ARHIVI XV|| 1994
lank. in razprave
Gospodarski arhivi v Evropi
OrmilED DASCllER
Uvudiia pripomba
Sporazum o ustanovitvi Fvrop: ke gospodarske skupnosti jI stiir že skoraj .iS let. Cilj ume njenega sporazuma je bi'a ustanovitev skupnega trga brez preprek med drŽavami Članicami Skupnosti Poenostavljene rečeno, šlo je ?.a svoboden pretok blaga, uslug in kapitala.
Že danes se kaže, da sc bo v tej Evropi domovin okrepdo !>odclovanje regij ne glede na se danjc težave. Za to ob s t ;ijajc p-imcri z /godo-vinsko tradicijo, tako v Nemčiji v trikotniku med Uaslom, Miijilhausnom ril Krciburgom ali v ncmško-nizozcmski mejri regin. V vsakem primeru bodo rejiije pridobile pomen, čc sc bo mcdrcg.onalno sodelovanje okrepilo tudi preko meja. Te strategije, k so sc v gospodarstvu že ¿davnaj uresničile, imajo tudi poslcdice za gospodarske arlitve, s katerimi sc bom v nada-ij c vil i vi 11 tudi ukvarial
Svcj prispevek sem razdelil na tri dele V prvem delu sc ukvatjam z evropsko perspektivo, v drugem delu razpravljam o arhi/skem izzivu, tretji del pa sc nanaša ua ucmsk primer.
I. Evropa regij h ra/.Likovalna dejavnost
Že leta kihko v zgotkvinsk. vedi opažamo naraščajočo tendenco, da bi vprašanja, ki si li postavljamo, primerjalno formulirah. Dosledno so vprašanja politike in ustave, gospodarstva in družbe v posameznih državah mnogo nrinj v ospredju zanimanja kot pa njihov razvoj v regijah ter mcdregionalna primerj.iva, V Nemčiji sc da to razločno nr/bmli z tem promocij, !;i so bil; podeljene, in iz novih težišč raziskovalne dejavnosti. Narašča število doklorantov - posebno :/. zahodnoevropski1! dežel - kj dffljo v nemških arhivih m si primcnalno postavljajo vprašanja.
V raziskovan u iiidustrializaeijc, v gospodarski zgodovini Fvrope od angleške industrijske rcvnlucijc v 18. .stoletju dalje so sc te regionalne težnje že dalj časa uveljavljale. Za novo usmeritev je značilno, da je manj v ospredju m-dustri ilizacija Anglije '-">t pa industrijska revolucija v Lancashircjn, manj industrializacija Nuncije kot zgodovina bombažne industrije r.a levem bregu Spodnjega Rena, nidar. kr industriia Por.trja ali gradnja ž -IcznU: v Biidnn itd.
Delajte sc pnmerjave Posana s scvcrr.ofran-cosk.m: al: angleškim: prunognvtrmi pulroeji. primerja sc razvej posameznih iMilustrijskih mest kot Gcr.ta, Gronaua, Petcrsbnrga ir Lodža, kjer so nrc delovali bombaž, primerja sc družbeni profil in mentalileta podjetnikov, novačenje in
kvalifikacijski nvo dclavccv, razpoložljiva infra-stmktuia regij, ovire m spodbude za investiranje kot tudi okv rr.. državni pogoji' Primerjajo sc pugeji, poti katcMni ;;o posamezne regre v tem indiislriiskcm razvoju prehitevale dnge nazadovale ali celo postajale agrarne, iščejo se vzroki in povodi za različne razvoje regij. Obstojijc mnenja, da bt bilo mogoče v vprašaniu obvladovanja strukturnih sprememb v zgodovmsk. perspektivi v starih industrnskili regijah Fvrope spoznati cclo napotke za ravnanje glede praktične strukturne in regionalne politike v sedanjosti.
Ni težko ovreči očitka, da naj bi bilo z regional ir:acio povezano tudi neko "razvrednotenje" zgodovine. Iz teorija izpcliana metoda pr merjave re^ij van.je dejansko pred zožcnicm načinov opazovan;a pri vrednotenju virov in tormuüraniu pričevanj. Rcgionaln pristop oziroma regionalna primerjava jc zato manj problematična z vr'ika znanosti, problematično je pre; vprašanje, katere vire pritegnemo in kako z "'ri tavnamo. Reinhart Koselleek je nekoč dejal "'Strogo vzelo nam neki vir ríkolí ne more povedati, kaj naj povemo, pač pa nam preprečuje, da bi navedli nekaj, česar na osnovi vira ne bi smeli. Vir- '.najo pravico veta. Prepovedujejo nam, tla bi posknsiii ali doprstiii nekaj razložiti, kar bi sc moglo izkazat na podlag1' nekega podatka v vini cclo Zf. napačno ah nedopustno Napaini podatki, napačna zaporedja števil, napačne pojasmivc mo> iivov, napačne analize zavesu: vse to in še mnogo več ic moč odkriti s pomočjo kritike virov."
Kr ika vjrov predpostavila tudi prost dostop do virov, predpostavlja prav varovarje virov ■ndustriskega sveta. Ostaja pa vprašanj čc so arhivi na to pripravljeni.
II. Izziv '/a arliLve
Nesporno jc danes, da tradicionalni viri v državnih in mestnih arhivih za razumeva c zgodovine ko» procesa in .sprememb pri preučevanju posodabljanja Evrope od 18. stoletja dalje nc zadoščajo več. Viri potrebujt |c dopolnitve z arhivi s področja gospodarstva. To gledanje n-novo in začetki orgarnZirania gospodarskih arhivov segajo že v začetek našega stoletja. Vsaka dežela aje prizadevala za rešitve, ki '>dgovaijajc njen.m zgodovinskim tratli, ijam in njenim mož nostim. Zaradi tcndcnc, ki sem iib opisal, pa sc kaže v Evropi neka nova siuiac it: raz.skovalna dciavnost bo pri svojih p1 urcjali-'h usmeritvah namreč zc!o hitro nJctela na regije, katerih viri, ki so sc nam ohranili, so relativno dobro obdelani, m ük primerjala z regijami, v katerih doku mcntaciia o "klasičnih" področjih, ki so b:li /o
20
lanki in razprave
ARHIVI XVII 1994
dilni kot jc bila tekstilna industrij železarski. in jeklarska :ndiistrin ter tudarstvo - da navedem le tri ptimerc - 'zkazuje znatne primanjkljaje.
Strukturne spremembe in / njmii povezana ogroženost dragocenih arhivov so povsod v 12v-ropi utrjevali prepričanje, da je potrebno u stvari r i ustanove, k bodo sprejemale ogroženo gospo-datsko gradivo. Kot regionalni ali nacionalni 'idustL j^ki muzeji, ki se trudi i o za reševanje m ohranitev industrijskih spomenikov, potrebujemo regionalne gospodarske arhive, k. bi ohranja!; arhive industrije, trgovine in obrti kot kulturne dediščine za zanamce. V sta-ih industrijskih deželah Angliji n Belgiji so to prav tako sprejel' kot javni r teres kot v Franciu, ostalih državah Bencliikpa, Švici, Skandinaviji Italiji in nedavno tud: v vzhodnoevropskih državah. Znotraj regionalnih gospodarskih arhivov narašča potreba po sodelovanju, diskut^a se o mreži regionalnih arhivov, raziskovalni dejavnosti se odpirajo povsem nove možnosti.
V tem orisu pa zbujajo zdaj pozornost tiste dežele oziroma regije, k. so doslej podcei <evale pomen regionalnih gospodarskih arhivov. Tu so že v zadnji generali" nastala nenadomestljive izgube ob uk i n i t vsh obratov, pr stečajih ir spo jitvah, nastale so lok nje, ki jih bo komaj mogoče zakrpat'. Ban se je, da bo prišlo do neuravnoteženosti v dokumentaciji regij.
lil Situacija v Nemčiji in dortmiindsk. model
Izhajajoč 'z evropske diskusije je mogoče presojati rimsko bilanco. Pričelo se je leta 3906 7. Rensko We.stfalskim gospodarskim arhivom v Koinu (Rhciniseh-Westfalisches W;rtsehE.fts-arehiv in Koln), 194] jc sledil - po ustanovitvi arhivov v Leipzigu in Saarbriieknn (]O06) Westfalsk gospodarski arhiv v Dortmundu (WWA - \Vcstfalischcs Wirtsehartsarehiv ir Dortr.iund). Leta 1980 so v Stnttgartu na ..-.ieiativo Industriiske in trgovinske zbornice ustanovil, fotidaeijo Gospotlarsk arhiv Baden-Wuritcmberg fWirtschaftsarchiv Baden-Wiirt-temberg) po zgledu z leta 19(i9 v tbndac;jo preoblikovanega Westfalskega go:ipoc'arskeg? arhiva. Leta 1986 je pričel z delom Gospodatski arhiv za M'-nchcn in Zgornjo Bavarsko pri lndustrjski in trgovinsk zbornici v Miinchnn, 1991 pa jc bil v Bavaiskem parlamentu dosežen jporazum glede osrednjega bavarskega gospodarskega arhiva. Leta 199? jc zaživela hcsscrtska ustanova v VVi^sbaunn, ki je sedaj v Darmstadtu. Trenutno potekajo razgovori na Sfirih nadaljnjih mesl:.h v razl:;no strukturiranih zveznih deželah, kako Ir mogli financirati, organizirati n /.a znanstveno uporabe aktivirati gospodarske arhive Če bom v nadaljevanju nakazal naloge in delovne metode nekega regionalnega arhiva na dort-mundskem primeru, potem s tem nc želim pogosto navajanega dortmundskega p.imcra posta vili kot et,;no možno rešitev. Bolj mi gre za to,
da vam. na podlagi last.iih vee kot dvajsetletnih izkuSenj z reg: 011 a In in. i gospodarskimi arhivi posredujem konkretno stal šče in predvidl'ive rezultate.
Dramatične strukturne spremembe v Porurju, mnogokrat citimo veliko zapnanje rudnikov premoga so v !etn i960 privedli do nslarnvitvc fondaeiie WcsLtal.ski gospotlarsk1 arhiv v Dcrt-inuudu. ki ga je finančno podprlo predvsem vseh osem westlalsko-lippiSkih i.idnslrijskih in trgovinskih ^bornie, dežela Nordrhcin-Westfalen kot todi Poknjinska zveza Westfalen-Lippe Ker nam jr: bilo do tega, da p-idejo v tem modelu do veljave tudi Jrtiivska načela, je dežela Hessen na prošnjo dežele Nordrhein-Westfalen leta 1070 začasno odstopila Wcstfalskcmu gospodarskemu arh.vu kolega i;: Državnega arhiva Marburg in Arhivske ¡Sie' Marburg, da bi pospešil teoretično in praktično delo.
Potreben je b 1 arhivsk: odgovor na strukturno Krizo, ki se seveda ni omejevala na spektakolarna dogajanje v Porurji', ampak je že več lei zajela ti. i vod'lne panoge kot tekstilno industrijo, industrijo tobaka, rudarstvo in dele obrtnih dejavnostih. Povečan dotok starih spisov je zahteval dosledno uporabo arhivskili načel pri vrednotenju in odbiranju, n teres raziskovalne dejavnosti pa pospešeno urejanje in popisovanje prevzeMli fondov.
Westfalija je dežela s staro obrtno tradicijo; plavži v Siegerlandu, ko Vi tiska obrt v Sanerlandu v Markah, tekstilna obrt v Mindun-Ravensbergu, Tecklenburg]] n vzhodnem Münstcrlandu so <^c mednarodno uvel j ivili veliko pred industrializacijo 19. stoletja Žl na podlagi te tradicije smo lahko pričakovali večje fonde in dejansko 111 minilo nobeno leto brez dragocenih prevzemov. Vsak fond je vs:boval nove, do sedaj raziskovalni dejavnost: neznane Lifw Te dejavnosti je spremljalo u,tcn;ivno tlelo za javnost, katerega rezultat j', b'lo več velikih razstav. Po vsej državi sta postali znani razstavi pogledov na firme v glavah pisem (19801 ter katalogov vzorcev 1984, ki ju je bilo mogoče kot gostujoči razstavi videti tudi v Ber.'ini: in Munclinn
Okrepljene so bi,c zveze v. univerzami. Od leta 1961 so se Univerzi v Miinstru piidružilc nove univcr7c v Bochiunn, Dortmundu, Bielc-feldn, Paderbomu, Siegenu in Hagcru, nazadnic še privatna univerza v Herdeek^ju. Če je bila prej raziskovalna dejavnost skoncentrirana v Miinstru, so univerze v Bocluimn in Bielefeldu v zgodovinski znanosti zelo hitro pridobile mednarodni sloves, naraščalo je - kot v vseh arhivih -število doktorantov z regionalnmii temam. S pomočjo svoie družbe za pospe.sevanje si je arhiv ustvaril svojo drugo serijo publikacij, v kateri e bilo sedaj mogoče objaviti ragrajene disertacije, ki so bile i/deJane na podlagi andov arhiva
Medtem so od zgodnjih osemdesetih let ur.pe-iii povzročili nove probleme Prevzemi so presegli tradicionalne kapacitete in predvidevati je
ARM1VJ XV)] 1094
' koli in razpiavc
21
bilo Iniba, da se bodo v dvajsetih lclil) fondi |ioileseterili. Količina 3 5 tekočih km, k jih arliv hram danes, so rcz.'illal rigoro/nega odtiranja n strokovne obdelave fomlov ter vrednotenja ok. 30 tekočih km. L« 'iilcn/.ivno popisovanje je obvarovalo arhiv preti tem, tla bi natipav;;! tudi baiast ter svoje kapacitete predčasno izčrpal Irebod n;i računalniško ohdelavo podatkov je omogočil se boli načrtno pripravo za raziskovalno dejavnost olajšal ie di;dog z. tlržiivniir i arhiv iiVjt istočasno i/.kor sli! prednosti, ki so sc preko zbornične mreže poniijdc ti;di za regionalno gospodarstvo. Da t)i v ravninski deželi kot stil VVcstfalija in 1 ippe s preko X milijoni prebivalci enakomerno Snjel vse njene dele, je seveda moral hiti itrhiv brc/, javnih pristojnosti kot jt Wcstl'alski gospodarski Srljfl zainteresiran za lo, da izkazuje svojo navzočnost tudi v manjših podeželskih okrožjih in rrestin. P'i tem sla imet: dništvo za pospeševanji 11 Dmšlvo za vveslfr^sko gospodarsko zgodovino vlogo izvidnice. S skoro 400 člani lahko velja danes kot naša civdna iničjinivj za reševanje gospodar:;k h arhivov v Westialij;
Računalniška obde'ava podatkov ie bila prcdslopnjii za sistematični pregled 1'ondov, ki je Lil leti] I "'JO pripiavlj;n v obsegu skoraj 700 strani Na Pbljo je v vseh im'vcr/iletmb knjižil i i -i li m i z. njega se je mogoče poučiti o vseh
razpoložljivih informacijah, ki jih je moč dobiti v Dortmnndn. Če smo že.di biti dosledni, je stala na koncu tega razvoja novogradnja, v kalero seje bilo mogoče poleti 199?. vseliti in ki glede sodelavcev in uporr.bnikov zpolnj'ijo vse zahteve, ki se postavljajo sodobnemu arhivu.
Wesl Taisti gospndarsk. arhiv ie danes pristojen za gospodarstvo reg'je, k- obsega preko kftSOu vpisan:h firm ,n obratov, ne računajoč ohriL V uvodu opisari spremljajoči dramatični pojavi stniklnnie knz.c so kol rezultat izostri! i zavest 7a arhivsko gradivo in v javnosti utrdil vtis da ie bdo mogoče In ohranit: del gospodarske in družbene '.dcntilclc dežele
ZUr>AMMtLNFA.SSUNG WIRTÜCtlAFTSARCtllVl' IN EL ROPA OTTFRlED DASCUL.lt
Die Abhandlung sprichl iibet regionale Tcmlcnzen in den Forschungen der Wirtsclnfkgeschichlc, über Pcrspcklivcn «er regionalen Wirlschaflriirchive als Grundlagen des Wirlichafisarchivdicnsics, über die Entwicklung dci Wirt-schnfisarQbivi: in Deutschland, von ihren Anfangen 'in Jihrc 1906 bis zur neuesten Zeit, jwSBc auch über die mil ihnen verbundenen Probleme.
SmpiV.ij d pnsk'dii.ali pnliiienih sprememb v \/lunini in Srednji liviopi na arhivsko Šolanje v holdii Lev, Ljubljana 26. iln 2'). nklnbra 19'M ¡■oloilokiiiitcuhicijtt Arhiva Rvpnhtikc S!o\ vniji