419
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 273,
Stanloy-Pool. Francoska zastava.
Ekspedicija je zapustila Issanghile, kjer so najlepši slapovi dolenjega Konga. Nad Issanghilom postaje reka sicer brodiva, ali treba je največje opreznosti, in samo v čolnih se je mogla ekspedicija pripeljati v Manjango. Od tu dalje se zopet ne more broditi do Stanley Poola, in Stanley je moral na novo
Poučni in zabavni del.
420
potovati po suhem. Na tem kraji je nagomilila pri roda toliko granitnih sten, da se je domačinom videlo nemogoče, da se bode preiskovalcu posrečilo prevleči ladje in vagončice preko gora ter obiti slapove. Ali kedar se je ekspedicija vendar le spustila na pot, začeli so domačini z okolice, kateri so mislili, da je to zgolj čaranje, bežati in grozno vpiti: „Beli človek hoče narediti, da bodo njegovi brodarji in njegove ladje letele preko gora!"
Ko je tako Stanley na čelu te sijajne in mnogoštevilne ekspedicije izvajal taka junaška dela, pripravljal se je -jeden pomorski poročnik francoske mornarice, kateremu Afrika ni bila več tujka, da se skuša v brzini s slavnim angleškim preiskovalcem.
Omenil sem že bil Savorgnana de Brazza.
Kedar je kralj belgijski odposlal Staleya, da izvaja njegove osnove na Kongu, uvidi de Brazza nevarnost, s katero to podjetje preti Francoskej v njenih politiških interesih in v njenej kolonijalnej bodočnosti. Stanleyeva svrha je bila očito ta, da odvrne trgovino osrednje Afrike od Ogoue-a, in to je značilo vzeti francoskej koloniji v Gabonu vso politiško bodočnost in trgovinsko znamenitost. De Brazza sklene ovreti to nevarnost.
In tu je bilo samo jedno sredstvo: osvojiti preje ključ Konga, Stanley-Pool, kjer reka postaje brodiva; zasesti lesno obalo, do katere vodijo ceste od Ogoue-a, Alime, od najbolj severnih krajev, in potisniti podjetje belgijskega kralja na južno obalo v bregovito zemljišče slapov.
To je bilo smelo in logiško.
Ali koliko je prestal in pretrpel ta hrabri afriški preiskovalec! Vse to nam je sam razložil v svojem potopisu.
Prešlo je bilo že več dnij, odkar je Stanley odpotoval iz Manjanga, prešel je šest rokavov reke, silo pritokov in barjev, prevalil je celo silo strmih gora, ki se drže druga druge, kakor valovi na morji. Tega jutra so lezli s težavo na strmino, Evropci, Zanzibarci in Kongolci, vsi bili neizmerno iznemogli. Napredovali so, ali počasi, ni bilo slišati ne smehu, ne petja, ne veselega kramljanja. Vsi so bili zdvojeni, dva dni že so se zanašali, da hočejo prispeti k cilju, ali vedno se jim je odmikal.
Ekspedicija je bila dospela do srede strmine, belgijski poročnik pa, ki je vodil predstražo, prilezel že na vrh. Brzo se obrne in začne na vse grlo vpiti: »Gospod Stanley, odkril sem jezero neizmerno jezero!"
Stanley se posmeje. »Poročnik, obžalujem, da ni tako," odgovori mu pozneje. „To jezero, katero menite, da ste vi odkrili, odkril sem že jaz pred par leti. Dal sem mu svoje ime, to je Stanley-Pool."
Dokler so se Evropci tako razgovarjali, nastavi karavana svoj pot z novo gorečnostjo, in dospe na široka štirivoglato ravnino, katera leži na tej višini.
Potniki so sedaj mogli gledati to veličanstveno sliko, katera je celo domačine prevzela s svojo divoto.
Karavana je polegla in se grela na tropskem solncu. Silna voda se ziblje pred njimi, in objema jo pas smaragdnega zelenila, katero nikdar ne zvene. Dalje se vidijo strme gore obrasle z gostimi šumami, in v tem sijajnem okviru se leskeče val kot zlato, prelivajoče se v jutranjem rumenilu.
To je mesto, kjer se Kongo razširja v veliko jezero, od koder postaje brodiv v daljavi 1700 kilometrov, To jezero, nepravilno okrogle oblike, zavzema več kot 300 četvornih kilometrov, in ima 252 metrov višine nad morjem. Na tem neizmernem prostoru se dviga sila božja lepo obraslih otokov.
Staniey gleda in gleda to sliko, in kakor da s svojim očesom vprašuje te silne samote, preko katerih je 1877.1. potoval kot sijajni meteor, razširi se mu srce od ponosa, ko pomisli, da jih hoče osvojiti v posest.
Nakrat pa mu mrkne pogled; čelo se mu nabere v globoke gube. Kaj je? Tam doli na obzorju, na desnej obali Poola je opazil nekaj čudnega, kakor zastavo, katera se vije v vetru,
Stanley poskoči, in za njim jo vlije cela ekspedicija.   Skrb načelnikova se je polotila cele karavane.
Ko so prišli blizu predmeta, kateri je bil omračil Stanleyev pogled, obstane z novega, prebledi, in kažoč z roko belgijskemu poročniku, zastavo, katera je vihrala pred njim, zamrmra: „Francoska zastava!"
Res je bilo tako.
In koj se je tudi pokazala na pragu za silo zgrajene hiše, pred katero se je vila zastava, četa senagalskih vojakov, in na čelu jim podčastnik Malamine.
Stanley-Pool, ključ brodivega Konga, bil je službeno osvojen. Desna obala Konga je bila zasedena od Francoske, Stanley se je moral toraj obrniti na levo obalo, kjer je utemeljil,Leopoldville, bodoče glavno mesto nezavisne države Kongo, Ali ni se mogel brez , težav- nastaniti agent belgijskega kralja, ker tu je vladal neprijazni Ngaljema, Vendar je Stanley premagal vse težave, ker on spaja s svojo energijo veliko lokavščino in okretnost, in ta mu je dobro poslužila pri tej priliki.
Utemeljivši Leopoldville, nadaljuje Stanley svoja potovanja ob toku reke Kua, ki je velik pritok Konga. Odkril je veličastno jezero, katero obseza več kot 1.300 četvornih kilometrov, in nazval je jezero Leopolda II. Prav ta čas začne Stanley bolehati, mrzlica ga je zdelavala tako, da mu ni kazalo drugo, kakor vrniti se v Evčopo. Zapovedništvo izroči Nemcu Peschuel-Loehe u; katerega je bil belgijski kralj poslal kot vrhovnega agenta na Kongo.