Štev. Z33. Velja po poŠti: za celo leto naprej K26-— za pol leta „ » 13"— za četrt leta „ „ 6-50 ja en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: 4a celo leto naprej K 201— za pol leta „ „ 10-— za letrt leta „ ,, 5- — za cn mesec „ ,, 1*70 li poSHJ. na dom 20 fi m mesec. Posamezne Stev. 10 h, v Llubllnni, u sredo, dne 11. oktobra 1905. Leto XXXIII. LOVENEC Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat ... 13 h za dvakrat . . ■ • 11 za trikrat ... 3» za ve? ko trikrat . 8 , V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. /IrodništVO je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod *ez ureanisivo >dvor|S^ na'd t|skarno)> _ Rokopisi se ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Men list za slovenski norod Upravništvo le » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. - _£_ Vsprejema narožnino, inserate in reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Koroške volitve. Propadli smo, toda — častno ! Celovec, 10. okt. Pri dopolnilni državnozborski volitvi propadel je naš kandidat, g. Franc lirafen-auer, s tako majhno razliko glasov, da se mora nasprotni kandidat v resnici sramovati svoje malenkostne večine. 84 glasov pri tako velikanski udeležbi pač ni ni kaka sijajna zmaga. To čutijo tudi naši nasprotniki sami, kajti vzlic svoji zmagi ni nikakega hrupnega veselja, nikakega pravega navdušenja, temveč edinole klavrno povdar-janje: zmagali smo, pa komaj! Udeležba pri volitvah je bila res velikanska -- 4424 glasov. Grafenauer je dobil 2169 glasov, Seifritz pa 2253; dva glasa sta bila razbita. Dasiravno še nimamo na- ( tančnih podatkov o celih volitvah, vendar j lahko rečemo, da je volilo do 85 odstotkov j volivcev, rajši več, ko manj. Nekatere naše I občine so se naravnost odlikovale z ogromno i udeležbo, Tako je n. pr. v bistriški občni (Srni- 1 hel pri Pliberku) 164 volivcev; udeležilo se jih je volitev 150 izmed kateril je bilo 147 naših in samo 3 Seifritzovi. Blato pri Pliberku se je ravnotako izkazalo: 102 nasproti 2 Libuče: 91 nasproti 28. Prevalje: i 103 nasproti 36 Libeliče: 73 nasproti 10. Spleh moramo reči, da se je celi plibetški j sodni okraj izkazal kar najboljše: 653 naših i in le 233 nasprotnih glasov. Velikovški ! okraj ni sicer volil tako dobro, ali reči mo- J ramo, da se je tudi tu storila vsa dolžnost na naši strani. Napredovali smo n. pr. že samo na Rudi za celih 60 glasov. Nekatere občine, k&tere se bile dosedaj neomajne nem čurske trdnjave, so izkazale lepo število slovenskih glasov. V dobrlovaškem okraju je seveda stala stvar slabo za nas, ker je Seifritz v tem okraju, če ne ravno priljubljen, pač pa poznan in vpliven s svojimi sam Bog ve kolikimi obrti in tovarnami. Naravnost nezaupnica za nasprotnega kandidata pa je, da je di bil v svoji lastni občini, kjer je župan, v Žitari vesi samo 11 glasov večine (Seifriz 46, Grafenauer 35). Izkazali pa sta se občini Skocijan (60-9) in Rekarja ves (Grafenauer 46 glasov večine). Dobrlavas je ža-libog pokazala, da imajo še vedno vpliv zadnje občinske volitve, pii katerih so zmagali nasprotniki. Slovenskih glasov je bilo 71, nemčurskih 78. Tu smo nazadovali za dobrih 30 glasov. Jezersko nam je dalo štiri glase manj, kakor prej. Bela pa je nazadovala za celih 35 glasov. V celovškem sodnem okraju je naša stvar zelo na slabih nogah, kajti tu se vedno bolj in bolj kaže vpliv mesta. Vzlic temu pa so ravno nekatere občine, kakor Kotmaraves in Hodiše, vendar pokazale vsaj po nekoliko napredka, dočim so druge odločile naš propad, kakor Medgorje. To bi bil nekak kratek pregled slovenskega dela volilnega okraja. V nemškem delu volilnega okraja, ki tvori dve tretjini celovškega in celi trški sodni okraj, je seveda stvar drugačna. Je pa4 težka stvar Nemcem voliti Slovenca. Grafenauer je pač dobil kakih 230 nemških glasov, bilo bi jih lahko več. Ako bi bila nemška krščanska stranka postavila vse trdne svoje volilce na vo lišče, bi bil zmagal Grafenauer. Splošno pa lahko rečemo, da smo nri teh volitvah toliko napredovali, da smemo biti vzlic temu, da smo sedaj pro padli, zadovoljni s tem, kar smo dosegli. V pliberškem okraju smo napredovali za 200 (dve voMia" s o v , v velikovškem kih 100, kar je gotovo 1I^al« p r e d e k In ravno ta dva okraja, posebno pa pliberški, sta naša nada za bodočnost, kajti kar je tu našega, je in ostane naše. — Celovški okraj je tako zelo politično ko-rumpiran, da se ne dA dosti več napraviti. Seveda pa moramo povdarjati, da se pač na ono, kar je našega, smemo pošteno zanesti. Ako hočemo ratančnejše pogledati, kje, v kateri občini je bil vzrok našega propada, sta to pač občini Medgorje v celovškem okraju in Bila v kapelskem. Ako bi bili ti dve občini tako volili kakor pri zadnji deželnozborski volitvi, bi bila zmaga naša, posebno, ako bi bila še Dabra-ves tako volila, kakor prej. Pa nič ne de! Sedanja n e m -škonacionalna zmaga nam.ii in ne bo vzela poguma. To so ; bile prve direktne in tajne državnozborske 1 volit/e na Koroškem in te nam bodo najboljša šola za bodočnost. Sedaj vsaj vemo, pri čem smo, kje nam je ; treba zastaviti vse sile, da v prihodnje zma-i gamo. Ako je sedaj vse, kar so mogli po-! staviti na n ge, delalo za nemške nacionalce ako je celo slavna c. kr. vlada po svojem zastopniku, c. kr. okrajnem glavarju veli-! kovškem delala za nemške nacionalce, ako ; so uradniki v uradih ob uradnih urah agi 1 tirali za Seifriza, ako so se porabila vsa I najnesramnejša sredstva v dosego nemško-i nacionalnega namena, pa so vzlic temu do-' segli tako sramotno majhno večino komaj : petdesetino vseh oddanih gla :> sov, potem se nam pač ni treba bati, da 1 ne bi zmagali pri prih«dnji splošni volitvi Sedaj smo storili svojo dolžnost in nihče nam ne more predbacivati, da je nismo, storili jo bomo tudi v prihodnje, kajti sedaj vemo, kje nam je treba zastaviti vse svoje sile. To je bila poizkušnja, pravo delo pride šele prihodnje leto. Vsi vztrajno delajmo naprej. Slovenski Goretan s sedanjo Sei-frizovo zmago še ni in ne bo izgubljen Zato pa pravi me: Na delo takoj, kajti železo se v ognju kuje, in tudi koroško nemčurstvo se bo v slovenskem ognju skovalo! iskavo proti štirim podčastnikom. Najbrže je vsled tega slučaja nastala govorica o uporu. Kriza na Ogrskem. V zborn ci magnatov je ostro protestiral poslanec P r o n a y, ker se zbornica vedno odgcdt in ker je še vedno na krmilu nezakon ta vlada A zbornica magnatov je odklonila v imenskem glasovanju njegov protest in odobrila milejši B e o t h y j e v predlog. . Splošno sodijo, da pomenja zbornično odgodenje ponovitev Fejervaryjevega mini-strstva. Zbornica bo imela 19. dec. le zato sejo, da se ji naznani razpust. Baje se proglasi že danes, da je ponovljeno Fejervary-j e v o ministrstvo. Vojaki tretjeletniki ostanejo v službi do 31. decembra. Ce bo trajala kriza dalje, ko do 31. dec., vpokličejo nadomestne reserviste. Predsednik Just je izjavil, da ne nakaže poslancem nobenih diet in pristojbin za stanovanja, ker zbornica ni dovolila nikake postavke v ta namen. Izprememba dež. volivnega reda na Češkem. Včerajšnji seji češkega deželnega zbora je bila predložena predloga o izpremembi deželnega volivnega reda. Število deželnih poslancev, katerih je sedaj v češkem deželnem zboru 242 bi se po tej predlogi zvišalo na 287. Mandati veleposestva in irg. zbornic ostanejo neiz iremenjeni. Mandati mest in in dustrijskih krajev so od 72 pomnoženi na 92. - Gla' ni del teh novih mandatov dobe Cehi. V spKšni kuriji določa predloga 36 mandatov in sicer 14 v popolnoma nerašiih in 22 v popolnoma čeških okrajih Nemci tej predlogi nasprotujejo, ker se boje velike češke večine. Kr".ansko - socialne zmage na Dunaju. V okraju Margareten na Dunaju je izvoljen za državnega poslanca krščanski soda! c profesor J o ž e f S t u r m , ki je dobil 5184 glasov. Za socialnega demokrata Reumanna je bilo oddanih 3126, za nemško-narodnega kandidata dr. Stepana 125 glasov, za Sctonererijanca Fratza 44 glasov. Pri nadomestni deželnozborski volitvi v IX. okraju je bil iz*«ljen krščansko socialni kandidat Jožef W o 1 n y, iti je dobil 6006 glasov, kandidat nemške napredne stranke dr. Z e m a n je dobil 2354, Vsene-mec Vellhorn pa 173 glasov. Med socialnimi demokrati in krščanskimi socialisti je bilo več prask Dve osebi sta bili težko ranjeni, enemu volivcu je bila izbito oko. Na Sibenbrunskem trgu je bila množica tako razburjena, da so zbežali iz strahu štiri policisti. s ) zelo pretirana. Neznatno je število ranjencev. Ubit ni bil nihče. Peterburg, 10. oktobra. Po telefonskih poiočilih ni bilo včeraj v Moskvi mirno. Na Nikitovem trgu so obmetavali s kamni kazake, ki so hiteli h gubernatorjevi palači Kazaki so ustrelili in ubili 10 oseb, med njimi dva policista. Ranjenih je bilo več oseb. Več kazaških konj seje splašilo. Zvečer so povzročili stavkujoči črkostavci nemire na Tverskem trgu. Množica je nosila rdeče zastave z napisi, razrušila je nekaj hiš, prevrnila neki voz cestne železnice in pobila šipe ter svetilke. Listi ne izhajajo. Moskva, 10 oktobra. Včeraj so trajali nemiri do pozne noči Vse ulice so bile polne revolucionarjev, ki so nosili rdeče zastave in peli prekucij-ske pesmi. Ko je odposlal opoldne generalni gubemator proti množici neki kazaški oddelek, je streljala množica na kazake iz revolverjev i n j i h obmetavala s kamni. — Vojaki so nato dvakrat ustrelili Ubitih je bilo 10 oseb, število ranjencev ni znano. Tiskarne je za-stražila policija. Moskva, 10 okt. Brzojavni urad straži vojaška stotmja. Moskva, 10 okt Danes opoldne so se spopadli vstaši in policija. Več oseb je bilo ranjenih. t' eterburg, 10 okt. Iz Moskve poročajo: Vcjaštvo je zasedlo mesto. — Na onih krajih, ki so najboij izpostavljeni vsta-šem, so nastavili topove. Mesto je podebno vojaškemu tab rišču. Na križpotih tabori vojaštvo. V mestu je zavladala panika. Pričakujejo, da proglase obsedno stanje. Moskva, 10. oktobra. V mehaniških tovarnah prenehuje stavka. Del d e 1 a v -cevje zopet pričel delati. Mesto je zopet mirno. Upor na Panterju. Predvčerajšnjim so bile razširjene v Pulju govorice, da so se uprli na avstro ogrski križarici .Panter" mornarji, ki so vrgli v morje praporščak« Buoualoiva bti-panoviča. Mornariški oddelek vojnega ministrstva je izjavil, da je vest izmišljena, ker plove sedaj „Panter' v Novo Kal donijo. Iz Auklanda, kjer je nazadnje ostala ni bilo o uporu nikakih poročil. „Piccolo" pa poroča, da je -izbruhnil na „Panterju" istinito upor, ker je izvršil samoumor podčastnik pri str. j h, Hen.ik Ger c. Prej je pisal svojim sorodnikom, da namerava izvršiti samoumor, ker postopajo častniki z moštvom jako grdo. Poveljništvo ladje je obvestilo GenCive sorodnike nekaj dnij prej, ko je zapustil Pan tet" Aukland, da se je G:rie usmrtil. Povelj nik je tudi uvedel preiskavo, zakaj si je Gerc vzel življenje. „ Frank f. /.eitung" poroča, da je 26. avgusta t 1. .Panter" malone zadel v neko angleško križarico, ko je za pustil sydnejsko pristanišče. Poveljnik je hitr« dal ustaviti »Panterja" in tako preprečil nesrečo. Zaradi nereda so uvelli pre Zasedanje deželnih zborov. Solnograški deželni zbor je bil otvorjen včeraj. Danes ima zopet sejo. Češki deželni zbor je otvo ril včeraj opoldne višji deželni maršal knez Lobkovic Izvolili so komisijo za zadeve „Hipctečne" in „Deželne banko". Višji deželni maršal je zaprisegel rektorja obeh praških vseučilišč in grofa Lazanskeg«. Prihodnja seja v petek. Danes se vrši shod vseh nemških strank. Nemci niso edini, a baje je večin t nemških deželnih poslancev za obstrukcijo. Češki sgrarci so sklenili včeraj, da bodo glasovali proti splošni volivni pravici. Gališki deželni zbor je otvoril včeraj deželni maržal grof Badeni. Naz.ianil je, da se zviša leta 1911. deželna naklad« na pivo od 1 K 70 h na 8 K. Dežela dnbi 6,426000 K, iz prist >jbin za točenje bo dobila dežela 7 mil. kron. Veliki poulični boji v Moskvi. O nemirih v Moskvi dohajajo še vedno poročila. Ruska vlada poizkuša po stari na vadi zakriti dejanski položaj. Došla so sle deča poročila: - M o s k v a , 9 oktobra. (Uradno.) Cis nikarska poročila o zadnjih remirih v Moskvi Izgredi v Moskvi. Izgredov v Moskvi se je udeležila tudi šolska mladina. Mestni inženirji so naznanili mestni upravi, da tudi oni vsi stopijo v stavko, ako mesto nastopi proti stavku-jočim delavcem. V pekarnah je zmanjkalo kruha. Napovedan veliki delavski shod se ni vršil, ker uprava ni dovolila prostora Pri izgred h 6. oktobra je imelo orožništvo ukaz, da sme rabiti le hladno orožje, tolpa je pa streljala in ubila dva orožn ka. Neki dijak je zlezel na Puškinov spomenik, da bi govoril, a je padel doli in se smrtno potolkel. Električni tramvaj v Moskvi je ustavljen; zato je sklenila mesta i uprava, da ga začne voziti s konji. Drag;aja je velika. Člena razun drv je poskočila za 13 rubljev. V Moskvi je tiskarski štrajk. Uslužbenci zahtevajo: deveturno delo, zvišanje plače za 20%, vsak drugi teden en prost dan, enakost ženskih plač z m-škimi, volilno pravico za posredovalne odbore z lastniki in ustanovitev zavetišč za otroke. Lastniki tiskarn so te zahteve odbili, li-skarski shod je policija razbila. Demonstracija za splošno in enako volivno pravico v Brnu. Prihodnjo nedeljo je napovedan v Brnu shod za splošno in enako volivno pravico. Prihodnii toiek od 11. d< poldne do 3 popoldne bo počivalo delo po vseh brnskih in okoličanskih tovarnah. Delavce poživljajo nai skupno v delavski obleki korakajo pred deželno zbornico, kjer naj izroči delavsko odposlaništvo dež. maršalu zahtevo za splošno volivno pravico. Oborožena Srbija. B e l g r a d , 10 okt. Komisija, ki je imela od vojnega ministra nalogo, predlagati vse potrebno za novo oboroženje armade, je končala svoje delo ter poslala svoje poročilo vojnemu ministru. To poročilo se bistveno razlikuje od projekta bivšega vojn. ministra P u t n i k a. Poleg brzostre nih tonov zahteva komisija tudi boljšega oboto- ženja utrdb ob srbsko-turški meji, torej težkih topov. Tudi zahteva pušk repetirk. Ločitev Norveške od Švedske. Norveški storting je odobril 9. t. m. s 101 proti 16 glasovom karlstadsko pogodbo • ločitvi Norveške od Švedske. Revolucionarna ruska zveza je zborovala tajn® celi teden. Razgovarjali so se o nastopu pri volitvah v dumo. Pre kucijska stranka je preglasovala vse zmerne elemente. Zakaj je bila razstreljena ,,Mikaza'c. V Berolin poroča znani vojni poročevalec Collin iz Viktorije, da so razstrelili „Mikazo" lastni častniki, ker so se uprli mornarji. Rusija. Napad na brzovlak. „Dziennik polski" poroča o napadu dne 9 t. mes na brzovlak, v katerem se je vozil poiolski gu-bernator. Neznane osebe so poškodovale tir. A slučajno je imel brzovlak zamudo in pred njim je vozil neki tovorni vlak, ki je skočil s tira. Razbitih je bilo devetnajst voz in ranjenih več železničarjev. Brzovlak pa se ni ponesrečil, ker je došlo pravočasno poročilo o nameravanem napadu. Obsojen župnik I j Varšave poročajo, da je obsojen v enoletni zapor župnik G r a 1 e w s k i , ker je podpisal meseca julija neki protest. Gimnazijski dijak bombni napadalec. V Radomu je vrgel 9 t m. peki gmnazijski dijak bombo na nekega častnika, a bomba ni razpočila. Polic'sta, ki ga je hotel prijeti, je ustrelil in si nato pre-rezal vrat. — Na kolodvoru v Dombrevi je nekdo ustrelil s šestimi streli iz revolverja nekega orožnika Kazansko vseučiliščeza-p r o d o 19 t. m, kakor so 9 t m. skle nili profesorji. Tajno tiskarno v Libavi je odkrila policija 9. t. m. Nahajala se je v kleti neke h;še, kjer so tiskali oklice za baltiški socialistični odbor. Našli so veliko cklicev, revolverjev in patron. Cerkvena last v židovskih rokah. Na Francoskem prodajajo sedaj tista posestva, kjer so stanovali prej menihi ali nune. Prodaja se na javni dražbi silno ceno in vse pokupijo židje. Država ima pri tem tako neznaten dobiček, da ga pač ni vredno vpoštevati. Tako bo imela Francoska malo koristi od tega, da je pregnala redove. Ž\dje bodo utaknili dobiček. Redne strelne vaje ruskih vstašev. Policija v Rigi je zasledila, da prirejajo vstaši redne strelne vaje v riški okolici. Pri neki hiši s® imeli vstaši utrdbe in barikade. Urili so se v vojaških vajah in o zavzetju utrjenih postojank. Lastnika hiše so zaprli. Policiji je izial vežbališče neki občinski tajnik, katerega so ubili zarotniki iz mašče vanja na javni cesti. Vojaška vstaja v Irkutsku. V Irkutsku se je uprl neki pehotni polk, namenj in za Mandžurijo Uporniki so ubili več častnikov in podčastnikov. Uporni vojaki so streljali na kazake, ki so se morali umakniti. V vojašnici so se utrdili. Oblegajo jih kazaki in drugi voj iki. Položaj je jako resen, ker se boje, da se pridružijo vstašem še drugi vojaki in se upre vsa ir-kutska posadka. Turčija se uda? Carigrad, 10 oktobra Ministrski svet se je bavil z zahtevo velevlasti, ki ho čej® izvrševati fiaaačao nadzorstvo v M a • kedoniji. Zdi se, da se bo Turčija u d a 1 a. Srbski k.*alj na manevrih. B e 1 g r a d , 10 okt Danes je kralj Peter odpotoval k lovskim manevrom v Cuprijo. Ž njim so odpotovali tudi tuji vojaški atašeji. Na Kavkazu. Pri Pjatigorsku je tolpa razbojnikov napadla moški samostan pri gr>ri Bsštan; eden je ubit. V zangezurskem ujezdu so Armenci ubili 4 Tatarje; iz maščevanja so ubili na to Tatarji 8 Armencev. Zato so pa Ar menci požgali tatarsko selo Ačanus ter pobili vse prebivalstvo. V zameno so Tatarji začeli oblegati selo Kaladorasi, ki bi ga bili tudi požgali, če ne bi bila prišla vojaška sila in naredila mir. Pred vojašnicami v Tiflisu je bilo zopet j vrženih več bomb Najnovejše vesti z Balkana. (Izvirna poročila ^Slovencu"). Gibanje avstrijske vojske v Stari Srbiji. P 1 e v 1 j e, 10. Avstrijska vojska je odšla včeraj iz Plevlja v okolico na manevre. To je prvikrat, da odhaja avstrijska vojska v okolico Plevlja in vsled tega je med tukajšnjimi muslimani opaziti veliko gibanje proti kretanju avstrijske vojske ra turškem ozemlju. Bati se je, da bi to zopet ne izzvalo kakega spopada med avstrijsko vojsko in mohame dani, kakor se je to zgodilo v Bjelopoljski jalti. Boji med Srbi in vojaki. P 1 e v 1 j e, 10. Zadnji čas je v naši plev-Ijanski okolici zavladal mir in redkejši so napadi na Srbe. Srbi, ki so bili cela leto na planinah pri svojih čredah, so se vrnili s planin v svoja sela. V Bjelopoljski jafii sta dva turška askera (vojak*) napadla z orožjem nekaj Srbov ter tri opasno ranila. Srbi so oba vojaka ubili. Srbsko vseučilišče. B e 1 g r a d , 9 okt Srbsko vseučilišče se svečano otvori v nedeljo, dne 15 oktobra. Vse evropske univerze so zelo prisrčno če stitale k pričetku delovanja najmlajši univerzi. Te dni so se pričakovali v Belgradu odposlanci hrvaškega, češkega in bolgar skega vseučilišča, a do danes se še niso priglasili, akoravno „Narod" napačno ob veščen trdi, da bode zagrebška in češka uni verza poslala odposlance. Ta nepazljivost hrvaškega in bolgarskega vseučilišča napram srbskemu je napravila skrajno neprijeten vtis na naučne srbske kroge, a srbski listi, pišoč o tem, priporočajo, da se to zapomni in ob ugodni priliki vrne. Turški reservniki so vpoklicani. S j e n i c a. Izšla je naredba vojne oblasti, da se rediti (reservniki) pozovejo pod orožje Naredba odreja, da reservniki osta nejo tu do nadaljnjih povelj. Kaj Turki nameravajo, ni znano. Srbska četa v boju s turškimi vojaki. S k o p 1 j e. Močan oddelek turške vojske je zasledoval vstaško četo vojvode Dragiše K« vačevica ki deluje v kumanovski kazi. Vojska se je spopadla s srbskimi vstaši na planini blizu vasi Do-brača; po večurnem boju se je Srbom po srečil® umakniti se na planino brez izgub. Na turški strani je ubit en vojak, nekaj pa ranjenih. Pogreb nadškofa goriškega Andreja Jordana. Gorica, 10 okt. Vse mesto zlasti ulice, po katerih se je imel vršiti sprevod, so bile okrašene s črn mi zastavami, z oken so viseli črni prtovi, plinove svetilke so gorele in imele pajčoiane. Ob devetih so se zbrali duhovniki v semenišču. Došlo je pet škofov : po reški škof dr. F i a p p, krški dr. M a h -nič, ljubljanski d r. J e g 1 i č , tržaški d r. Nagi in vičenski F e r u g 1 i o , ki je zadnje dni bival na svojem letovišču v Sta ranzanu v goriški nadškofiji. Iz semc.nišia so šli semeniščniki, duhovniki in škofie k nadškofijski palači. Truplo rajnega nadškofi je počivalo na odru v kapeli v odprti krsti. Mnogobrojno občinstvo je pričakovalo sprevoda. Iz Trsta je došel prevzvišeni gospod c. kr. namestnik pr nc H o h e n 1 e h e, zastopani so bili vsi uradi, generali in častniki, 12 kanonikov iz sosednjih škofij ; iz ljubljanske ški fi.e smo opazili novomeškega prošta dr. E 1 b e r t a , kanonika Kaj-d i ž a in Fettich-Frankheima, iz tržaške škofije kanonika F leg o itd; duhovnikov iz domače in sosednjih škofij je bilo okoli dvesto v rokttih, poleg drugih, ki so se zasebno udeležili sprevoda. Pjko-palec je bil prevzvišeni gospod p^reški škof dr. F 1 a p p. Sprevod se je pomikal najprej proti stolnici. Bogoslovci in duhovniki so peli Miserere, dvojna g<d omenjene zarote. Ta afera ima posledico, da Leplantois prosi za vpo-kojenje, ozdravi ga pa tudi ljubavne b»lezni. Izvzemši male nedoslednosti, predstavljala se je burka dobro in v smislu duha, v katerem je pisana Najživahnejše je prvo dejanje, več življenja pa bi bilo zahtevati v zadnjem. Tu je treba, kakor sploh zahte vajo vse francoske igre, izrabiti najhitrejši tempo, vršiti se mora dejanje urno, kakor v kinematografu, da pridejo vsi komični prizori do popolne veljave. V splošnem srao bili z igranjem prav zadovoljni. Gospod L i e r, katerega že davno poznamo kot izbornega komika, je b i nad vse do ber ter je s svojo premišljeno, fiio nuanci-rano igro kreiral imeniten tip nadutega preiskovalnega .sodnika. Njegova vloga pa tudi reprezentuje celo igro in da ni bila v njegovih rokah, igra bi bila propadla. Posebio dober je bil g. Lier v zadnjem dejanju. Veseli nus, da ga zopet vidimo kot člana slovenskega gledališča. S taščinim značajem, kakršnega si je mislila g. Danilova, se mi v celoti ne strinjamo, v detajlih je bila pa dobra. Gdč. K r e i s o v a kot sodnikova soprogi Liureace je bila jako do bra, vendarle prenaivna žena, ki pusti govoriti zase le svojo mater. Je pač vloga pisana predolgočasno. G. Dragutinovič je svojo vlogo igral mesto v komičnem, preveč v smešnem tonu. Dobra sta bila gg. Dobrovolny in Nučic, kakor tudi gdč. Spurnaing Verovšek. Sicer so pa raz'.'en petih vlog vse ostae kakor pristrižene: nti ne vemo, kdaj jim poide dejanje. O ntniti moramo neke neumestne razvade, ki naj velja ne le za včerajšnjo predstavo, ampak splošno. V nekaterih dejanjih se vrše pogovori, ki sami na sebi ne vzbujajo nikakih posebnih misli. Ce pa posamezni igralci ali igralke h o t 6 in namenoma dotični pogovor — in to proti smislu igre — napačno pointirajo, postane pomen popolnoma drugač in koč-ljivejši. Igralec naj porabi svojo umetnost govora drugod, ne pa v takih prizorih. Toliko v upoštevanje! P. n. naročnike, ki jim je potekla naročnina, nujno prosimo, da jo obnove nemudoma, ker jim sicer prihodnji teden ustavimo daljnje pošiljanje lista. Dnevne novice. Liberalci in splošna volivna pravica. Nič manj neumni niso drugi j liberalci, ki se boje splošne volivne pravice, j kakor je naš dr. Janez Tavčar. Taki j so pred vsem nemški liberalci na Češkem. ' Njihovo glasilo „Bohemia" piše: „Izvzemši ' n a j b o 1 j nazadnjaške stranke so vse druge pravzaprav za razširjenje volivne pravice, vendar pa je to slednjič reforma ki bi t brnila vse narobe in postavila monarhijo na neznane temelje. Nemške stranke priznavajo, da b® prej ali slej zahteva p0 splošni volivni pravici resno potrkala na vrata parlamenta. Kadar se pa to zgodi nemške stranke ne bodo zatajile, da so pred vsem narodne stranke in se vsled tega tudi po najlepših besedah in po največji zgovornosti ne bodo dale zapeljati, da bi opustile svojo narodno dolžnost. V nemškem izvrše-valnem odboru so izjavili, da s« v p r i n -c i p u (!) sicer za splošno volivno pravico toda poprej je treba skrbeti za narodno var-stvo v najširši meri". — Za narodno (beri: nemško) varstvo bi bilo pa v najširši meri preskrbljeno tedaj, k® bi Slovanov sploh več ne bilo. Kadar torej ne bo več Slovanov, tedaj bodo nemški liberalci za razširjenje volivne reforme, in kedar ne bo ved klerikalcev, takrat bo dr. Janez Tavčar stopil na čelo gibanju za splošno in enako volivno pravico. Ker se pa te ne bo zgodilo nikdar, tedaj vse liberalce zadene piiimek, dasonajbolj nazadnjaška stranka, ker tudi najbolj konservativni Nemci so se iirazili za splošno volivno pravico. Kak nazadnjak je postal dr. Tavčar ! f O. Doljak S. J. Včeraj, dne 10. t. m., je v Št. Andražu na Koroškem v Gospodu zaspal o. Frančišek Doljak, bivši dolgoletni misijonar po slovenskih krajih. Bil je rojen v Grparu pod Sv. goro 5. marca leta 1829. Kot kaplan v Komnu je vstopil v družbo Jezusovo dne 24. aprila leta 1858 Dolgo časa je bil bolan, a njegova najhujša v zadnjem času je bila, da ni mogel več delati. Znan je po vsem Slovenskem kot neutruden misijonar, ki si je pridobil v najširših krogih ljubezen in spoštovanje. Priporoča se znancem v pobožen spomin. Pogreb 12. okt. ob 8. uri. Smešni ljudje. Pri „Narodu" so znoreli — od mleka se jim je zmešalo. Sicer se je že prej poznalo njihovi pisavi, da izvira iz alkohola, a zdaj so zbesneli od mleka. „Narod" ima svoje čitatelje za velike norce, ker jim nikdar resnice ne poroča, ampak jim le žolč meša O mleku so bili „Narodovi" čitatelji vedno napačno poučeni, zdaj pa so začeli „Narodovci" pisati že romane. „Narod" z vso resnostjo pripoveduje — da je dr. Krek mleko podražil. Dr. Krek ima seveda od tega velikanske dobičke O/i sicer nima niti ene krave, pa vendar dela velikanske profite. Saj je po vsem svetu znano, kak brezsrčen oderuh je dr. Krek. Milijone izžema iz ljudstva! Liberalci so res že godni za norišnico. Tudi je neresnica, da bi bila akcija za podraženje aileka izšla iz Zadružne zveze. Novi šolski red za ljudske šole. Vlada objavi v kratkem novi šolski red za ljudske šole. Zadnji red je izdal leta 1871. Stremayr. Bivši naučni minister Har-tel je pa dal izdelati novi šolski red. Po novem redu se ustanove posebni razredi za slaboumne otroke. Ve lika pozornost je posvečena mladinskim igram. — V deških ljudskih šolah se vpelje neobvezni pouk v igranju na gosli; na dekliških šolah bodo obračali vso pozornost na pouk v gospodinjstvu. M;d poukom se uvedejo odmori in počitnice b®do trajale dva meseca. Poizkušali bodo uvesti samo dopoldanski pouk — Med šolo in starši pospeše ožjo zvezo z vpeljavo večerov za starše. Strogo se prepoveduje tepsti s palico. Odstranjen® je vse, kar bi povzročilo verska ali narodna n a -s p r o t s t v a. Učitelji na meščanskih šolah dob • značaj strokovnih učiteljev. — Učitelji imajo dolžnost porabiti vsako prilik®, da jih navdušujejo za varstvo umetnosti, javnih nasadov in za ljubezen do živalstva in rastlinstva, kakor tudi za domoljubni čut in za naredno in versko strpno s t. Jugoslovanski časnikarski shod. Naš dopisnik nam poroča iz Bel-grada, da se „Srpsk® književničko društvo", ki ima dolžnost sklicati v Belgradu I. shod jugoslovanskih književnikov in časnikarjev, še ni odločilo, kedaj naj se vrši ta kongres, ter so netočne nekatere tozadevne rasnikarske vesti. Ni nemogoče, da se shod vrši šc to zimo, a najbrže se pa vrši spomladi 1. 1900. „Vrhbosna" prinaša pod naslovom fS I o v e n i a d o c e t" kratek pregled socialnega dela med Slovenci. Najprej našteva verska društva, potem popisuje »Slovensko krščansko socialno zvezo", ter »Zadružno« in »Gospodarsko zvezo". »Vrhbosna" priporoča Hrvatom, naj se pridružijo temu socialnemu delu. Proti reški resoluciji. Zagrebško meščanstvo pripravlja akcijo, da manifestira proti reški resoluciji. — »Hrvatsko Pravo" poroča, da hočejo dalmatinski državni paslanci, kateri niso podpirali resolucije, uprizoriti o resoluciji debato v dalmatinskem deželnem zboru in predlagati, da se proti njej protestira. Umrl je sovodenjski vikar čast. gosp. Alojzij Kovačič, star 31 let. — Na poti v domovino napaden Ivan R e m i c je bil v službi perzijskega šaha. Zdaj je zapustil Bagdad in se peljal čez Baku na Dunaj. Na potu so ga napadli trije vojaki, mu vzeli denar in ga pobili na tla. — ,,Sokola" so ustanovili v Kranjski gori — Dinamit ga je usmrtil. Iz Cmwargh, Pa., poročijo, da je ponesrečil pri kopaniu premoga 24 let stari neoženjeni Anton Zupančič. V rovu je eksplodiral dinamit in Zupančič je bil na mestu mrtev. Pokojnik je bil doma iz Spodnje Dffge pri Zatičini na Dolenjskem. — Imenovan je za kanonika v Go spej Sveti č. g. Franc Cukala. — Sestanek srbskih strank iz Dalmacije, Hrvatske in Slavonije bo 16 t m. v Za dru. Sestanek se bo pečal s krizo in monarhijo, — Ustrelil se je v Trstu tajnik on-dotne seticijske zveze industrijcev D e -metrij Topali. — Sneg je padel sinoči po gorah in planinah. Kamniške planine so ga dobile do zelenega pasu. Notranjski Snežnik je ves bel. Celo Krim, Javornik, ribniški in kočevski hribi ga imajo. Beli se vidijo Sv. Trije Kralji (Vrh), Sv. Lorenc in notranjski vrhovi. — Boj proti podraženju mesa. Iz Lvova poročijo 8 t. m.: Eno ga-liško mesto za drugim sledi vzgledu dunaj skega magistrata, kako ustaviti nezaslišano podraževanje mesa in ustanavljajo se občinske mesnice. Z daje dni so take mesnice odprle v Tarnovu, R z e s -z o w u, Stanislavu in P r z e -m y s 1 u. Zi ubožaejše sloje so to prava dobrota, ker je tu meso za 20 — 30 vin. ki g. cenejše ko pri mesarjih. V Lvovu je hotel nekdo začeti prodajati konjsko meso, ki ondi ni v na-navadi, kar pa je moral opustiti, ker so bili ljudje nanj hudi. — Pogreb profesorja Marna. V nedeljo dopoldne so prepeljali truplo pokojnega profesorja Frana Marna na zagrebški Mirogoj, kjer so ga ob udeležbi gimnazijske mladine in profesorjev položili k večnemu počitku Ginljivo je govoril ob odprtem grobu predsednik profesorskega društva, prof dr. I H o i č — Jajca v prometu. Neki Albert Schuler, inženir v Wintherthuru na Švicarskem, H rmannstrasse 16 se je obrnil na zagrebško županstvo s prošnjo, naj mu naznani one hrvatske tvrdke, ki se bavijo z izvozom jajc, ker hoče osno ati v W,ntherthuru podjetje za uvažanje jajc v Švico. Kdor želi pojasnila, naj se obrne na Schulerja. Zagrebško županstvo se je med tem obrnilo po informacije o tem podjetju na ondotni avstroogrski konzulat. — Nesreča v Radovljici. Z višine 13 metrov je padel včeraj dopoldne delavec G Jambrovič, pri zgradbi hranil niče v Radovljici in se tako poškodoval, da so nezavestnega pripeljali v deželno bolnišnico. — Zopet velika sleparija v Trstu. Iz Trsta poročajo: V glavnih skla diščih je preiskava dognala, da so skozi 12 let pozabili (!) pobirati pristojbine od vozov, kar znaša škodo 1,500.000 K — Predor pod Bukovem se res podira in naj taji gospoda na Dunaju, kar mote! Vzrok ni, po zdravem mnenju domačega ljudstva, samo silni pritisk mate-fijala (hriba), ampak uprav škandalozno delo italijanskih regnicolov, pri katerem so imeli Pazniki obe oči zaprti. Prednja »plat" je rei? iz rezanega kamna — odzadaj pa sam slab •šoder" ali raztolčeno kamenje! Vlada sama je po svojih inženirjih lahko izvedela, ako bi hotela, pa — molči, /zdrav kmečki razum Je sicer naprej povedal mirjevcem (inženirjem), da bo boljši, ako gre proga od zunaj (kakor morajo sedaj delati) — ali visoko-"ieni mirjevci so to zavrgli in v svojem znanstveno učenem načrtu napravili za skoraj Pol milijona kron — slabo nevarno jamo, »e pa predor! Štajerske novice. š Nov volivni red za graški občinski zastop bo odobril štajerski deželni zbor v jesenskem zasedanju. š Novi deželnošolski nadzornik. Deželni šolski nadzornik gospod dr. Karol Tumlicz v Černovicah je prestavljen k deželnemu šolskemu svetu v Gradec ter prevzame posle vpokojenega Linharta. š Okrajni glavar g. Čapek se preseli v Gradec. š Utonila je v Cilju dva in pol leta stara hčerka delavca na južni železnici A n-tona Golavšeka. š Umrl je v Celju 77 let stari brivec Ivan Perisich, rodom Italijan. Izvrševal je v Celju svojo obrt blizu štirideset let. š Poročil se je danes v Središču učitelj g. Miroslav Sprager z gdč. Marico Majcenovičevo. š Šolske vesti. Za prave učiteljice v Središ u so imenovane: provizorična učiteljica gdč Jerica Hrašovec isto-tam, gdč. Franja Vošnjak na Poni kvi, gdč. Marija Potrato pa v Humu pri Ormožu. — Na šolo v Brežicah pride g. F r a r c Kresni k. — Umirov-ljena je gdč. Pavla Čidrih v Voj-niku. š Sv. Jurij ob južni železnici, dne 10 oktobra. Nski človek, gotovo jud, se tukaj poteplje, ki ljudem ponuja rožniveflce (moleke) po 60 h, ki pa niso nič vredni. Pravi, da so v Jeruzalemu napravljeni od Turkov, ki so prestopili k rimski cerkvi. Zraven se pa laže, da hoče k t katoličan se podati na Božjo pot v Jeruzalem, da bi mogel te>n več molekovraz-pečati. Tedaj pozor na t.ga človeka! š Zopet umor. I; Maribora poročajo: V vasi Savii. sko sta živela radi neke Marije Jazbec v hudem sovraštvu viničar Štefan Nerath in kočar Luka K e r n e š a. Te dni je Kerneža v družbi posestnika Rožička Neratba pri Jazbečevi gostilni s sekiro napadel. Nerath je streljal na napadalca in ju zadel. Rožiček je težko ranjen, Kerneša je $a na poti domov umrl š Umrl je vpokojeni nadinspektor južne železnice g. Jožet Frank. š Pasji kontumac. C. kr. mari borsko okrajno glavaistvo naznanja: Z ozi rom na tuuranni odlok z dne 26 maja 1.1., št. 17 733, zadevajoč odredbo pasjega kon-tumaca v več občinah slovenjebistriškega sodnega okraja, se z ozirom na dejstvo, da se od tedaj ni dognalo nikakšno kužno obolenje in so se pogoji, katere zahteva § 35 občinskega zakona o živalskih kužnih boleznih. izvršili, se zgoraj navedeni odlok razveljavlja ter poneha pasji kontumac dne 5 oktobra t. 1. Tem povodom se opozarja, da je pasji kontumac še nadalje odrejen v celem ozemlju občin Slivnica, Fram, Morje, D oljne Hoče, Podova, Orehova vas, Račje in Gorica. š Železnica Celje-Velenje. Poslanen vitez B e r k s in tovariši so mi noli teden v drž. zboru interpelovali vodi telja želez, nrnistrstva gledč napisov ob železnici Celje Velenje. Interpelacija se glasi: Ob železnici Zeltweg Spod. Dravograd, ki je v drž. upravi, so samo nemški napisi, dasi Spod. Dravograd šteje poleg 784 Nemcev 1784 Slovencev. Dalje do Velenja so napisi na postajah nemški in slovenski. Sodni okraj Slov. Gradec pa šteje poleg 967 Nemcev 12.688 Slovencev. Od Velenja do Celja pa je službeni jezik izključno nemški, samo nemški so tudi oni napisi na postajah. Železnica pa vozi skozi okraje: Šoštanj, ki šteje poleg 520 Nemcev 12 340 Sloven cev; G o r. G r a d , ki šteje poleg 18 Nemcev 15 371 Slovencev; Vransko, ki šteje poleg 71 Nemcev 10 374 Slovencev; Celje, ki šteje 965 Nemcev in 36.299 Slovencev. Neumevno nam je, zakaj je v teh, skoraj izključno slovenskih okrajih službeni promet nemški, zakaj so napisi le v sredi črte Zeltwig Celje dvojezični, torej le v slovenjegraškem okraju, v šoštanjskem, gor. grajskem, vranskem in celjskem pa ne, dasi znaša slovensko prebivalstvo 93% v šoštanjskem do 999% v gor. grajskem okraju. Mnoge občine so že prosile, naj se na progi Celje Velenje napravijo dvojezični napisi, dvojezične tiskovine in naj sprevod niki imenujejo postaje v obeh dež. jezikih. Vse te prošnje leže nerešene v želez, ministrstvu, dasi naj bi železnica služila prebivalstvu, ki je skoraj izključno slovensko. Zato vprašamo: 1. Ali hoče nj. ekscelenca ob progi Celje-Velenje ustreči prebivalstvu ter vpeljati oba dež. jezika? 2 Ali hoče ekscelenca navesti vzroke, zakaj se drugače meri okrajem Šoštanj, Gor. Grad, Vransko in Celje, kakor pa okraju slevenje-graškemu, ki je deležen dobrote dvojezič-nosti? š Iz sodne dvorane. Rudolf M a r k e š , 19 let star, želarski sin v Spodnji Koreni, je dne 16. junija t. 1. v Spodnji Koreni pahnil z nožem v ramo Simona Tršavca. Poškodba, ki jo je dobil Tršovec, je bila zelo opasna in je bil obsojen Rudolf Markeš zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe na štiri meseco težke ječe. — Jožef Horvat, 39 let star, oženjen posestnik v S a k u š a k u , je dobil štiri mesece težke ječe, ker je pretepal svojega očeta in svojo mater. — Franc M e z n a r i č , 30 let star, posestnikov sin vNovi vasi, je tako pretepel svojega očeta, da je štirinajst dni bolan ležal. Mez-narič je bil obsojen na tri tedne ječe. — Dne 6 avgusta t. 1. je utonil zakonskima Jvuriju in Antoniji Zorko v Z i k a r c i h njun dveletni sinček Jurij v hišni mlaki. Zaraditega sta dobila oba pet dni zapora, mož ker ni ogradil mlake, žena pa, ker ni pazila na otroka. — Zaradi istega prestopka sta bila obsojena zakonska J o -žef in Marjeta Vogrinec iz S t r a j n e , ker jim je tudi utonila 21etna hčerka Liza v hišni mlaki. — Tudi M a -r i j a Z u n k o , posestnica v Polič-k e m v r h u , je pustila svojega 16 mesecev starega otroka brez nadzorstva, vsled česar je padel otrok v škaf poln vrelega luga. Dobila je pet dni zapora. — Zvečer dne 14. julija t. 1. je prišlo več fantov molit k umrlemu posestniku Antonu Zusliu izhajajoči list ,L' Indenpende belge" ima notico o ljubljanskih vlečkah. Piše na sledeč način. .V Ljubljani je nastala majhna revolucija, ker je ondotno »Društvo proti vlečkam", ljubljanskega župana napotilo, da je prepovedal nositi damam vlečke po vseh javnih prostorih. Seveda so l,ubljanske dame protestirale proti tej pomankljivi galanteriji županovi. Ker je bil ta protest brezuspešen, ustanovile so »ligo svobode pri toaletah" in trdno sklenile, da ne odstopijo niti za las cd svoiih pravic. — Zdaj se bo uje velik boj in z veliko resnostjo. Zupana je imenoval pri neki pojedini neki govornik »bra-nitelja principov higijene in estetike", .apostola v splošnih zdravstvenih ozirih" in »morilca bacilov. Vse to bo imele hud konec!" — V Ljubljani seve o tem mnogo ne vemo in ne opazimo. lj Predavanje ,Slov. krščan. SOC. zveze' ie bilo včeraj zvečer jako dobro obiskano. Predavatelj g. dr. Krek je govoril o animizmu. Dokazal je, da vera v Boga ni nastala po češčenju mrtvih, marveč je utemeljena v človeštvu od nekdaj, kar dokazujejo najstarejši zgodovinski spomini. Po predavanju je naznanil g. predsednik dr. Krek, da se vrši vsak četrtek govorniški, vsak petek pa socialni tečaj. Govorniški tečaj vodi g. dr. Lampe, socialni pa dr. Krek. Pričetek ob pol 8. zvečer. Zvezin zapisnikar posluje ob sredah od 6 do 7. zvečer. Knjigovodski tečaj se uvede mesca novembra. Vodil ga bo g. P o d 1 e s n i k. — Prihodnje predavanje v torek ob pol 8. zvečer, predava g. dr. L a m p e. lj Sneg na Krimu. Danes zjutraj je pokazal Krim L'ublančanom belo glavo. Sovražnik: zima že oblega Ljubljano in kmalu se naseli v njej. lj Ruski kružok v Ljubljani. Pouk iz ruščine se začne dne 23. okt. ter se bode redno nsdaljeval ob navadnih dneh in urah in sicer v mali dvorani »Mestnega doma". Začelo se bode z drugim kurzom in zato se vabijo oni, ki so že obiskovali prvi kurz in žele učenje ruskega jezika nadaljevati, da se 1 zglase pri pre sedniku »Russkega kružka" j g. dr. L J e n k o - t u. Poučevalo se bode i po Blosfeldovih knjigah (gramatiki in va-I jah) in zato si jih naj vsakdo pravočasno ! preskrbi. — Oni, ki so si i z p o s o -Idili iz .Kružkove" knjižnice Blosfeldove knj i ge in r u s k e slovarje terjih ne rabijo več, s e p r o s i j o , d a j i h zopetvrnejo »K r u ž k u". — Začetek pouka v prvem kurzu se bode pravočasno naznani. lj Konfisciranega je bilo danes na mitnicah tobko mleka, da je mleko napolnilo 11 velikih posod. lj Mlad tat. Branjevki Ivani Sečni-kovi je pred par dnevi ukradel neki mlad dečko iz predala 26 kron denarja. Deček, ki je tatvino priznal, je izpovedal, da je denar razdelil med svoje tovariše. lj Nasilni prisiljene!. Ko sta včeraj popoldne pripeljala Kugotova hlapca Josip Žogar in Ivan Cof k zgradbi Deghien-gijeve hiše ob Dunajski cesti cement, ju je pričel prisiljenec Miha Kestner psovati z »WmdischervHund" in »Krainischer Trotel". Ko je pa Žagar prisiljenca zavrnil, je ta skočil proti hlapcu z odprtim nožem in ga večkrat sunil v levo stran prsi, ne da bi ga bil poškodoval. Nato ga je sunil v desno roko in mu prizadjal na členku precejšno rano. Na pomoč je Žagarju priskočil paznik Ivan Kržič in izvil prisiljencu nož, pri čemur se je paznik na roki obrezah Umešavati so se začeli vmes tudi drugi prisiljenci, a so končno pazniki napravili red s tem, da so odpeljali dva prisiljenca domov. — Pri zgradbi nove domobranske vojašnice je pa napadel prisiljenec Karol Hitzenthaler po-lirja Matevža Marjaka, ga zgrabil za vrat in ga pričel daviti. Ko mu je priskočil na pomoč drugi polir Andrej Gitnik, so navalili na polirja vsi yrisiljenci tako, da sta morala rolirja ubežati in se skr.ti. lj Po hišah berači neki okrog 26 let star moški, srednje postave črnikastega obraza in črnih brk in pravi, da je prišel iz bolnišnice. — Pri tem pa, ako naleti kje na stanovanje, koder ni nikogar v sobi, koj po-krade. Tako se je neznanec včeraj zjutraj vtihotap.l v stanovanje neke stranke na Kar-lovski cesti št 32 in ukradel na mizi ležečo denarnico, v kateri je pa bilo k sreči samo 92 v. denarja. Torej pozor! lj Koncert ljubljanske društvene godbe se vrši jutri, v četrtek v hotelu „ I 1 i r i j a " lj Mestna blagajnica ljubljanska. Zaradi snaženuradnih piosto-r«v bo jutri mestna blagajnica za promet s strankami zaprta lj Detektiva je igral. Ko je šel predvčerajšnjim zjutraj po Piešeinovih ulicah brezposelni mizarski pomočnik Andr. Fabčič iz Senožeč, ga je ustavil neki moški, ki se je obnašal kakor kak detektiv in Fabčiču rek.il: Dva ptička sem že vjel, ki sta tukaj kradla. Zahteval je od Fabčiča naj mu pokaže dilavske bukvica. Ta mu jih je pokazal in šel nato k policijskemu stražniku na Marijin trg ter mu celo zadevo naznanil Nato je bil »detektiv" aretovan. Pri njem so našli sedem belih kovinskih verižic z obeski in žepni nož. Aretovanec. ki pravi, da je de lavec Mato Kizeljak s Hrvaškega, je izročen sodišču. lj Šolska vest. Provizorična učiteljica v Preserju gdč. Uršula Mazi je imenovana za provizorično učiteljico v Sostrem. ij 30letnico praznuje danes tovariš Jožef O grič, kar je vstopil v tukajšnjo tobačno tovarno. Ob tej priliki se je izkazalo, kako priljubljen je sivolasi m»ž med svojimi stanovskimi tovariši in tovari šicemi. Stroj, na katerem prirezuje tovariš Ogrič papir, so delavke krasno okrasile s cvetlicami. Prisrčno so mu tudi čestitali. Tovariš Ogrič ima mnogo zaslug za organizacijo ljubljanskega tobačnega delavstva. Dasi prileten, je bil med prvimi, ki so vstopili v .Podporno društvo za delavke in delavce ljubljanske tobačne tovarne". Pri društveni ustanovitvi 26 junija 1900 je bil izvoljen za odbornika in blagajnika. In društven blagajnik je še danes. Svoj posel izvršuje jako vestno, zato ga pa spoštujejo tudi nasprotniki društva. Blagemu starčku i mi čestitamo in mu želimo še mnogo let! Razne stvari. Najnovejše. Strajk stavcev. Stavci socialno-demokratiškega lista »Volksfreund" v Karls-ruhu so sklenili štrajkati, ker je tiskarna proti njihovemu protestu naročila stavni stroj in novega stavca. Torej tudi v so-cialnodemokraških podjetjih ne gre vse gladko. Moltkejev spomenik. Dne 26 t. m. bodo odkrili v Berolinu spomenik vojskovodje Moltke ja, ki je Sloveneem znan iz zadnje avstrijsko nemške vojske. Spomenik Gladstonu. V Londonu so odkrili spomenik velikemu državniku Gladstonu. Potres so 8. t. m. čutili v Južni Italiji. Palača za državno dumo. Iz Petrograda poročajo: Carska uprava je de-finitivno določila, da se priredi za seje državne dume tavriška palača, ki se nahaja v sredi krasnega vrta v Petrogradu V tej palači so prej bivale razne velike kneginje, v prostorih palače so bile tudi razne razstave. Silen vihar ie divjal v soboto in nedeljo na Dunaju. Več oseb ie vihar pre vrgel, več oseb je bilo ranjenih. Umrl je ▼ Ltmdonu voditelj „Cunard Linie", lord InvercIyJe. Ženitev ruskega velikega kneza Cirila dementirajo. Dunajski trgovci so imeli shod proti popolnemu nedeljskemu počitku. Shod je bil silno buren. Obsedne stanje je proglašeno v Buenos Ayresu vsled stavke delavcev v luki. Nesreča na Donavi. Pri Budimpešti se je na Donavi prevrnil splav ; 27 oseb je padlo v vodo, devet oseb je rešenih, trije so nevarno ranjeni, ostali so utonili. Gledališče za otroke otvo-rijo meseca novembra na Dunaju. Praški gostilničarji so se tudi udeležili včerajšnje demonstrac je. Vse gostilne so bile zaprte. S tem so gostilničarji hoteli protestirati proti nameravanemu zvišanju davka na pivo. Novi glavni poveljnik fran-coske armade je postal general H a y r o n , dosedajni šef šestega armad-nega zbora. N a R e k i je umrl bivši hrvaški deželni poslanec Andrej Valušnig, star 88 let. 500.000 premegarjev bo stavkale. S 1. aprilom prihodnjega leta bo pričelo stavko 500 000 premogarjev v Pensylvaniji, Ohio, Indiani, Illinois in Ken-tucky. Nesreča na železnici. Iz Bel-grada poročajo, da je 9. oktobra en kilometer od Belgrada trčil brzovlak ob osem praznih železniških voz. Pet voz se je zdrobilo. Med potevalci v brzovlaku je nekaj ranjenih. Zdravnik vrgel pri operaciji umrlo žensko v morje, Iz Bostona poročajo, da so našli v nekem kovčegu, ki je plaval po morju, žensko truplo. Zdravniki so dognali, da je umrla ženska vsled ponesrečene operacije in bila vržena radi tega vzroka v morje Storilcu-zdravniku se že za petami. Preoblečena ženska. Neka 26 letna vama iz Birolina nastopa v življenju v u!ogi moža in ženske — kakor ji to pač bolj nese. Najprej je b.la v službi na nekem < ceanskem parniku. Prišla je na njem v Ameriko in se je tam omožila. Toda mož jo je zapustil brez vsega in ona se je vrnila na ladjo in prišla na Norveško. Tam se je preoblekla v moškega in služila v neki tovarni na veliko zadovoljnost predpostavljenih. Potem je šla nazaj v Berolin in tudi tam služila na raznih mestih kot moški. Rada pa je pripovedovala o svojih roman tičnih dogodkih in marsikaj je dostavila, kar ni bilo res. To jo ie izdalo in prijela jo je tamošaja policija. Zdaj pojde na Angleško, kjer bo živela nemoteno kot mož. Upor v napoljski sirotišnici. V napoljski sirotišnici »Albergo dei Po veri" je prišlo vsled strogosti podravna-telja do upora. Tri gojence so zaprli, enega pa spodili. A potem je bil upor še večji. Podravnatelj je ušel, uporniki pa so raz bili š'pe in šele policija jih je pomirila. Po potresu v Italiji. Milanski odbor je sklenil sezidati na prostoru razrušenega Martinano novo mesto in v ta namen je pripravil 400 000 ital. lir za celotno zgradbo. Seziuali bodo vse potrebne urade in pottm 192 hiš, v katerih bo imelo prostora 1920 oseb. Te hiše bo upravljal posebni svet, ki bo sestavljen iz 6 deloma občinskih deloma vladnih predstojnikov. Hiše bodo odstopili najemnikom proti majhni na-jemščini. Mesto bo urejeno popolnoma po zdravstvenih ozirih. Vse hiše bodo nizke in druga od druge oddaljene po 8 metrov. Na vsakih 12 hiš bo stala pekarnica, studenec in praln ca. Šolski štrajk. V nekem italijan skem mestu ni prišla do dtfinitivnega imenovanja neka pri ljudstvu zelo priljubljena učiteljica /,ato je ljudstvo oddalo predlog z mnogimi podpisi občinskemu svetu, a ta gi je odbil. A nato je sklenilo ljudstvo, da ne pošlje niti enega otroka v šolo, dokler ne bo njihova draga učiteljica stalno nastavljena. Podivjanost nemškega dijaštva. Iz Brna poročajo: Okrog kaluže krvi, ki je odtekla ubogi žrtvi nemškega vojaka pri »Besednem domu" v Brnu, je stalo več nemških dijakov I nemške gimnazije. Smeje so klicali: .Glej, tu je videti, da je to nemška ki i, ker smrdi", pljuvali na ono mesto ter počenjali še druge gnjusne stvari, dokler ni neki profesor onega nem škega zavoda spoznat za potrebno, opozoriti jih, naj bodo »pametni !" Poseben ženski poklic. Aretiranje pomorskih kakor na kopnem službujočih vojaških dezerterjev si je izvolila neka Američanka po imenu Edith King. Ta dama je že v službi detektivov in je že aretirala do tisoč dezerterjev. Hodi okrog elegantno napravljena in si zna pridobiti z uljudnim in laskavim vedenjem takega pobeglega vojaka. Hodi različno preoblečena vse povsod, tudi po najzlogasnejših krajih Njujorka in išče dezeiterjev. Kadar katerega vjame, se ji dttičnik navadne ne ustavlja, take, da ji je iedko treba policiiske pomoči. Obisk pri Dalai Lami. Iz Peterburga poročajo, da se je vrnil znani preiskovalec Mongolije in Tibeta, poročnik P. K. Kozlov, s svojega zadnjega potovanja v domovino. Seboj je prinesel mnogo materiala in o vsem tem misli razpravljati na raznih t redavanjih. O Dalai Lami pravi, da je mlad, izobražen in energičen in edina njegova misel da je, da vzdrži svobodo Tibeta in osvobodi domovino Angležev. Ko zlov je daroval Dalai Lami lepe darove in za to je dal zadnji znamenite podatke o Tibetu Fotografirati se ni pustil, pač pa je dovolil, da ga je narisal v različnih pozah in kostumih. Konverzacija se je vršila s po močjo dveh tolmačev. Zavod posebne vrste. Dozdaj je bilo težko postati glasovit, v bodoče pa to ne bo tako nemogoče. V Parizu so namreč napravili za pisatelje, pesnike in umetnike vsake vrste sploh zavot, kjer se ga rantira vsakomur, da postane proti plače vanju določene takse glasovit. Na tak način bo kmalu dosti glasovitih. Sodček piva izpil za šalo. Iz Wilkesbčre poročajo, da je izpil Yehn Rinker za stavo sodček piva v 28 minutah. Pravijo, da je potem še naprej pil. Vlaki za pivce. V Londonu so priredili „za pijance" nove vlake. Ti vlaki bodo vozili ob nedeljah in praznikih in bodo izključno S'mo za porabo dobrovoljcev. Dvanajst mačk podedovalo 4000 kron. Neki cunjar Erik Kon-dretzki je stanoval s svojimi dvanajsterimi mačkami v svoji že pol razpali koči. Ko ga ni bilo nekoč že dva dni na spregled, šli so sosedje in vdrli v kočo. Našli so mrtvo truplo in okoli njega je sedelo dvanajst mačk, ki so bile proti ljudem popolnoma divje. Na zvit način so jih vendar polovili. Potem so našli testament, v katerem je zapuščal KondreUki 4000 kron tistemu, ki bo branil in oskrbovat njegove mačke. Tak človek se je dobil. Pravijo pa, da mislijo sorodniki oporoko ovreči. Umorstvo v službi. Budimpeštanski list „A* Uis^g" poioča iz Belgrada, da je v tamošnji ulanski vojašnici straž mešter in štabni trobentar I^an Zubr/ycki v torek zjutraj v hlevu ukazal u'ancu Da m'janu Di tutrijeviču, naj stiažmtštrovega tsedlanega konia pelje iz hle^a. Ul»nec je izjavil, da rima zato časa. Stražov,št;r se je radi tega razsrd i in je ukazal D mitrije-v ču naj se takoj poda v posamni z?pivr. Ularec je odvrnil, da mu stražmešter ne sme kaj tacega ukazati; ako ima kaj proti njemu, naj ga pozove na raport. Zabrzycki je hitel v svojo sobo, si je opasal sabljo in se povrnil. Dimitrijevič je šel med tem k vodnjaku po vode, kjer ga je stražmešter v hrbet zabodel tako, da se je ulanec takoj mrtev zgrudil. Polkovnik je takoj ukazal stražmeštra zapreti. Poslednji služi že 24 let, je oženjen in oče več otrok. Vrh Vezuva se podira? V Ne apolju se boje, da se ne bi Vezuvu pogrez-nil vi h Na strani namreč, ki je obrnjena proti Neapolju, nahaja se mnogo nevarnih razpoklin. Z,a g'eda'c? bi bilo seveda kaj takega interesantno, a okrog ležeče vasi bi doživele lahko silno nesrečo. Plavajoče mine v vzhodnoazijskem morju. Po vzhodno azijskem morju plava še polno min, ki so bile izpu ščene ob času vojske. Trgovske ladje se jih boje in ne marajo zato voziti po tistih krajih. Ljudstvu primanjkuje živeža, ker ga nima kdo dovažati in zato je sklenila japonska odstraniti te mine s pomočjo zrakoplovov, da bo potem morje za plavajoče ladje brez nevarnosti Iz zrakoplova se vidi na morje — zlasti na globokih krajih — tako prozorno, da je popolnoma lahko mogoče videti na takem mestu plavajočo mino in jo potem varno odstraniti. Spomenik iz srebra. Neki Pedro Albarada je obogatel v kratkem času tako, da kupi svoji umrli soprogi spomenik iz srebra. Za tak spomenik bo treba dve toni srebra t. j. 20 000 kg. potoval je na Dunaj. Prej je imel ministrski svet sejo o poroiilu, katero poda Fe-jervaiy vladarju. Praga, 11. sept. Klub agrarcev je sklenil glasovati proti splošni volivni pravici. Praga, 11. okt. Grtf Sternberg pri-občuje v čeških listih izjavo, s katero ob žaluje svoje dosedanje napade na češke poslance in časnikarje in pravi, da je češkemu | narodu potreba v sedanjih časih edinosti - Zato sa odslej hoče boriti v njihovih vrstah. Dunaj, 11. oktobra Danes ponoči je umrl cesarjev kabinetni tajnik baron Kham Konig. Berolin, 11 oktobra. Drugi sin nemškega cesarja Eitel Fritz se je zaročil z dokaj starejšo princezinjo Karloto Olden-burško. Peterburg, 11. okt. Vlada hoče ustanoviti posebno policijsko ministrstvo, Lodz, U. oktobra. V vseh sladkornih tovarnah na Poljskem se pripravlja stavka Vitebsk, 11. oktobra. Tu se je uprlo pet sto rezervistov, ki so klicali: »Djli s carjem!" Moskva, 11. okt. Skoro v vseh delavnicah in tovarnah delavci stavkajo, tudi na električni železnici. Stavka se razširja tudi na nekatere železniške proge. Vlada se boji, da se to gibanje razširi tudi v Peter burg, kamor je že došlo nekaj agitatorjev. flleteorolojitno poročilo. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. 2076 Ta teden: Zanimiv obisk severo-nemšklh kopališč Borkum, Norderney, Helgoland, Amrum, Wyk, Westerland. licenca iz poštene rodbine, ki ima veselje do mlinar-skega obrta, sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji s primerno plačo Pavel Sedej, mlinar. Javornik (Gorenjsko.) 2008 6-5. Qo$podicnci pri 18. letih, vešča popolnoma slovenščine in nemščine, ki se je učila že nekaj mesecev kuhati, želi vstopiti pri kaki boljši ku» harici za pomočnico, da se v tej stroki še dalje izobrazi. 2062 3—2 Naslovi naj se na „št. 34, Črnomelj", Išče se v najem aH na račun za takoj ali čez en mesec gostilna v Ljubljani ali okolici. 2079 2—1 Naslov povd upravni-tvo. a m Q 1 Čas opazovani! Stanje barometra T mm Temperatura po Celzija VetroTi N.be «3 = •S § 6 S s 6 et . ■o ► e. — 10 9. zveč 731-5 6-5 sl. jvzh. obl. 00 | i 7. zjutr. 2. pop. 730 2 732 5 71 8-5 sl. jzah. sl. jjzah. n dež 2080 6-1 Najfinejši se dobi v vinarni jri belem volku" Ljubljana, Wolfove ulice št. 4 (Lenče) WjMšMšMšMšMšMšM0 Naznanilo. Slavnemu mestnemu občinstvu vljudno naznanjam, da svojih prodajalnih prostorov novoustanovljeni mlekarski zadrugi za okolico Ljubljane nisem odstopil, kakor tudi da nisem s taisto v nobeni zvezi. Obžalujem, da sem bil dosedaj v zvezi s kmeti ljubljanske okolice glede podraženja mleka, — izjavljam pa, da bode moje prihodnje delovanje glede mlečne cene merilo ravno nasprotno. Cena mleku je kakor poprej 16 vin, liter, in jamčim za popolno pristnost in najmanj 3a5°ono tolščobo. 2081 Se najvljudneje priporočam V, Seliškar, trgovec z mlekom. bmiiimi^ Telefonska ln brzojavna poročila. Reka, 11. septembra. Ogrska koalicija je javila sem, da predno se dogovarja z odborom hrvaških poslancev, hoče imeti njen zastopnik pogovor z urednikom „No vega Lista«, Supilom. Raditega je prišel Pe-lonyi na Reko. Danes pride sem Tomažič, ki se bo tudi sestal s Polonyjem. Budimpešta, 11. okt. Klub ma-žarske liberalne stranke je izbral odbor, ki se naj bavi z ureditvijo odnošajev s Hr vaške in Slavonijo. V odboru je tudi — Khuen Hedervaiy. Budimpešta, 11. oktobra. Fejer-vaiy je danes dobil poziv k vladarju. Od- Jesenske in zimske novosti. cn V «—H 03 C rt >-H U (D a •»-s G rt g&r HOUOST -^g Kdor kupi za 10 kron blaga, dobi kupon in ako pošlje ta kupon s 4 kronami na navedeni naslov, dobi oljnato slikov velikosti 30/40, izvršeno po zaželjeni sliki ser tfOUOST ** Kdor kupi za 5 K, dobi kupon in ako ga s K 120 pošlje na navedeni naslov, dobi uradno punciran obesek iz čistega ali pa pozlačenega srebra, izvršen po zaželjeni sliki 2050 1 MMMM Prvi modni trgovini za gospode Engelbert Skušek Ljubljana, Pred škofijo 19. c/) o p. o p cra o Perilo po meri se izgotovi najhitreje. Položni v Stori Srbiji. (Izvirno poročilo.) Priština, 2. oktobra. Proti srbskim trgovcem se je sedaj zadel tudi gospodarski boj, ki ima namen, materielno uničiti bogatejše Srbe. Prošlo ne deljo so zborovali Arnavti v Ferizoviču v neki džamiji, kjer so sklenili bojkotirati srbske trgovce Ta svoj sklep so poslali Srbom, Arnavtom in Turkom s pripombo, da vsak, kdor gre h kakemu srbu z name nom kaj kupiti, plača ta korak s svojim življenjem. Da lahko to nadzirajo, so izvo lili izmed sebe deset ljudi, ki cel dan stoje pred srbskimi trgovinami in pazijo, hoče-li kdo iti notri. Naravno, da se vsakdo pač boji za svoje življenje in se ogiblje srbske trgovine. Srbski trgovci pa morajo mirno gledati svojo pogub« in molčati, ake jim je življen.e dr igo, ker vsak ve, da mu je bolje čuvati glavi i, ko imetje. Da pospeše propad Srbov, so ; ih pričeli Arnavti ropati in ple niti. Tako o prišli Arnavti pred nekaj večeri v neke srbsko trgovino ter odnesli iz nje vse, kai se jim je dopadle. Odnesli s« iz prodajali 3 več ko pol blaga. Trgovec je šel tožit k mutesarifu, ki je došel na lice mesta in k »nstatiral, da se je tatvina res izvršila, a d . se ne ve, kdo so lopovi, akoravno mu je trgovec dokazal, kdo je izvršil tatvine Sedaj tatov ne sme niti več tožiti, ker ] iu prete, da ga bodo ubili ako ne molči. Ce Arnavti tako ravnaj« po mestih, potem ni čudno, kako počno p« raznih vaseh. Trajk« Živič iz Boljevca je dne 21. septembra odšel v šume po drva; tu ga najde Redža Suljin iz Boljevca in ga ubije meni nič, tebi nič, ne da bi črhnil besedico. Turške eblasti s« sicer zaprle ubo -jic« Redžo, a njegevi sorodniki so naznanili Trajkovi rodbini, da pobijejo vse, ako dvignejo obt«žbo. Ker rodbina ne sme tožiti, bo Redža izpuščen kot nedolžen—Ramo n Ramin iz vasi Mešina je zarubil Stanka Barimka za 40 lir — (nad 1000 frankov). Stanke ni hotel plačati, ampak je še celo tožil Ramana pri sodišču. Da bi se Raman zaradi tega maščeval, je dne 23. septembra ubil Stanka. Oblasti ubijalca ne zasledujejo, kar je onemu dale pogum, de sedaj od Stankovih bratov zahteva, da mu oni plačajo 40 lir, sicer jim preti, da jih ubije. — Dena Rističa, tudi iz vasi Mešine, je zarubil Raman za 15 lir. Dena ni hotel plačati. Raman vjame v planini Ristideve pastirje in jih pretepe, a takoj na to napade tudi njegove hišo v vasi. Dena ni bilo doma, a Raman mu ubije brata J e f t o. Raman še nadalje zahteva, da se mu plača, sicer grozi, da pobije vse v hiši Razbojnik Alija je ubil na potu med Pri-zrenom in Gračanico Krsta Kostiča, zasadivši mu nož v prsi Krstova mati je ubijalca tožila pri mutesarifu, a zaprli ga niso, ker ga branijo drugi razbojniki. Razbojnik Biljer iz Peči je ubil v vasi Stupanu ondotnega uglednega Srba Nikela Cuvriča, ker mu ta ni hotel plačati zahtevanih 100 lir (nad 2600 frankov) Nikola kot bogat človek je plačal že mnego odkupnin in bi bil plačal tudi to, a pri roki ni imel takoj t«like vsote, a razbojniki niso čakali. To je bile naznanjeno pečkemu mutesarifu Dža-milbeju, a on ni pozval na odgovor ubijalca, ki je še danes prest in se hvali okrog, da bo vsakogar odpravil na eni svet, kdor mu ne plača odkupnine. Kakor pa napadajo peedine Srbe, take so zadnji čas počastili z napadom tudi srb ski samostan Visoke Dečane, zadu žbine kralja Števana Dečanskega, v kateri so sedaj ruski menihi. Povodom tega so se menihi pritožili pri ruskem konzulu T u -h o 1 k i, na čegar zahtevo čuva sedaj samostan pred napadi arnavtskih razbojnikov oddelek askerov (vojakev). Cul sem, da je pisal neki list, ki nosi slovensko ime, kako s.) lažnjiva moja poročila, kako izmišljeni uboji Srbov, o katerih vam poročam. Z drugimi besedami rečeno, da je tu za Srbe blagostanje, da Turki na nas pazijo in ma-žejo kakor Nemci gospede okrog tega lista, a mi grešniki z „lažnjivimi" (?) vestmi delamo krivico »človekoljubni" Turčiji in „h u -m a n i t a r n i m" Arnavtom. Vi si niti misliti ne morete kako nas boli tur]-škeinarnavtskorobstvo, ke nas tako gadno obrekujejo eni listi, ki so pozvani pe svojidelžnosti, da nas branijo. Tob«li, konasbijeled iodonestrani, od katere bi nas moral« greti s«lnce. Nasproti neslovenskemu, nečlo-večanskemu pisanju tega žal«stnega lista, ki je „slovenski", kakor se vidi le po imenu, trdim jaz, da je to, kar vam pišem jaz, le bleda senca pravega stanja pri nas, ki se ne da opisati, adogsdki, ki vam jih sporočam, s o 1e en de1 v seg a, ker je težkozavse izvedeti, posebn« iz onih oddaljenih sel, iz katerih prihajaj« poročila v mesto večkrat šele čez 2 do 3 mesece. Sicer se imam« pa le srečni okolnosti zahvaliti, da zadnje dni ni bilo še več Srbov ubitih, kakor jih je bilo. Ta srečna okolnost obstoji v tem, ker se je pojavil razdor med arnavtskimi prvaki, ki se sedaj sami med seboj koljejo in so nekoliko pozabili na Srbe; no naposled bodo pa ta njihov razdor plačali zopet le srbi s svojo kožo. Oni Arnavti, ki s« bili v pro-gnanstvu, pa so se sedaj vrnili, o čemur sem vam pisal, hočej« zopet igrati prvo vlogo, a tega jim ne pripuste oni Arnavti, ki so se izkazali v onem času, ko so bili ti v prognanst/u v Mali Aziji. Vsled tega razpora se je razdrl odbor J a t a g a nli j a", ki je v kratkem času svojega delovanja poslal mnego Srbev k Bogu na odgovor. V tem razporu je tudi prišlo med Arn vti do boja, v katerem je bilo več ubitih in ranjenih. Razpad tega odbora, ki mu je bil edini namen ubijanje Srbev, je zelo razveselil Sibe, ker so rešeni nesreče, ki je vse navdajala s strahom in tre[etem. Take so torej naše muke, ki pa nise edine. Komaj neha ena muka, že nastane druga, ki nam ne pusti prosto dvigati glave. Ob srbski meji je večje število turške vojske, ki živi pe obmejnih karavlih. Ta vojska že več ke eno leto ni dobila plače in vojaki niso le brez vinarja, ampak tudi brez obleke in obuvala, goli in besi, in še celo lačni. Da pa uteše svojo lakoto, hodijo vsak dan od sela de sela ter jemljo narodu vse, kar na;dejo v hiši. V tem se posebno odlikujejo vojaki iz kule „Tisovica" in „De-belje". V vsej tej okolici je ostal narod vsled tega vojaškega plenjenja popolnoma brez kruha, brez obleke in brez obuvala, ker vojaki vse vzamjjo, kar najdejo. No, več vzeti ne morejo, kakor so že, ker v nobenem selu ni dobiti ne skorjice kruha, da niti enih opank, ker so vse to že ednesli zdavnaj. Ti goli in sestradani vojaki se sedaj hvalijo, da bodo sedaj padli preke srbske meje v Srbijo in da bodo ondi jemali narodu, kar je treba lačnim nesrečnežem. Mi smo že obvestili merodajne kroge, kaj Turki nameravajo in se že tega naprej veselimo in želimo, da Turki res poizkusijo svojo srečo in gredo preko meje. Radujemo se, ker vemo, da jih tam čaka oblečena in nasičena srbska vojska, ki komaj čaka, da si na junaškem mejdanu pogleda eči v eči z onimi postopači, ki so vojaki le v toliko, ker nosijo orožje. Ako res gredo v Srbijo, se jim bo zgodilo, kakor bosopetnežu med trnjem, a mi, ki so nas s svojimi zločini mučili, se tega radujemo od vsega srca. Bratomorni boj. (Izvirno poročilo »Slovencu" o borbi srbskih in bolgarskih vstašev okoli Orašja.) B i t e 1 j , 3. ektobra. Grki koljejo Belgare, Bolgari Srbe, a Turki vse. Seveda jim je to v veselje, ker se njim sovražna naroda sama med sabo uničujeta. Grki so navalili na Bolgare v zadnjem času silno mnogo nesreče, a Bul-gari mesto da bi poiskali pomoči in zavezo Srbov, da bi mogli tako zmagati Grke, delajo s Srbi isto, kar delajo 7, njimi Grki. Nebratske ponašanje belgarskih čet primo-ralo je tudi Srbe bitoljskega vilajeta, da zbero čete, ki naj bi jih branile pred napa-dovalci. Tem četam načeluje Gligor S o -k o 1 o v i č , ki je na glasu kot junak in je pri narodu zele priljubljen. Ž njim je tudi vojvoda R a j k o v i č , bivši nadporočnik srbske vejske. Odkar sta ta dva organizirala vasi, gre Bolgarom precej trda. Iz Bolgarske je prišlo nekoliko čet, da bi uničile Gligora in Rajkoviča, a ta dva sta jih popolnoma zmogla. Tudi pred enim mescem je šla iz Bolgarske zelo močna četa ped vodstvom naporočnika K o n s t a n -t i n o v a, poročnika A 1 a b a m a in največjega belgarskega vojvode Sugarova. Ko so ti prišli do srbskih vasi, so pobijali tam ljudi in zažigali hiše, da bi se tako osvetlili nad Srbi, ki so jih prej že večkrat potolkli in jim ubili vojvodo D a č n a in Razvigorova. V srbski vasi Bela Cerkva je ubila ta bolgarska četa dva popolnoma nedolžna srbska prvaka, v vasi Crešnjevu srbskega popa Cvetana Dimitrijeviča, a v Meranu je usmrtila mladega Srba Novaka Todereviča, učenca III. gimnaz. razreda v Bitolju. Ko sta za to izvedela srbska poveljnika Gligor in Rajkovič, zbrala sta 80 četnikov in šla za Bolgari. Ti so zvedeli brž, da jim je za petami srbska četa in zato so bežali ter se skrivali po vaseh. V Orašju pa so bili napadeni. — Srbi so prišli tja ponoči in takoj obkolili vso vas. Par junakov se je splazilo do hiš in poizvedelo tam, kje tiče Bolgari. Bili so ti skriti v dveh hišah in te so obdali Srbi od vseh strani. Napadli so z ljutim streljanjem in tudi Bolgari so krepko odgovarjali. — Potem so vrgli Srbi v hiše bombe in ko je napočila zora, so stali samo še trije Bolgari nasproti Srbom; ti so razvili belo zastave. Na bojišču je ostale 27 mrtvih Bilgarov in pet se jih je bilo rešilo. Med mrtvimi je bil tudi bolgarski vojveda Konstantinov in Alaban. S t bi so z. plenili v tej borbi mnogo brzostrelnih pušk in mnogo streliva. Tudi so našli pri mrtvih listine o bolgarskem komi-tetu in o pripravah, po katerih bi se Srbi uničili. Ta poraz je tolik« večji zaradi tega, ker ni bil na srbski strani ubit niti en sam četni k, samo edenje bil lahko ranjen. — Srbi pravijo, da je ob tem spopadu sam Bog pokazal, da je pravica bila na srbski strani. V tej borbi je bilo ubitih nekoliko kmetov. Pobegli bolgarski četniki so odšli v vas Oraovac, kjer so naleteli na vojvodo Djordja Aceva, kateremu so p«vedali ves dogodek. Acev je šel takoj s 7 četniki v Orašje, da se o vsem sam uveri in pošlje potem poročile komitetu. Ali isti čas je prišla v Orašje tudi turška četa, ki je zajela Ac . va ter ubila njega in njegovih sedem četnikov. Tako so izgubili Bolgari v dveh dneh 4 svoje vojvode, okoli 40 četnikov in mnogo orožja in streliva. Vse to je za Bolgare zelo velik udarec. Cerkveni letopis. Versko življenje med Slovenci na Pruskem. Hamborn na Porenskem 1. okt. Iz prijateljskega pisma objavljamo naslednje zanimivosti: Pri slovenskem misijonu od 9 —16. aprila 1905 je bilo v endotni fari 960 slovenskih rojakov pri sv. zakramentih, morebiti okoli 300 pa ne. Tudi po sv. misijonu obilnejše sprejemajo sv. zakramente. Kevelaer je za zahodnjo Prusko taka božja pot, kakor je Brezje za Slovensko. Letos je bilo tjakaj skupno romanje, katerega se je udeležilo 200 Slovencev zraven 400 Poljakov in 600 Nemcev. Tri voze so imeli Slovenci zase ter molili in peli v materinem jeziku. V Kevelaeru pri procesiji po križevem potu so imeli tudi svojo pridigo kakor Nemci in Poljaki. Zvečer na prostem okolu milostne kapelice smo dve uri, kakor drugi romarji, lepo pa krepko peli slovenske Marijine pesmi, in drugi ljudje so radi poslušali in se čudili slovenskemu petju; dva dominikanska patra sta pol ure zraven nas stala in poslušala. Vsako četrto nedeljo v mesecu se v farni cerkvi opravlja s'užba božja s pridigo in največkrat s petimi litanijami. Prilika za slovensko izpovedati je tam vsako nedeljo. Priobčujoč te prijateljske vrstice omenjamo, da je za naše rojake tam na Porenskem v duhovnem obziru dobro preskrbljeno. Duša temu je vlč. g. r e k t o r in profesor K o s t e r v Hambornu, ki se je kot apostolski duhovni pastir priučil slovenskemu jeziku, da lahko vselej postreže našim rojakom, in ki se prav očetovsko za nje pobrine ter jih tudi v izobraževalnem društvu sv. Barbare zbira k pouku in zabavi. Naj bi blagi gospod kakor pred leti še kdaj obiskal našo Slovensko! Rojaki tam gori ob Renu vi se pa zaupno k njemu zatekajte, — a tudi čast delajte slovenskemu imenu! Koroškemu dijaškemu podpornemu društvu so pristopili od zadnjega izkaza: Kot ustanovnik gosp. dr. Tuma (1. obr.), želeč, da se zbudi lepi slo- venski Kerotan, 20 K. Kot redni člani, podporniki in dobrotniki so dali gg.: 20 K }. Sitter, sodni svetnik v Brežicah; po 10 K: dr. Josip Barle v Kozjem, dr. Vekosl. Kraut, župan v Kamniku, Fr. Počkaj, postni asistent v Trstu, dr. Mat. Hudnik v Ljubljani; po 7 K: dr. J. Rakež v Šmarju, župnik Iv. Nagi, gostilničar Tom. Olip, oba v Selih; R Perušek, profesor v Ljubljani; dr. Štefan Kraut v Logatcu, Zorko Novak vSinčivasi; po 6 K: B. Vaclavik v st Jedrtu, dr. Fr. Rosina v Mariboru; pe 5 K: dr. Stemberger v Kranju, Mat. Antončič na Reki, Jak. Ste-fančič v Gotovljah pri Žalcu; 4 K: profesor Bartel v Ljubljani; 3 K: dekan Fr. Dvornik v Gornjem gradu, 2 K 40 h: Mečnik, lekarnar v Kamniku; po 2 K: A. Veternik v Dolu, dr. Jak. Toplak v Ljubljani; dr. L. Peljanec v Mariboru, Gregor Presečnik v Frankolevem; v Kamniku: kontrolor Ahlin, farmacevt Benkovič, trgovec Košir, notar Orožen, c. kr. okr. živinozdravnik Zadnikar; Fr. Peklar v Dolu; po 1 K: v Kamniku: nadpoštar Novak, oficial pl. Martinčič, dav-kar Ribnikar, postajenačelnik Repar; 20 h: krčmar Žgur. — Mohorjeva tiskarna in knjigoveznica sta poklonili tisoč izvodov pozivov, kar znaša 26 K. Skupno je došle tedaj 208 60 K; prej je bilo izkazano 961 K; vsi dosedanji dohodki tedaj 1 1 6 9 K 60 h. Ker je beda naših visokošolcev nepopisljiva, število njih (18) pa veliko v primeri z došli mi podporami, ki so vrhutega še večinoma ustanovnine, prosimo še nujno podpore zlasti naše denarne zavede. Vsem dosedanjim darovateljem pa izrekamo srčno zahvalo. Odbor. — Društvo je založile bro-šurice „Rojaki, pomagajte ubogemu zatiranemu slovenskemu narodu na Koroškem", katero lavnekar razpošilja. Priporočamo, da se vsi zavedni Slovenci odzovejo odborovi prošnji! Iz slovnnskeja sveta. sl Poljski jezik v Rusiji. Ruske ministrstvo je dne 3. t. m. dovolilo, da se na vseh zasebnih srednjih šolah v poljskem kraljestvu predavaje vsi predmeti v poljščini, razen ruSčine in ruske zgodovine in zemljepisja, ki se morajo razlagati v ruščini. Tudi v zasebnih trgovskih šolah se dovoljuje poljščina z ravno tiste omejitivijo in pod pogojem, da gojenci napravijo izpit na državnih šolah. S tem se je načelno in praktiško ustvaril velik napredek. Poljska narodna šola že živi četudi šele v obliki zasebnih šol. sl Germanizacija in izpoved-niča. Na pruskem Šleskem je vojaška oblast zaukazala preiskavo, kateri vojaki se izpovedujejo po poljski. Jasno je, da se s tem namerava nov napad na poljsko narodnost. .Germania" z vso odločnostjo obsoja to najnovejšo podlost in protestuje, da bi se izpovednica vporabljala za germanizacijske namene. sl Slovaki na delu. Slovaki so imeli dne 5 t. mes. v Rožemberku ljudski shod, ki se ga je udeležilo 4000 oseb. Shod se je vršil v najlepšem redu. Ferdinand Ju-riga je govoril za splošno volivno pravico, poslanec Milan Hodža o narodnosti z ozirom na novi šolski zakon, Jan Janček o razmerju Slovakov de drugih ogrskih strank. Ljudski shod v Turč. sv. Martinu, ki ga je sklical P. Mudron, se doslej še ni mogel vršiti, ker dela vlada vedno nove težkoče. — Emer. Manica, predsednik slovaške narodne stranke v malohontskem okraju, sklicuje javen ljudski shod v Tisovec na dan 15. t. mes. za splošno in tajno volivno pravice. ■ MlllllllilltllllMIMIIIIIIIMIMIII j Stanje vlog 31. avg. 1905"] Ko^^esnl tr' fD0narni Prom8t 3L \ \ čez 11 milijonov kron. j §J'2, Lnadstr. \ 1905 žez 37 miIJ- k™11, I Lastna glavnica K 214.843-38. jMajboljša in najsigupnejša prilika za štedenjel Ljad$^a posojilnica »lav- t .I brez kakega odbitka, tako, da po- A, O m sPrej"ie vložnik od vsacih vloženih " r r 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure poldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 31. avg. 1905: K 11,531,964-77. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,419.749-55. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905. Dr. Ivan Susteršl«, Josip Slška, knezoškofi|ski kancelar, predsednik. podpredsednik. 1906 40—8 O d b o p n i U i i Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, pod|elnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlln, Karol Knuschegg, Matija Kplar, Ivan KreRar, stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, Ivnn Pollak ml., Karol Pollak, Gre«. Sllbar, hišni pos. in blag Lj. pos. lovarnar. tovarn. In pos v Ljubljani. župnik na Rudniku. Kovačič, Občna metafizika ali ontologija K 3. — Binet - Jennesseaux S. L, Der Freund der armon Seelen oder die.katholische Lehre vom jenseitigen Reinigungsorte. tibersetzt von Hatt-ler, 2. Auflage, vezano K 2 88. Birkle, Katechismus des Choralgesan-ges, vezano K 2 80. — Blotzer, Die Katholiken> emanzipation in Grossbritanien und Irland. Ein Beitrag zur Geschichte religiiiser Toleranz, K 4 80. — Schafer, TSgliche Huldigung tn die un-befleckte Jungfrau und Gottesmutter Maria um ihren miitterlichen Schutz im Leben und beson-ders in der Stunde des Todes zu erlangen Psalmen und Gebete fiir jeden Tag der\Voche. V platno vez. K — 60. — Janssen, Der seeleneifrige Prie-ster. Ein fruchtbarer \Veinstock des neuen Jerusa-lem. 31 Erwagungen Uber den Seeleneifer. Platno K 1'68. — Kummer - Stejskal, EinfUhrung in die Geschicht«. der deutschen Literatur. Vezano K 2 70 — Stjeskal, Deutsche Vers-lehre. Vezano K 2'B0. — Hammer, Sieben Pre-digten iiber des Menschen Ziel und Ende und letzen Dinge K 2 16. — Perger, Kreuz und Altar. Sieben Predigten iiber das Opfer des Neuen Bundes K 1 08. Roh, Eiundzuranzig Vor-trage des hochw. Pater Roh. „Siehe da deine Mutter." Vortrag des Pater Roh S. I., Uber die Ver-ehrung der allerseligsten Jungfrau Maria. Gehalten in der Adventszeit des Jahres 1868 in Kopenhagen. 2. Auflage K 1-20. — Keller, Hundertfunfzig Armenseelen - Geschichten. Ernster Spiegel fiir jeden Christen. Vierte Auflage K 2 70. - Pott-geisser, Predigten auf die Sonn- und Fasttage des Kirchenjahres mit einem von Sakraments- und Fastenpredigten K 5-76. — Wilmers, Lehrbuch der Religion. Ein Handbuch zum Deharbes ka-tholischem Katechismus und ein Lesebuch zum Selbstunterrichte. 4 zvezki in Generalregister, vezano K 42-12. (2068 1-1) »KatolKka Bukuarna" u Ljubljani. Odlikovan X zlato kolalno In Častno diplomo v Parizu. . 603 104—59 Anton Presker krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča prež. duhovščini v izdelovale vsakovrstne duhovnižke obleke Iz trpežnega In solidnega blag? po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 2061 Sprejme se oženjen 5-2 w organisf (cerkvenik). Nastopiti je 15. novembra t. I. Več povč župnijskiu rad v Št. Juriju na Strmcu (Koroško), pošta Vrba ob jezeru. Naravni dobri brinjevec 1673 16-10 se dobi pri L. Sebeniku v Sp. Šiški. Proda se iz proste roke ~~~ hiša št. 40 v Kamnigorici pripravna zlasti za kakega rokodelca. Ponudbe pod „št. 40" sprejema iz prijaznosti upravništvo. 2063 3—2 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 36 F. H I T I Pred škofijo St. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Naznanilo. 2029 5-3 Brata Rus Emonska cesta št. 2 uljudno naznanjata slavnemu občinstvu otvoritev Mine z žitom, moko, žitnimi pridelki in drvmi. Ernest Hammerschinidto nasledniki Hodile, GJutsclier & K& Mrl w trgovina železnln In kovin 19800 34 31 LJubljana Valvasorjev trs 6. Prešernove ulice 50. Velika zaloga blagajnlc In denarnic ter vseh u želez-Mnsko stroko spntiajočih predmetov. Cene nizke! -s* Lepo stanovanje O s štirimi sobami in pritiklinami O MT se odda s prvim novembrom v Wolfovih ulicah št. 12. Poizvč se istotam. 2066 3-3 Pivovarna „Auer". Gospodične katere se želd izobraziti v šivanju in krojnem risanju 1828 52—9 sprejema Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. k Krojaška delavnica n ^ za obleke za gospode po meri in 1957 10-5 ^ 3 zavod za uniformiranje {f h Josipa Rojina, uumjano. tj ^ Največja zaloga elegantno izvršenih oblek za gospode ^ in dečke. ^ ^ Bogato izbrana zaloga izključno angleškega blaga. ^^ kost Še nikdar za 20 gld. 1 zimska suknja, toplo podložena, 1 zimska obleka, I posebne zimske hlače, 1 modni telovnik, zastonj vrhu tega remont, idoča nikel-nasta ura. Samo zimska suknja je vredna tega denarja. : Zunanja naročila se izvršd po povzetju ali proti prejšnji pošiljatvi denarja. Neugajajoči predmeti se zamenjajo. Največja izbera konfekcije za gospode in dame v najfinejši izvršitvi. Vse po čudovito nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg št. 5. 2054 3—2 Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato iluslrovanl glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastlh, srebrnih in zlatih ur z znamko lioskopf. Malin, Ornega, Scliaffliauaen, Glashiitte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnln po IzTlrnlu torarnigklh cenah.) Nikel. remont, ura......K 3'— sist. Roskopf patent ura .... , 4-— „ , črna jekl. rem. ura , 4" — 8vic. Izvir. Roskopf pat. ura . . , 5-— Ooldln rem. ura „Luna" kolesje . 7 50 srebr. » , »Oloria" , , 7-60 , dvojni plašč . , 11-50 . oklep, verižica z rlnčlco M na pero in karab., 15 gr. težka , 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z .Luna" kolesjem , 9'50 ura s kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, ivarcvaldska ura K 2 —. Za Tsako uro Sletno pismeno Jamstrol Nlkak rlslko! Zamena dovoljena, ali denar nazaj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100-34 tka Tiskarna priporoča rainovritn« vizitnice po nizki cul. Učenca za. mizarski obrt sprejme v poduk Andrej Kregar, .mizarski mojster, Vižmarje St. 59, 2040 4-4 Št. Vid pri Ljubljani. INDRA TEA Najboljši čaj|na svetu. 1927 30—7 Dobi se povsod. Indra Tea Import Company, Trst. <1 J O N W S M »—» fn R DIITII cdrni tovrrmr olmjrtih brrv, DIvn I 11 L D L. IV L lrkov im firmežev MIKLOŠlCEVR CESTR 6 LJUBLJRNR. ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM. H cj N m 2 w 2 C N m S w H »—H r > PS4