DOMOVI
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. SO.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, JULY 8th, 1929.
LETO XXXI, — VOL. XXXI.
"V
Sirom Amerike
številne smrti naših rojakov po slovenskih naselbinah
Mrs. Mary Vidmar iz Ken-more, Ohio, ki je prej bivala v Clevelandu, in se je pred letom dni preselila v Collin-wood, se je ponesrečila 23. junija, ko je prišla domov iz piknika. Stala je pred svojo hišo, ko je pridrvel avtomobil, v katerem so se nahajali zamorci, in ki je podrl našo rojankinjo na tla. Takoj za avtomobilom je privozil na lice mesta avto rojaka Mr. Majerja, ki je ponesrečenko odpeljal v bolnico. Zdravniki so izjavili, da ni resnih poškodb.
V Ribnici je umrla Marijana Arko, stara 44 let. Zapustila je soproga in več nedoraslih otrok. Njenaj najstarejša hči Mirni je v Brookly-nu, N. Y., kateri izrekamo iskreno sožalje.
V	Cass, W. Va., je umrla :|ojanki;ia Kristina Vodnal, komaj 22 let stara. Zapušča soproga in tri otroke, v Clevelandu pa stariše, 2 brata. 3 sestre, in v starem kraju 1 sestro. Naše iskreno sožalje družini.
V	Eveleth, Minn, je v bolnici umrl Jakob Mlakar, star 59 let, samec. Doma je bil iz vasi Viševk, far Stari trg pri Ložu. Bil je clan KSKJ.
Vladislav Pavič, jugoslovanski profesor na Columbia univerzi v New Yorku, se je te dni vrnil v Jugoslavijo, kjer ostane preko počitnic. Dr. Pavič poučuje na Columbia .univerzi, ki je ena največjih univerz sveta, srbski in hrvatski jezik.
Konvencija Hrvatske B. Zajednice, ki se je nedavno vršila, je veljala $75,000.
V	St. Mary's bolnico v Duluth, Minn, je bil prepeljan rojak Simon Marolt iz Ely, Minn. V isti bolnici se nahaja tudi rojak Prebil iz Chisholma.
V	Virginia, Minn, je preminula splošno poznana rojakinja Mrs. F. Kline, doma iz fare Dobrepolje. V Ameriko je dospela leta 1889.
V	Girard, Ohio, je preminula 19-letna Frances Ceku-ta, hčerka poznane in spoštovane družine Jos. in Mary Cekuta. Za njo žalujejo sta-riši, trije bratje in štiri sestre. Skoro deset let se je nahajala težko bolna v bolnišnici v Columbus, Ohio.
V	Conemaugh, Pa. je umrl rojak Ignac Špendal, ki zapušča ženo in hčerko.
V	Cicero, 111. je umrla Mrs. Louise Fabian, soproga rojaka John Fabiana.
V	Indianapolis, Ind. je umrla 22. junija Mary Kocjan, rojena Dragan. Doma je bila iz Škocjanske fare na Dolenjskem.
Rojaki v Verona, Pa. nameravajo postaviti svoj lastni Narodni dom. V ta namen priredijo 28. julija pinik na Frank Sitnikovi farmi.
V	West Frankfort, 111. je umrla 26. junija Frančiška Štefanič, stara 76 let. Zapušča več sorodnikov.
* Zrakoplov "Graf Zeppelin" nastopi 10. avgusta polet okoli sveta.
Dosmrtna ječa
V DRŽAVI OHIO SO UPE-LJALI ZA STARE ZLOČINCE DOSMRTNO JECO
Columbus ,Ohio, 4. julija. Zadnje zasedanje državne postavodaje je odobrilo posebno postavo, ki določa dosmrtno ječo za zločine iz navade. Postava določa, da kdor je radi gotovega zločina štirikrat pred sodnikom, tedaj sodniku ne preostaja nič druzega kot naložiti dosmrtno ječo. 24 zločinov citira postava, radi katerih lahko dobite dosmrtni zapor, ako ste bili že trikrat kaznovani in vas četrtič dobijo. Zločini, radi katerih mora sodnija naložiti dosmrtni zapor, so: požig, rop. žepna tatvina, vlom, vlom v stanovanje, umor drugega reda, nameravan uboj, napad z namenom ubiti, oropanje, po-siljstvo, raba noža ali strelnega orožja z namenom uboja ali z namenom ranjenja, krvosramstvo, ponarejanje, velika tatvina, tatvina avtomobilov, skrivanje tuje lastnine, ako je vredna nad $35, odpeljanje otroka itd. Kršitev prohibicijske postave ni omenjena v teh zločinih.
PAPEŽ GRE 25. JULIJA IZ VATIKANA
Rim, & julija. Kot je sedaj definitivno sklenjeno, pride papež Pij dne 25. julija prvič iz Vatikana. Na omenjeni dan pridejo v Rim iz vseh krajev sveta seminariti. Papež bo imel sv. mašo na Petrovem trgu. Od leta 1870 bo to prvič, da je papež zapustil Vatikan.
O Raymond Bletch ima iz-vanredno lepo navado, da izroča vsak mesec svoji boljši polovici vso svojo mesečno plačo, ki znaša nad $200. Toda najbrž ne bo dolgo več tako dobrega srca napram svoji ženici, kajti v petek je Bletch vložil tožbo za ločitev. Žena je uporabljala ves denar za sebe, in če je bilo treba plačati kak račun, tedaj ni bilo denarja. Pred kratkim je bilo treba plačati najemnino, toda denarja ni bilo nikjer, gospodar pa tudi ni hotel čakati. Bletch si je izposodil $100.00, da je odkrižal sitneža. In povedal je svoji ženi: V lepi zadregi sva bila. Sposodil sem si sto dolarjev, da sem plačal najemnino. Mislil je, da mu bo žena hvaležna, ker ji je pomagal iz zadrege, toda na pravo je naletel. Ženica je bila vsa iz sebe. Pograbila je "totenšlogar" in začela z njim udrihati po možičku. Potem pa se je vrgla na njega in ga (ne poljubila na ramena), pač pa .z vso silo ugriznila. To je bilo siromaku preveč, pa je šel na sod-nijo in prosil, da razdere pred 12 leti sklenjeni zakon.
O Miss Victoria Kmet in Miss Frances Grdanc, lepo-tičarke v Grdinas' Shoppe, sta se napotili na počitnice v Brady's Point, Ohio. Odpotovali ste preteklo soboto.
O 113 oseb je bilo letos že ubitih od avtomobilov v Clevelandu, lansko leto v istem času pa 99.
Krvavi spopadi
v new orleansu sta ubita dva štrajkarja in mnogo ranjenih
New Orleans, 6. julija. — Tu se vrši štrajk uslužbencev cestne železnice, in tekom štrajka včeraj je prišlo do krvavih spopadov med štrajkarji in med policijo. Do pobojev je prišlo, ko so skušali štrajkarji napasti neko postajo uličnih kar, kjer je neki skeb skušal pripeljati karo iz postaje na cesto. Pri tem je bil en štrajkar smrtno ranjen, in neki drugi je dobil močne poškodbe. Policija, 50 mož močna, s puškami v rokah je začela streljati na 200 štrajkarjev, ki so se bližali postaji cestne železnice. Ljudje so imeli s seboj kamenje in opeko. Prva kara je privozila iz postaje pred pol ure, toda nihče se ni vznemirjal, in ko je hotela druga kara na ulico, so se štrajkarji v naglici zbrali in napadli skeba. V splošnem tepežu, ki je nastal, je dobilo več ljudi manjše poškodbe. Štrajlkar|i| zahtevajo boljše plače in boljše delavske razmere. Ves promet z uličnimi karami počiva v mestu. Na štrajku se nahaja več dni 600 motormanov in sprevodnikov.
——o-
KAČA KLOPOTAČA V CERKVI
Marshallville, Ga., 5. julija. Tekom službe božje v tu-kajšni metodistovski cerkvi se je priplazila v cerkev ogromna kača klopotača, ki je merila šest čevljev v dolžini in pet palcev v premeru. Edini pastor je opazil nevarno kačo. 'Ko je obrnil tekom pridige svoje pogled proti lestencu v cerkvi, jo je opazil, kako se je ovila okoli lestenca. Pastor je vedel, da bo v cerkvi zbruhnila panika, ako opozori ljudi na kačo, zato je jij^daljelval'mli^o s pridigo. Po službi božji pa je s pomočjo nekaterih faranov kačo ubil.
O Gradbena delavnost v Clevelandu ni nič kaj živahna. Gradi se mnogo manj kot lansko leto. Dočim je stav-binski urad v mestu izdal lansko leto v mesecu juniju za $8,0001000 stavbenih dovoljenj, je pa znašala vrednost istih v mesecu juniju samo nekoliko več kot tri milijone dolarjev.
O V petek se je oglasil v našem uradu Mr. Frank Staut, urednik in lastnik slovenskega časopisa "Jugoslovanski Obzor", ki izhaja v Milwaukee, Wis. Qglasil se je v Clevelandu, kjer je svoje dni bival, s svojo soprogo, da obišče svoje prijatelje.
O Slovenski mlekarji nam sporočajo, da se je cena mleku dvignila za en cent pri kvortu in sicer od 1. julija naprej. Mleko se je dvignilo v ceni po vsem mestu, ker so farmarji zahtevali večjo ceno za mleko.
O Dne 10. julija pridejo novi ameriški bankovci v splošni promet. Vlada ne bo potegnila starega denarja iz prometa, pač pa ga bo pustila toliko časa, da se obrabi.
Suhači streljajo
dva tihotapca z žganjem ubita v detroitl), trije prijeti
Detroit, Mich., 5. julija.— Dva tihotapca z žganjem sta bila nevarno obstreljena danes od zveznih obmejnih stražnikov, in trije tihotapci so bili aretirani, ko so peljali s svojim motornim čolnom preko Detroit reke žganje iz 'Kar^d.p. Obrežni stražniki so ustrelili dvajsetkrat, pred-no so toliko poškodovali motor v čolnu, da ni mogel več delovati. Eden izmed mož na krovu motornega čolna je skočil v reko in se rešil s tem, da je priplaval do kanadskega obrežja. Pozneje so ga dobili v neki bolnici v Windsor, Ont., kamor se je šel prijavit, ker je imel krog-ljo v roki. Obrežna straža je zaplenila mtorni čoln in 300 zabojev kanadske pive. Poleg tega se iz Shawnee, Okla. poroča, da je tam policija aretirala zveznega prohibi-cijskega agenta Jeff Harrisa, ki je obdolžen, da je ustrelil nekega James Harrisa in nevarno ranil Oscar Lowerya. Zvezni agenti so udrli na neko farmo v bližini Tecum-seh, kjer so slutili, da se kuha žganje. Ko so suhači prišli na farmo, se je vnel prepir med farmarji in agenti, in nastalo je streljanje, ki je povzročilo smrt enega izmed farmarjev in nevarne poškodbe drugega farmarja. —.-o-
ŽIČNI PLOT OB KANADSKI MEJI
Washington, 5. julija. Za-kladniški tajnik Mellon je danes zanikal vest, glasom katere namerava ameriška vlada postaviti ogromno žično ograjo ob kanadski meji, da prepreči tihotapljenje žganja v Zed. države. Plot bi bil sedem čevljev visok in bi bil zgrajen iz bodeče žce.
Čehi in Ogri
Cehi so ustavili promet
proti ogrom. hočejo odškodnino
249 REŠENIH NA MORJU.
Boston, 7. julija. Ob 4. popoldne je neka vojna ladija pripeljala sem 249 potnikov, katere so rešili iz parnika "Prince George." Radi goste megle na morju je v par-nik zadela ameriška patrolna ladija, ki je lovila na morju tihotapce z žganjem. Le srečni usodi imajo potniki pripisati, da niso vtonili na morju.
O V soboto je po dolgi bolezni preminula Marija Za-krajšek v visoki starosti 81 let. Ranjka je bila ena prvih nase-Ijenk v Clevelandu. Tu je bivala 40 let. Tu zapušča hčer omoženo Josephine Kotnik in tri sine: Rudolf, Albin in August. Ranjka je bila rojena v Trgu blizu Gorice, kjer zapušča več sorodnikov. Bila je članica N. H. Z. in društva Srca Marije. Pogreb se vrši v torek ob 8:30 dopoldne iz hiše žalosti na 1057 E. Gist St. pod vodstvom J. Žele & Sons. Prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje, ran j ki pa naj bo ohranjen blag spomin!
O Plačajte račune za plin v našem uradu. Zadnji čas je do srede, 10. julija, do 1. ure popoldne.
Praga, 5. julija. Češka vlada je sklenila zahtevati od ogrske v?ade popolno opravičilo in zahtevat odškodnino, ker so madžarske oblasti aretirale nekega češkega že-leznškega uradnika. Ta sklep je naredil skupni ministerski svet, zbran pri posebnem zborovanju. Zunanji minister dr. Beneš je prekinil svoje počitnice, da je lahko dospel v Prago, kjer se je udeležil ministerskega zborovanja. Razmere med Ogrsko in Čehoslovakijo so bile že prej itak napete, in kriza je dospela do vrhunca, ko so ogrske oblasti aretirale češkega železniškega uradnika Vincent Peha, katerega so obdolžile špijonaže na ogrskem ozemlju. Češka vlada je odredila, da se meja proti Ogrom zapre, in ves železniški promet je ustavljen. Radi te odredbe je izprtih tisoče Ogrov, ki prihajajo v poletnem času v češka letovišča. Češke oblasti trdijo, da je češki železniški uradnik Peha mirno sedel v kolodvorski restavraciji, kjer je užival svoje kosilo, ko sta se pojavila dva madžarska orožnika, ki sta ga z orožjem prisilila, da je dvignil roke kvišku, nakar sta ga natančno preiskala, in ne da bi našli kaj in-kriminalnega pri njem, sta ga aretirala.
Žrtve četrtega ! 174 ur v zraku
159 oseb je bilo ubitih na dan ameriške neodvisnosti
5C.000 GALON UKRADENEGA ŽGANJA
Chicago, 5. julija. Iz tukaj-šnega vladnega skladišča za žganje je bilo včeraj ukradenih 50.000 galon žganja, ki reprezentira danes vrednost najmanj $2,000.000. Žganje se nahaja v vladnih skladiščih za medicinske svrhe. Tatvina se je izvršila skrajno premeteno, in tatovi so delali skrajno previdno. Po upeljani preiskavi se je dognalo, da so tatovi iz 754 sodov žganja odstranili polovico žganja, drugo polovico so pa pustili, dočim so odstranili iz 542 sodov vse žganje in nalili vodo v sode. Tatvina se je morala vršiti več mesecev. Poleg tega so dognali, da so tatovi odstranili žganje iz 8000 zabojev žganja, kar je nekako 24.000 galon. V steklenice so nalili pobarvano vodo, tako, da nadzorniki niso mogli takoj dognati tatvine. Žganje, ki je bilo ukradeno, je bilo najmanj 5 let staro in največ 12 let. Da, nekdo bo zaslužil milijone s to tatvino.
O Ako kdo izmed onih, ki so pohajali državljansko šolo, in se iz enega ali drugega vzroka niso mogli udeležiti slavnost v Luna parku na 4. julija, kjer so se razdelile diplome, želi imeti to diplomo, naj se oglasi v uradu The Citizns' Bureau, 3. nadstropje, stara sodnija na Public Square.
O Zvezni agenti so te dni zaplenili v bližini Woodland Ave. in 110. cesta velik truk, ki je vozil 500 galon munšaj-na. Prijet je bil tudi voznik.
Chicago, 5. julija. Praznovanje "slavnega" četrtega ju-lja je veljalo ameriški narod silne žrtve. Pred 153. leti se je ameriški narod osvobodil tujega jarma, danes pa veja praznovanje tega osvoboje-nja stotine in stotine žrtev. Dasi praznovanje 4. julija ni več tako hrupno in nasilno kot pred leti, pa je vendar letos 159 oseb izgubilo svoje življenje v Zed. državah radi praznovanja 4. julija. Navadno so otroci bili prvi med žrtvami, letos je pa tudi mnogo odraslih našlo smrt ta dan. Računa se, da je radi praznovanja 4. julija izgubilo tekom zadnjih 50 let najmanj 8000 oseb svoje življenje. Obltsti si sicer prizadevajo izlepa in zgrda, da preprečija neumestno streljanje z revolverji, puškami in raznim drugim streljivom, toda videti je, da je vse zastonj, in da se postava proti streljanju na dan 4. julija ravnotako težko izpolnjuje kot prohibicija. Letos so se na 4. julija pripetile vsakovrstne nesreče v deželi. Najmanj 50 oseb je utonilo v raznih vodah, jezerih in rekah, in izmed teh ji|i je bilo samo v državi Michigan 16. Od avtomobilov je bilo povoženih 36 oseb. Drugi smtni slučaji so se pripetili radi streljanja v počast "četrtemu". So ljudje, ki pač nikdar .ne poznajo pameti in pazljivosti in slepo drvijo v smrt. Vendar eno tolažbo imamo izmed vseh teh nesreč: letos jih je bilo 48 manj kot lansko leto.
DVA ZRAKOPLOVCA V CLEVELANDU STA DOSEGLA SVETOVNI REKORD
28 OSEB UBITIH V CENTRALNI EVROPI
London, 6. julija. Silovit tornado, ki je skoro nepoznan v centralni Evropi, je sinoči in deloma danes zjutraj divjal po Češkem, Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji in po Švici. Tekom divjanja elementov je bilo 28 oseb ubitih in stotine ranjenih. Tornado je spremljala strašna toča. Po mnogih krajih so uničeni vsi poljski pridelki, stotine hiš je porušenih. Tornado je začel v Nemčiji, odkoder je planil preko Češke v Avstrijo. Tu se je razdelil, in en del je zadel Švico, drugi pa Jugoslavijo. Tisoče ljudi se nahaja v obupnem položaju.
O Farmarji v okolici Cle-velanda trdijo, da bo letos posebno dobra letina za orehe. Vsa drevesa so polna sadežev. 'Kar pomeni, da bodo veverice imele obilo hrane.
O V petek zjutraj se je našla mala denarnica z gotovo svoto denarja. Kdor jo pogreša, jo dobi v našem uradu, ako se izkaže za pravega lastnika.
O Iz bolnice se je vrnil rojak John Tutin, 6001 Luther Ave.
G V Clevelandu plačujemo primeroma najnižje cene za vodo, kot je dognala statistika.
* 1,600.000.000 funtov sladkarij so povžili lansko leto sladkosnedi Američani.
"City of Cleveland", ki se je nahajal v zraku en teden, se je spustil zopet na tla ob 12.36.50 v ;soboto zjutraj v clevelandskem zrakoplovnem pristanišču, in na dan sta prišla zrakoplovca Byron K. Newcomb ter Roy L. Mitchell, ki- sta pravkar dosegla svetovni rekord za vztrajno vožnjo. Oba zrakoplovca sta bila neprestano v zraku 174 ur, in 59 sekund, rekord, katerega pred njima še nihče na svetu ni dosegel. Obenem sta pa oba zrakoplovca dosegla skrajno mejo človeške vztrajnosti. Ostala bi še v zraku, motor zrakoplova je izvrstno deloval, toda zadnje človeške sile in mišice so odpovedale, podala sta se na zemljo, pot^m ko sta dosegla rekord, katerega nima še nihče, pred iT'Jmia. Pilot Mitchell, ki je skoro izgubil glas v zraku, kjer se je nahajal en teden, je komaj slišno za-šepetal, ko je stopil iz zrakoplova: "Gotovo sva hvaležna, ker sva zopet na trdnih tleh. Vzrok, da sva se vrnila na zemljo, ker je motor močnejši kot naša moč". In zra-'koplovec Newcomb je dejal: "Dosegla sva rekord. To je dovolj. In sedaj potrebujeva spanja." Na licu mesta se je kljub polnočni uri zbralo do 75.000 radovednih Cleveland-čanov. Dasi je bila tam močna policijska straža na konjih in peš, oa policija ni mogla zadržati množice, ki je planila za zrakoplovom, ko je pristal na zemlji. Pri tem je bilo mnogo oseb pohojenih ali ranjenih od policijskih konj, a medtem je množica dirjala naprej proti hangarju. Vsak je hotel videti zrakoplav, ki je dosegel rekord, vsak se je hotel pritakniti ga. 14-letni Steve Kusko je pri tem prišel pod kopita policijskih konj. Odpeljali so ga v bolnico v Bereo. Konečno se je policiji posrečilo s krepelci odpreti pot zrakoplovcem. Masa naroda je bila vržena nazaj, in okoli hangarja so naredili kordon. Mestni manager Hopkins je bil prvi, ki je pozdravil oba junaška .zrakoplovca. Tudi soprog.e obeh mož ste bili na mestu. Jokali ste samega veselja. Kasneje ie imela policija strašno nalogo odpreti pot avtomobilom, ki so se vračali domov. Avtomobili so bili parkani v štirih vrstah tri milje daleč na vse strani od zrakoplov-nega pristana. Računa se, da je bilo v okolici najmanj 25.000 avtomobilov. Vzelo je mnogo ua, predno se je nekaterim posrečilo priti iz strašne gnječe, dočim je bilo tisoče avtomobilov prisiljenih ostati celo noč v okolici. Tisoče ljudi je spalo kar v avtomobilih.
G Silno deževje je pretekli petek preplavilo farmarjem v okolici Wooster, Ohio, tisoče akrov polja z žitom in dru-Pimi poljskimi pridelki. Škoda je ogromna. Nekateri farmarji so izgubili vse pridelke.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 8th, 1929
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
NAROČNINA:
Za Ameriko........$4.00
Za Evropo.........$5.50
Za Cleveland po pošti.. $5. Posamezna številka ... 3c.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se po3il)a na: Ameriška Domovin* 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628
JAMES DEBEVEC, Publisher	LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in languags only.
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878.
No. 80. Mon. July 8th, 1929.
Naš poslanik dr. Pitamic.
Pretekli četrtek večer je bil novi jugoslovanski poslanik v Zedinjenih državah dr. Leonid Pitamic, prvi Slovenec, ki je dosegel to visoko dostojanstvo, gost jugoslovanske naselbine v Clevelandu. V počast odličnemu zastopniku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je zbralo v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu reprezentativno število preko dve sto Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so v prijetni harmoniji nazdravljali zastopniku naše rojstne domovine in poslušali besede miru, bratskega sporazuma in ljubezni, katere je novi poslanik prinesel med nas.
Menda tako odlične družbe še nismo gostili Slovenci v naši naselbini. Prišli so zastopniki slovenskega naroda, pa tudi bratje Hrvati ne samo iz Clevelanda, pač pa tudi iz ostalih naselbin države Ohio. In prvič v zgodovini našega narodnega pokreta se je pripetilo, da sta na našem banketu prisostvovala dva zastopnika drugih narodov. Na banket sta namreč dospela češki in romunski konzul v Clevelandu. Zastopnik bratskega češkega naroda je bil ves presenečen radi finega obnašanja naših ljudi in radi njih pristnega pojmovanja državljanskih dolžnosti. Enako je v iskrenih besedah govorii zbranim Jugoslovanom zastopnik romunske vlade, ki je povdarjal prijateljstvo, ki obstoji med jugoslovanskim, češkim in romunskim narodom, kar vse pripomore k ohranitvi miru v centralni Evropi.
Banket v četrtek, na praznik proglašenja ameriške svobode in neodvisnosti, je pa dobil nekak državniški značaj, ker se je banketa udeležil tudi zastopnik mestne vlade v Clevelandu, prvi činitelj in vodja vlade, manager Wm. R. Hopkins. Ta idealni zastopnik mesta Clevelanda jako rad prihaja med Slovence, katere spoštuje radi njih marljivosti, zavednosti in poznanja ameriških državljanskih dolžnosti. Izjavil je tekom svojega, pol ure trajajočega govora, da spoštuje in ceni vse narodnosti enako, toda ne more si kaj, da ne bi Slovencem včasi podal izraz še posebneva spoštovanja. Pozna dosti naših ljudi, s katerimi je v uradnih poslih prišel v dotiko, in dobil je med njimi same poštenjake. Enake besede, izgovorjene od prvega mestnega uradnika v milijonskem Clevelandu, gotovo prinašajo ljudem kredit v javnosti. 1
Nadalje je Mr. Hopkins povdarjal glede mednarodnega sporazuma, govoril je o idealih v politiki, o gospodarskih razmerah in konečno čestital Slovencem, ki so v osebi dr. Pitamica dobili tako odličnega zastopnika svoje vlade v domovini. Burna ovacija je sledila govoru Mr. Hopkinsa.
Slavljenec, dr. Pitamic, je govoril v treh jezikih, V slovenskem je pozdravil vse navzoče. Prosil je z lepo besedo, da ne pozabimo vezi, ki jih še vedno imamo s staro domovino, in da seveda, kot ameriški državljani, da tudi tu spolnjujemo svoje dolžnosti in se poslužujemo svojih pravic. Prinesel je iskrene pozdrave od svoje vlade in naše domovine. Nato je govoril v hrvatskem jeziku in konečno v čisti angleščini, kar je naredilo skrajno ugoden utis na vse one v dvorani, ki niso razumeli slovenščine.
Na banketu so bili navzoči zastopniki našega slovenskega časopisja, zastopniki naših gospodarskih podjetij, zastopniki podpornih in prosvetnih organizacij. Vsa proslava se je vršila v najlepši harmoniji, in vsakdo je čutil, da se nahaja v družbi odličnega sina našega naroda, katerega dolžnost je delovati za najboljše prijateljske stike med staro in novo domovino, za najboljši sporazum med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami. Banket je bil popolen uspeh.
PODPORNE JEDNOTE V AMERIKI.
Tujerodne skupine v Ameriki so le posnemale prejšnje naseljence v Novem svetu, ko so organizirale širom dežele svoja vzajemna podpor na društva, svoje narodne jednote in zveze, bratovščine in druge bratske organizacije.
Bratska društva izvirajo iz srednjega veka, morda po zgledu cerkvenih redovništev, Priznana svrha teh bratovščin je bila obiskovanje bolnikov, nabiranje miloščin za razdelitev med reveže, ponujanje pomoči nesrečnežem, zapuščenim in obnemoglim, Na Angleškem in Škotskem so te bratovščine nazivali "prijateljska društva."
Bratska društva (fraternal lodges) so se pojavila v Novem svetu že s prvimi nase Ijenci iz Angleške. Nekatera izmed še obstoječih ame-| riških bratskih društev sega- j jo nazaj v kolonijalno dobo; ameriške zgodovine. Ta društva pa so se razvila v Novem svetu kot čisto ameriške usta-
nove. Običajna definicija za nje je, da so organizacije ali prostovoljna udruženja, ustanovljena in upravljena v edino korist svojih članov. Bratsko ali podporno društvo nima nikakega delniškega kapitala in se ne upravlja za dobiček. Društvo ima svojo lastno ustavo, pravila in sploh sme upravljati svoje notranje zadeve, kakor se mu zdi najboljše.
Bratska društva so organizirana za "vzajemno podporo in zaščito." Zaščit obstoja v zavarovalnini za bližjo družino v slučaju smrti ali obne-moglosti. V nekaterih društvih je tudi poskrbljeno .za starostne pokojnine in vsi člani so vpravičeni do koristi, izvirajočih iz društvenega delovanja na polju splošne dobrobiti ali vzgoje. Nekatera izmed največjih ameriških bratskih društev.
Ga ni mesta ali večje našel bine v Združenih Državah, kjer ni kaka "local Masonic lodge" ali organizacija "Odd Fellows," "Elks" ali "Modern Woodmen."
Masons (prostozidarji) in Odd Fellows sta najstarejši bratski udruženji v tej deželi.
Prostozidarski pisatelji se radi ponašajo s starodavnost-jo svoje organizacije in neka teri celo pripisujejo njen za četek Salomonovemu templju. Nepristna zgodovina prostozidarstva trdi, da je bilo vpeljano na Angleškem leta 926. Mistične prostozi darske bratovščine so doživele čudno zgodovino v Evropi; v mnogih deželah so jih zatirali češ da so bile tajne politične organizacije.
Prve "Masonic lodges" so bile organizirane v Ameriki okolo leta 1730. Sedaj je ka kih 4.400.000 prostozidarjev širom sveta in od teh 3,200. 000 v samih Združenih Državah. Tu imamo čez 16,000 krajevnih "lož." Prostozi darji so ohranili večino sta rih ceremonij in običajev in je še "33 stopinj prostozidar-stvo", vstevši "izvoljenega mojstra devdtorice," "viteza vzhoda in zapada," "jeruza lemskega kneza," "viteza solnca" itd.
"The Independent Order of Odd Fellows" (neodvisni red čudnih tovarišev) ima članstvo 2,500,000 in je zgo^ dovinski tekmec prostozidarjev. Ustanovljena je bila ta organizacija na Angleškem v 17. stoletju in se je pojavila \ New Yorku leta 1806. The Independent Order of Elks je bil organiziran leta 1868 od gledaliških igralcev kot podporno in bratsko društvo. Dandanes pa sprejema tudi člane drugih poklicev. Društev ima danes širom vse dežele s skupnim članstvom 808,000. Jednota vzdržuje dom za postarne in obnemogle člane v Bedford, Va.
Da omenimo le nekoliko raznih bratskih organizacij. Modern Woodmen of America ima čez miljon članov, Royal Neighbors of America 650,000, Loyal Order of Moose 640,000, Knights of Columbus 240,000. Potem pa imamo še taka društva z viso-kodonečimi imeni "Knights of the Maccabees of the World," "Knights of Pythias", "Pythias Sisters," "Rotary Clubs," "Tribe of Ben Hur" itd., itd.
Kakor so Amerikanci starega naseljenja ustanovili svoje organizacije kot "May flower Descedendants," "Daughters of American Revolution," "Sons of Confederate Veterans" itd., tako so tudi novejše priseljeniške skupine zbrale svoje sorojake v bratska in podporna društva. Največja izmed teh organizacij tujerodcev je nemška Steuben Society. Potem pa imamo — da ne omenimo naših jednot — Sinove Italije, Poljsko narodno zvezo, Dansko bratovščino itd. itd.
ŽALOSTEN REKORD SOVJETSKE RUSIJE.
V Moskvi je izšla brošura, ki vsebuje statistiko samomorov, izvršenih v letih 1926. in 1927. v sovjetski Rusiji. Po teh podatkih je bilo leta 1926, j na ozemlju sovjetske Unije (Ukrajina ni všteta) 6338 sa momorov, leta 1927. pa 6552 Od samomorilcev je bilo leta 1927. v starosti od 15 do 30 let 38.5%, v starosti od 30 do 60 let 24%. Pri moških (ta ko v mestih kakor na deželi) je bila večina samomorilcev starih 20 do 24 let, pri ženskah pa 16 do 19 let (v tei starosti je število žrtev največje), z naraščajočo starostjo pa število samomorov pa da.
Tako veliko število samo morov med mladino je za sov jetsko Unijo posebno značilno, ker podobnega pojava nimamo v nobeni drugi evropski državi. Že pred mnogimi
leti so statistiki na polju samomorov ugotovili, da z naraščajočo starostjo raste tudi število samomorov. V današ nji Rusiji pa je ravno narobe. V Nemčiji je bilo leta 1926 30.8% samomorilcev starih od 15 do 30 let, 45% starih od 30 do 60 let, v Rusiji pa število samomorov, kakor smo že omenili, z naraščajočo starostjo močno pada, namreč od 38.5% na 24%.
Na to dejstvo so ruski statistiki postali pozorni. V predgovoru omnejene brošure beremo: "Med tistimi, ki se pregrešijo proti zakonu, zavzema prvo mesto mladina, zato okoliščina, na katero smo opozorili, ni samo osupljiva, marveč tudi premisleka vredna, tako da jo morajo vsi upoštevati in se z njo podrobneje pečati." Preko te opombe pa sovjetski statistiki ne gredo. Da bi preudarjali vzroke tako številnih samo morov med mladino, o tem ni govora. Zakaj dobro vedo, da bi s tem udarili sami sebe po zobeh.
Če pobližje razmišljamo o statističnih podatkih glede vzrokov samomorov, bomo nekoliko razumeli, zakaj splošno pravilo za Rusijo ne velja. Žal, da so podatki, ki se tičejo vzrokov samomorov, zelo pomanjkljivi. Tako za leto 1926. pri 70 odstotkih, za leto 1927 celo pri 72 odstotkih sploh niso ugotovlje ni vzroki samomora. Kljub temu so dovolj značilne šte vilke, ki jih navaja brošura. Vidimo namreč, da je leta 1926. med samomorilci moškega spola v starosti od 20 do 24 let 31 odstotkov izvršilo samomor, ker se jim je pri studilo življenje, dalje radi razočaranja in nezadovoljstva, 23 odstotkov pa iz strahu pred kaznijo; pri samomorilkah v starosti do 16 do 19 let znašajo odstotki 28 odnos-no 33. Tudi leta 1927. so skoro iste številke. Značilno je, da je leta 1926. od vseh samomorilk v starosti od 20 do 24 let izvršilo samomor 34.5%. (leta 1927. celo 43.9%), ker se jim je pristudilo življenje.
Pravkar navedene številke so izredno značilne. Če so pravilne, moramo iz tega sklepati, da v Rusiji vladajoče razmere mlade generacije ne zadovoljujejo in povzročajo močno nezadovoljstvo. Čisto umljivo je, da postane tako mišljenje usodno in vodi do samomora posebno v starosti, v kateri se človek pr-I vič zave svoje okolice. Tudi I se ne smemo čuditi, da sovjetski statistiki opozarjajo na to žalostno dejstvo, ne da bi razmotrivali o vzrokih, zakaj v tem slučaju bi morali priti do zaključka, da je glavni vzrok izredno visokega števila samomorov v Rusiji vladajoči režim. Zato so tudi v ta ko številnih slučajih ostali vzroki, ki so privedli do samomorov, neznani. "Naraščanje samomorov, čijih vzroki so nepojasnjeni, je težko razložiti," pišejo statistiki v i brošuri. "Mnenja smo, da bi te vzroke lahko nekoliko natančneje ugotovili, če bi bilo to zaželjeno. Dvomimo pa, da bi bilo naraščanje samo morov iz neznanih vzrokov, ki jih opažamo tako pri moških kakor tudi pri žen skah, v resnici nerazrešljiva ! uganka."
j Gotovo je, da bi se mogli podatki sovjetske statistike znatno izpopolniti, če bi bilo to "zaželjeno." Gotovo pa je i tudi, da sovjetska vlada tega ne želi. Zakaj ne, o tem ni treba dolgo razmišljati.
Za Ivan Cankarjev spomenik na Vrhniki.
Na pikniku International Savings and Loan Assn. je nabrala Mrs. Josephine Močnik večjo svoto od sledečih rojakov:
Po $5: John Močnik, po $1 Ignac Černe, Anton Kaušek, John Kramer, Joe Kunčič, Fritz Jazbec, John F. Perko, Božidar Jakac, John Bukov-nik, Max Leonardi, Joe Plev-nik, Matt Brajdič, Frank Mo-čilnikar, Rudolph F. Grego-rič, Frank Verant, Frank Vesel, Mike Podboy, Frank Trtnik, Anton Lapuh, Frances Hočevar.
Po 50c: George Kuhar, John Rosel, Vatro Grill, Tony Trbovec, Janko Rogelj, John Kovačič, Anton Satko-vič, Frank Butala, Louis Mr-har, John Blatnik, John Zgonc, Joe Birk ml., Anica Rogelj, Milka Filipič, Anton Bašca, Frances Svetek, Mati Satkovič, Charles F. Gelb, John Skufca, Tony Bavetz, Louis Pengel, Frances Jerman, Charles Skufca, John Pintarič.
Mr. Math Mesec in drugi pa so nabrali ob drugih prilikah prispevke od sledečih rojakov:
Po $10: Ciril Kunstelj, Mary Lovšin. Po $5: Anton Krašovec, John Bajt, Math Mesec. Po $3: Anton Turk, ' Po $2: Louis Kožuh. Po $1: ! Ludvig Vičič, Joe E. Šiško-vich, F. B. Prestag, Frank Sot, Jernej Rožanc, Barto! Brvar, Anton Bukovnik, John Bradač. Po $50c: Karo) Vrtovšnik, Josip Kern, Jos Vardian, Štefan Lunder, Ant. Jankovič, Walter J. Lazar, Jože Papič, Frank Jeri-na, Ludvig Medvešek, John Jerič, Frank Kovačič, Ivan Avsec, Mike Cvelbar, Louis Laginja, John Gabrenja, Michael Telič, Joe Mužar, France Petrovčič, Elizabeth Be-laj, Joe Kudrič, Geoge Turk, Andy Modic, Jos. Medvešek. Frances Spehek, Vinko Levstik. Po 25c: Louis Hrovat, France Cerkvenik, Jacob Fajdiga, John Renko, Jos Ošaben, Frank Klemenčič John Jeglič.
Najlepša hvala vsem darovalcem.
LJUDSKO ŠTETJE SE BLIŽA.
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Kongres je odobril vse potrebne postavke in začenši od 1. aprila bodočega leta bo 100,000 popisovalcev šlo od hiše do hiše, da popišejo vse prebivalstvo Združenih Držav. Najmodernejši stroji, izumljeni v to svrho, bodo prispevali h končnemu štet ju. Ljudsko štetje (census) od leta 1930 bo petnajsto v zgodovini Z. D. kajti ustavs mora izvršiit vsakih deset
Ljudsko štetje ima več namenov, ne le seštevanje prebivalstva. Nabira popolne podatke o poljedelstvu, to-varništvu, bogatstvu. Kon gres želi, da se sedaj popisuje tudi način distribucije, potem katere blago prihaja od pro ducenta na konsumenta.
Ljudsko štetje od leta 1920 I je naštelo 105,710,620 prebivalcev v Združenih Držav ! Ceni se, da jih je sedaj okolo 120 miljonov. Radi vspored be naj navedemo prebivalstvo nekaterih držav: Nemčija čez 62 miljonov, Italija čez 40 miljonov, Angleško 44, Švedsko 6, Norveško 2,700,000, Jugoslavija 12 miljonov, Sovjetska Rusija 140 miljonov, Canada 9 miljonov, Kitajsko 400 miljonov, Japonska 60 miljonov itd.
Census navaja tudi podrobne informacije o prebivalstvu. Tako, na primer, ljudsko štetje od leta 1920 navaja, da je bilo v Californi-ji 3,426,861 oseb, od katerih
je bilo 1,613,270 ženskega spola. Izmed teh zadnjih je bilo 26,538 Japonkinj, od katerih 1950 jih je živelo v San Franciscu. Izmed teh 1238 je imelo čez 21 let in od teh je 174 nepismenih in 4 niso znale za svojo starost. To le radi primera, do katerih podrobnosti gre popis.
Razun tega rednega ljudskega štetja vsakih deset let, Census Bureau v Washing tonu vodi natančen račun o porokah, razporokah in mor-taliteti, kakor tudi o mnogih podatkhi, ki so v zvezi s trgovino in industrijo. Eden oddelek tega zveznega urada vodi tedensko statistiko o otrocih, rojenih v tem tednu. Na podlagi dobljenih podatkov in s pomočjo jako kompliciranih števnih strojev ta urad vsakih 20 sekund naznanja svetu, da miljoni Amerikancev so se povečali — recimo — z rojstvom deteta štev. 118,972,331.
Ogromno delo statističnega urada bi bilo nemogoče brez mehaničnih pripomočkov. Ime vsakega poedinca je zapisano na karti. Na tej karti je za vsak podatek označeno posebno mesto. Vsako tako mesto je preluknjeno. Električni stroji preštevajo te karte z brzino 400 kart na minuto ni istočasno nabira odgo vore na kakih 60 vprašanj, s tem da našteva luknje postavljene na istem mestu v vsaki karti. Ti stroji so popolnoma zanesljivi.
Popis ljudstva v Združenih Državah je povsem nekaj drugega kot nedavni popis na Turškem, ko je vsak prebivalec moral ostati doma ves dan in ni smel ven na ulico, dokler ni strel iz topa naznanil, da je bil popis končan. V Združenih Državah se ni treba nikomur bati popisa — razun kake gospe, ki se boji navesti, koliko je stara. Pa tudi njej se ni treba nič bati, kajti zakon predpisuje strogo kazen za vsakogar, ki bi razodeval nabrane statistične podatke o poedincih.
Eden izmed najstarejših ljudskih popisov se je obdržal za časa Mojzesa. V svetopisemski "knjigi števil" je natančno povedano, kako se je izvršil. Ko je Viljem Nor-mandski osvojil Angleško leta 1066, hotel je doznati stanje svoje nove zemlje. Tako je leta 1085 izdal ukaz, naj se zapiše vsak plemenitaš in kmet, vsak aker zemlje, vsako govedo, vsak mlin, vsako vlastelinstvo, vsak plug, njihovo vrednost, prirodna bo-gatstva, gozdove, polja in reke — torej precej moderen popis.
Dasi so Združene Države izmed najmlajšimi narodi na svetu, vendarle so bile prve, ki so ustanovile ljudsko štetje v rednih presledkih. To prvo redno ljudsko štetje se je vršilo leta 1790, in Švedska je sledilo temu primeru. Angleško, Francija in Prusi-ja so šele deset ali dvajset let kasneje uvideli potrebo takega rednega štetja. Rusija je izvedla svoje prvo ljudsko štetje še le leta 1897. Vsled tega ranega začetka so Združene Države razvile največj' statistični urad na svetu.
Porast Združenih Držav se ; najbolj vidi iz teh številk: Leta 1800 je bilo v Združenih Državah 5,300,000 prebivalcev, leta 1850 23,191,000, leta 1900 75,994,000 in leta 1910 za 44 miljonov več. Ta nagli porastek — največji v zgodovini človeštva — je eden izmed razlogov, zakaj je prišlo do omejitve priseljevanja.
FLIS.
Ali je dovoljeno ubiti neozdravljivega bolnika.
Slučaj Richarda Gorbetta, ki je iz sočutja ustrelil svojo težko bolno mater in natci skušal še samega sebe usmrtiti, je po vsej Franciji povzročil velikansko senzacijo. Corbett je težko ranjen več tednov ležal v bolnišnici. Šele pred dnevi so ga mogli zaslišati. Izjavil je, da ima mirno vest in da se zaveda, da je storil samo svojo dolžnost. Corbettov oče je angleški državljan, njegova mati pa je bila Francozinja. Po svoji izjavi je Corbett izročil zdravniku, ki ga je v bolnišnici operiral, pismo s prošnjo, da ga izroči uredništvu dnevnika "Matin." To pismo ie sedaj "Matin" objavil. Corbett v pismu tolmači razloge, ki so ga privedli do tega dejanja in stavlja vsej Franciji vprašanje, jeli prav storil ali ne.
"8. maja, piše Corbett, zgodaj zjutraj sem ustrelil svojo mater, katero sem nad vse ljubil. Slišal sem njen zadnji zdihljaj, katerega ne boni pozabil, dokler bom živ. Novembra meseca preteklega !eta so izjavili zdravniki, kirurgi, radiologi, da ni nobenega upanja .več. Od februarja dalje se je njeno stanje vedno slabšalo, bolečine so pa postajale neznosne; njeno življenje je bilo strašna agonija. Z revolverskim strelom sem napravi! konec temu trpljenju." Nato Corbett poziva najmerodajnejše osebe Francije, naj razmotrivajo o vprašanju, če je dopustno, da se neozdravljivega bolnika iz sočutja ubije in tako feši vseh muk. Na to vprašanje prihajajo "Matinu" odgovori od zdravnikov, duhovnikov in pravnikov. Dosedaj so vsi odgovori proti takemu ubijanju.
1 j
1
I
—n»——"" ""-««——«»-B.I-—n»—-m «2|
JOSEPH J. OGRIN I
ODVETNIK
401
Engineers Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmorc 1694
j
Bldg.
?
i i f i
Telefon po dnevu ali ponoči Penn 1460.
GORDON ELECTRIC WORKS
Poplavljamo p,'halnike, pmlne stroje, čistilce, razne stroje in motorje, velike in male luči.
Nizke cene! 1187 E. 61st St.
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zalogu oblek in vse opreme za nnv«-nle in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki.
Tu
i zaprta vsako sredo pop. akoxl celo leto.
6111 ST. CLAIR AVE.
Telefone: Randolph 3030.
m
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
«131 ST. CLAIR AVE. V Knausovero poslopju Nad North American banko Vhod Rimo it 62. raste Govorimo slovensko. 10 lat m« St. Clair Ave.
1SK0VINE
TI. .
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska r unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVE.
clevela;n d,ohio
>/AV
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 8th, 1929
3
1929 JULY 1929 Sal
Sag
M6 23 tO
mzn
s
13] 20 27
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JULIJ
14— Dr. Blejsko jezero št. 27 SDZ., društveni izlet v Jugoslovanski dr. Dom, Rechar Ave., Euclid, O.	•
14. — Klub Slovenskih vdov piknik na štruinbljevih farmah
14. — piknik dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. na Pintarjevih farmah. ^ 14. — Dr. Sv. Vida št. 25 K. S- K. J. piknik na Špelkotovih farmah.
14. — Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi.
21. — Dr. Danica št. 11 S. D- Z., piknik na prostorih društvenega doma na Recher ave.
21. — Dr. Orel, javna telovadba in piknik na Pintarjevih farmah. .
21. — žensko dr. Maccabees št. 493, piknik na štrumbljevih farmah.
21. — Dr. Sv. Ciril in Metod Piknik na Močilnikarjevi farmi
28. — Slovenska Zadružne Zveza, piknik na Slov. društv. domu na Recher Ave.
28. — Fara cerkve Marije Vnebovzete, Collinwood, pik-nik na Močilnikarjevi farmi.
28. _ SI. lovsko dr. Sv. Ev-stahija, piknik na štrumbljevih farmah.
28. _ Dr. "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ. piknik pri Anton Gorišku na Green Rd.
28. — Fara sv. Kristine bla-goslovljenje novega, kipa cerkvene patrone.
AVGUST
nik v Slov. cher Ave.
dr. domu na Re-
. Ribnica št. 12 SDZ Močilnikarjevi far-
4. — Dr
Piknik na mi.
4. — Dr. gt. Clair Grove št. 98 W. C., piknik na Pintarjevih farmah.
4. — Dr. sv. Neže št. 139 C. K. of O., piknik na Šrumblje-vih farmah.
4. — Slov. Ženskt Zveza št. 14, blagoslovljenje in razvitje Zastave.
11. — Društvo Mir št. 142, SNPJ. in dr. hoyalites št. 590, skupni izlet »na špelkotovo
farmo.
11— Dr. Woodmen of the World, št. 307, piknik v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
11. — Dr. Sv. Ane, št. 4, S.
Piknik na Pintarjevih farmah*.
11. _ Društvo "Cvet" pik-nik pri železniku v Brooklynu.
H.	— Dr. Abraševič, piknik na Močilnikarjevi farmi.
18. — Dr. Združene Slovence št. 23 SDZ. piknik v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
18. — Društvo Presv. Srca Jezusovega piknik in obhajale 30-letnice obstanka na šPelkotovi farmi.
18. — žensski Klub Slov. "oma na Holmes Ave. izlet na ^°činilkarjeve farme.
25. — Colinwoodska kulturna društva piknik v Slov. dr. domu na Recher Ave.
25. — Združena društva fat's sv. Vida, piknik na štrumbljevih farmah.
25. — Desetletnica Sloven-skega Doma na Holmes ave.
25. — Dr. Dvor Baraga št. l317 C. O. F., piknik na Špelkotovih farmah.
25. — Slov. Socijalistični klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi.
SEPTEMBER
!•■— Skupna društva J. S. K- Jednote, piknik v Slov. dr. domu na Recher Ave.
I.	— 'Dr. Abraševič, piknik 11 a Močilnikarjevi farmi.
28--Dr. Eucid Circle, pik-
OKTOBER
5.—Dr. Napredek JSKJ izlet v Slov dr. domu na Recher Ave.
12.. TT-. Dr. Zavedni Sosedje, SNPJ. vinska trgatev v Slov. dr. Domu ha*. Recher Ave.
28. — Slovenski dom št. 6, SDZ. veselico v Slov. , dr.. Domu na Recher Ave. ! "V,."", NOVEMBER t ,
« o.
24. — Petnajstletnica, koncert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St.
ŠPANSKA DOBI NOVO USTAVO
Madrid, 6. julija. Španska monarhija je dobila novo ustavo. Zbrana narodna skupščina je imela včeraj prvič spoznati kakšna je ta ustava, ki ima 11 oddelkov in 104 točke, ki jasno določajo pravice kralja, vlade, naroda, prestolonasledstva itd. Eksekutivno oblast v monarhiji ima kralj, ki s pa mora posvetovati z odgovornimi ministri v vseh važnih zadevah.
KAKO SE MNOŽIJO
AVTOMOBILSKE
NESREČE
Columbus, Ohio, 5. julija. Državni zdravstveni oddelek naznanja: Od leta 1910 pa do danes so se avtomobilske nesreče v državi Ohio pomnožile za 2000 procentov, število avtomobilov se je pa pomnožilo za 5000 procentov. Leta 1910 je bilo v državi Ohio vseh avto nesreč 80, in leta 1928 pa že 1270. Leta 1910 je bilo vseh avtomobilov v državi Ohio 22.491, danes jih imamo pa 1,649.699. Vseh oseb ubitih od avtomobilov tekom 18 let v državi Ohio je bilo 13.660, in od teh jih je bilo 2645 med 5 in 9 let starih. * Romunski kralj, 7-letni
dečko Mihai, je prišel Spremstvu I ,svoje matere, princezinje Helene, na Bled, kjer ostane delj časa kot gost jugoslovanskega kralja.
CIGAN MUHKI.
Pripovedka.
Nekoč je tam za morjem \ Črni deželi gospodoval kralj z imenom Mahumahuma Sina ta kralj ni imel, pač pa prelepo hčerko z imenom Ri mafindrafara. Bila pa je ta črna princesa nenavadno po nosna in ošabno je zavrnila vse kralje tujih dežel, ki so jo prišli snubit. To pa njene mu očetu, staremu kralju Ma humahumi ,ni bilo po godu, kajti njegova najsrčnejša že Ija je bila, da bi se Rimafindrafara omožila in bi on dobi naslednika v njenem možu, ki bi vladal po njegovi smrti ogromno kraljestvo. Zato je tudi dan za dnem moledoval hčerko, naj si izbere moža. Vodil je k njej velikaše, mlade, lepe in bogate, a princesa se ni odločila za nikogar.
Končno se je kralj razjezil in vzrojil: "Dekle, kaj se obotavljaš! Omoži se, ti rečena sicer boš ostala stara devica. Meniš mogoče, da bo kitajski cesar prišel po tebe?"
"Ej, briga me cesar kitajski," odvrne princesa. "Nje ga niti nočem ne!"
"Hudika!" zarenči kralj. "Mogoče se sploh ne nameravaš omožiti? Ali hočeš stopiti v samostan?"
"Tega ne," odvrne kraljic-na. "Omožila se bom, čemu ne, toda poročila bom le ti-
stega moža, pa naj bo kralj ali cigan, ki mi bo povedal nekaj takega, da mu porečem: 'To ni res'!"
"Velja!" krikne kralj. "Ali naj dam to razglasiti sirom sveta?"
"Le," odgovori princesa malomarno.
IKralj da še tisti dan ozna niti križem kražem sveta, da bo njegova hčerka poročila tistega moža, bodisi kralja ali potepuha, ki ji bo znal ne kaj takega natveziti, da mu poreče: "To ni res!" Možje, ki so brihtnih glav in imajo dober jezik, naj se torej ogla sijo in poskusijo srečo.
Odslej so v palačo kralja Mahumahume dan za dnem trumoma prihajali najrazličnejši možje. Došli so cesar ji, kralji, kne.zi, baroni, pra vi vitezi in klativitezi, cigani, rokomavhi, vagabundi, mladi in stari, berači in bogatini, grbavi, slepi, kljukasti, kruljavi. Bilo jih je na tisoče. Vsi so prihajali z najlepšimi nadami, a odhajali pobiti in razočarani. Niti eden izmed njih ni znal povedati tako čudovite stvari, da bi jo princesa Rimafindrafara ne ver jela.
Tako je preteklo celo leto, a še vedno se ni našel tisti kajon, ki bi znal kraljični iz vabiti besede: "To ni res!' Kralj je bil žalosten, a lepa Rimafindrafara prav nič.
Lepega dne pa dospe v glavno mesto, kralja Mahumahume star cigan. Bil je doma iz naših krajev ter se imenoval Muhki. Mnogo ježe izkusil po svetu, bil je zvit ko kozlov rog in je znal govoriti, kakor bi rožice sadil Ko je čul razglas kralja Mahumahume, je sklenil, da mora dobiti za ženo princeso Rimafindrafaro, pa naj velja, kar hoče. Nemudoma se je podal na pot in prispel do kraljevega dvora. Brž ga puste v sobo, kjer je bila princesa,-in Rimafindrafara reče: "Kaj boš pa ti povedal, stara bajta?"
Muhki se prikloni in začne: "Jaz sem agent za vse sladke stvari, za poper, papriko, jesih, hren, česen, čebulo in tako naprej. Na svetu ni toliko zemlje, kolikor je za mojim nohtom črnega, da bi je sin moje matere nt bil prehodil. Bil sem v peklu ter videl, kako vragi pečejo duše. Štiri dni sem v podzemlju bil pri kovaču Hefajs-tu za pomočnika. Od tam sem se podal naravnost v nebesa. Ko tako postopam po raju ter ogledujem nebeška mesta in gradove, pa zagledam naenkrat, kako Bog oče tepe s palico mojega očeta, ki je tako silno jokal, da je sta) do kolen v solzah."
"Kaj pa je zakrivil tvoj oče?" vpraša princesa smeje.
Stari cigan odgovori mir-
no: "Rekel je Bogu očetu, da si ti strašno grda baba.
Tedaj princesa Rimafindrafara skoči pokoncu in za-gliče jezno: "To pa že ni res!"
Tako se je zarekla hči kralja Mahumahume. Kraljična Rimafindrafara se je zdaj morala poročiti s starim ciganom. Bila je baje sijajna go stija, kjer so mnogi gosti tako grozovito nazdravljali ženinu in nevesti, da so ju proglasili za svetnika. A kaj nas to briga. Glavno je, da je Muhki postal kralj in slavno vladal, pa ne le kraljestvo, ampak tudi ženo. Zato čast mu! Če ni umrl, gotovo še sedaj živi.
-o-
Rodbinska tragedija na Dunaju.
Na Dunaju je ustrelil 52-letni ministerijalni svetnik dr. Rudolf Syman, uradnik poštne hranilnice, svojo ženo, dva otroka in sebe. Pokojnik, sin konservatorijskega profesorja ,je bil dvakrat ože-njen. Prva žena mu je bila pevka Ema Jurenka. Z njo je živel v srečnem zakonu. Jurenka mu je rodila sina Herberta, ki je bil ljubljenec očeta in matere. Dr. Syman mu je najprej preskrbel vzgojiteljico v osebi Hedvike Ehr-mannove, ki je bila sinu iz prvega zakona najprej dobra skrbnica. Ko pa jo je Syman vzel za ženo in je sama postala mati, so se njena čuvstva napram pastorku ohladila. Svoje dete je oboževala, pastorka pa zamrzila. Sovraštvo je postalo tem večje, ker je bil pastorek zdrav, njen otrok pa slaboten in bolehen. Zdaj se je tudi razmerje med možem in ženo predrugačilo. Oba sta zapravljala, vsak na svoj račun. Dr. Syman je po nekih verzijah celo živel dvojno življenje. V uradu je bil vesten, pošten in korek ten uradnik, izven njega pa velik zapravljivec. Začel je jemati na posodo in to ga je upropastilo. Dasi je imel okolu 8000 dinarjev mesečne plače, ni mogel plačevati terjatev in družina je živela bedno življenje. Nekaj časa je čakal na zastanke, katere mu je dolgovala država, ko pa je videl, da je voz obtičal, je sklenil napraviti konec. Dogovoril se je z ženo, da usmrti njo, otroka in sebe. To je izvedel. Otroka iz prvega in drugega zakona je usmrtil s
samokresom, takisto i ženo; naposled pa si je še sam pognal kroglo v glavo. Iz dejstva, da se je skušala Syma-nova žena z otrokom že pred nekaj časom zastrupiti sklepajo, da je bila skupna smrt z možem in ženo že davno prevdarjena stvar, ki se je sedaj uresničila le v strašnejšem obsegu.
-o-
Redka ribolovska sreča. V
prvi polovici maja so v enem dnevu okrog Rogoznice v Dalmaciji ujeli 80 tisoč kilogr. sardel in 40.000 kg tunj. Največ plena so odpeljali v inozemstvo.
Požar je vpepelil štiri gospodarska poslopja v Poljanah pri Toplicah na Dolenjskem. Zažgal je menda pijanec, ki je ležal v skednju z gorečo cigareto.
Naprodaj
je hiša za 2 družini, 5 sob zgorej in 5 spodaj. Nahaja se na 18906 Iron-wood Ave. blizu St. Clair. Takoj $1000 ali se vzame v zameno lot ali malo hišo. KOTOWSKI, Tel. Evergreen 4400. __(81)
Hiša naprodaj
za eno družino, 5 sob, vse moderno, garaža, velik lot 58x164. Hiša se nahaja na 14206 Jenne Ave.	(81)
Zidana hiša
naprodaj, pet sob, kopališče. Nahaja se na 18713 Kildeer Ave. Pozve se na 1055 E. 67th St. po 5. uri zvečer.
(80)
"4r---
Hiša naprodaj
za dve družini, 10 sob, trije loti po 75x125, na lotu so češnje, grozdje in razno sadje. Blizu Corletta na Emery Ave. Cena samo $4,800. P. Banič 7736 Marble Ave.	(mo-83)
MALI OGLASI
Naznanilo.
Klub Slovenskih vdov naznanja, da ima 11. julija sejo v navadnih prostorih. Prošene ste vse članice, da se v kar največjem številu vdeležite seje. V nedeljo 14. julija imamo piknik. Pri zadnji seji smo sklenile, da vzame vsaka članica za 50 centov tiketov. Treba bo tudi izvoliti veselični odbor. Kar se ostalih navodil tiče, boste či-tale v posebnem oglasu. Odbor.
f v v
Isce se
John Souvan, ki je bival pred 8. leti v Clevelandu. Za njega bi rad zvedel Louis Souvan, 422 — 6th Ave., Milwaukee, Wis.	(84)
Mlekarija
naprodaj, ima jako dober promet. Se proda poceni. 3573 E. 80th St.
(81)
Lepa front soba
se da v najem za 1 ali 2 fanta, s hrano ali brez. 8011 Simon Ave. blizu W,hite Motor Co.	(80)
Hiša naprodaj
na 935 E. 67th St., 5 sob, kopališče elektrika. Cena $3800, takoj $800, ostalo kot rent. KOTOWSKI, Telefon Evergreen 4400.	(81)
Štiri sobe
se dajo v najem, zgorej, zadaj. 1106 E. 63rd St.	n	(81)
rt:

Ze .21 let zalaga Double Eagle Bottling Co. našo slovensko publiko z hladnimi, svežimi in okusnimi mehkimi pijačami. Double Eagle Bottling produkt pa je prodrl tudi med druge narode, in danes je ta pijača poznana povsod kot najboljša, najčistejša in najbolj okusna, kar kažejo tudi rekordi zdravstvenih organov in urada "Pure Food". Kamorkoli pridete, lahko dobite Double Eagle Bottling pijačo. Zato pa zahtevajte vedno in povsod našo pijačo, in bodite prepričani, da pijete najboljše izmed najboljšega.
Vsi najraje pijo Double Eagle pijače, ker vedo, kaj pijejo in so čiste, sveže in okrepčujoče.
MED NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN ZELO PO-POLAREN JE NAŠ PRISTNI
DOUBLE EAGLE GINGER BEER
KI JE EDEN NAŠIH LASTNIH IZDELKOV.
POKUSITE GA!
DOUBLE EAGLE BOTTLING GO.
6517 ST. CLAIR AVE.
CLVELANp, OHIO RAndolph 4629	JOHN POTOKAR, lastnik.
V:

Malo stanovanje
se da v najem, 3 sobe, zgorej. 1106 E. 64th St. Vpraša se na suite No. 2.
(80)
ZA ORODJE
Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na
Zavasky
6011-6013 St. Clair Ave. kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah	(m)
S tanovanje
obstoječe iz 4 sob, novo dekorirano, se poceni odda. 6513 Edna Ave. (81)
m
i
................................................................................................................................................................
ZAHVALA
V dolžnost si štejem, da se javno zahvalim zdravniku dr. A. J. Perko, Union Ave. in E. 93rd St. Po mnenju "izvedencev" so mi bili šteti dnevi mojega življenja radi težke notranje bolezni. Zdravnik dr. Perko mi je rešil življenje s težko a uspešno operacijo. Ga lepo priporočam.
ANTON RIBARIČ, 10813 Reno Ave.
^IIIIIIHIIIIIMIHMIIIIIIMIIHIItllllllllllllHMIUIIMIIMIIIHIHIHMI



VABILO na PIKNIK
ki ga priredi
• DRUŠTVO SV. VIDA
št. 25 K. S. K. J., Cleveland, O.
s
V NEDELJO 14. JULIJA, 1929,
NA ŠPELKOTOVIH PROSTORIH V NOBLE, O.
Vabljeno je vse članstvo in cenj. občinstvo, da se v največjem številu udeleži našega piknika, ker za-bave bo dovolj za stare in mlade.
Za vsestransko dobro postrežbo bo prav gotovo preskrbljeno. Igral bo dobro poznani Hace Trio. Kegljalo se bo za dobitke. Prijatelji kegljanja, pridite pravočasno.
Oblakov truk bo vozil od Bliss Rd. do St. Clair Ave. Naj vsak vzame Nottingham karo do konca, in odtam pa bus do konca. Tam bo čakal Oblakov truk in pripeljal na prostor, kjer bo zabave dovolj. Piknik se vrši ob vsakem vremenu. Prav vljudno vabi
ODBOR


Hvala vsem skupaj!
Zahvalimo se vam za vašo dosedanjo naklonjenost, zlasti tekom naše zadnje razprodaje, ker ste se v tako obilem številu oglasili ob priliki 5-letnice poslovanja naše trgovine. Ta razprodaja bo sedaj zaključena, in da vam dokažemo, kako cenimo vašo naklonjenost, smo ponovno znižali cene stoterim predmetom v naši trgovini. Prodajali bomo po cenah kot nas velja ali še nižje. Ne zamudite torej in pridite po blago. Tu omenimo samo nekaj predmetov:

Fine moške srajce za praznik redna cena $2.50, sedaj po ....
$1.39
Moške hlače, zelo trpežne, samo ...................................
$1.00
Extra! Special!
Zelo trpežne rjuhe, mere 81x90, cena
79c
Extra! Special!
Težke turške brisače, mere 18x36, samo
19c
Extra! Special!
B. V. D. spodnja obleka, deklice in dečke
za
37c
i i
John Rožanc,
15721 WATERLOO ROAD
wmmmmm
\ i
1
Prav poceni domačije
Ako mislite kupiti dobro hišo za vašo lastno vpo-rabo ali pa za investiranje, se vam bo izplačalo, da pregledate te domačije:
Hiša za 2 družini, Bonna Ave., blizu Addison Rd.........$9,500.00
Hiša za 2 družini, Hayden Ave., blizu Euclid Ave.......$12,000.00
Hiša za 1 družino, E. 72nd Place, blizu St. Clair Ave.......$6,500.0«
Hiša za 1 družino ,E. 212th St., blizu Utopia Beach ......$10,000.00
Hiša za 1 družino, Holmes Ave., blizu E. !52nd St.........$5,500.00
Hiša za 2 družini, na Edna Ave., blizu Addison Rd.......$11,500.00
Hiša za 1 družino, E. 157th St., blizu Holmes Ave.........$«,800.00
Hiša za 3 družine, Bliss Ave., blizu 66. ceste ..................$9,200.00
Hiša za 1 družino, E. 146th St., blizu Lakeshore Blvd. ....$9,500.00
Hiša za 2 družini, Bonna Ave., blizu 60. ceste ................$9,500.00
Hiša za 1 družino, E. 167th St., blizu Grovewood Ave. ..$0,400.00
Vprašajte pri nas za podrobnosti.
Andrew J. Dolence Jr.
6226 Carl Ave.
Telefon Penn 0859-J LICENZIRAN PRODAJALEC ZEMLJIŠČ

NO
AMERIŠKA ŠOMOVtNA, JtlLY 8th. 1929
vi d'Artagnan; toda pismo ni-! Zdravniki: dr. f. j. Kern in dr. m. f. „„ „	„	x .	i Oman. V društvo s? sprejemajo člani-
ma ne datuma ne pečata. , ce od ie. do 45. iet*, za bolniško ood-— Res je, pritrdi Poi'thos. Poro> za smrtnino do 60. leta. V mla-i	„„x 1 1	dinski oddelek se sprejemajo otroci
In nato začne korakati po do 16. leta. Društvo zboruje vsako
prvo sredo v mesecu v S. N. Domu Asesment se pobira tudi vsako tretjo sredo v mesecu in 25. dne v mesecu v S. N. Domu od 6. do 8. zvečer .
Med tem je prišel Porthos; držal se je kislo in čudi) se je na vso moč, ko je vide) d'Artagnana zadovoljnega in Mousquetona skoro veselega,
—	Ah, pravi Porthos, kai sva morda dobila zaželjeno, vi svoje povišanje, in jaz svo je baronstvo?
—	Sedaj greva po dekrete odvrne d'Artagnan, in ko se vrneva, jih mojster Mazarin podpiše.
—	In kam greva? vpraš? Porthos.
—	Najprej v Pariz, odvrne d'Artagnan; urediti ho čem tam nekatere stvari.
—	Torej pojdiva v Pariz' pravi Porthos.
In oba odideta proti Pari zu.
Prišedši do mestnih vrat. sta se začudila, da ima mesto tako grozeče lice. Okoli neke kočije, ki je bila razbita na kosce, je ljudstvo glasno preklinjalo.
Ko sta d'Artagnan in Porthos prosila za vstop, so ju sprejeli nad vse ljubeznivo. Smatrali so ju za beguna, ki sta ušla od kraljeve stranke, in hoteli so ju pridobiti zase.
—	Kaj dela kralj ? so vprašali nekateri.
—	Spi.
—	In španjolka?
—	Sanja.
—	In prokleti Italijan?
—	On čuva. Držite se le trdno, zakaj če so ti ljudje odšli iz Pariza, potem gotovo nekaj nameravajo. Toda ker ste vi vendar močnejši, ne jezite se tu nad ženskami in starčki, in pobrigajte se za pametnejše stvari.
Ljudstvo je poslušalo z zadovoljstvom te besede ter izpustilo ženski, ki sta se zahvalili d'Artagnanu z lepimi pogledi.
—	Sedaj pa naprej! pravi d'Artagnan.
In nadaljevala sta svojo pot preko barikad in napetih verig; pehala sta se dalje, odgovarjala in vpraševala.
Na trgu pred kraljevo palačo je zagledal d'Artagnan nekega seržanta, ki je vež-bal kakih petsto do šeststo meščanov; bil je Planchet, ki je porabil sedaj v prid mestnemu vojaštvu svoje spomine na piemontski polk.
Ko je šel mimo d'Artagnana, je spoznal svojega nekdanjega gospoda.
—	Dobro jutro, gospod d' Artagnan, pravi Planchet samozavestno.
—	Dobro jutro, gospod Dulauroer, odvrne d'Artagnan.
Planchet postoji ter upre j svoje začudene oči v d'Artag 1 nana; ko je videla prva vrsta,! da se je vodja ustavil, se je' tudi sama ustavila, in tako po vrsti vse do zadnje.
—	Ti meščani so grozno smešni, pravi d'Artagnan Porthosu; nato nadaljujeta svojo pot.
Pet minut pozneje sta stopila s konj pred hotelom Chevrete.
Lepa Magdalena je prihitela k d'Artagnanu.
—	Draga gospa Turquai ne, pravi d'Artagnan, če ima te denarja, ga brž zakopljite, če imate dragocenosti, jih hitro poskrite; če imate dolžni ke, jih izterjajte, če imate upnike, ne plačajte jih.
—	In zakaj vse to? vpraša Magdalena.
—	Ker bo Pariz vpepeljen kakor je bil vpepeljen Babilon, o katerem ste gotovo že
culi praviti.
'— In vi me zapuščate v takem trenutku.
—	Da, in sicer takoj, odvrne d'Artagnan.
—	In kam greste?
—	Ah, če mi morete vi to povedati, mi naredite veliko uslugo.
—	Ah, moj Bog, moj Bog.r
—	Imate li kako pismo zame?' vpraša d'Artagnan ter da svoji gospodinji zname' nje, da si lahko prihrani tarnanje, ker vsako tarnanje da je odveč.
—	Da, ravnokar je prišlo eno.
In Magdalena da pismo d" Artagnanu.
—	Od Athosa; vsklikne d' Artagnan, ko je spoznal krepko, podolgovato pisavo svojega prijatelja.
—	A! pravi Porthos; po glejmo no, kaj pravi.
D'Artagnan odpre pismo in čita:
"Dragi d'Artagnan, dragi Vallon, moja dobra prijate jja, morda so to zadnje vesti, ki jih dobita od mene. Ara mis in jaz sva zelo nesrečna; toda Bog, najin pogum in spomin na naše prijateljstvo nama dajejo moči. Mislite na Roula. Priporočam vam papirje, ki so v Bloisu, in če ne dobite dva meseca in pol nobene vesti od mene, odprite te papirje. Poljubite vikom-ta namesto svojega udanega prijatelja	Athosa"
—	O, seveda ga poljubim, pravi od'Artagnan; saj je na najini poti, in če ga res zadene nesreča, da bi izgubil našega ubogega Athosa, postane z istim dnem moj sin.
—	In jaz, pravi Porthos, ga postavim za svojega edinega dediča.
—No, kaj pa še pravi Athos?
"Če srečate kje na svojih potih nekega Mordaunta, varujte se ga. V pismu vam ne morem več povedati."
—	Mordaunt! vsklikne d' Artagnan iznenaden.
—	Mordaunt, pavi Porthos, to si treba zapomniti. Toda glejte, tu je še neki "post-scriptum" Aramisov.
—	Saj res, pravi d'Artagnan ter čita:
"Zamolčati vama morava kraj najinega bivanja, draga pijatelja ker poznava vajino bratovsko udanost in veva dobro, da bi prišla umret z nama."
—	Sacrebleu! ga prekine Porthos, kateremu je vski-pela jeza, tako glasno, da je odskočil Mousqueton v dru-ki kot sobe, kaj sta toej v smrtni nevarnosti?
D'Artagnan nadaljuje:
"Athos vam zapušča Raou-la, in jaz vam zapuščam neko osveto. Če naletite kje po sreči na nekega Mordaunta, recite Porthosu da ga odvede v kak kot ter mu zavije vrat. Ne upam se vam povedati več v pismu.	Aramis".
—	Če ni drugega nego to, pravi Porthos, to bo lahko storiti.
—	Nasprotno, odvrne d' Atagnan mrko, nemogoče bo.
—	In zakaj nemogoče?
—	Ravno k temu Mord-jauntu gf;va v Boulogne in od tu pojdeva ž njim na Angleško.
—	No, pa ko bi šla midva, namesto k temu Mordauntu, poiskal njajina prijatelja? pravi Pothos s kretnjo, ki bi lahko oplašila celo armado.
—	Mislil sem že na to, pra-
sobi gor in dol, kakor človek, ki je ves iz sebe, maha z rokami ter potegne vsak hip meč za tretjino iz nožnice
D'Artagnan pa je obstal ves potrt na mestu, in globoka žalost se mu je brala na obrazu.
—	Ah, to ni prav, pravi d' Artagnan; Athos naju žali:
j umreti hoče sam, to ni prav.
Ko je videl Mousqueton ta velik opub, je začel tudi on pretakati soze v svojem kotu.
—	Pojdiva, pravi d'Artagnan, vse to ne pomore nič; pojdiva k Raoulu, kako sva rekla, in morda je on dobil kako vest od Athosa.
—	To je dobra misel, pravi Porthos; zares, dragi d'Artagnan, jaz ne vem, kako delate, a vedno imate polno idej. Pojdiva k Raoulu.
—	Gorje onemu, ki bi v tem trenutku pogledal mojega gospoda po strani, pravi Mousqueton, ne dal bi vinarja za njegovo kožo.
Zajahali so konje ter odšli. Prišedši v ulico Saint-Denis sta naletela pijatelja na veliko množico ljudstva. Beaufort je ravnokar prišel iz Vendomoisa, in koadjutor ga je kazal začudenim in veselim Parižanom.
(Dalje prihodnjič)
DR. CARNIOLA TENT, 1288 T. M.
Predsednik Jos. Babnik, 1023 E. 72nd St; podpredsednik Jos. Sušnik, rajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St; blagajnik Jos. Skuk, 6409 St. Clair Ave ;zapisnikar Ivan Avsec, 1084 E. 67 th St. Računski nadzorni odbor: Felix Štrumbelj, Ignac Luznar, Anton Zupan. Bolniški odbor: Louis Katern, Frank Jazbec, John Tony, Math Kern. Zdravniki dr. F. J. Kern, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme. Seje vsako 4. nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 9 uri dopold'ne.
imenik raznih društev.
DR. SRCA MARIJE (staro)
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Mary Hochevar, 1206 E. 74th St., Tel. Penn 1151-M druga tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St., Tel. Ken-more 1771-W; blagajnica Katarina Perme, zdravniki: dr. J. M. Seliskar, dr. M. Oman, dr. L. J. Permen. Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v stari šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer.
SAM. DR. SV. JOŽEFA
Predsednik Frank Koren, 1583 E. ! 41st St; podpredsednik Jos. Laurič, 1 7108 St. Clair Ave; -tajnik John Germ, | 1089 E. 64th St.; blagajnik Jos. Erbe-j žnik, 6215 Carl Ave; zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St; zastopnika I Frank Košmerlj, 455 E. 152nd St., ! Collinwood, George Kofalt, 2038 W. ! 105th St., West Side. Nadzorniki: I John H. Urbas, Anton Zakrajšek in ; Frank Zakrajšek. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v starem poslopju S. N. Doma, soba št. | 3.
---
SLOV. PEV. POD. DRUŠTVO ZVON.
Predsednik Andrew Žagar, Podpred. Andrew Kržin, tajnik Syvester Paulin 3711 E. 77th St., blagajnik Joseph Plu-I te, zapis. Anton Mrljač, nadzorniki ! Domin Blatnik, Mike Vrček, Mary Gre-i gorčič, pevovodja Primož Kogoj 6518 ! Edna Ave. Društvo zboruje vsako če-i trto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopodne v S. N. Domu v Newburghu
SAM. DR. SLOVENIJA
Predsednik Louis Tomše, 3846 St. 'Clair Ave; tajnik Jos.. Derenda, 5334 I Spencer Ave; blagajnik John Fortuna I 1401 E. 47th St; zdravnika: dr. F. J. Kern in dr. L. J. Perme. Seje se vršijo | vsako prvo nedeljo v mesecu v starem poslopju S. N. Doma.
DR. SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ.
Predsednik Anttfn Miklavčič, 11006 Revere Ave; podpredsednik Jos. Mik-lich, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St; drugi tajnik John Kaplan, zapisnikar J. Zimerman, blagajnik Math Zupančič, 3549 E. 81st St; nad. zorniki: V. Volčanšek, St. Kužnik, John Kužnik ml., vratar Anton Kovač. Zastopnika za Nar. Dom v Newburgu John Kužnik in John Peskar, zastopnika za Nar. Dom v Maple Heights: Dominik Blatnik. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. Društveni zdravnik je dr. Anthony Perko.
SAM. DR. LOŽKA DOLINA
Preds. Jernej Krašovec, 1192 Norwood Rd.; podpreds. Frank Nelc, blag. in zapis. John Speh Jr., tajnik John Znidaršič, 6617 Schaeffer Ave., maršal Frank Kranjc. Računski nadzorniki: John Krašovec, John Sterle, Frank Baraga. Drutvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v S. N. Domu, staro poslopje, soba št. 4. V društvo se sprejema člane v starosti od 16. do 45. leta. Društvo plačuje $7.00 na teden bolniške podpore in $200 smrtnine za $1.00 mesečnine.
DR. SV. KATARINE, St. 29 Z. S. Z.
Predsednica Margaret Vintar, podpredsednica Mary Zupančič, tajnica Mary Stefančič, 5433 Homer Ave., za-pisnikarica Rose Grebene, blagajničar-ka Mary Hochevar, rediteljica Martha Korelec. Nadzornice: Frances Ponik-var, Frances Antončič, Mary Hočevar. Zdravnika dr. M. F. Oman in dr. F. J. Kern. Zastavonoša Fr. Grebene. Društvo zboruje vsak drugi pondeljek v mesecu v starem poslopju S. N. Doma, soba št. 4.
DR. CARNIOLA, HIVE, 493, T. M7
Commander Je'nnie Dolenc, oast commander Frances Babnik, Lieut, commander Helen Simončič, record keeper Julia Brezovar, 1173 E. 60th St., finance keeper Frances Zugel, 6308 Carl Ave. Nadzornice: Frances Babnik, Anna Erbeznik, Anna Boldan.
LOVSKO POD. DR. SV. EVSTAHIJA
Predsednik Fr. Aupič, podpredsednik Rud. Orl, tajnik Henry F. Kranz, 6113 St. Clair Ave., podtajnik Frank Praznik, blagajnik Fr. Lušin, 387 E. 169th St., zapisnikar Fr. Petrič, nad zorniki: Fra'nk Praznik, John Renko in Frank Lesar. Bolniški odbor: John Komin. Zastavonoša Fr. Podlipec, po močnik Jos. Komin. Zdravnik dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo ob 9. uri dopoldne v Grdi'novi dvorani.
DR. SV. NEŽE ŠT. 139 C. K. of O.
Predsednica Mary Peterlin, podpredsednica Terezija Kostanjšek, tajnica in zapisnikarica Frances Skulj, 1099 E. 71st St., finančna taj'nica Jennie Mele, 6806 Bonna Ave., blagajničarka Catherine Perme, 1133 Norwood Rd., nadzornice: Mary Skulj, Mary Grdina Mary Peterlin, vratarica Frances Ka-sunič. Zdravnika dr. J. M. Seliškar in dr. L. J. Perme. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida ob 7.30 zvečer.
DR. SV. ANTONA PAD. Newburg.
Predsednik Louis Gliha, podpredsed nik Jos. Lekan, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., pomožni tajnik in zapisnikar Frank Papež, blagajnik Fr. Marinčič. Nadzorniki: Fra'nk Zore, Anton Russ, Frank Perko. Zastopniki za S. N. Dom v Newburgu Frank Zore, Anton Russ, in za S. N. D. v Maple Heights Jos. Plut. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. D. v Newburgu.
SAM DR. ŽUŽEMBERK Predsednik Roma'n Maver, 17601 Harland Ave., podpredsednica Theresa Jakšič, 1045 E. 67th St., tajnik Jos. Slogar, 1152 E. 63rd St, blagajnik John Pintar, 1188 E. 176th St., zapisnikarica Anna Maver. Nadzornice: Mary Unetich, Mary Maver. — Seje vsako prvo sredo ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani.
DR. SV. ANTONA, št. 138 C. K. of O.
Predsednik Anton Skulj, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anton Skuly Jr., 1063 Addison Rd., tajnik-zapisnikar Jos. Perpar, 5805 Prosser Ave., blagajnik Ignac Stepic, 1225 Norwood Rd. Nadzorniki: Jos. Hrovat, John Hrovat in John Strle. Redar Anton Gregorač, vratar Fr. Če-lesnik, zastavonoša Fr. Čelesnik. Mesečne seje se vrše vsak 3. pondeljek v mesecu ob 7.30 zvečer v stari šoli sv. Vida.
DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
Predsednik Jos. Lozar, podpredsednik Fr. Brancel, tajnik Louis Eckart, 1077 E. 66th St., blagajnik Jos. Mar-kovich, 1376 E. 43rd St. Zapisnikar Mike Luknar. Nadzorniki: Fr. Kuhar, Andy Lekšan, Ignac Luznar. Zastavonoša John Lesar, zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. Perme. Društvo plačuje S8.00 na teden bolniške podpore in S75.00 smrtnine. Mesečnina je samo $1.00. Društvo priredi časten pogreb za umrlim bratom. Več poizveste pri vsakem članu. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopold. v S. N. Domu, soba št. 3. Vabijo se rojaki od 16. do 45. leta za pristop.
DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA I Predsed. John Levstik, 646-E. 115th St, podpreds. Jernej Krašovec, I. tajnik John Pirnat, 1256 E. 61. St., II. tajnik Andrej Čampa, blagajnik John Martinčičj 1037 E. 61. St. Nadzorniki: John Krašovec, And. Tekavec, Frank Baraga. Pomož. tajnik Fr. Levstik. Maršal Ant. Zaje, vratar Ant. Pevec. Zdravnik dr. Seliškar, 6129 St. Clair Ave. Drušvto zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. ob 1. uri pop. v dvorani št. 1._
DRUŠTVO Z. M. B.
Društvo je na dobri finančni podlagi. Sprejema mladeniče in može od 16. do 33. leta ter plačuje $7.00 tedenske podpore. Asesment je samo 75c mesečno.
Andy Sadar predsednik, Jossip Po-grajc podpredsednik, Josip Centa, 1175 Addison Rd. tajnik in zapisnikar, Jos. Glavich finančni tajnik, Jos. Perko redar. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. D., v starem poslopju soba št. 4.
SLOVENSKI NAR. DOM Newburg.
Direktorij za leto 1929: Jos. Lekan predsednik, Andrej Slak podpredsednik, Florijan Cesar tajnik, Fr. Kužnik blagajnik, Louis Supan zapisnikar. Nadzorniki: Jos. Plut, Louis Ferfolia in Jos. Košak. Direktorji: Rev. Albin Gnidovec, John Rogel, Jos. Kenik, Mike Vrček, Dom. Blatnik, Jos. Vrček, Jos. Perčun, Jos. Blatnik. Oddajajo se velike in male dvorane za seje, veselice in vsakovrstne prireditve. Cene so nizke. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vršijo vsak 2. torek v mesecu ob 7. zvečer.
DR. SV. VIDA, ŠT. 25. KSKJ.
Predsednik Anton Skulj, 1099 E. 71st St., tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St., bol. obiskovalec Jos. Ogrin, 9020 Parmelee Ave. Zdravniki: dr. Seliškar, dr. Oman, dr. Perme. Društvo zboruje vsako 1. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri pop. Asesment se pobira na seji sanio od 10. dop. do 3. ure pop. V društvo se sprejemajo člani in članice od 16 do 55 leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250.00 do $2000. Bolniška podpora je $7.00 ali $14.00 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna po društvenih pravilih. V društvo
se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
DVOR BARAGA, NO. 1317 c. O. F.
Nadborštnar Fr. Perme Sr., 1133 Norwood Rd., podborštnar A. Hlapše, tajnik-zapisnikar Anthony J. Fortuna, fin. tajnik Steve Lunder, 1236 E. 61st St., blagajnik John Zupan. Nadzorniki: c. Baznik, John Fabjjan, Lawrence J. Zupančič. Zdravnika: dr. Seliškar in dr. L. J. Perme. Bolniški obiskovalec Fr. Perme Sr., 1133 Norwood Rd. V sv. Kristine vsako 3. nedeljo
da ob 7.30 zvečer.
DR. SV. KRISTINE št. 219 KSKJ. Euclid, O.
Predsed. John Bradač, 20974 East Miller Ave; podpreds. Val. Vidmar, tajnica Rosie Zdešar, 20601 Arbor Ave; blagajnik Mart. Korošec, 22376 Ivan Ave; zapisnikarica Uršula Žarn. Nadzorniki: John Gabrenja, George Haliope, Frank Pink. Zdravnik dr. J. L. Perme. Seje se vrše v pritličju šole
v rae-
blagajnika Jos. Hrovat in John Hrovat, nadzorniki: Louis Zakrajšek, Ignac Luznar in Eva Peterlin. Zastopniki n zastopnice združenih društev zborujejo vsako 4. sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida ob 7.30 zvečer.
slučaju bolezni se naj bolnik javi na domu pri bolniškem obiskovalcu, ne pa pri drugih uradnikih. v društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. Zavaruje se od S500 do $3000.00 po-smrtnine in S7.00 bolniške podpore na teden. Društvo zboruje vsak tretji pe-
secu ob 1. uri popoldne.
ZDRUŽENA DRUŠTVA ZA NOVO CERKEV SV. VIDA
Predsednik Jos. Ponikvar, 1030. E. 71st St; podpreds. Domjan Tomažin, tajnik Louis Prijatelj, zapisnikar Jos. tek v mesecu v šolski dvorani sv. Vi- Perpar, namestnica Julia Brezovar,
SLOVENSKI NARODNI DOM Maple Heights, O.
Direktorij za leto 1929 je: Vincenc Zimše predsednik, Andrew Režin tajnik, Frank Legan blagajnik. Anton Gorenc prodajalec delnic, Fr. Olkar zapisnikar. Martin Martinšek, Louis Kostelic, Anton Steržaj, Frank Gorše, Joe Legan, Louis Lipoglavšek, Mike Femec, Ludwig Vrček, Frank Vrček, John Breznikar, Rudy Novak, namestnik. — Direktorske seje se vrše vsako 3. nedeljo ob 7. uri zvečer na 15901 Ravniond St. Maple Hts, 0.

Chicago Bargain Center Company
6404 St. Clair Ave.
Dolarska Razprodaja
Trgovina odprta ob 8.30 zjutratj
Več za vaš denar
Trgovina odprta ob 8.30 zjutraj
19c jard HOPE MUSLIN $
8 jardov
za
23c jard GINGHAM
8 jardov za
79c, moške težke chambrej $ SRAJCE dve za
t
98c trpežne deške kratke HLAČE $
dva para za
1
Prave Topkis, $1. vredne moške athlet. UNION SUITS
dvoje za
39c vredne fancy BLAZINE
s čipkami, 4 za
|
V 1
39c jard BLAGO ZA ZASTORE
Boots Mills, pet jardov za
t
VSI STE POVABLJENI
da se udeležite naše
VELIKE DOLARSKE RAZPRODAJE
katero bomo imeli v naši podružnici na 6404 ST. CLAIR AVE. TA TEDEN. Pridite zgodaj in izberite si izmed zaloge našega svežega blaga. Vsak dobi tudi kos češkega porcelana
ZASTONJ
ako kupi za $2.00 blaga.
CHICAGO BARGAIN CENTER CO.
PETE, joslovodja
Za vaš denar dobite pri nas več blaga.
49c vredne svil. in rayon NOGAVICE
črna stopala
95c vredne, jako velike BRISAČE
lGc jard NEOBELJEN MUSLIN $
9 jardov za
t
lGc jard OBELJEN MUSLIN $
9 pardov
za
1
98c FANCY OBLEKE $
za otroke, dve za
49c jard vredno blago za RJUHE, dva $ j arid a široko, 3 jardi za
1
89c vredni (single BLENKETI
po
39c vredne fancy
otročje $ NOGAVICE
4 pari za
65c
v 1
39c importirano češko PERJE 3 funti
Chicago Bargain Center Company
6404 St. Clair Ave.