Vrsta 2651-05
Omogočite svojim otrokom, da se jim bodo nožiče normalno razvijale. Kupite jim udobne in lahke čeveljčke široke oblike. Prodajamo jih iz boksa in laka za Isto ceno.
89.-
Vrsta 2642-30
Navadno beba ne mara istih čeveljčkov kakor jih imajo bratci. Zato smo ta čeveljček okrasili tako okusno, da boste z njim svoji hčerki napravili največje veselje.
Vrsta 1937-22
Vi, ki ste izpostavljeni štra-pacu ln ki ste vso zimo nosili težko obutev, potrebujete za pomlad lažje čevlje. Evo Jih iz dobrega boksa s krepkim gumastim podplatom za malo denarja.
Vrsta 7637-21
Vrsta 6637-11
Vrsta 9637-21
Na zahtevo mnogih naših od- Ako nosite obleko iz angle- Ta udobni enostavni čevelj, jemalcev prinašamo to po- fikega blaga, ne morete biti ima svoj stalni krog odjemal-mlad novo koničasto obliko, brez te oblike športnega čev- cev. Izdelujemo Jih lz laka, Garderoba elegantnega go- lja, ki Je izdelan iz najbolj- črnega ali rjavega boksa za spoda ni mogoča brez teh šega boksa, okrašen pa z isto ceno. čevljev, in sicer iz laka, čr- okusnimi luknjicami. Imamo nega in rjavega boksa..	jih črne ali rjave barve.
K vsalcl bajrvi čevljev imamo odgovarfafoče barve nogavic
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega 'n trgovskega značaja s najmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložile mamko.
/Tribuna' dvokolo
*	„SACHS“-motorjem
posebno močno, okvir nizek, močnejša pneu-matika, motor v sredini montiran z dvojno prestavo in spojko,
1	Vt K. S. Vozi 30 do ^0 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km.
Dobi se tudi sam motorček, katerega se
lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko.
JRIBUNA“F.B.L
tovarna dvokoles in otroških vozičkov ‘-jubljana, Karlovška ^68 cesta štev. 4
jižalokar
čevljar, Ljubija n a, Gosposvetska cesta 8
se je preselil
*	avojo čevljarsko delavnico in trgovino na
Mestni trg 19.
_____________ 657
' IttflMlttvami I«
„)AVOR“
lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal
za pohišKo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice 397
Znatfne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune In nadzorstvo Tehnični biro .Tehna", Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1	507
Stanovanje
obstoječe iz 6 sob, 2 predsob, z dvema separatnima vhodoma in z vsemi pritiklinami, pripravno za zdravnika ali odvetnika, se odda s 1. marcem 1931 na Miklošičevi cesti v najem. — Naslov pove oglasni oddelek lista.
676
POZOR «G. TRGOVCI. TAPETMKI!
05Wff)
Vse vrste pohištvenih vzmeti vam nudi po konkurenčnih cenah Drva ljubljanska tvor-nica pohištvenih vzmeti in posteljnih vložkov Andlorie - Strgulec Ljubljana Komenskega 84
Ustanovljeno 1. 1852.
Teod. Korn
Ljubljana
Poljanska c. St. 8
(prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave
1000 dinarše?
fedensito
zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor.
—	Tovarna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307	Wt>
Vzpenjača
dolga 1.800 m, rabljena šele 3 zimo, v zelo dobrem stanju in je tudi še *eduj v obratu, kjer se lahko ogleda vsaki dan id od delavnim časom.
Pogon na protiutež z la vodički, nosilna vrv 18 in 28 ra/m. vla-čilna 13»/» s kompletnim inventarjem in rezervno vrvico ugodno na prodaj. Dopise pod „Vzpenjača na upravo lista.	654
Med, vosek in vse Čebelarske potrebičine
nudi ponajni^jih cenah Blagovni oddelek Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4.	649
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
aajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska nlica in Stari trg
Neprijeten dah ust
je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepgi obraz. Obe hibi od- | Rtraiiite pri enkratni vporabi krjisno osvežujoče Chlorodont-paste. £ooje donijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ftmke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki < jem med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh URt, se s tein temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8*—. C/nloroclont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trite ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete bezplaf.no eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 56
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno 6—8 mm, maiinsko 4—6 mm, portalno, ledaato, alabaiter itd.
SPECTRIIM D. D.
LJUBLJANA VII — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK
se išče za takojšen nastop.
Pogoji: Samostojen projektant in konstruktor v železobetonski stroki, siguren statik ▼ projektiranju statično nedoločenih sistemov, ter samostojen gradbeni vodja.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse in referenc na naslov:
Slograd d. d., Ljubljana
656
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA	"
KAVA
C5pB[3ASrA
ib»_VOPHtKOV TRG ST. S.-
Svarilo.
Svarim vsakogar, ki bi razširjal o meni in moji hiši: Vogler Marija, Maribor, Radvanjska cesta 16
neresniine vesti,
ker bom proti istemu takoj nastopila sodno pot.
Vogler Marija, Maribor
662	Radvanjska cesta 16.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
je najboljša lastnost vsakega človeka, za kar pa je neobhodno potrebna dobra ura, katero si lahko na-. bavite za mal denar samo v Trgovskem domu Stermecki.
—	Nikol - Ankor-remontoar 43 Din, gravirana Anker švicarska 64 Din, Remontoar zaprta (dvojni pokrov) 79 Din, Tute posrebrena, zaprta 130 Din, budilka 45 Din, aten*ka ura 130 Diu, stenska ura s kukavico 200 Din.
Trgovski dom
STERMECKI
Črti. «.98
Pišita n R«vi, veliki, DiiitrifMi
(Miki
Kar ne ugaja, «• zamenja ali vrne denar.
Pametna žena se oblači poceni in elegantno z
Emona - Bemberg
svilo
TurJaSkt trg St. 3
jo glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov, člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
»KMETOVALEC«
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. 6S9 Družba, dobavlja
članom tudi razne kmetijske potrebščine.	459
Vsak Kmet mora biti član Kmetijske družbeI
Brezobrestna posolila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
Jugrod"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga, r.z.zo.z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3511.
Uradne ure od 8.—12. in od 14.—18.
Pravila proti plačilu Din 5‘— v znamkali Za odgovor prosimo znamko.
L. MIKUŠ
Ljubljana • Mestni trg 15
Na malo!
TBlafon Stav. 2282 U>tanovl]sno 1839
Na valikol
Makuloturni
papir
po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izvon Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 4.
vseh vrsl por ■fjlog rafij cx/l-ali risbah.
i% trt* if •*/*
naj sol id n 9/še ki fiarno
ST*DCU
HUB LIANA
DAIMATIN0VA
A
8081
iiiiiiiiHmiiiimiimiiiiiiiHiiii
Jakob Fligl
Turjaški trg štev. 5
kleparska delavnica in vodovodna instalacija se priporoča sl. občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela	32i
S spoštovanjem
JAKOB FLIGL
Od dobrega najboliše jo le
grifznep^^cller
šivalni »tvoj in kolo
F.logantna
izvedba
najboljši
materi j al I
UTta.mii
pisalni stroj v 3 velikostih 1
Novosti
Šivalni sivci
kot damska pisalna miz.i	Le	pri
Ješ* <3*e&dlinc
/iuhljtina
za vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne cene tudi na obroke! Tel. int. 2913
Za soboslilcarska,
pleskarska In Cikosllkavska Jela se priporo?«
Tone Malgaj
družba s o. c., LJUBLJANA, Kolodvorska uL 6
Najmodernejše vzorce
ZAVES in PERILA
namiznih in kuhinjskih garnitur 39G veže najfinejo in najceneje tvrdka
Matek & Mike*
iiub iana. Dalmatinova 13
Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičema ulica 23. Za Uskarao odgovarja utmar mi im i e k. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Koznian. — Vat v Ljubljani