Zborovanje predstavnikov učiteljstva, zastopnikov UJU iz vseh pkrajev Slovenije v Celju. Sijajna manifestacija mirnega stanovskega dela, stanovske sloge in pravega tovarišiva. — Sodba nad onimi, ki umetno delajo razdor in zmedo v naših stanovskih vrstah. — Poročilo novega poverjenika in revizijskega odbora. (Seja Sirjega sosveta poverjeništva UJU Ljubljana v Celfu, dne 2.februarja 1927.) Otvoritev. Ob 10 K. predpoldne otvori v deški osn. šoli tovariš poverjenik Andre.j Skulj sejo, pozdravivši navzoče člane — zastopnike učiteljstva vse Slovenije. poverenje, stopa danes pred širji sosvet, da poroča o svojem dosedanjem delovanju, o svojih uspehih in neuspehih, da predloži poročilo, v kolikor se je izvršila, na skup* ščini naročena revizija gospodarskega sta* Sejc se je udeležilo tudi precei drugega nja poverjeništva in drugo. učiteljstva Celja in okolice. Tovariš strokovni tajnik Josip Kobal Po izglasovanju deklaracije na celjski skupščini, s katero so jasno označene smer« ugotovi, da ni zastopanih na seji naslednjih nice naše stanovske politike, smo bili trdno 5 društev: brežiško, kozjansko, marenber* ško, novomeško in šoštanjsko društvo. uverjeni, da se poleže v naših vrstah na* stalo razburjenje, da bomo prešli z vsem Med sejo sta prišla predsednika ma=elanom na dclo po začrtani poti. Uvcrjeni renberškega in novomeškega društva^ Na=smo bili, da bodo tovariši, ki se niso mogli knadno se je opravičil predsednik šoštanj? pridružiti večini, priznali svojo manjšino in skušali uveljaviti svojc zahteve in težnje le* fialnim potom kot opozicija. Upoštevamo tudi oddvojeno mišljenje, skega učitcljskega društva. Poverjenikovo poročilo. Nato sledi poročilo tovariša poverjenika ki naj budi v članstvu razmišljanje in svo« Andreja Skulja o delu poverjeništva od bodno presojo, ga izpopolnjuje in usposab* celjske skupščinc do danes: Ija potom plemcnitc borbe. Le tem potom Poverjeništvo, kateremu je celjska vidimo možnost izpopolnjevanja nas samih skupščina podelila za poslovno dobo svoje in razvoj resnično svobodne organizacije, iskrene stanovskc zavesti in diseipline, dvig našega stanu, ugled in napredek šole in na= roda. Potom organizacijc moremo priboriti našemu stanu uglcd in spoštovanje najšir= ših plasti naroda, da bomo res pravi naro* dovi učitelji. V pravični borbi za naše pra« vo, neumorncm delu v šoli, na prosvetnem in gospodarskem polju, v iskrcnem stanov^ skem edinstvu, hočemo z dejanji in vzglc* dom, nc samo z besedami, delovati za -pra= vo edinstvo, srečo, napredek in blagostanjc naroda tcr naše velike in cdinstvcne državc. Iskreno mi je žal, da jc prišlo drugače, da sem se motil v preglobokem zaupanju iskrenega tovarištva. Spomenica »akcijskega odbora«. Ko smo dospeli na glavno skupščino v Beograd, so nam izročili ijeko spomcnico »akcijskega odbora«, ki je bila poslana iz Ljubljane v Beograd, brez vednosti pover* jeništva. To spomenicp, v kateri so hoteli podpisani tovariši izpodbijati lcgalnost izvoljenega poverjcništva, nam jc izvršni od= bor izročil, ker jo jc smatral kot neumestno in nepravilno vloženo. Povabili smo v spomeniei podpisane člane akcijskega odbora, naj popravijo stor= jeno napako in dajo poverjeništvu, kakor žaljenim članom bivšcga in scdanjega po* verjeništva zadoščenje. Ker pa je ostal naš spravljivi apel brez odziva, smo morali, bra= ncč ugled organizacije in njenih članov — pred sodiščc. Zavedajoč se, da smo tovariši, da nam je treba sloge in ljubezni, smo nri= stali na najmilejšo poravnavo v posebni »izjavi«, ki naj jo poleg »Učit. Tov.« objavi tudi list »Edinstvo«.- Obžalujemo, da še te« mu niso naši nasprotni tovariši takoj ustre* gli v smislu dogovora. ~~ O listu »Edinstvo« ne mislim govoriti. Imate svoj razum in lastno sodbo. Če jc bil ta list potreben, čc koristi našemu uglcdu, sodite sami. Povda« riti pa moram, da so ga začeli izdajati in 7. njim cepiti naše vrste tisti tovariši, ki so nas 30 let vodili in nam ob vsaki priliki zabičevali slogo in disciplino. Beograjski kongres. Vizitka za našo beograjsko skupščino je bila, kakor sem omenil, spomenica »akcij? skega odbora«, katero je pozneje žigosalo sodišče. Zalegla pa je le v toliko, da je bil sprejem dokaj rezerviran. Z zadovoljstvom pa smo zasledovali ves potek, za nas tako važnega zborovanja v Beogradu. Pripravljeni smo bili zastopati naše stališče, pa kmalu smo uvideli, da nam tega ne bo niti treba, ker so se govori in izvajanja vseh govornikov popolnoma krila z našimi načcli. Težki časi in bridke izkuš« nje, trpka bodočnost nas združuje v enotno fronto iskrenega stanovskega Udruženja. Nepozabno nam ostanejo v spominu iskrcne besede članov sedanjega našega glavncga odbora tov. Vlade Petrovi« č a, bivšega predsednika Stankoviča in drugih, tik pred volitvijgt predsedstva, ko so vsi tako iskreno povdarjali. naj poza« bimo, kar je bilo, kar nas je ločilo, naj pre« vlada stanovska zavest, da se iskreno drus žimo in delamo na edinem nravcu prave sta« novske edinstvenosti in izločimo iz naših vrst vse, kar nas bi moglo razdvajati. (Bu^ ren aplavz). Zakliučili smo našo državno skupščino v najlepšem soglasiu v iskreni manifestaciji za popolno stanovsko edinost. Poverjeništvo pred ministri. Pri tej priliki ne smem preiti neljubega očitka, da smo se šli člani poverjeništva klanjat tedanjemu ministru g. P u c 1 j u. Z vednostjo predsedstva UJU smo po= setili tedanjega slov. ministra, po želji upra= viteljev in učiteljev kmetijsko*nadaljevalnih šol v svrho podpore za te panoge šolstva. Po uspeli intervenciji smo, vedoč da se pri* pravljajo nekatera premcščanja učiteljev in nekatere spremcmbe pri nadzornikih, opo* zorili g. ministra na to, da še nobena stran« ka ni koristila ne sebi ne učiteljstvu s taki= mi čini. Ne ščitimo krivcev, če so, mora pa se jim krivda neoporeqno dokazatj, nato pa naj sc ukore in prcmcste, ali kakorkoli v merah zakona kaznujejo. Nismo se torej klanjali, opozorili smo g. ministra samo na to, kar zahteva zakon in pravica, kar zahteva.jo naši tovariši, kar nam naroča deklaracija. Tako bomo, če bo potreba, opozorili vsakega g. ministra in zadevnega predstav; nika, katerekoli stranke, da očuvamo učitelj= stvo neprijetnih presenečcnj in trpljenja, da priborimo zakonu pravo in pravico. Sodite cenjeni tovariši sami, kaj je bo« ljc, kaj previdneje — trpljenje in krivico odvračati in zabraniti, ali že storjeno po« pravljati. Prcpričani smo, da naš korak ni bil brezuspešen. Sami veste, da so neljuba, to* liko gorja in bridkosti rodeča premeščanja skoraj popolnoma prenehala. Slučaj Moderndorfer. V zadnjem času nas je presenetil slu« čaj tov. Moderndorferja. Ne bom Vam o tem razpravljal, zadeva Vam je bila razjas= njcna v »Učit. Tov.« Pri tem slučaju so pritisnile na slov. učitelja preko zakona močne komponente. Poverjeništvo je storilo vsc, kar mu je bilo mogoče, opirajoč se na pravo zakona. Raz= čistili smo zadevo, da so odločilni faktorji pripoznali grde klevete, ki so se tajno skle^ pale proti tov. Moderndorferju. In to je uspeh, da so bili prvotni dekrcti prcklicani in so bili merodajni faktorji delno oriprav* ljeni popraviti krivico. Primorani so bili skriti se za člen 71. Seje predsedstva in poverjcnikov UJU. V svrho ožjih stikov med prcdsedstvom UJU in poverjeništvi si je osvojila letošnja beograjska skupščina predlog pover. Ljub= ljana, da se vrše vsaj vsak drugi mcsec skupne seje poverjenikov s predsedstvom UJU. Prvi sestanek se je vršil zadnji dan oktobra minulega leta v Zagrebu, na kate* rem so bila zastopana pov. Beograd, Ljubs ljana, Split in Zagreb, odsotno jc bilo ono iz Sarajeva. Na tej, ves dan trajajoči seji so se po poročilu prcdsedstva o širjenju in utrjeva= nju organizacije tcr živahnem dclovanju v Izvršnem odboru, pretresale smernice za spremembo pravil, določali temelji za orga« nizacijo našecfa tiska, o ureditvi in utrditvi organizacije po vsej državi, o stikih z ino* zemskim učiteljstvom in o ustanovitvi »Uči« teljske samopomoči« po vseh poverjenl* štvih. V pretresu je bil tudi zakon o osnov* nih šolah in sprejeto je bilo naše stališče osemletne šolske obveznosti, ki naj se za deželo v zadnjih dveh letih prcosnuje pouk tako, da bodo to kmetijsko, odnosno go« spodinjsko nadaljevalne šole. Učitelji pa naj prejemajo za ta pouk nagrade. (čl. 16.) Živahno smo razpravljali na tej seji o učnih načrtih in zavzeli stališče, ki je bijo objavljeno v 10. številki »Učit. Tov.«. Ko se je razpravljalo še o merah glede zaščite učiteljstva, ki je bilo preganjano vsled političnih prilik, je bilo stavljenih več samostojnih predlogov, tako glede razširja= nja in utrditve naše organizacije, glede de* legiranja našega člana v komisijo za izpre« 'inembo čin. zakona in glede zaščite učiteljev, pri odsluženju kadrskega roka. Vsled prekratkcga časa je bilo več predlogov odloženih pismenim potom. Prva seja, ki je bila stvarna in plodo* vita, je potekla v najlepšem soglasju. Dru^ ga seja, ki bi se itncla vrSiti dne 25. janu* arja t. 1., je bila preložena na našo prošnjo na februar, ker smo imeli obilo posla s pri* pravami za sejo širjega sosveta. Skupno delo z ostalim državnim uradnU štvom. Važno je vprašanje združitve vseh dr* žavnih uradnikov v skupno stanovsko orga^ nizacijo. Vprašanje nastane, kako stališče naj zavzame k temu vprašanju učiteljstvo. Jasno! ^ Dolgo smo bili boj za naše podržavlje* nje. Z izvojevano pravico se moramo zave* dati tudi dolžnosti na skupnem sodetovanju uradniške organizacije, skupne fronte, v svrho obrambe skupnih pravic, tako v mo* ralnem, kakor gospodarskem oziru. To potrebo po skupni organizaciji ste potrdili s svojimi sklepi pri okrajnih dru* štvih glede pristopa v činovniški savez. Kot zastopnik poverjeništva Ljubljana sem se udeležil občnega zbora glavnega ein. saveza v Zagrebu. Prepričal pa sem se, da ta organizacija taka, kakor je bila do sedaj, ni v stanu vršiti nalog, ki se ji nalagajo. Oster odpor Hrva« tov pod vodstvom Benkoviča, Dalmatincev pod vodstvom prof. Katunariča ter južnih Srbov in Črnogorcev, katere pa smp Slo<= venci le delno podpirali, je pokazal, da je treba novih sil, nove preorientacije, ki sliči našim težnjam, po strogo stanovski, od po« litičnih strank neodvisni uradniški organic zaciji. S sprejetjem novih pravil in snovanjem pokrajinskih savezov smemo upati, da se bo organizacija konsolidirala in pridobila dovolj nioči za uspešno delo. Savez v Ljubljani, katercga člani smo tudi mi v ljubljanskem poverjeništvu včla« njeni učitelji. jc sprejel v svoja pravila do« kaj od naše strani stavljenih predlogov in je upati, da bodo poleg nas stopile v savez vse večje organizacije. Zavedajoč se, da smo mi jaka in preiz* kušena organizacija, so nam ponudili pred« sedstvo, katero pa smo z ozirom na zapo* slenje naših članov ožjega sosveta, posebno tov. D i m n i k a , katerega so vsi želeli na predsedniškem mestu, zlasti pa z ozirom na našo organizacijo samo, za sedaj odklonili. Cinovniški Savez in UJU. Učiteljstvo se je odločilo za vstop v čin. savez. Med predsedstvom UJU in glav* nim savezom v Beogradu vladajo še neka* tera nesoglasja. Poverjeništvo je napravilo na obe strani potrebne korake, zlasti pri savezu, da se sporna zadeva čim prej uredi in da pristane savez na vse upravičene za« hteve naše organizacije. Osnutek novega šolskega zakona. Poleg vsega obilcga dela smo dobili v pretres osnutek novega šolskega zakona. Ker je bil čas za presojo in stavitev izpre* minjevalnih predlogov sila kratek, smo pri* tegnili k delu vse bližnje tovariše. Vsem to* varišem pa smo poslali odtis tega zakon« skega osnutka v proučevanje. Čajkovičev zakonski osnutek šolskega zakona sicer ni naš ideal, ki si želimo pred« vsem dobrega okvirnega zakona, vendar moramo povdariti, da ima mnogo dobrih točk. Čuli pa smo, da ga je komisija, kateri je bii predložen v razsojo in popolnitev, v marsi* čem poslabšala. Gibanje po okrajnih društvih UJU. Med tem je vladalo živahno življenje po naših društvih, na njihovih zborovanjih, ka* tera so posečali vaši zastopniki v poverje* ništvu^ pa ne kot policaji in ogleduhi, kot tovariši, ki so bili pripravljeni dajati po« trebna pojasnila in sprejemati vaše želje in nasvete. Smatram za potrebo povdariti, da poverjeništvo ni oblast, ampak vršilec vaših želj in zahtev, zato mora slišati vas, ako ho= če služiti vam in skupni naši dobri stanov« ski, narodni in državni stvari. Spomenik Nj. Vel. Kralju Petru.Osvobo« ditelju. Odbor za postavljenjc spomenika Nj. Vel. pok. kralju Petru Vel. Osvoboditelju in Ujedinjitelju, nas je povabil na sodelo* vanje pri tem patrijotskem činu. Prepričan sem, da se bo vse učiteljstvo z veseljem odzvalo našemu vabilu pri tem patrijotskem delu v znak hvaležnosti do velikega in junaškega očeta našega ljublje« nega velikega kralja Osvoboditelja. Uverjen sem, pa naj govore karkoli, da bo baš naše učiteljstvo svoje iskreno pa=> trijotsko čustvovanje manifestiralo v polni meri ne samo z besedo — ampak v dejanju. (Buren dolgotrajen aplavz in odobravanje). Da je govoril tovariš poverjenik iz srca navzočim, je pričal ob sklepu njegovega po= ročila buren aplavz. Revizijsko poročilo. Slediti bi moralo tajniško poročilo. To* da tov. Mavrič predlaga, naj pride takoj na dnevni red poročilo revizijskega odbora, da lahko to absolviramo dopoldne. Predlog je soglasno sprejet. Poverjenik proglaša sejo za tajno. Apelira na učiteljstvo, naj varuje čast in uglcd stanu in smatra zadevo za tova* riško. Sprejet je bil nato primeren predlog za sanacijo zavoženega gospodarskega položaja. Blagajnik tov. G r u m poroča, da so od 10. januarja 1926 poravnane vse obveznosti poverjeništva, da so vsi trije listi aktivni. Poziva blagajnike okrajnih društev, da toč* no vrše svojo dolžnost, ker le potem bo od* slej brezhibno lahko delovalo tudi poverjeništvo in bo, kakor dosedaj, sproti plačevalo vse liste in obveznosti poverjeništva. (Dalje prihodnjič.)