Leto XIII - št. 27 - CENA 5 din
Za lažje odločanje v nedeljo HK predstavljamo hlh
kandidate za slovenskega predsednika in nosilce list ter neodvisne kandidate za družbenopolitični zbor slovenske skupščine
Gorenjska
Kranj, petek, 6. aprila 1990
banka
V nedeljo volimo
V nedeljo smo povabljeni na volišča, da izvolimo predsednika slovenske republike, člane republiškega predsedstva, delegate v zboru občin in v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine. Prav je, da vabilo za nedeljsko glasovanje vzamemo resno, nič manj pomembne pa ne bodo volitve v četrtek, 12. aprila, za zbore združenega dela in v nedeljo, 22. aprila, ko bodo bistvene občinske volitve. S tem, da pridemo na volišča, udeleiba sicer ni obvezna, je pa voliti predvsem pravica demokratičnega sveta, bomo potrdili svoje zahteve, kijih večina Slovencev na takšen ali drugačen način izražala pritajeno vsa povojna leta, zadnje poldrugo leto pa zelo glasno: demokratične, svobodne, tajne in neposredne volitve so prvo merilo resnosti namer o demokratizaciji in pluralistični organizaciji drulbe. O tokratnih volitvah imamo različna mnenja, soglašati kale s pripombami, da smo v sedanjem sistemu še obdriali ustaline starega in ga zato naredili bolj zapletenega, kot bi sicer lahko bil, vendar nesporno velja, da je bil s temi volitvami storjen korak naprej. Valno je tudi to, da vlada za naše volitve v tujini, še posebej pa v soseščini veliko zanimanje, da smo opazovalce iz tujine tudi sami povabili. Lahko smo prepričani, da
bodo prihodnje volitve, verjetno nanje ne bomo čakali do leta 1994, še popolnejše. Bodo pa te volitve tudi pod strogo domačo kontrolo, saj bodo stranke strogo nadzorovale druge, da si bodo gledale pod prste, da bodo vztrajale na tajnosti, kar je bila zanesljiva velika črna pika naših dosedanjih volitev, vendar naj vsak, ki bo imel v nedeljo kaj opraviti na voliščih, ravna skladno z zakonom in pravili igre. Čas volilne propagande nocoj ob polnoči mineva, samo za volitve 8. aprila, vsak je imel motnost, da seje predstavil, seveda pa je vprašanje, kako je kdo to počel in kako prepričljiv je bil Sedaj pa dajmo volilcem priložnost in čas, da se odločijo. Tudi predvolilnega boja se bomo morali še učiti Da bo kdaj popolnoma čist in pošten, je iluzija, lahko pa bi bil vsaj na trenutke korektnejši
Kdorkoli bo le zmagal, mu ne bo lahko uresničiti volilnih obljub. Obljube so eno, dejanja druga. Predvsem bi bilo slabo, če bi se parlamenti spremenili v druščine prepiripivcev. Težave slovenske drulbe so tolikšne, da jim nihče sam ne more biti kos, predvsem pa ne bo uspeha, če za rešitvami ne bo stala večina Slovencev, združenih v suvereno in samostojno drlavo.
J. Košnjek
Ljubljana, 3. marca - Na obisku v Sloveniji se je mudil predsednik Ante Marković, ki se je v mednarodnem podjetju Slovenija-les v spremstvu nekaterih članov zvezne vlade in republiške s predsednikom Dušanom Šinigojem udeležil promocije projekta za ustanavljanje majhnih in srednjih podjetij in krepitev podjetništva, s katerim zvezna vlada promovira tudi drugačno vlogo države, ki opušča proračunski način in temelji na komercializa-ciji institucij in njihovi razpršenosti po državi. Center Agencije za mala in srednja podjetja bo namreč v Ljubljani, mrežo pa bo razpredla po vsej državi. Država bo za delovanje agencije prispevala le semenski kapital, nato pa se bo umaknila, saj bo projekt uspešen le, če bo sam ekonomsko zaživel, dolžnost drŽave pa je seveda, da v središče sistemskega okolja postavlja samostojnost podjetnika. Ne bojmo se bogatih posameznikov in skupine, je dejal premier Markovič, saj so uspešnejši od drugih.
V naši trgovini na Stari cesti 7, pri socialnem zavarovanju, vam po zelo ugodnih cenah nudimo:
več vrst volne nogavice iz uvoza šivalni pribor dežnike
modne dodatke (zadrge, gumbi) ekskluzivne modele ženskega nakita raznovrstna darila pletenine 20 % ceneje
Obiščite nas, ne bo vam žal!
Sklicujem zborovanje
Kranj, 5. aprila - »Svoj pogled moramo končno odmakniti od preteklosti k prihodnosti. Če vsega tega ne bomo zmogli, da kot zgodovinsko dozorel narod dosežemo poravnavo, umiritev in spravo bomo ponovno vsi skupaj posejali semena državljanske vojne. To kar se zdaj dogaja s prodajo Črnih bukev, je podžiganje nove žeje po krvi in vsi, ki to počno, se morajo tega zavedati,« je v torek zvečer povedal predsedniški kandidat Milan Kučan. Povedal je še, da je razočaran nad nizko politično kulturo predvolilnega spopada. V Kranj je prišel skupaj s profesorjem, dr. Boštjanom M. Zupančičem, prorektor-jem Pravne fakultete, oba pa sta skupaj s Kranjčani povabila na zborovanje Jerca Mrzel in Borut Lesjak, ki jo je spremljal na klavirju.
Javno tribuno je dobro vodil kandidat z liste ZKS Stranke demokratične prenove Aleksander Ravnikar.
Besedilo in slika Mirko Kunšič
Danes in jutri kongres Svobodnih sindi-katov Slovenije
Ža moje delo gre, znanje in pravičnost
Ljubljana, 6. aprila - Pod tem geslom se danes v Cankarjevem domu v Ljubljani začenja kongres Svobodnih sindikatov Slovenije, kakor se je poimenovala dosedanja Zveza sindikatov Slovenije. Dva dni bodo delegati izmenjavali mnenja o bodoči podobi sindikatov v težkih podjetniških razmerah. Za prihodnjega predsednika SSS kandidirajo Miha Ravnik, Dušan Rebolj Iti Jože Sketa,
Na 12. kongresu Zvez« sindikatov Slovenije, ki je hkrati L kongres Svobodnih sindikatov Slovenije, bo o tem, koliko je sindikata v obdobju od prejšnjega kongresa uspelo služiti Interesom delavcev, uvodoma govoru predsednik Miha Ravnik. Na« to bodo v dveh kongresnih dneh temeljito pretresli dokumente; poročilo o delu sindikatov med kongresoma, programske dokumente SSS, temeljne naloge sindikatov v letih 1990-1994, resolucij 1. kongresa SSS in statuta te organizacije. Na tokratnem kongresu bodo delegati sicer razpravljali v treh komisijah, vendar vsi o isti tematiki, tako da bodo to nekakšna ločena plenarna zasedanja. DKoagres bodo zaokrožili z volitvami sveta zveze SSS, statutarne kombije, nadzornega odbora, predsednika sveta ter članov ZSi iz Slovenije in delegatov za jugoslovanski sindikalni kongres. D. Z.
V zdravstvu so stavkali
Ljubljana, 5. aprila - Od junija lani že je sindikat zdravstvenih delavcev napovedoval stavko, ker vlada in zdravstveno ministrstvo ne najdeta sistemskih rešitev v financiranju in funkcioniranju te dejavnosti. Danes med 9. in 10. uro so v vsem slovenskem zdravstvu vendarle opozorilno stavkali.
Veliko dela za carinike
Kranj, 4. aprila - Prvi april je mimo in kljub Številnim ugibanjem, ali bo ob prehodu meja prišlo do velikih sprememb, zaenkrat tega ni pričakovati.
Tako naši cariniki na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo vsak konec tedna na račun plačila carin iztržijo med osemsto tisoč in milijon dinarji. To pa kljub dejstvu, da carinijo le dražje izdelke, belo tehniko in avtomobile. V zadnjih treh mesecih so na primer naši državljani uvozili že več kot fO tisoč rabljenih avtomobilov (takšen uvoz je od včeraj - z izjemami - prepovedan) ogromno pa je takih, ki uvažajo tudi naše izdelke (pralne stroje, štedilnike...), ki so v Avstriji (s plačilom carine) približno tretjino
cenejši. Tako se seveda tudi cariniki sami ne čudijo, da naši državljani hodijo čez mejo, kjer kupujejo v povprečju skoraj polovico cenejšo hrano, oblačila, obutev in še marsikaj. Večje težave imajo s številnimi novimi predpisi, ki jim nalagajo vedno nove naloge (razne statistične obrazce, devizne zapisnike,...), tako da tudi delo carinikov postaja vse bolj birokratsko.
Vsem, ki jim ni za dolgo čakanje na meji, priporočajo, da se izogibajo nakupov ob koncu tedna in med prazniki (trenutno že prihajajo zdomci na velikonočne praznike). Poslužujejo naj se manj obremenjenih mednarodnih mejnih in maloobmejnih prehodov.
V. Stanovnik
Razlog so še vedno neuresničene zahteve, ki jih je sindikat zdravstvenih delavcev naslovil na vlado o ureditvi materialnega položaja in financiranja v tej dejavnosti. Zakaj se ravno sindikat ukvarja z vprašanji, ki so stvar zdravstvenega ministrstva, pojasnjuje prav tako ena od zahtev lani osnovanega stavkovnega odbora zdravstvenih delavcev, ki so že pred današnjo stavko zahtevali odgovornost za zdravstvo zadolženih ljudi. Omenjajo dr. Dinka Leskovška, z republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varnost, Henrika Pušnika, bivšega predsednika slovenske zdravstvene skupnosti, dr. Martina Totha, »sopotnika vseh pomembnejših odločitev v zdravstvu«, ki so bili v prejšnji in so še ključni ljudje v novi zdravstveni upravi. Njim in slovenski vladi očitajo, da so odslej za ureditev razmer v zdravstvu sprejemali le kratkoročne ukrepe, namesto da bi sprejeli odločitev za trajnejše sistemske rešitve.
D. Ž.
pil
E O T E K A
L M A
Pajerjeva 3, 64208 Šenčur
35 let Elite - 35 let Elite - 35 let Elite - 35 let Elite - 35 let Elite - 35 let Elite - 35 let
- 35 let Elite
1C OA. POSEBNI POPUST od 5. do 21. aprila 90 w '■■->- • /U ob prazniku Elite v vseh prodajalnah
Za vsak gotovinski nakup nad 300 oz. 600 din, odvisno od "specializacije trgovine!
Obveščamo vas, da so tudi naši dobavitelji pričeli zniževati cene svojim izdelkom, ki jih prodajamo. 35 let Elita z Vami 35 let Elita z Vami 35 let Elita z Vami 35 let Elita z Vami 35 let Elita z Vami
®Mmm®mGLA& 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 6. aprila 1990
Mera političnega marketinga .
Ko se je napovedoval slovenski kulturni praznik, sva z mojim malim šolarjem družno listala po starih Cicibanih za Prešernovo sliko, ki so jo morali otroci prinesti v vrtec za domačo nalogo. Že takrat meje navdajala jeza, ker je bilo v prevladujoči tematiki tega otroškega lista med prometno varnostjo in zgodbicami iz NOB tako malo prostora za umetnost, literaturo, poezijo. Poeta sva slednjič našla na sliki, veliki za poštno znamko. Dobro, najbrž tudi otroški tisk odslikava, koliko je kaj vredno v naši družbi, sem si mislila in to z dobršnjo mero strpnosti pripisala našim nekdanjim socrealističnim časom.
Ni videti, da bi te zamenjali kaj modrejši časi. Resda je otroški tisk v veliki meri opustil nekdanjo domovinsko vzgojo, zato pa začenja s prijemi, ki so še najbolj podobni političnemu marketingu. Tako si je namreč moč razlagati, da Ciciban v vsaki številki objavi sliko in nekakšno pismo znanega Slovenca, doma v politiki.
Dokler se je s Cici banovi h strani smehljal prijazni striček Smole ali pa Školč, ki je nedavno odrasel Cicibanovemu čtivu, ali Drnovšek, saj otroci vendarle smejo vedeli, kdo vodi to državo, se stvar še ni zdela tako neokusna. To so pač znani obrazi, ki jih otroci poznajo s televizijskega ekrana, zdaj tudi s plakatov, razobešenih po ulicah, prekomerna politizacija je pač zajadrala tudi med čtivo, ki ga beremo otrokom, starim od dveh do šestih let (po tej starosti ga namreč berejo sami). Če jim v teh ranih letih še ni treba vedeti, kdo so bili Tavčar, Cankar. Preži h, Gregorčič, naj vsaj vedo, kdo so zgoraj imenovani - tako je pač razumeti logiko omenjenih vsebin. Za aprilsko številko pa je Ciciban hranil posebno poslastico. Ko obrneš pno stran z mikavno pesmico En ina Fritza, ki predstavlja poklice, se ti z druge strani ne posmeji nihče drug kot sam predsedniški kandidat Kučan, in preden prelistaš Cicibana do zadnje strani, ugledaš še resnejšega drugega kandidata Jožeta Pučnika, k vsakemu pa še ustrezni besedili, ki sta ju, kot vsi v prejšnjih številkah predstavljeni politiki, napisala sama. Nič ne rečem, mikavna zapisa, ki trkata na otroško srce, toda zadnji predvolilni hip ju vsaj odrasli bralci razumemo drugače. Osebno razmišljam na dva načina: kot človek peresa, ki v svojem uredništvu vsak dan opazuje, kako pravično moramo v tisku porazdeljevati medijsko pozornost kandidatom pred volitvami, najprej pomislim na »fair plav« do preostalih kandidatov, ki v otroškem listu nimata svojih dveh strani. Kramberger je sicer na boljšem, saj v Cicibanu že od jeseni izhajajo odlomki iz njegove knjige Trnova pot, četrti, Demšar, pa ostaja na cedilu. Toda ironijo ob stran, še bolj razmišljam o tem marketingu kot mati dveh predšolskih otrok, ki sta že zaradi narave mojega dela morda bolj kot drugi malčki posiljena s politiko, pa se mi zdijo takšne objave na meji dobrega okusa. Ze tako otrokom v vsakdanjosti nudimo pičel delež človečnosti, nežnosti, topline, pravljic in pristnega otroštva, zdaj pa naj jim slednjega že tako zgodaj pokvarimo s politiko!
D. Z. Zlebir
Novi direktor kranjskega radia
Kranj, 3. aprila - Predsedstvo občinske konference socialistične zveze Kranj je za novega vršilca dolžnosti direktorja Radia Kranj imenovalo Toneta Bajuka in dalo pobudo kranjski skupščni naj prevzame ustanoviteljstvo.
Predsedstvo občinske konference socialistične zveze Kranj je obravnavalo poročilo o izgradnji Radia Kranj, ki gre h koncu, postaviti morajo le še oddajniško anteno na Šmarjelni gori in opravili fino moniažo naprav. Računajo, da se bo kranjski radio poskusno oglasil v začetku maja. Kranjski skupščini so dali pobudo, naj prevzame ustanoviteljstvo in imenuje začasni organ upravljanja. Dolžnosti so razrešili Eda Resmana in za novega vršilca dolžnosti direktorja imenovali Toneta Bajuka, sekretarja občinske konference Socialistične zveze Kranj. Za glavnega in odgovornega urednika na so že 19. februarja imenovali Dušana Roglja.
M. V.
Informacija za množična občila št. 23
Delavke in delavci - ne nasedajte!
Po znani praksi in »horuk sistemu« se v zadnjem času dogaja, da poskušajo »terenski Demosovci« vdreti v tovarne in na prikrit način novačiti delavke in delavce za svojo Zvezo neodvisnih sindikatov Slovenije. Takšna opozorila dobivamo od naših poverjenikov in članov zveze sindikatov.
»Neodvisni« skušajo s prevaro, ne da bi vas seznanili s svojim programom in statutom, ter s citiranjem propagandnih sloganov in vsebine listin za 1. kongres Svobodnih sindikatov Slovenije vnesti med vas zmedo in vas prepričati, da gre za eno in isto organizacijo. V podpis vam ponujajo pristopne izjave za vključitev v njihovo zvezo.
Bodite previdni, prepričajte se, kdo vam kaj ponuja, in temeljito premislite, preden padete v dobro nastavljeno past Demosovih »neodvisnežev«!
Sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Rajko Lesjak
GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo s" .
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča.
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina za L trimesečje 100 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, luri/em. poslovne informacije). Danica Dolenc (/a dom in družino, tradicije NOB. I i/ič). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, sindikati). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), l.ea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loku). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in l)S, ekologija). Dušan Humer (šport), Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
PRED VOLITVAMI
V nedeljo, 8. aprila, bomo prvič volili
Čakajo nas štiri glasovnice
Kranj, 6. aprila - V nedeljo bo prvi krog volitev. Volili bomo v krajevnih skupnostih med 7. in 19. uro, ko bodo volišča zaprli. Za glasovanje ste že prejeli posebna vabila. V nedeljo bomo volili predsednika predsedstva Republike Slovenije, štiri člane predsedstva, 80 delegatov zbora občin republiške skupščine in prav toliko delegatov družbenopolitičnega zbora republiške skupščine.
Vsak volilec bo dobil štiri glasovnice. Na prvi bodo napisani štirje kandidati za predsednika predsedstva Republike Slovenije Marko Demšar, Jože Pučnik, Milan Kučan in Ivan Kramberger. Volimo samo enega in to z obkrožitvijo zaporedne številke pred kandidatom. Na drugi glasovnici bodo pod zaporednimi številkami od 1 do 12 napisani kandidati Ciril Zlobec, Dušan Plut, Matjaž Kmecl, Slavoljub Žižek, Alojz Križman, Peter Novak, Franc Miklavčič, Ivan Oman, Dimitrij Rupel, Boštjan Zupančič, Bogdan Oblak in Miroslava
Geč - Korošec. Obkrožiti je treba štiri kandidate, sicer bo glasovnica neveljavna. Povedati je treba, da na glasovnicah za predsednika in člane predsedstva ob imenih ne bo napisana strankarska pripadnost. Na tretji glasovnici bodo napisana imena kandidatov za zbor občin republiške skupščine. Obkrožimo samo številko pred enim imenom. Izvoljen bo samo eden razen v občinah, ki so razdeljene na dve volilni enoti. Obkrožimo samo enega, sicer bo glasovnica neveljavna. Na četrti glasovnici bodo imena kandidatov za družbenopoliti-
čni zbor republiške skupščine. Na glasovnici bodo liste petnajstih oziroma nekje šestnajstih strank, pa še neodvisni kandidati, strankarsko neopredeljeni. Volilci bodo lahko volili celotne liste ali toliko kandidatov na posameznih listah, kot jih je treba v posamezni enoti izvoliti. Na osnovi glasov list ali posameznikov na listah bodo potem po posebnem, z zakonom določenim sistemom, razdeljeni sedeži v parlamentu. Če bomo glasovali za stranko, je treba obkrožiti zaporedno številko nad listo, mogoče pa je glasovati za eno ali več strank hkrati. Pri tem glasovanju kaže biti zelo pozoren, sicer bo glasovnica neveljavna. Pazimo na tajnost, ne drenjajmo se, saj bodo na voliščih kabine in se bo treba držati vrstnega reda prihoda na volišče. Dobro bi
bilo, če bi se vsak, ki bo v nedeljo imel kaj opraviti na voliščih, držal pravila igre in opravljal le tisto, kar mu nalaga zakon oziroma, kaj mu je pristojnost.
Kdo bo izvoljen. Za predsednika predsedstva Republik« Slovenije bo izvoljen tisti, ki bo dobil absolutno večino oddanih glasov, oziroma glasovalcev. Če te v nedeljo ne bo, gresta tista dva, ki bosta dobila največ glasov, v drugi krog 22. aprila, izvoljen pa bo tisti, ki bo dobil več glasov. Načelo absolutne večine velja tudi za volitve v zbor občin republiške skupščine. Za člane predsedstva pa velja navadna večina. Izvoljeni bodo torej tisti štirje, ki bodo dobili največ glasov.
J. Košnjek
Gorenjski delegati za sindikalni kongres
Direktorji in drugi vodilni ne sodijo v sindikalni vrh
Kranj, 5. aprila - Pred kongresom Svobodnih sindikatov Slovenije so se na dveh sestankih sešli gorenjski delegati* in strnili osrednja vprašanja, ki zadevajo sindikat. Marjan Jenko iz Kranja je predlagal, naj se na kongresu preprečijo volitve v sindikalni vrh in se začno postopki za nove, ki naj bodo tajne in naj potekajo v občinskih organizacijah in po sindikatih dejavnosti.
Z. Gorenjske bo na kongresu Svobodnih sindikatov Slovenije 29 delegatov. Videti je, da se od svojih sindikalnih kolegov drugje v Sloveniji ne razlikujejo veliko po tem, katerim bistvenim delavskim vprašanjem namenjajo največjo kongresno pozornost. Večina razprave se je vrtela o kolektivni pogodbi, o kateri tačas tečejo pogajanja med gospodarsko zbornico, managerji in sindikalnimi zastopniki. Gorenjskih delegatov ne skrbi le dejstvo, da se poga-
jalski strani močno razhajata glede najnižje plače (zbornica ne popušča pri predlogu o 300 do 400 DEM bruto za najnižjo plačo, medtem ko sindikat vztraja pri 600 DEM neto), temveč tudi nerazjašnjeno lastništvo, delitvena razmerja iz kolektivne pogodbe, iz katerih naj bi bili izvzeti ne le managerji, temveč vsi tisti, ki bi jih le-ti izbrali, zavlačevanje pri nastajanju kolektivnih pogodb, dvom, ali ima sindikat sploh pravega pogajalskega partner-
ja.
Razen plač, ki naj bi bile po besedah Lada Bevka glavno sindikalno bojišče, so se pogovarjali še o nujnosti zaščite delavcev, ki jih bodo stečaji in tehnološki presežki potisnili na »smetišče delovne sile«, o kapitalu, ki bi ga morali (pa ne le iz članarine) oblikovati v sindikatih, o članstvu, ki naj bi ga po novem sprejemali v sindikat s pristopnimi izjavami, ter naposled tudi o tem, kako bo sestavljen bodoči sindikalni vrh. Oglasil se je Marjan Jenko iz Kranja, ki je predlagal, da na kongresu zahtevajo, naj se volitve predsednika, sekretarja in predsedstva Svobodnih sindikatov Slovenije ne izpeljejo. Na kranjski sindikalni skupščini so namreč zavrnili vse kan-
didate za te funkcije, raze Jožeta Antolina, in zahtevajo, da se jih izvoli na tajnih volitvah v občinskih organizacijah in sindikatih dejavnosti. Prenovl[eni program je sprejemljiv, toda oh istih ljudeh, ki so sindikatu vladali v prejšnjih časih, mu *ie verjamejo. Tudi ne soglašajo 5 velikim številom direktorjev if drugih vodilnih ljudi med kaf didati. Ti bodo namreč vsak čas na drugi strani pogajalske mize. Če pa bodo volitve vendarle izpeljane, enako kot grafični delavci obljubljajo izstop iz Svobodnih sindikatov. Mnenju se je pridružil tudi Lado Bevk iz Iskre, kjer delavci obetajo, da bodo v primeru izvolitve Mihe Ravnika izstopili >" se včlanili v Plohlov sindikat.
D. Z. Zlebir
Občni zbor Slovenske kmečke zveze
Setev je dobro prestala ujme
Ljubljana, 3. aprila - Predstavniki podružnic Slovenske kmečke zveze so se v sredo zbrali v unionski dvorani v Ljubljani na prvem delu občnega zbora, na katerem so poslušali pozdravne nagovore številnih gostov iz Slovenije in iz zamejstva, poročila o dosedanji "setvi in žetvi kmečke zveze'" ter o pripravah na nedeljske volitve, sprejeli pa so tudi izjavo zoper širitev obmejnega pasu s sto na tisoč metrov. Drugi del občnega zbora, ki pa ga bodo posvetili predvsem stanovskim kmečkim problemom, bo maja.
za onesnaženo okolje, moralno in duhovno krizo, še za pozidane njive ne," je dejal dr. Zagožen in poudaril, da je setev kmečke zveze dobro prestala
ujme in da zlato klasje demokracije že zori. (Več o občnefl1 zboru na kmetijski strani torkove številke.) ,v C. Zaplotni*
Dr. Ivan Pučnik, Demosov kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije, je dejal, da so se mnogi čudili, da so se prav kmetje organizirali v prvo demokratično stranko na Slovenskem. "Mene to ne čudi. Vsa povojna kmetijska politika je imela za cilj uničiti kmetstvo. To ni uspelo, ker se je v slovenskih kmetih nabiral gnev; prav ta gnev pa predstavlja korenine, da se je v kmetstvu začelo organizirano oblikovanje slovenske državnosti." Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze in kandidat za člana predsedstva SR Slovenije, se zaradi bolezni ni mogel udeležiti občnega zbora, v pismu, ki ga je naslovil delegatom, pa je zapisal, da je bila odločitev kmečke zveze, da gre kot politična organizacija s svojimi kandidati na volitve,
pravilna in da bo le s poslanci v parlamentu lahko vplivala na zakonodajo, od katere je odvisna kmetijska politika. Dr. Franc Zagožen je dejal, da bodo nedeljske volitve plebiscita-ren obračun s preteklostjo in odločitev o prihodnosti. "Slovenski narod bo v nedeljo na zgodovinskem moralnem in političnem zrelostnem izpitu. Slovenska kmečka zveza ga je v zadnjih dveh letih opravila in prispevala velik delež k temu, da ga lahkp uspešno opravijo tudi vsi drugi volilci. Pred vo-lilce prihajamo brez druge dote. Kmetje smo bili brez oblasti, nismo iskali sovražnikov sistema socialističnega samoupravljanja, ne kontrarevolucio-narjev in nismo nikogar diferencirali. Nimamo zaslug za propadlo gospodarstvo, izčrpane naravne in človeške vire. ne
Plakatna predvolilna vojna.
-Foto: G. Šini"
Prepovedan Krambergerjev nastop !
Škofja Loka - Upravni organ za notranje zadeve obč-jjjj Škofja Loka je kandidata za predsednika predsedstva SloverrU■ Ivana Krambergerja z dopisom (št. 227-2/89 - 2 GR) 28. mar?* 1990 obvestil, da 24 ur pred začetkom volitev (po zakonu o vol' j vah) ni možno propagirati programa in mu zato ni izdal dovolj* nja za predvolilna nastopa v Zireh in Železnikih. Oba nastop sta torej prepovedana, ker v soboto že velja volilni molk.
Petek, 6. aprila 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. stran (mHmssmiGLAB
PRED VOLITVAMI
Predvolilna konvencija SDZ za Gorenjsko
Volitve v parlament so najvažnejše
Kranj, 3. aprila - "Laž je, da ZKS prostovoljno sestopa z oblasti, samo Pod pritiskom najširše slovenske javnosti so komunisti pripravljeni popuščati, nikakor ne po svoji volji In nikakor ni to njihovo zgodovinsko 'poznanje, " je med drugim povdaril Rudi Šeligo, nosilec SDZ-jevske yolllne liste na Gorenjskem.
Ob kulturnem programu, v katerem sta poleg APZ France prešeren sodelovala tudi Bernarda Oman in Boris Juh, se je gorenjske konvencije Slovenske demokratične zveze udeležil tudi Prvi mož.republiške organizacije dr. Hubert Požarnik, ki je poudari, da je to, kar danes dela opoziva, prvi korak k bolj normalni Prihodnosti. Osrednji del priredile je tvorila predstavitev kandidatov SDZ-ja v 7. volilni enoti. °bjavljamo del misli posameznih nastopov: Jože Kalan: 'Takoj sprejeti novo slovensko ustavo."; lr. Tomaž Hribernik: "Potrebne so konkretne akcije."; Borut Baj-««IJ: "Današnja politika nas je s
svojim kompromisarstvom predaleč pripeljala."; Alenka P. Lau-ko: "Zadnji SDZS-jevski plakat je reakcija na 50 letno zatiranje ideje ustvarjalnosti."; Leon Pe-trevčič: "Vsak dan živimo v večji bedi in si brez sprememb ne moremo nič pomagati."; dr. Peter Vencelj: "Šola mora postati sredstvo, da človek postane človek, nasploh se ne govori o krizi slovenskega človeka. Od volitev pričakujem, da bomo Slovenci znanje sprejeli kot kulturno dobrino; Rudi Šeligo: "Volitve v slo-•venski parlament so najvažnejše. Postopek sprejemanja nove slovenske ustave je zelo pomemben, Slovenci moramo zahtevati sa-
Plakatna vojna
Predsednik kranjske SDZ Andrej Šter je prebral posebno izjavo za javnost, v kateri med drugim pravijo: V zadnjih dneh smo priče pravi medijski gonji proti DEMOS-u v zvezi s plakati, odstranjevanjem plakatov in njihovim prelepi janjem. DEMOS Kranj je od svojega nastanka decembra 1989 organiziral več kot dvajset javnih prireditev, na katere smo javnost vabili tudi s plakati in skoraj v vseh primerih je prišlo do organiziranega odstranjevanja naših plakatov, na kar smo javna občila večkrat brez uspeha opozorili. Odločno odklanjamo kakršenkoli ekskluzivlzem krivcev ali žrtev "plakatne vojne".
mostojen sprejem v OZN. Okrog nas nastaja prenovljena Evropa in prišel je zadnji čas, da se Slovenci odločimo ali spadamo vanjo ali ne."
Pred obiskovalcem konvencije sta nastopila tudi Igor Bavčar, ki je posebej poudaril pomen nove slovenske ustave in njen osnutek,
ki ga je pred dnevi obravnaval Zbor za ustavo, Igor Omerza pa
je menil: "Govorjenje o slovenski samostojnosti bo veliko lažje, kot bo njega graditev. Pozabljamo, da po NOB nismo izgubili samo svoje vojske, pač pa tudi svoj denar."
V. Bešter
Gorenjski kandidati Socialistične zveze so se zbrali v Kranju
Ne gigantska, ampak pomembna organizacija
Kranj, 4. aprila - Kandidati Socialistične zveze Slovenije za družbenopolitični zbor republiške skupščine, kandidati za zbor občin republiške 'kupščine, kandidati za družbenopolitične zbore občinskih skupščin in *• nove župane so se v torek popoldne zbrali v Kranju. Sprejeli so volil* fto izjavo gorenjskih socialistov. Srečanje je bilo organizirano tudi kot konferenca za časnikarje.
V svojo izjavo so zapisali, da so proti grobemu zanikovanju dosežkov povojnega razvoja, proti surovemu antikomunizmu in antiso-jj'alizmu, kar ni svojstvo razvite Evrope, so proti tragični predvojni blitvi Slovencev na klerikalni in liberalni tabor, so za "mehak pristanek" v tržno gospodarstvo in politični strankarski pluralizem, so *a ponovno uveljavitev naravnega turističnega potenciala Gorenjske, *a zaprtje žirovskega rudnika, vendar postopoma, ne na škodo zapornih in škofjeloške občine, so za varovanje kulturne in naravne dediščine, za racionalnejšo šolsko mrežo na Gorenjskem in za reform-lo komunalnega sistema. Prepričani smo, so zapisali v izjavi, da je JJled Gorenjci veliko takih, ki razmišljajo tako kot mi. Me ne obljubljamo nemogoče, ampak le tisto, kar je mogoče.
Govorili so kandidati te stranke v 7. volilni enoti (gorenjski) za družbenopolitični zbor republiške skupščine. Najprej nosilec liste viktor Žakelj, nato pa Darja Lavtižar - Bebler, Marjan Gantar, Mi-'an Bajželj. Vili Medved, Aleksander Klinar in Lado Srečnik. Za nji-
mi socialistični kandidati za zbor občin republiške skupščine Lea Sršen, Aleksander Ravnikar, Marko Bezjak, Blaž Kujundžič, Jože Ka-pus in Kristina Kobal, zatem pa še kandidati za župane Jakob Medja z Jesenic, Pavel Zerovnik in Marko Bezjak iz Radovljice, Bogomila Mitič iz Škofje Loke, Sandi Ravnikar iz Kranja in Janez Jazbec iz Tržiča.
Socialistična zveza se mora čim prej preoblikovati v Zvezo socialistov ali socialistično stranko, ki ne bo gigantska organizacija, ampak pomembna politična partija, organizacijsko usposobljena. Vpisovanje v stranko na Gorenjskem poteka in je za zdaj okrog 1500 članov. Zakaj socialisti nimajo svojega predsedniškega kandidata, pa je Viktor Žakelj povedal, da stavijo na Milana Kučana, človeka, ki lahko poveže Slovence in ima vse moralne kvalitete človeka. Najodločil-nejšo besedo pa bo imel le parlament in ta brez socialistov zanesljivo ne bo sestavljen. Viktor Žakelj je tudi dejal, da nobena slovenska regija ni do take mere kot Gorenjska izčrpala možnosti razvoja. Mi praktično nimamo nič. Produkcija je intelektualno podhranjena, regijo pa nam je v preteklosti uspelo sproletarizirati. Gorenjska bo zato čutila potrebo po pravni in socialni državi in oboje socialisti zagovarjajo. Mi ne rabimo marša v zgodovino, kar nas bo vedno znova delili. Mi rabimo korak v prihodnost. Beblerjeva pa je dejala, da je proti novim revolucijam in naj se ta revolucija že enkrat konča.
J. Košnjek
Milan Kučan in Boštjan Zupančič med Tržičani
Tvegana razmišljanja o odcepitvi
Tržič, 2. aprila - "Vprašanje o odcepitvi Slovenije od Jugoslavije, ki ga Postavlja na dnevni red predvolilnega časa Demos, je preveč usodno. Kes pa je, in to sem prvi poudarjal že pred štirimi leti, da pa nisem za v»akršno Jugoslavijo in za vsako ceno," je dejal Tržičanom v ponedeljek Predsedniški kandidat Milan Kučan.
Boštjan Zupančič, ki kot nepartijec kandidira na listi ZKS -franke demokratične prenove za člana predsedstva Republike Slovenje pa je odgovarjal tudi na vprašanje, zakaj sploh kandidira za to stranko. Povedal je, da verjame stranki demokratične prnove, da zaupa sposobnostim in spoštuje Milana Kučana, prav tako pa je petnajst 'et živel v Združenih državah Amerike, v srčiki kapitalizma, in ga dobro pozna. Kapitalizem je grob in se zato tudi v svetu že spreminja "i se pri nas premalo zavedamo, da nas utegne razdeliti na tiste, ki ^aj imajo in tiste, ki nimajo nič. To bi pa marsikoga pri nas prizadelo.
Milan Kučan je dejal, da je on in njegovi sodelavci veliko razmišljal o naši usodni krizi. Spoznal je, da je vzrok za krizo naša miselnost, ki jo jo povzročal položaj partije, ki ni dopuščal alternative. £ato je bila zanj nujna in prva poteza ločitev partije od države. Imel sem sicer možnost, da bi molčal in vztrajal na stari partiji, ki bi osta-
jala še naprej glavna zavora razvoja. Danes takšne partije v Sloveniji več ni. Predvsem pa bi rad rekel, da nas ni rodila srbska politika. To, kar se je in se še dogaja v Srbiji, je reakcija na dogajanja v Sloveniji.
številno občinstvo je zanimalo tudi, kakšen je Kučanov pogled na možnost obstanka Jugoslavije kot federacije, konfederacije ali Jugoslavije brez Slovenije. Milan Kučan je odgovarjal, da samo gospodarsko in politično samostojna in suverena Slovenija omogoča plodne pogovore o naši prihodnosti. Če tudi to ne bo dovolj in se ne bo mogoče dogovoriti o federativni, je možnost konfederativna oblika življenja v Jugoslaviji. Šele nato pa prihaja na vrsto razmislek o odcepitvi. Najprej pa je treba preveriti prvo možnost. Zato se bomo morali najprej prav vsi pogovarjati, kako živeti skupaj v Jugoslaviji, ki je dejstvo. Predvolilne igre z odcepitvijo so preresne in lahko usodne. Nismo pa za vsakršno Jugoslavijo in za vsako ceno, je odgovoril Kučan.
Gosta na tribuni v Tržiču sta odgovarjala tudi na vprašanja o ustavi. Zupančič je dejal, da ima v urejeni federaciji, kar pa naša ni, federalna ustava prednost pred ustavami sestavnih delov, Pri nas pa bi najprej kazalo sprejeti republiške ustave in se nato dogovoriti o načinih in oblikah skupnega življenja v Jugoslaviji. Punovno se bo treba pogovoriti, je dejal Kučan. j K^jeii
STRANKARSKE
O V ■ C E
IZJAVA ZSMS -
Liberalne stranke Škofja Loka
Način, na katerega se v zadnjih dneh vodi predvolilni boj. nas je zgrozil, čeprav priznavamo legitimnost tudi popolnoma nasprotujočih si političnih opcij, smo mnenja, da so poleg mej dobrega okusa prekoračene še marsikatere druge.
Dokler so bili trgani naši plakati, smo še govorili o pomanjkanju prostora za plakatiranje in naključni zlobi nočnih sprehajalcev. Zažig transparenta ZSMS - Liberalne stranke v Ljubljani nas je postavil na realna tla. Kar pa se je zgodilo z našim transparentom ob Kidričevi cesti v Škofji Loki, nas ni toliko ogorčilo zaradi tega. ker smo za nekaj časa ostali brez enega od medijev predvolilne tekme. Bolj nas je osupnila brezobzirnost tistih, ki so za onemogočanje svojih tekmecev na prvih (!) pravih volitvah pri nas pripravljeni žrtvovati tudi varnost ljudi. Na srečo je konstrukcija z našim transparentom, ki so jo na ključnih mestih demontirali »mudžahedini boja za novo demokracijo«, zgrmela na prazno cestišče in ne na katerega od pešcev ali vozil. Za nas, liberale, je dejstvo, da si želijo nekateri s takšnimi in podobnimi umazanimi pa tudi nevarnimi igrami pridobiti glasove volilcev, pomilovanja vredno!
za ZSMS - Liberalno stranko Šk. Loka predsednik Andrej Novak
Odločajo naj se volilci
Ker se danes končuje volilna propaganda, so gospodinjstva v kranjski občini in tudi izven nje prejela letak kranjskega Demosa, s katerim svetuje, koga voliti, na zadnji strani pa so tudi navodila z imeni in strankami, za katerimi stoji Demos. Nekateri bralci so nas spraševali, ali ima letak funkcijo uradnega volilnega dokumenta. V uredništvu menimo, da je letak v funkciji Demosovega predvolilnega boja, nima pa teže uradnega tolmačenja ali uradnih navodil. Za to so pristojne volilne komisije, na dan volitev pa volilni odbori na voliščih. V prid objektivnosti in čim popolnejše in čim manj enostranske informacije je treba reči, da so na glasovnicah tudi kandidati in liste drugih strank. Res je, da je tokratni volilni sistem zapleten do take mere, da ga marsikdo še ne pozna In je treba svetovanje volflcem, pa je vseeno ljudem treba pustiti, da se odločijo po svojem razmisleku. Mislimo, da so zreli in da do njih ni treba gojiti nezaupanja.
Prof. dr. Matjaž Kmecl na predvolilnem zborovanju
Potrebovali bomo veliko pameti
Dovje, 5. aprila - Na predvolilnem zborovanju ZKS - Stranke demokratične prenove so govorili prof. dr. Matjaž Kmecl, Rlna Klinar in Igor Mežek. Bogata razprava in priznanje Milanu Kučanu ter sodelavcem za procese preobrazbe.
Na predvolilnem zborovanju ZKS — Stranke demokratične prenove Jesenice v kulturnem domu na Dovjem so po lepem kulturnem programu domačega mešanega pevskega zbora kot gostje sodelovali prof. dr. Matjaž Kmecl, kandidat za člana predsedstva Republike Slovenije, Rina Klinar, kandidatka na listi ZKS - Stranke demokratične prenove z Gorenjske za republiški družbenopolitični zbor, katere nosilec je Emil Milan Pintar ter Igor Mežek, nosilec liste ZKS - Stranke demokratične prenove za družbenopolitični zbor skupščine občine Jesenice.
Uvodoma so vsi trije spregovorili o temeljih programskih usmeritev, za katere se bodo zavzemali, Dr. Matjaž Kmecl je predvsem opozoril na kulturo v predvolilnem boju ter da »obtolčeni in skregani« po volitvah pač ne bomo mogli iskati najboljših rešitev. Demokracija bo smiselna, če bo prinesla kaj dobrega, vsi skupaj pa bomo potrebovali veliko preudarnosti, odločnosti, poguma in pokončnosti ter pameti. Med drugim je opozoril tudi na to, da bo izid volitev lahko tesen ter da v tem primeru lahko pričakujemo obdobje vladnih kriz ter tudi možnost predčasnih volitev,
Rina Klinarjeva je poudarila temeljne naloge, ki jih morajo opraviti na Gorenjskem, tem sopotju tradicij in sodobnega razvoja. Prihodnost ni v izgubah, umiranju podjetij, nezaposlenosti in zastareli industriji. Igor Mežek pa je predstavil občinski program stranke, zanimiva pa je bila razprava o razmerah v domači občini, možnostih za zaposlovanje mladih in o širših razmerah v državi. Poudarili so, da je konfederacija način bodoče ureditve Jugoslavije in dali priznanje Milanu Kučanu in njegovim mladim sodelavcem, saj so spodbudili procese preobrazbe.
Dr. Matjaž Kmecl je posebej opozoril tudi na odnos do duhovščine. Bila je predvsem na Gorenjskem in na štajerskem »čista«, bila nosilka nacionalne zavesti, obnašala se je pokončno in zato ne kaže obsojati vse cerkve za dejanja, ki so jih storili nekateri. D. S.
Mirka Vadnova 8,64000 Kranj (Komunalna cona)
IZDELAVA NAPISOV OGLASNIH TABEL
p.o.KRANJ
POSEBNA PONUDBA:
AMERIŠKA FETUSA
GLAS   4. STRAN
Prenova mostov na cesti Preddvor-Jezersko - Vozniki so bili že kar precej časa priča precej dotrajanim mostovom in tudi nekaterim usadom na regionalni cesti Preddvor-Jezersko. V Cestnem podjetju v Kranju so popravilo oziroma obnovo mostov in druga dela tudi predlagali Skupnosti za ceste Slovenije, da jih upošteva v programu. Vendar pa so mostovi na tej cesti prišli na vrsto za obnovo v takratni Skupnosti za ceste Slovenije tik pred koncem kminulega leta. Zato v teh dneh delavci kranjskega Cestnega podjetja v Kokri pravzaprav, ko prenavljajo enega od mostov, uresničujejo še lanski programi slovenske cestne skupnosti. Pred tem so prejšnji mesec obnovili tudi ograjo na mostu na Spodnjem Jezerskem. Ugotavljajo pa, da bi morali zamenjati mostnice in ograjo tudi na prvem mostu v Kokri (luknja 1). Vendar iz republiške uprave za ceste še nimajo potrditve, da je denar tudi za ta most. - A. Z.
Roke - včeraj in jutri
V zadnjem obdobju smo bdi pod vtisom kar precejšnje predvolilne zagretosti. Ne bi se tokrat spuščal v ocenjevanje uspešnosti ali neuspešnosti polaganja izpita iz tega (predvolilnega) dela demokracije. Morda k vsemu dogajanju na rob le to, da je ob zagretosti na trenutke prihajalo do bolj ali manj načrtovanega "pregrevanja ", ki pa je v takšnih primerih kljub različnim oblikam predvolilnega boja pristajalo v nepotrebni plehkosti, ki so jo izkušenejši tvorci demokracije v svetu že odvrgli na smetišče.
Razmišljam bolj o te.m, kaj so bili doslej recimo predsedniki v krajevnih skupnostih in kaj bodo jutri predsedniki in vodstva v krajevnih skupnostih; ali kakorkoli bomo že rekli enim in drugim. Slabo pozna tisti dosedanje delo in dogajanje v krajevni skupnosti, ki "namiguje", da je bilo vodstvo krajevne skupnosti eno, ljudje v njej pa drugo. Prepričan sem, da vse tega, kar je bilo narejeno recimo samo na Gorenjskem v krajevnih skupnostih, in ni bilo malo, če bi se vodstva oziroma predsedniki kitili z različnimi oblikami liderstva, ne bi bilo. Krajani jim niso zaupali zaradi "načičkanega okvirjanja" ali kakorkoli "obvezno naravnanega liderstva". Zaupali so jim, da bodo z njimi skupaj uspeli uresničiti tisto, za kar so se odločili pred izvolitvijo.
Prepričan sem, da tokrat ne bo nič drugače. Potreb, takšnih in drugačnih, v manjših ali večjih krajih, jutri ne bo nič manj in nič manj zahtevnih, težavnih, zapletenih, odgovornih za reševanje... kot včeraj. Velja zato v tem trenutku spomniti na pravilo "preproste kmečke logike". Ta pa je: roko za tistega, ki bo delal; in to tisto, kar bo skupni dogovor...
A. Žalar
Kakšna Radovljica
Radovljica - Drevi (danes. 6. aprila) ob 18. uri bodo v radovljiški graščini razgrnili in predstavili ureditveni načrt starega mestnega jedra oziroma starega dela Radovljice. Razgrnitev oziroma razstava bo trajala do 7. maja. Še posebej opozarjamo na današnjo otvoritev, na kateri bo tudi strokovna razlaga.
Pismo iz Rabca (az)
Kranj - Najprej se je sredi marca iz Rabca oglasil naš dopisnik Ivan Petrič. Sporočil je, da je na letovanju, ki ga je za gorenjske upokojence pripravila Turistična agencija Kompas, in da so v Kompasu po objavi v Gorenjskem glasu za to letovanje dobili zares veliko prijav z Gorenjske. Druga skupina z Gorenjske je zdaj na letovanju v Rabcu. Enaki ugodni pogoji za letovanje za upokojence pa veljajo tudi še aprila. Petrič je v pismu še dodal, da so pri Kompasu tudi tokrat letovanje zares odlično organizirali in se jim zato udeleženci prve skupine v marcu zahvaljujejo. Pred dnevi pa nam je poslal še dodatek k pismu o letovanju v Rabcu, v katerem piše, da so se srečali v Rabcu za tri dni tudi z upokojenci iz jeseniške občine in da so bili tudi Jeseničani zelo zadovoljni. Kranjski upokojenci upajo, da jih bodo jeseniški ob priložnosti obiskali tudi v njihovem društvu v Kranju, kjer je bodo posedeli v Vrtu pod trto. Posebej pa Ivan Petrič nazadnje dodaja, da se kranjski upokojenci, ki so bili na letovanju v Rabcu, zahvaljujejo za vodstvo in zabavo Janku Bidovcu in Petru Dovjaku.
Zadnja seja skupščine
Podnart - V Podnartu je bila v ponedeljek pred štirinajstimi dnevi zadnja seja skupščine krajevne skupnosti. Na seji so dokončno potrdili poslovanje in zaključni račun za leto 1989 ter načrt dela za letos. Načrtujejo, da bodo letos iz sredstev samoprispevka povečali in obnovili Dom kulture v Podnartu. Na zadnjem zboru krajanov so tudi spremenili statut krajevne skupnosti in bo poslej imel vse pristojnosti skupščine svet krajevne skupnosti, ki bo za delo odgovoren zboru volilcev-krajanov. Vsem samoupravnim organom v krajevni skupnosti poteče mandat aprila letos. Do takrat bo predsednik sveta krajevne skupnosti pripravil tudi predlog kandidatne liste za svet delegatov, nakar naj bi jih volilci izvolili za naslednja štiri leta. Na seji skupščine so ponovno opozorili tudi na problematiko kamnolomov v Upniški dolinj. Spomnili so, da so uporabniki kamnoloma pod Jelovico 1971. leta podpisali pogodbo, da bodo pred začetkom prevozov gramoza iz kamnoloma razširili cesto Kamna gorica-Podnart. Tega še do danes niso naredili... (cr)
Ocenjevanje lažnivcev
Kranj - Društvo upokojencev v Kranju je minulo nedeljo pripravilo prijetno zabavno prireditev in sicer ocenjevanje lažnivcev. Prvoaprilskih potegavščin se je ta dan pred komisijo nabralo kar okrog 50. Najboljše lažnive domislice so potem nagradili. Še posebej pa je "vžgala" tista prvoaprilska potegavščina, da bo okrepčevalnico društva dopoldne obiskal Ivan Kramberger z ženo. Polna okrepčevalnica ga seveda ni pričakala. - Zanimivo prireditev pa pripravljajo v društvu tudi v soboto, 14. aprila. Ta dan bo v prostorih društva v Tomšičevi ulici v Kranju ples, posebna komisija pa bo takrat ocenjevala najlepše obarvane pirhe. (ip)
ureja ANDREJ ŽALAR
Petek, 6. aprila 19fl
Krajevna skupnost Preddvor
Ohraniti, kar smo naredili
Preddvor, 5. aprila - Pred mesecem dni je bil v vrsti slovenskih najboljših krajevnih skupnosti, ki so dobile priznanja Socialistične zveze za leto 1987 in 1988 za dosežene uspehe -priznanja je takrat podelil predsednik Socialistične zveze Slovenije Jože Smole - tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Preddvor iz kranjske občine Jože Zorman. Poleg krajevne skupnosti Voklo iz kranjske in krajevne skupnosti Podljubelj iz tržiške občine je takšno priznanje dobila tudi krajevna skupnost Preddvor z naselji Breg ob Kokri, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor in Tupaliče z okrog 1700 prebivalci. Ta srednjeve-lika krajevna skupnost v kranjski občini je bila na podlagi doseženih rezultatov oziroma uresničenih programov, ki so si jih zastavili krajani v programu, ocenjena kot ena najboljših.
Jože Zorman
^V obrazložitvi je bilo ob podelitvi rečeno: "V tej krajevni skupnosti se lahko ponosno postavijo z rezultati svojega dela. S skrbno pripravljenimi programi dela za zadovoljevanje komunalnih in drugih družbenih potreb so zainteresirali večimo občanov za to, da so s prostovoljnimi prispevki in delom asfaltirali krajevne ceste, zgradili del vaške kanalizacije, obnovili in razširili javno razsvetljavo, obnovili dom krajanov, zgradili novo telefonsko omrežje in opravili številna druga manjša dela po posameznih naseljih. Zlasti telefonska povezava osamljenih in oddaljenih domačij jim omogoča postopen pristop k razvoju kmečkega turizma..."
Jože Zorman, predsednik sveta krajevne skupnosti, ki ga svet tokrat predlaga tudi za kandidata za zbor krajevnih skupnosti na bližnjih volitvah, zadovoljen ugotavlja, da so pred osmimi leti z reorganizacijo na področju organiziranosti krajevne skupnosti prav z vaškimi odbori uspeli pripraviti in potem tudi uresničevati zastavljene programe. "Lahko rečem, da je bila že takrat za sleherno naselje opredeljena nekakšna skladnost razvojnih programov, ki smo jih tudi takoj začeli uresničevati. Na Bregu so bili to kanalizacija, transformator in obnovljen most čez Kokro. V naselju Hrib prav tako transformator in most čez Kokro. V Mačah so se odločili za fini as-
Rdeči križ v Preddvoru
falt, gradnjo kanalizacije, obnovitev poljskih poti in javne razsvetljave. Zelo zahteven program je imela Možjanca: izgradnja tri kilometre dolgega vodovoda, krajevne telefonske mreže za 20 naročnikov in modernizacija lokalne ceste iz Tupalič; ta akcija še traja. Nova vas je imela v programu kanalizacijo (350 metrov), asfaltiranje in delno obnovo javne razsvetljave. V spodnjem delu Potoč so dobili telefon v vsaki hiši in obnovljen Žagarjev most čez Kokro. V Preddvoru pa je bil osrednji in največji zalogaj poleg javne razsvetljave, delne regulacije struge Suhe, požarnega bazena na gasilskem vrtu in obnovljenega mostu ureditev doma krajanov in obnova mrliških vežic. Dela pri domu in vežicah so v programu tudi za letos. Za Tupaliče pa velja, da so najbolje pokrite s telefoni (66), da so dobili dve novi avtobusni čakalnici, kanalizacijo v spodnjem delu, požarni bazen, odvodnjavanje v zgornjem delu in okrog 600 metrov asfalta na krajevne ceste."
Za vse to so krajani veliko prispevali in tudi delali sami; seveda ob pomoči občinske skupnosti in tudi delovnih organizacij v krajevni skupnosti. V ospredje pa krajevne skupnosti Preddvor ne postavljajo le dosežki in uspehi na komunalnem področju in temeljita obnova doma krajanov. Živahno je bilo vsa ta leta v krajevni skupnosti tudi družbeno življenje na kulturnem, turističnem, športnem, gasilskem in drugih področjih. Se posebno skrb namenjajo starejšim krajanom in po nekajletnih naporih se danes kažejo tudi že rezultati na področju varstva okolja, uapravin so namreč divja odlagališča in razširili odvoz odpadkov na posamezna naselja.
In kaj načrtujejo v krajevni skupnosti letos? Skupaj s sosednjo krajevno skupnostjo Bela bodo nadaljevali z urejanjem okolice mrliških vežic, s Kokro, Belo in KS Visoko pa akcijo za sto novih telefonov. Na Možjanci bodo nadaljevali dela na cesti, na tupališkem polju pa odvodnjavanje. Dom krajanov naj bi nazadnje dobil še prizidek za zbiralnico mleka, v zgornjem delu TupaliČ pa bodo pripravljali asfaltiranje ceste Pod češnjami. Postopno prenovo središča Preddvora naj bi začeli Ljubljanska banka in Živila z adaptacijo samopostrežne trgovine. Letos naj bi razrešili tudi vprašanje glede Vzgojnega zavoda in ureditve tega dela Preddvora. To je nekaj večjih nalog. Med manjšimi pa so še sprememba dolgoročnega načrta, iz-granja trgovine na Hribu, priprava prostora za različne servisno-obrtne dejavnosti z lokacijskimi dovoljenji in priprava projekta za rekonstrukcijo ceste skozi Preddvor vse do meje s krajevno skupnostjo Bela...
Za naprej pa pravi predsednik JoŽ* Zorman: "Potrebujemo ureditveni načrt središča Preddvora in postopno obnovo (rf vitalizacijo) jedra. Že kmalu lahko pričaku-jemo banko, prenovljeno samopostrežno tr govino. Čaka ureditev oziroma razrešite1 zadeve, ki jo poznamo pod imenom pred' dvorski grad. Glavni pogoj je urejena cest' skozi Preddvor in reguliran hudournik S«' ha ter seveda kanalizacija s čistilno napr*' vo. Vse to in še kaj sodi v program za dos? go cilja, ki je: razvoj turizma. Kadarkol razmišljamo o tem, imam pred očmi Bore vije na oni strani. Takšno urejenost naj -dosegli tudi na naši strani. Mislim, da t' lahko dosežemo. Seveda pod pogojem, d' bomo predvsem znali ohraniti vaški sv«1 predvsem za skupne potrebe in da bomo ti>' di v prihodnje ohranjali tisto, kar smo d° slej s skupnimi močmi in veliko volje tud naredili..."
A. Žal*
Organizacija, ki zna z ljudmi
Kranj, 6. aprila - Kje je skrivnost uspeha krajevne organizacije Rdečega križa v Preddvoru, ki uspe vsako leto zbrati več krvodajalcev in kjer se »preživijo« le s prostovoljnimi prispevki? Več jih je: prizadevni aktivisti, topel človeški odnos do ljudi, ki so se za sočloveka odločili darovati kri, nekaj pa prispeva tudi domiselna družabnost.
Nada Šifrer, ki šest let vodi krajevno organizacijo, pravi, da ravno družabnost med krvodajalce privablja vse več mladih. Pri tem ni odločilna le pogostitev, ki so je vsako leto deležni krvodajalci, temveč tudi vsako leto nova spremljajoča vsebina krvodajalskega dne. Predlansko leto so si preddvorski krvodajalci po akciji odšli ogledat Cankarjev dom. Na račun tega mikavnega izleta so lani spet pridobili več ljudi za krvodajalsko akcijo. Lani si je več kot 50 krvodajalcev ogledalo Ljubljanski grad. Ob letošnji, ki bo v torek, 10. aprila, z odhodom ob 7. uri iz Preddvora, pa bo ogled tovarne Slovin in morda tudi degu-stacija njihovih izdelkov. Letos se je k akciji prijavilo okoli 90 krvodajalcev, ki bodo torkov dogodek zaokrožili s pogostitvijo v hotelu Bor, kjer jim bodo podelili tudi priznanja.
Nada Šifrer pravi, da so veseli prav vseh, ki so voljni darovati kri. Med njimi je kaka desetina začetnikov, med starejšimi pa najdemo tudi pravcate rekorderje, kakršen je tudi Ciril Fende, dobitnik priznanja za več kot 25 darovanj krvi. Nadi, ki že nekaj let drži v rokah organizacijske niti krvodajalske akcije, je zadnja leta tako rekoč zmanjkovalo energije, da bi tudi sama darovala kri - za v torek pa obljublja, da jo bo zagotovo. Njeni krvodajalci, ki so ji po akciji vsako leto znova hvaležni za izlet, požirek, družabno prireditev, pa seveda skrb za dobro počutje, jo bodo prav gotovo držali za besedo. Letos pa ji bodo krvodajalci (ne le domači) lahko hvaležni še za novost. Nada je namreč predlagala, da se vsakemu krvodajalcu v zdravstveno izkaznico odtisne žig
»krvodajalec«. Ne zato, da bi bili pri iskanju zdravniške pomoči deležni kakih privilegijev, temveč da bi zdravstveni delavci, ki so vse bolj podobni uradnikom, pacienta vsaj zaradi žiga sprejeli pozorno, toplo, v večji skrbi za njegovo zdravje. Nada nam je zaupala tudi neprijetnost, ki jo je eden od dolgoletnih krvodajalcev doživel v zdravstveni ustanovi, kar jo je tudi spodbudilo k omenjenemu predlogu..
D.Z.ŽIebir
Zahvala gasilcem
Grad pri Cerkljah - Svet krajevne skupnosti Grad pod Krvavcem v kranjski občini je v nedeljo, ko je obravnaval finančni načrt in- program za letos, ocenil, da so pri zadnjem požaru pod Krvavcem gasilci iz številnih prostovoljnih gasilskih društev v kranjski občini, poklicni gasilci, miličniki vaš-čani Štefanje gore... z ogromnimi napori in izredno požrtvovalnostjo uspeli omejiti in pogasiti požar. Še nekaj dni oziroma do prvega dežja so potem na širšem območju dežurali, da ne bi prišlo do morebitnega ponovnega vžiga. Vsem gasilcem in službam, ki so bile vključene v gašenje tega požara, se krajevna skupnost Grad javno zahvaljujejo; še posebej pa gasil; cem iz Štefanje gore in vašČanom, ki so na kraj požara vozil' različen material in gasilsko opremo. ^
Koga bomo volili
Kranj - Dobro organizirani in številčno močni so tudi gasilci na Gorenjskem. Skoraj pet tisoč jih je v prostovoljnih in industrijskih gasilskih društvih. Čeprav gasilci niso stranka, je njihova glavna programska usmeritev preventivno delovanje oziroma varovanje in sodobno organiziranje ter razvijanje za posredovanje in reševanje pri požarih in drugih nesrečah. Na Gorenjskem je gasilstvo tudi najstarejša organizacija, saj je bilo na primer prvo gasilsko društvo ustanovljeno 1876. leta v Škofji Loki. Na volitvah bo naše opredeljevanje uprto v tistega oziroma v program, ki bo podpiral gasilstvo še naprej in se zavzemal za nadaljnji razvoj na tem področju, (ip)
TRGOVSKI CENTER BLED Ljubljanska 4
IZBRANO POHIŠTVO 0 DROBNI OKRASNI PREDMETI 0 SVILA 0 KRISTAL 0 PORCELAH
0 KRZNO 0 USNJE 0 ZLATO ... Odprto: pon. - sob. od 9.-12. ure in od 15. -18. ure
nedelja 11. -17. ure
Petek, 6. aprila 1990
^GOSPODARSTV^*
5. STRAN (»M'iSSo5J©ISIGLAS
Ante Marković na predstavitvi agencije za mala in srednja podjetja v Ljubljani
Vlada podpira razmnoževanje podjetij
Ljubljana, 3. aprila - Predsednik Ante Marković in člani ZlS-a, predstavniki slovenskega izvršnega sveta s predsednikom Dušanom Šinigojem, predstavniki gospodarskih zbornic in slovenski gospodarstveniki so se v mednarodnem podjetju Slovenijales v Ljubljani udeležili promocije programa prestrukturiranja jugoslovanskega gospodarstva z ustanavljanjem manjših in srednje velikih podjetij ter krepitvijo podjetništva. Projekt je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Aleša Vahčiča, uresničen bo s pomočjo agencije, ki bo imela center v Ljubljani, mrežo pa po vsej Jugoslaviji.
Promocija projekta prestrukturiranja jugoslovanskega gospodarstva s pomočjo ustanavljanja novih majhnih in srednjih podjetij in krepitvijo podjetništva je bila torej resnično na visoki ravni, zvezna vlada pa svojo podporo projektu izraža na sodoben način. Agencija za mala in srednja podjetja namreč njeno pomoč potrebuje le na začetku, potem pa naj bi živela ekonomsko, seveda pa mora država dajati podjetništvu ustrezni okvir, ki bo zagotavljal podjetniško svobodo.
Projekt je "duša" reforme razvoja
Projekt je predstavil član zvezne vlade dr. Veselin Vuko-tič, ki ga je označil kot "dušo" ekonomske reforme na področju razvoja in ustvarjanja institucionalne podpore posameznikom, ki imajo ideje in denar, da ga vlože v dobičkonosne posle. V Jugoslaviji je bilo lani ustanovljenih 13.000 novih podjetij, letos jih pričakujejo še več. Vse bolj opazno eksplozijo malih in srednjih podjetij potrjuje tudi podatek, da je bilo v letošnjih prvih dveh mesecih sklenjenih več kot 500 pogodb o mešanih podjetij, kar je toliko, kot je bilo sklenjenih v zadnjih dvajsetih letih, od 1968 do 1988.
Uresničevanje gospodarske reforme ustvarja pogoje za nov investicijski ciklus, ki se bo začel sredi letošnjega leta, s tujimi vlaganji pa naj bi v prihodnjih dveh letih zagotovili 3,5 milijarde dolarjev kapitala, je dejal Vukotić, podpora vlade pa ne sme biti volontaristična, še več, pospeševati mora razvoj in prav ta projekt ima pomembno nalogo pri zagotavljanju institucionalne podpore nastajanju malih in srednjih podjetij in njihovi ekonomski učinkovitosti.
Zapolnitev socialistične "črne luknje"
Gradimo novo razvojno filozofijo, ki zapušča dosedanji re-alsocialistični koncept planiranja prioritet in proračunsko logiko. Temelji na sistemskem okolju, ki posredno, s močjo ekonomske prisile, gospodarske subjekte prisiljuje k ekonomsko učinkovitemu obnašanju, je dejal Vukotič. Hitra rast nam je potrebna zlasti na področju storitev, primanjkuje pa nam predvsem podjetij z 10 do 100 zaposlenimi, ki bi zapolnili socialistično "črno luknjo", ocenjujejo, da je njihov razvojni potencial 2,5 do 3 odstotke družbenega proizvoda letno.
Ne bojmo se bogatih
Predpostavke za oblikovanje novega sistema, predvsem ekonomskega so ustvarjene, zdaj moramo začeti z resno reformo države, ki bo ustrezala takšni ekonomiji, sodobnemu razvoju in odpiranju v svet. Država bo pomagala, nikakor pa ne bo prevzela vloge gospodarskih subjektov, ki morajo biti avtonomni in sami prevzeti odgovornost za nastop na trgu, kakor tudi v večstrankarskem sistemu volilci prevzamejo odgovornost za svoj izbor. Ne sme nas biti strah bogatih posameznikov in skupin, ki so uspešnejše od drugih, je dejal Ante Marković.
V
Ni več povratka k tiskanju denarja
Reforma zdaj prihaja v kritično razdobje, po zaustavitvi inflacije nas najtežje spremembe šele čakajo, strukturne spremembe, ki brez ustreznega razvojnega koncepta ne bodo uspele, zato vzporedno pripravljamo pospeševanje razvoja. Povratka k tiskanju denarja ni več, na poti na Topčider (tiskarno denarja) vsakogar čakajo spremembe sistema, podjetij in kapitala, je dejal Ante Marković.
Center agencije bo v Ljubljani
Agencija za ustanavljanje malih in srednjih podjetij in krepitev podjetništva je eden najpomembnejših projektov v državi, z njim bomo promovirali tudi sodoben koncept države. Temelji na ko-mercializaciji instituciji in njihovi disperziji po državi, center agencije bo namreč v Ljubljani, kjer je znanja in izkušenj največ, usposobil pa bo mrežo po vsej državi, je poudaril Marković.
Projekt nastajanja majhnin in srednjih podjetij je pomemben tudi zaradi povratne informacije, kakšni so praktični problemi in kaj je potrebno spremeniti v novi zakonodaji. Posebej pomemben je seveda v tem trenutku, ko protiinflacijski program vse bolj zožuje prostor dosedanjemu načinu gospodarjenja in je zato vzporedno potrebna podpora novi podjetniški pobudi, projekt je sestavni del ukrepov zvezne vlade v zvezi s prestrukturiranjem gospodarstva in razreši-
tve vprašanja družbene lastnine. Nova mala in srednja podjetja pa bodo lahko zaposlila delavce, ki bodo ostali brez dela po prenovi velikih sistemov, saj nezaposlenosti nikakor ne bo moč reševati samo s socialnimi programi.
Angažiranih bo 250 domačih in tujih strokovnjakov
Projekt bo odprl prostor za ustvarjanost, nastajanje novega in učinkovitost našega gospo-
darstva, angažiral bo 250 domačih in tujih strokovnjakov, številne zvezne in republiške institucije, je dejal Vukotič, vendar pa bomo prispevali le začetni, semenski kapital, saj bo projekt uspešen le, če nove institucije in centri ne bodo več potrebovali državne pomoči in bodo ekonomsko zaživeli sami.
Za uresničitev projekta bo ustanovljena Agencija za mala in srednja podjetja, kar je nova, projektna oblika delovanja zvezne vlade, za kalršno so se odločili tudi pri sanaciji bank. Agencija bo barometer uresničevanja gospodarske reforme in most za povezovanje s svetovnimi bankami in tujimi vlagatelji, seveda tudi našimi podjetniki v tujini, ki bi svoj kapital radi vložili v domovini.
Začetek je bil težak
Projekt in agencijo je podrobneje predstavil dr. Aleš Vahčič, vodja šestnajstčlanske skupine strokovnjakov, ki ga je pripravila in ponudila zvezni vladi. Vsaj tisoč ljudi po Jugoslaviji je bilo vključenih v njegovo pripravo, je dejal Vahčič, vendar naša pot nikakor ni bila lahka, najtežje je bilo prvo leto in pol, ko smo že obupavali in se spraševali, naj se vrnemo v naše akademske domove in v teh najtežjih trenutkih nam je bila zelo dragocena pomoč ljubljanske županje Nuše Kerše-van in Hrvoja Draškoviča, ki sta nam preskrbela delovne prostore.
Agencija za mala in srednja podjetja bo ustanovljena v Beogradu, vendar bo imela center v Ljubljani, mrežo pa bo raz-predla po vsej Jugoslaviji, svetovalne skupine pa so zdaj predvidene v Titogradu, Skopju, Djakovici, Subotici, Splitu, Banja Luki, Beogradu in Ljubljani, izobraževalna centra pa na Bledu in Kopaoniku. Na podlagi kratkoročnih in dolgoročnih pogodb bo delalo 200 do 250 ljudi, po Vahčičevih besedah bo zanje najbolj privlačno znanje, ki ga bodo s tem dobili in se kasneje lahko osamosvojili.
Spregovoril je tudi o dosedanjih izkušnjah, ki so si jih nabrali v Slovenji, kjer takšen koncept skupina YUGEA ponekod že uresničuje. Na lokalni ravni poteka program Opti-ma, zanj se je že odločilo deset slovenskih občin. Nastaja enoten informacijski sistem, ki bo dajal podjetnikom vse potrebne informacije, v Ljubljani je bil ustanovljen podjetniški klub, ponekod pa so se že odločili za tako imenovani inkubator, ki lahko odigra pomembno vlogo pri notranjem podjetništvu, kar je posebej pomembno, ko investicijske banke zahtevajo čiščenje podjetij in pri tem nastane večje število majhnih podjetij.
M. Volčjak
Blokiran žiro račun jeseniške Vatrostalne
Vatrostalna pričakuje pomoč kupcev
Jesenice, 5. aprila - Jeseniška Vatrostalna ima hude likvidnostne težave, tudi zato, ker so njihovi kupci v krizi. Krediti, visoke obveznosti iz dohodka in težave pri vnovčenju menic. 200 delavcem na terenu ne morejo izplačati terenskih in potnih stroškov.
Z letošnjim januarjem se je jeseniška Vatrostalna osamosvojila. Z referendumom so se delavci odločili, da ne bodo več v sestavljeni organizaciji Vatrostalne Zenica, ampak bodo samostojno podjetje Vatrostalna Jesenice.
Z novim letom pa so se zaradi vedno večje nelikvidnosti delovnih organizacij, s katerimi Vatrostalna sodeluje, začele tudi v Vatrostalni težave. Še posebej hudo so občutili likvidnostne težave, ki J'h ima jeseniška Železarna, saj so Vatrostalci dolga leta delali
predvsem v jeseniški Železarni in drugih slovenskih železarnah. Ob koncu lanskega leta so se sami zadolževali, da bi si zagotovili oskrbo z materialom, po novem letu pa ni bilo več te možnosti. Probleme imajo tudi zaradi terjatev iz lanskega leta.
»Lani je potekalo poslovanje z Železarno Jesenice v glavnem z menicami,« pravi direktor Vatrostalne Božo Jokovič. »Saj je bilo samo 5 odstotkov prihodka z gotovino, kar pomeni, da je bil prihodek zaradi velike inflacije izredno
majhen. Delovna organizacija gradi v Plominu velik dimnik, vendar pa je gradnja počasna, investitor je elektrogospodarstvo, ki pa je tudi nelikvidno. Tako poteka že 50. dan, ko imamo blokiran žiro račun, vendar upamo, da bomo do konca tedna uspeli prebroditi težave in si vsaj za določen čas ustvarili normalnejše razmere. Posebej je problematično to, da delavcem ne moremo izplačevati terenskih in potnih stroškov. Zaposlenih je 350 delavcev, okoli 200 pa jih je stalno izven Jesenic, na drugih gradbiščih.
Pomoč in razumevanje pričakujemo od Železarne, Litostroja, Invest gradenj Zagreb, s katerimi smo doslej vedno dobro sodelo-
vali. Lani smo porabili vse notranje rezerve, da smo jim mi olajšali njihove likvidnostne težave in upamo, da nas ne bodo pustili na cedilu. Razlog, da sploh lahko še poslujemo, je, ker smo imeli v zalogah precej lastnih sredstev. Težave pa imamo zaradi kreditov, visokih obveznosti iz dohodka in težav pri vnovčenju prejetih menic (protesti).
Naša dejavnost zahteva sodelovanje in povezovanje z drugimi. Za letos imamo sklenjene pogodbe, v podjetju pa se bomo morali dogovoriti in oceniti, kakšno perspektivo imamo v naslednjih letih.«
D. Sedej
Marković
se kritik ne boji
Kar pohvalite projekt, nas je prešerno nagovoril premier Marković, sicer pa, dovolj uspehov imamo, da se kritik ne bojimo.
Predsednik zvezne vlade Ante Marković je znan po tem, da se ne izogiba pogovorov z novinarji, tako se je po promociji agencije za mala in srednja podjetja v prostorih Slovenijalesa pomudil še v novinarski sobi. Pohvalite projekt je prešerno dejal in navrgel, kako pomemben je za tuja vlaganja, saj se tuja podjetja in banke že zanimajo zanj. Sicer pa, je še zamahnil z roko, navajeni smo na kritike, vendar imamo dovolj uspehov, da se ne bojimo.
Da kritike dobro pozna, je bilo moč razbrati iz odgovorov na vprašanja, ki niso zadevala agencijo. Glede velikega odlivanja denarja iz Slovenije je dejal, da tako govore tudi drugod, najprej so v Srbiji, potem na Hrvaškem in zdaj v Sloveniji. Če bomo ekonomijo gradili na mejah, ne bomo mogli v Evropo, v ospredje moramo postaviti posameznika in podjetje, jasno pa je, da boljši izkorišča slabšega, ker pač več zna, ne bo pa več tako kot poprej, ko je slabši izkoriščal boljšega.
Generacija smo, kije doživela visoko inflacijo, ki bo doživela tudi deflacijo in konvertibilnost dinarja, ki ne bo minila v nekaj mesecih, čeprav vladi nenehno napovedujejo odstop, naprej februarja, zdaj aprila... Brez ekonomske prisile ne bo večje učinkovitosti, kar seveda prinaša posledice, toda, če postaviš meje zmogljivosti našega gospodarstva, postaneš dogmatik, seveda pa vlada skuša upravljati s tem procesom. Na spremembe je naprej reagiral razviti del gospodarstva, kar seveda ni naključje, toda gotovo bo iz težav prvi tudi izšel. Prav nihče pa ne bo šel mimo, nihče ne bo šel čez Rubikon, ne da bi se zmočil.
Ne pravijo samo, da je bil precenjen, temveč tudi, da je podcenjen. Od dne, ko so začeli govoriti, daje dinar precenjen, pa do danes so državne devizne rezerve narasle za 450 milijonov dolarjev, če bi devize nehali kupovati, bi se tečaj spremenil v razmerje 1 proti 5, tako še naprej kupujemo presežek deviz. Tudi izvozniki imajo rezerve, vsi jih imajo preveč govorimo le o splošnih ukrepih države, nič pa o ukrepih na mikroravni, v podjetjih.
Previdnejši pa je bil Marković v odgovoru na vprašanje, ali enoten davčni sistem pomeni poseg v slovensko suverenost. Rekel je, da Jugoslavija potrebuje sodobni davčni sistem, ki bo zgrajen dolgoročno, najprej bodo stvari le zakrpali, nato reintegrirali davke in prispevke v enotni sintetični davek in v tretji fazi uvedli sodoben davek na dodano vrednost, kakršnega ima že 84 držav, med njimi vse evropske razvite države. Kompatibilni davčni sistem je eden temeljnih pogojev za vstop v Evropo.
M. Volčjak
Alpetour in Kompas skupaj
Z novim letom se je turistična agencija Alpetour s svojimi poslovalnicami v Kranju, Škofji Loki, Ljubljani in na Bledu, pridružila agenciji Kompas iz Ljubljane. Delavci Kompasovih poslovalnic v Kranju in Škofji Loki so se preselili v bivši Alpe-tourovi poslovalnici. V Kranju so ustanovili nov oddelek za komercialo, ki se bo ukvarjal največ z organizacijo izletov in potovanj za skupine, skrbeli pa bodo tudi za turistično ponudbo na tujem trgu. Poslovalnici v Kranju in Škofji Loki sta prenovljeni, pravijo pa tudi, da vas bodo prijazno postregli.
Lfch
loške tovarne hladilnikov škofja loka
SPOŠTOVANI KUPCI!
biščite našo maloprodajno trgovino v Škofji Loki, Kidričeva 66, tel.: 064-632-451. MOŽNOST NAKUPA
POD UGODNIMI POGOJI: zamrzovalnih skrinj, hladilnikov in zamrzovalnih omar, hladilnih pultov, manjših gostinskih aparatov, el. brusilnih strojev, materialnih tehnoloških viškov itd.
Trgovina je odprta: vsak delovnik od 8. -16. ure ob sobotah od 8.-12. ure Vabljeni!
©©SSSS&JSSEOGLAS 6. STRAN
/ PODLISTEK, PISMA
Petek, 6. aprila 1990
»STEČAJ
RAZVOJNEGA
CENTRA«
MALO
DRUGAČE
Živimo v času, ko ni več kazniva trditev, da ima vsak dogodek več resnic. Zato bi rad nekoliko dopolnil izjavo glavnega direktorja Iskre Kibernetike mag. Milana Mežka, ki smo jo brali v Gorenjskem glasu, in ki se nanaša na stečaje v Iskri Kibernetiki (a propos: mag. Mežek se je po večletni odsotnosti pred kratkim vrnil v firmo, njeno krmilo pa je prevzel pred dobrima dvema tednoma - torej je »neobremenjen«).
Decembra lani smo se v Iskri Kibernetiki reorganizirali, da bi zadostili določilom Zakona o podjetjih. Temeljne organizacije smo spremenili v podjetja, dve temeljni organizaciji t.j. Restavracijo in Razvojno tehnološki center ter Delovno skupnost skupnih služb smo združili v Podjetje skupnih strokovnih dejavnosti, vse skupaj pa v Sestavljeno podjetje Iskra Kiberneti-ka Kranj. Opravili smo referendume, imenovali vršilce dolžnosti direktorjev in izvolili nove upravne in samoupravne organe. Prejšnjim direktorjem in samoupravnim organom je 31. 12. 1989 potekel mandat.
Zataknilo se je pri registraciji. Temeljno sodišče v Kranju je zavrnilo registracijo podjetij in sestavljenega podjetja. Višje sodišče v Ljubljani pa je pritožbo Kibernetike zavrnilo in potrdilo sklep Temeljnega sodišča v Kranju. Tako ob zaključku prve periode letošnjega poslovnega leta v Kibernetiki nismo ne krop ne voda. Interno poslujemo kot »podjetniki«. Služba družbene-
ga knjigovodstva in sodišče pa nam tega ne priznavata in nas še vedno obravnavata kot »bivše« pravne osebe.
V tej zmedi nam je uspelo, da smo, poleg objektivne ugotovitve, da nas je v Kibernetiki mnogo preveč, da bi se lahko preživeli z obstoječim proizvodnim programom, porušili še tiste slabe medsebojne odnose, ki smo jih imeli pred reorganizacijo. Nič čudnega torej ni, da se je kot prva znašla na prepihu nelikvidnosti celotna podporna dejavnost firme.
Prvi v tem nizu je prišel v stečajni postopek (ne v stečaj, kolje bilo interpretirano) Razvojno tehnološki center. Sledili bodo drugi in končno tudi tisti »podjetniki«, ki se doneče trkajo po prsih (danes že nekoliko bolj plaho in previdno) in se proglašajo za »zdrava jedra« Kibernetike. (Vsaka podobnost z »zdravimi silami« iz političnega besednjaka je zgolj slučajna).
Tako! Juha, ki smo jo kuhali vse lansko leto, je skuhana, vroča in začinjena ter pripravljena za serviranje. Brez dvoma jo bomo, radi ali neradi posrebali sami. Ker pa očitno še nismo pripravljeni za ta obred in ker počasi in previdno pričenjamo verjeti v pravno državo, upam, da nam bo juho postavilo na mizo sodišče, nas posadilo za mizo in nam razdelilo žlice. Ni se bati, žlic bo dovolj, več kot ust.
Iskra Kibernetika je potrebna resnične in temeljite prenove. Za to bi potrebovala: program, kapital in znanje. Ampak to je že druga tema.
Franc Klemenčič
raji
Hm
Titov trg 4 b Škofja Loka (pri hotelu Transturist)
vam nudi:
— ocenitev in prodajo elektr. opreme (HI-FI, video, TV, avto oprema...)
— servisiranje elektr. opreme (video, HI-FI)
Informacije vsak dan od 7. - 10. ure po tel.: 621-178
— posebej za videotekarje presnemavamo izključno z master kopij
V naši videoteki imate na razpolago 1000 filmov različnih žanrov.
Trgovina je odprta vsak dan od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure.
Vse informacije dobite na tel.-. 621-261
JAVNO VPRAŠANJE TOVARIŠU MILANU KUČANU
Spoštovani tovariš Milan Kučan!
Na volilnem shodu v Kranju 2. aprila ste izjavili, da niste bili za vsaditev Lipe sprave, da pa sedaj tudi niste za to, da bi se jo posekalo. Člani skupine nekdanjih borcev NOV in kulturnih delavcev, ki si prizadevamo za narodno spravo in smo tudi lipo posadili, smo sicer slednje z zadovoljstvom vzeli v vednost, moti pa nas nekoliko to, ker že kdaj prej niste javno povedali, da ste proti njeni odstranitvi. Lipa je bila že dvakrat posekana, kar je očitno delo nasprotnikov sprave in zagovornikov nasilja, torej tistih, ki se posebej potegujejo za Vašo izvolitev, pač zato, ker ste jim od vseh kandidatov za predsednika republike najbližji. Čeprav ste sicer odločen nasprotnik nasilja, še niste doslej nikjer zastavili besede v zaščito našega spravnega simbola. Javno vprašanje, na katerega pričakujemo tudi javen odgovor, je: iz katerih razlogov ste nasprotovali (in morda še nasprotujete) Lipi sprave?
Na shodu ste tudi omenili Črne bukve, ki da so nizki udarec v predvolilnem boju, niste pa povedali, katera neresnica je v njih. Malone vsi, ki smo brali Črne bukve, smo že prej prebrali delo Sveti Vrh. Nobena od obeh knjig ne predstavlja nizkega udarca, pač pa obe govorita o zelo nizkih udarcih nasprotne strani. Obe sta zelo pomembna zgodovinska vira, Črne bukve pa še posebej zato, ker razkrivajo glavni in pri-
Iskra
l»kr« tafVl* po. L)utjl|»nt
61001 L|ublJ«n*
Rofna dolin* o. IX/6a
T«.: (061) 267-541
T«l«gr«m l»kr« S«rvl» LJubljana
Tatac: 32-272 ISK3EL YU
Žiro r»Sun 60101 601 -1297»
ISKRA SERVIS LJUBLJANA, obvešča svoje stranke na področju Gorenjske, da v svoji servisni delavnici v Kranju, Planina 4 sprejema v popravilo izdelke iz celotnega Iskrinega proizvodnega programa široke potrošnje vključno z uvoznim programom ITT - NOKIA, SHAUB LORENZ, GREATZ, FISHER, LOEV7E OPTA, SELEČO in GOLDSTAR.
Prav tako sprejema naročila za popravilo na terenu:
- naprav profesionalne tehnike Iskrinega proizvodnega programa
Delovni čas sprejemnice je:
ponedeljek in sreda od 8. do 15. ure
torek in četrtek od 8. do 17. ure
petek od 8. do 13. ure
Vse informacije lahko dobite po telefonu (064) 36-450.
kriti cilj Partije v narodnoosvobodilnem boju. Zato drugo vprašanje: ali verjamete, da obstaja iz okrobra 1943 z roko napisano pismo prvega človeka KPS poveljniku takratnih partizanskih enot Slovenije, v katerem piše »Duhovne v četah vse postreljaj-te. Prav tako oficirje, intelektualce i. t.d. ter zlasti kulake in ku-laške sinove.«
Če boste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, tedaj tretje vprašanje: če boste izvoljeni za predsednika republike Slovenije, ali boste kot »oče vseh Slovencev in državljanov republike,« kdaj iz spoštovanja do drugačemisle-čih postali tudi ob Lipi sprave, s spominom na čase, ko se je častilo ljudske množice, človek pa je bil ponižan do tal?
Stanislav Klep
ODPRTO PISMO DRUŠTVU SLOVENSKIH PISATELJEV
V Delu z dne 21. 2. 1990 sem zasledil vest, da je občni zbor Društva slovenskih pisateljev sklenil, da DSP izstopi iz članstva Socialistične zveze Slovenije, prav tako pa tudi iz Zveze književnikov Jugoslavije. Glede na to. da je DSP stanovska in politična organizacija, se mi zdi izstop iz Socialistične zveze smi-
seln in logičen, na drugi strani pa se iz istega razloga ne strinjam z izstopom DSP iz Zveze književnikov Jugoslavije. Razumem, da obstajajo med posameznimi društvi in člani velike, celo nepremostljive politične razlike, a ne razumem, zakaj bi morala biti to ovira za pisateljsko druženje, spoznavanje in sodelovanje v okviru Jugoslavije, česar je bilo že doslej premalo, po rušenju Zveze pa ga bo gotovo še manj.
Ko sem se leta 1982 včlanil v Društvo slovenskih pisateljev, sem se obenem vključil tudi v Zvezo književnikov Jugoslavije in se tudi po občnem zboru DSP 20. 2. 1990 (ki se ga žal nisem mogel udeležiti) smatram za člana tako Društva kot Zveze. Moj jezik je slovenščina in moja domovina je Jugoslavija. Zal to danes ne zveni več tako samoumevno kot še pred leti, pač pa kot politična opredelitev, v nekaterih okoljih pa celo že kot sovražno dejanje.
Edo Torkar, Jesenice
DRAGI MATJAŽ!
Zakaj le bi v letu 1990 prižigali lučke tako, da bi privijali in odvijali žarnice? Uporabljamo raje stikala!
Trdiš: »...Kot liberalec sem prepričan, da ni rak rana slovenskega   gledališča profesionali-
zem, ampaK samoupravljanje, ki lahko dobi v teatru naravnost groteskne razsežnosti, da ni osnovni problem v instituciji, ampak v tem, DA LE-TA STEŽKA SLUŽI SVOJEMU NAMENU (poudaril R. T.). To pa seveda ni problem PG, ampak celotnega poklicnega teatra. Slej ko prej bo tukaj prišlo do temeljnih sprememb (svoboden pretok igralcev, institucije kot producenti itd.).«
In to isto trdim tudi jaz! Trdim pa tudi (moja obljuba volil-cem - davkoplačevalcem), da se bom kot politik na vso moč zavzemal za to, da bo v Kranju prišlo do teh temeljnih sprememb (čim)PREJ in ne bom čakal na to, da nam SLEJ pade z neba kot majski sneg.
Samo to, to sem hotel povedati!
Prijazen pozdrav!
Rastko Tepina
BREZ ALKOHOLA
pirhi šunka hren
--—-------r ...   -   , V^*N^_^">     —i—-      — ~A»^^«*
GcAUBA
ALEKSANDER ZALAR
ZLATI TRIKOTNIK
Tišino moti prasketanje ognja. Dogorevajoči les poka v požrešnih ognjenih zubljih. »Mogoče se Khun Sa skriva v džungli za vasjo,« pravi nekdo. Smejemo se, pa se vendar ozremo proti goram, kjer se začenja džungla.
Khun Sa za vse te ljudi ni kriminalec, ki ga lovijo policije treh držav, Khun Sa je njihov junak! Mar zato, ker je podoben njim? Zato živi v tukajšnjih ljudeh, zato se Tomu zatrese glas, ko pripoveduje o njem.
To je Tajska v Zlatem trikotniku. Tako je tu opij povezan z obstojem teh ljudi in zato tega vprašanja še ni rešila nobena od vlad Zlatega trikotnika. Sprva so povsod ubirali isto pot. V policijskih akcijah so uničevali skrivna makova polja. A kaj, ko so čez čas zrasla nova, še bolj skrita, še težje dostopna! Zato je tajska vlada poskusila drugače. Gorskim plemenom je ponudila alternativne programe, sejali naj bi druge donosne rastline. Tako njihov obstanek ne bi bil ogrožen in lahko bi opustili gojenje maka. Dobra zamisel, ni kaj, a kaj, ko je stoletne navade tako težko spremeniti. Zato so v tajskih hribih še vedno skrita makova polja. Zato tudi nikoli ne bo natančnih podatkov o obsegu teh polj. Tajska vlada pa je realistična. Dopušča predelavo maka za potrebe plemen. Je to izgovor za preskromno nadzorstvo ali priznanje resničnih razmer? Skrita makova polja ostajajo skrivnost Zlatega trikotnika.
Kje je Zlati trikotnik? Ob tromeji, na sipini sredi reke Mae Khong, ali v neskončnih gorah Tajske, Laosa in Burme? Številni
3. S čolnom po reki v deželo plemen Zlatega trikotnika, spredaj vodnik Tom in avtor.
turisti so zadovoljni s pogledom na sipino. Ob poslušanju srhljivih zgodb in zgodovinskih fotografij sotočja obeh rek z napisom »Golden Triangle« ter nakupom majice z makovim plodom in velikim napisom opij končujejo obisk Zlatega trikotnika in se vračajo v objem civilizacije, ki jim je s svojimi izumi - letalom, avtomobilom in dokaj lepo asfaltno cesto omogočila ogled kraja, kjer so še pred nekaj desetletji bili le težko prehodni gozdovi in neobljudena obrežja.
Nikoli pa ne bodo spoznali pravega Zlatega trikotnika. Taje v gorah, v vaseh, med plemeni, je v znoju številnih gojiteljev maka. Tega pa ne moreš spoznati drugače, kot da tudi sam tvegaš nekaj znoja in bolečih mišic, ko se prebijaš po strmih pobočjih gora Zlatega trikotnika.
MED GORSKIMI PLEMENI
Gorska plemena živijo na področju Zlatega trikotnika v Burmi, Tajski in Laosu. Sem so prišla zelo različno. Tudi njihov razvoj je različen. Spadajo v tri jezikovne skupine: sino-tibetansko, austro-tajsko in austro-azijsko. Ločimo jih na nizkogorska ali vi-sokodolinska ter na visokogorska plemena. Za prva je značilno, da niso tipični gojitelji maka in pridelujejo predvsem riž, drugi pa že stoletja goje mak. Saj mak pravzaprav najbolje raste v hribih več kot 1000 metrov visoko.
Plemena živijo v vaških skupnostih, v katerih so običajno le pripadniki ene etnične skupine. Potreba po delu pa zahteva, da pridejo v vasi tudi pripadniki druge etnične skupine. Po opravljenem delu se navadno vrnejo, od koder so prišli. Visokogorska plemena plačujejo za opravljeno delo z opijem. Tako ima opij menjalno vrednost in nadomešča denar.
Številna plemena tudi verujejo v duhove. Animizem in pan-teizem sta temelja njihovega verovanja. Teh duhov je veliko. So nebeški duhovi, duhovi narave, hišni duhovi, duhovi različnih stvari in predmetov. Duhovom je treba žrtvovati. Ob boleznih mora vrač ugotoviti njihov vzrok, potem pa vaščani prosijo dobre duhove, da jim hudobni duhovi vrnejo duše bolnikov. Zlobni duhovi bolnim ljudem odvzemajo duše. Potem pa morajo dobri duhovi stvar urediti. Za to imajo posebne obrede in razne daritve.
Petek, 6. aprila 1990
KULTURA
7: stran kmtammsssoiLAB
Jeseniška filmska skupina Odeon praznuje
MEDNARODNA UVELJAVITEV PRIZADEVNIH AMATERJEV
Jesenice, 5. aprila - Pred tridesetimi leti so na Jesenicah začeli z amatersko filmsko dejavnostjo, letos pa Odeon praznuje 25-letnico svojega uspešnega dela. Mednarodni festivali amaterskega filma in vrsta priznanj tako posameznikom kot Odeonu. Žal je malo filmov s
planinsko tematiko. Letos pričakujejo odziv iz 49 držav.
Jeseniška filmska skupina Odeon bo od 19. do 21. aprila v dvorani knjižnice in gledališča Tone Čufar na Jesenicah tudi letos organizirala letošnji XVII. mednarodni festival amaterskega filma. Filmska skupina bo 19. aprila proslavila tudi 25-letnico ustanovitve, pred tridesetimi leti pa se je na Jesenicah začela amaterska filmska dejavnost.
V začetku šestdesetih let so v Železarsko izobraževalnem centru ustanovili kino krožek Ljudske tehnike. Tri leta kasneje je bil krožek osnovan tudi v osnovni šoli v Mojstrani, obenem pa je začela z delom kino komisija pri občinskem odboru Ljudske tehnike. Zanimanje za snemanje filmov je bilo izjemno in začeli so se povezovati tudi z drugimi snemalci. Tako so 19. aprila ustanovili na Jesenicah Filmsko skupino Odeon, ki naj bi združevala vse kinoa-materje jeseniške občine. Zakaj Odeon? Pravijo, da so se tedaj vse večje kinodvorane po svetu imenovale »odeon«, ime jim je bilo všeč in so svojo skupino imenovali Odeon.
Jeseniški snemalci so tedaj skupinsko posneli film z naslovom Zadnji vlak v Gornjesav-ski dolini, prvi uspešnejši film pa je bil Sam z gorami, ki ga je posnel član skupine Janez Hro-
Odlomek iz amaterskega filma Kamera brez ideje (Ivan).
vat, v njem pa je nastopil moj-stranški alpinist Klavdij Mle-kuž. Na prvem medklubskem festivalu amaterskega filma je Janez Hrovat zanj prejel tretjo nagrado med dokumentarnimi filmi. Tako so začeli nastopati na domačih in tujih festivalih, kjer so priznanja za svoje filme prejeli Branko Alt, Marjan Ogrin, Klavdij Mlekuž in Lojze Kerštan.
Med najuspešnejše člane filmske skupine pa sodi Janez Hrovat, ki se je z amaterskim filmov začel ukvarjati že leta 1960 pri kino krožku ŽIC, bil je eden izmed organizatorjev prvega amaterskega filmskega festivala in je po petnajstih letih amaterskega filmskega dela prešel med profesionalne snemalce RTV Ljubljana. Za svoje
filme je prejel več kot štirideset različnih nagrad na jugoslovanskih in na tujih festivalih.
Tako so se prizadevni amaterji odločili, da organizirajo prvi medklubski festivala amaterskega filma na Jesenicah. Z medklubskim festivalom, ki je imel republiški pomen, so začeli leta 1968, naslednje leto pa je imel festival že zvezni značaj in tako so leta 1971 na festivalu prvič sodelovali izven konkurence tuji avtorji.
Novo prelomnico za festival predstavlja leto 1984, ko se je festival včlanil v mednarodno združenje amaterskih filmskih in video festivalov in so na njem sodelovali avtorji 14 evropskih držav. Na lanskem festivalu pa so sodelovali avtorji
iz 16 držav treh celin. Jeseniški festival sodeluje tudi s festivalom v Vrbi v Avstriji, z italijanskim festivalom v Montecatini-ju in s skopskim mednarodnim festivalom ter z bienalnim mednarodnim festivalom v Prevaljah.
Nekateri člani Odeona in filmska skupina so dobili vrsto priznanj, med drugim bronaste in srebrne plakete Boris Kidrič, priznanje ZOTK Jugoslavije, občinske plakete...
Letos so pri Odeonu razposlali razpise na okoli 500 naslovov in v 49 držav na vse celine. Doslej je na Jesenice že prispelo 35 filmov iz desetih držav: Avstrije, Danske, ki sodeluje prvič, Finske, Francije, Italije, Irana, ki tudi prvič sodeluje, Madžarske, Švice, ZRN in Jugoslavije. Posebnost letošnjega festivala je planinski film - alpinizem, planinstvo in življenje v višjih predelih. Žal je o tej tematiki zadnja leta malo filmov, zato so letos razpis za te filme podaljšali do 4. aprila.
V času prireditve bodo odprli tudi dve razstavi v Kosovi graščini oziroma v avli gledališča Tone Čufar. Na prvi se bo predstavil Ivo Koželj, jeseniški slikar, fotograf in snemalec, na drugi razstavi pa bodo predstavili Odeon in festival.
D. Sedej
Razstava v Paviljonu NOB
ISKANJA
V tržiškem paviljonu NOB te dni razstavlja akad. slikar prof. Marijan Tršar.
Marijan Tršar se je v osemdesetih letih, po mnogih letih pisanja o umetnosti in slikarstvu, spet vrnil k slikanju. V svojem novem razvoju je šel skozi nekaj obdobij, od katerih se je na tej razstavi odločil pokazati tri. V prvem obdobju se je posvetil študiju (videza) narave, v drugi jo je podredil trdni slikarski disciplini cezan-novskega tipa, v tretji jo je na svoj način doživel in izrazil. Njegov slikarski govor in izraz se je temu ustrezno spreminjal, na tej razstavi ga lahko na tej poti spremljamo. Ker v kratkem zapisu ni mogoče slediti njegovi slikarski misli skozi vse razstavljene slike, to lahko storimo skozi tri naključno izbrane slike.
Slika Mestne hiše je študija ulice in njene hišne scenarije. Risba je realistično korektna, obdelava govori o tlaku, o ometih in zidovih, o strehah, o fizičnih lastnostih motiva. Še največ svobode si je privoščil v barvni interpretaciji. Skozi izbiro barvnih in tonskih odtenkov je dosegel neko posebno vzdušje z uporabo zelenkastih in vijoličastih odtenkov, ki pa so raztreseni po vsej slikovni ploskvi, podrejeni prostoru ulice in plastiki hiš. Videz prostora se mu je vsilil v sliko, ni se pustil podrediti, bil je močnejši od slikarja.
Iz drugega obdobja si poglejmo sliko Vrsar v objemu drevja (1987). Tukaj je že jasno, da je Tršar naložil naravnemu videzu svoj lastni red tako, da je izbral prav določene likovne lastnosti prizora, jih očistil slučajnosti in podredil svoji zamisli. Nasproti mehkim krošnjam borovih dreves je postavil geometrijskih mestnih hiš v dinamičnem centru sli-
kovnega polja, le-tem pa spodaj odgovarja odmev skal in kamenja. Vse barvne odtenke je zreduciral na dve glavni in kontrastni skupini: temne krošnje v modro zelenkastih odtenkih, ki stojijo nasproti svetlemu mestu v belih in roza odtenkih. Če to sliko primerjamo s prvo, začutimo, kako je ta zapela neko posebno - Tršarjevo - melodijo, saj te posebne likovne muzike v naravi ni. Tam so samo možnosti zanjo, ki jih je sli-karjeva občutljivost odkrila in uporabila, očiščene in pojoče.
V tretji sliki, v Vaškem motivu (1989) seveda še vedno spoznamo predmetnost motiva, še vedno so hiše 'hiše' in drevje 'drevje'. Toda ti predmeti služijo slikarju, kateremu njihov videz ni več pomemben sam po sebi, ampak le še kot likovno gradivo za sliko, ki naj govori o Tršarjevem doživetju sveta in samega sebe. Tršar je motiv predelal, lahko bi rekli, da je prevedel, vizualno podobo v pesniško podobo. Ta likovna poezija je nastala tako, da ima vsaka sestavina slike svojo posebno likovno vlogo, da ne govori več (zgolj) s svojim predmetnim pomenom, temveč s svojim posebnim likovnim pomenom in zvenom. Barva k barvi, oblika k obliki, smer k smeri - iz teh odnosov nastajajo likovni akordi in disakordi, ritmi in poudarki, ki nosijo v sebi tisto posebno duhovno glasbo, ki je lastna samo Marijanu Tršariu, slikarju in ne več naravi, ki je to - navidez - sprožila.
Skozi vse razstavljene faze slikarske poti je Marijan Tršar iskal, našel pa spet izgubil, je iskal in še išče. Naravo? Da, toda ne naravo okoli sebe, temveč naravo v sebi, svojo lastno naravo. Išče tisto, kar je najte-
žje najti - sebe samega. Pot sa-moiskanja umetnika pa je podoba samoiskanja vsakega člo-
veka. Hodimo za umetnikom, da bomo lažje našli sebe.
Milan Butina
NASTOP GORENJSKIH GLASBENIH ŠOL
Radovljica - V avli Osnovne šole A.T. Linharta bo danes, v petek, 6. aprila, ob 17. uri tradicionalni skupni koncert gorenjskih glasbenih šol.
Skupne koncerte gorenjske glasbene šole izmenoma prirejajo že petnajst let. Letošnja prireditev pa sovpada tudi s Slovenskimi glasbenimi dnevi, ki se ta teden iztekajo. Na tem gorenjskem glasbenem srečanju sodelujejo vse glasbene šole z Gorenjske, poleg teh pa še Glasbeni šoli iz Celovca in Žabni-ce (Ukve v Kanalski dolini). Nastopa več kot štirideset mladih glasbenikov, ki se bodo igrali na flavto ( Celovec, Jesenice, Kranj, Radovljica), klarinet (Celovec, Tržič), violino (Celovec, Jesenice, Kranj, Škofja Loka), čelo (Jesenice), klavir (Celovec, Jesenice, Kranj, Radovljica, Ukve), kitaro (Jesenice, Ukve) in harmoniko (Ukve). Zanimive bodo tudi komorne skupine - trio z violino, kljunasto flavto in klavirjem (Radovljica), dva tria kitar (Škofja Loka, Tržič) in kvartet trobent (Škofja Loka). Prireditve se bo udeležil tudi skladatelj akademik Uroš Krek, ki bo glasbeni nastop mladih tudi ot-voril s priložnostno besedo.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja slikarka Klementina Golijo. V Mestni hiši pa sta na ogled razstavi Bogastvo jugoslovanskih arhivov in razstava del gorenjskih, goriških in pomurskih likovnikov Pogledi na aktualnosti
V knjigarni Mladinske knjige na Maistrovem trgu razstavlja akad. slikar Henrik Marchel
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Janeza Boljke, Martina Avsenika, Dore Plestenjak, Domna Slane, Hamida Tahirja in Jake Torkarja.
BLED - V galeriji Mozaik, Almira grad Grimšče še do 13. aprila razstavlja akad. slikar Janez Knez.
V etnogaleriji Skrina v novem trgovskem centru na Bledu je na ogled prodajna razstava mehiškega naivnega slikarstva. RADOVLJICA - V torek, 10. aprila, ob 19.30 bo gost torkovega večera v knjižnici A.T. Linharta Jože Hudeček, ki bo razmišljal na temo Ali smo pametni dediči?
ŠKOFJA LOKA - V ponedeljek, 9. aprila, ob 19. uri bodo v galeriji ZKO - Knjižnica v knjižnici Ivana Tavčarja odprli razstavo naivnega slikarstva Milana Obradoviča iz Domžal. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, po 17. aprilu pa bodo znova odprte vsak dan razen ponedeljka.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja svoja dela akad. slikar prof. Marijan Tršar.
V fotogaleriji Slovenija (Kava bar Slovenija) je na ogled razstava Vstajenje v Berlinu avtorja Roberta Kozamernika. KAMNIK - Simfonični orkester Domžale - Kamnik, vokalni tercet M KM, vokalna skupina Vox nastopajo na koncertu ever-
greenov, ki bo danes v petek, ob 20. uri v kinu Dom Kamnik, v ponedeljek, 9. aprila, ob 20. uri pa v Kulturnem domu Men-
VAŠA NAŠA MATINEJA
Jesenice - To nedeljo bo v Gledališču Tone Čufar še zadnja nedeljska matineja za otroke v tej sezoni. Od otrok se bo poslovil Medvedek Brunda gunda, na sporedu pa je tudi lutkovna igrica Pomladna zgodba, ki je odpadla v prejšnji matineji. Otroci naj prinesejo s seboj tudi obeske, ki so jih pridno zbirali vse le-
KONCERT ZAHODNONEMŠKIH
PEVCEV
Škofja Loka - V večnamenskem prostoru Osnovne šole Ivana Groharja bo v nedeljo, 8. aprila, ob 19. uri koncert pevskega zbora Chor 61 - Cantus mundi iz Ko:lna. Zahodnonemški pevski zbor gostuje pri nas v okviru tekmovanja narečnih pevskih skupin v Ljubljani. Na svojem škofjeloškem koncertu bodo pevci predstavili svoj program evropskih in ameriških pesmi.
TRŽIČ PLEŠE 90
Tržič - Zveza kulturnih organizacij Tržič je organizator prireditve, na kateri se bo predstavil devet plesnih skupin tržiške občine. V prvem delu prireditve, ki bo danes, v petek, ob 18. uri v kinodvorani Tržič, bo nastopila Folklorna skupina Karavanke z vsemi svojimi skupinami - od cicibanske do članske. V drugem delu pa bodo nastopile plesne skupine Black and white iz Leš, skupina Arabesk, pionirska in odrasla plesna skupina KUD Podljubelj in plesna skupina Forma.
V pravljičnem svetu
Z LUTKAMI K OTROKOM
Zelo malo je lutkarjev, ki bi uporabljali pri svoji lutkovni predstavi tako velike lutke, kot so te, ki jih uporablja Jana Stražinar. Ko je pred kakimi štirimi, petimi leti začela izdelovati lutke in z njimi pripovedovati otrokom, so bile še dokaj običajne velikosti. Tega se bodo verjetno najbolj spomnili v Škofji Loki, saj je Stražinarjeva, zdaj samostojna lutkarica, doma iz Poljanske doline.
Ali so vaše lutke še vedno tako velike?
"So, pravzaprav so vedno večje. Lutkarji si pač izberemo neki lutkovni izraz in meni se je zdelo, da z velikimi lutkami pač najlažje odigram predstavo. Ne vem sicer koliko časa bodo moje lutke še rasle, enkrat bodo verjetno morale odnehati, sicer pa - bomo videli."
Po osnovnih šolah in vrtcih najbolj poznajo Zaljubljenega zmaja in Makovega škrata, toda to sta zadnji predstavi. Prej pa jih je bilo še nekaj?
"To sta dve živi predstavi, s katerima zdaj nastopam po Sloveniji, od prej pa bi omenila lutkovne predstave Zaljubljeni zmaj L, Kapljica in pa Dogodivščine zmaja Jana. Ze po naslovih je videti, da se vseskozi ukvarjam s pravljicami. To me spremlja že od otroštva, prebirala sem pravljice, jih v domišljiji dopolnjevala, preoblikovala, nastajale so nove. Potem sem enkrat naredila lutke in z njimi povedala pravljico. Spominjam se, da je bilo to v ljubljanskem vrtcu v Bičevju. Takrat sem odkrila otroško občinstvo, začutila sprejemanje tega, kar pripovedujem otrokom s predstavo - no, in zdaj se s s tem že kar nekaj časa resno ukvarjam in tudi preživljam."
Vas ni kdaj mikalo preizkusiti druge tehnike, drugačne lutke?
"Ne, mislim, da za pravljična bitja, ki nastopajo v mojih predstavah, najbolj ustreza ta oblika lutk. Vsaj zdaj mislirlf tako. Ni pa seveda nujno, da bo vedno tako. Toda zaenkrat imam še polno idej prav iz tega pravljičnega sveta, nastajajo nova pravljična bitja od čarovnic vseh vrst, mikajo me pošasti in še kaj iz sanjskega sveta."
In kaj delate, kadar nimate predstav?
"Poleti, ko ni predstav po šolah in vrtcih, se spustim na realna tla, ni otrok, ki bi me spodbujali. Ko se bliža jesen, pa sem znova nared z novo predstavo, spet sem skupaj z otroki v svetu pravljic."
L. M.
^mmmmmiGLAS 8. stran
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 6. aprila 1990
ZAVAREN PREHOD
V DEMOKRACIJO
PREDSEDNIK
prim. dr. MARKO DEMŠAR, zdravnik
ČLANI PREDSEDSTVA
dr. ALOJZ KRIŽMAN, 1940, rektor Univerze v Mariboru dr. BOGDAN OBLAK, 1947, Hamurabi dr. SLAVOJ ŽIŽEK, 1949, filozof
Kaj hoče Slovenska obrtniška stranka?
Naš program temelji na skupnih načelih DEMOSA, katerim je podlaga Majniška deklaracija. V temeljnih gospodarskih izhodiščih, kot so: pravna država, strankarski sistem in svobodne volitve, zagotovitev človekovih pravic ter svobodni tržni sistem se pridružujemo programskim izhodiščem ostalih strank.
Glede trditve, da so vsi programi strank podobni opozarjamo, da obstaja največja razlika v tem, kdo ga predstavlja in če mu je verjeti, da ga bo po volitvah pripravljen tudi izpeljati. Slovenska obrtniška stranka se je odločila za opozicijo, ker ne verjame strankam porojenih iz Zveze komunistov in njenih transmisij, da so zmožne in pripravljene izpeljati spremembe gospodarskega sistema v temeljih.
Bistveni pogoj za spremembo gospodarskih temeljev vidimo v odpravi nikogaršnje lastnine, ki je osnova za odtujeno in neodgovorno odločanje.
Z odpravo nikogaršnje lastnine bodo odpravljeni tudi temelji neenakosti med gospodarskimi subjekti.
Z nikogaršnjo lastnino ni možen vstop v Evropo!
Odprava nikogaršnje lastnine bo preprečila moč sedanjih in bodočih političnih oligarhij, da še naprej neodgovorno zapravljajo rezultate našega in vaših otrok dela, z neodgovornim investiranjem, najemanjem posojil, razsipanjem energije in uničevanjem okolja.
• Za nikogaršnjo lastnino je potrebno poiskati pravega lastnika. Nacionalizirani del naj se vrne nekdanjim lastnikom, novoustvarjena vrednost pa naj se v obliki delnic razdeli delavcem, ki so jo zadnjih 45 let ustvarjali. Vsaj ena obljuba komunistov naj se izpolni.
• Odveč je skrb, da bo varčni slovenski narod to lastnino zapravil. Upravičeno pa lahko pričakujemo, da bo takoj zaživel trg kapitala in vrednostnih papirjev.
• Nasprotujemo sedanji razprodaji nikogaršnje lastnine z likvidacijskimi in stečajnimi postopki, kar že meji na kriminal.
• Do konstituiranja novega narodnega zbora poslancev (skupščine), v katerem bodo udeležene vse slovenske stranke, naj se določi moratorij za vse stečajne postopke.
• Odločno smo proti prodaji slovenske zemlje tujcem.
• Kmetom naj se vrne zemlja, ki jim je bila odvzeta.
• Smo za samostojno gospodarstvo Slovenije vključno z lastnim denarjem, torej za svobodno Slovenijo.
• Za dvig poslovne morale mora Slovenija z odločno revizijo realsocialistične zakonodaje odpraviti zastrašenost ljudi In zagotoviti varnost gospodarskih naložb.
• Konkurenčnost gospodarstva in znižanje cen proizvodov naj se zagotovi z znižanjem davkov na delo od sedanjih 118 % na 50 %.
• Smo za prekstrukturiranje zaposlenosti, to je za odločno zmanjšanje družbene režije v korist proizvodnega in ustvarjalnega zaposlovanja. To je izvedljivo samo z zmanjšanjem pritoka sredstev, ki se pobirajo z davki na delo.
• Smo za šolstvo očiščeno kakršnekoli ideologije.
• Smo realisti in volilcem v sedanjem gospodarskem razsulu obljubljamo lahko le trdo delo in znoj. Brez obnove gospodarstva v temeljih so obljube vseh strank samo utopične sanje.
• Razumemo se na gospodartsvo, nismo obremenjeni s politično preteklostjo, zato imamo le prihodnost.
• GLASUJTE ZA SLOVENSKO OBRTNIŠKO STRANKO! - STRANKO NOVIH LJUDI
JESENICE
Seznam pravnoveljavnih kandidatur za ZZD skupščine občine SRS oz. volilne enote za ZZD skupščine občine
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SRS 7. volilna enota
1. Franc BAJT, 1936, ing. lesarstva, LIP Bled
2. Stanislav ERŽEN, 1948, elektrotehnik, Železarna Jesenice
3. Janez PŠENICA, 1939, diplomirani elektro inženir, Elektro Žirovnica 4 Jože JELENC, 1950, dipl. ing. elektronike, Iskra Instrumenti Otoče
5. Daniel AŽMAN, 1953, magister ekonomije, Železarna Jesenice
' Marija DROLC, 1943, dipl ekonomist Upravni organi SO Jesenice
6. Albina TUŠAR, 1941, dipl. sociolog, Železarna Jesenice
7. Janez KUNSTELJ, 1946, dipl. ing. kemijske tehnologije
8. Bogdan RAVNIK, 1947, dipl. ing. kemije, Železarna Jesenice
9. Jože KOBENTAR, 1945, mag organizacije dela, Železarna Jesenice
10. Črtomir KAVČIČ, 1941, ekonomist, Železarna Jesenice.
11. Franc BURNIK, metalurški tehnik, Železarna Jesenice
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Sedež VE: 01
1. Božidar LAKOTA, 1944, sociolog, Železarna Jesenice
2. Janez AVSENIK, 1946, organizator dela, Železarna Jesenice
3. Zdravko JAMAR, 1948, inženir metalurgije, Železarna Jesenice
4. Ivanka ZUPANČIČ, 1949, diplomiran organizator dela, Železarna Jesnice
5. Šerif ALIBAšlč, 1944, ključavničar, Železarna Jesenice
6. Branko BANKO, 1950, diplomirani inženir metalurgije, Železarna Jesenice
7 Zdenko CUND, 1949, organiztor dela, Železarna Jesenice
8. Lilijana MARKEŽ, 1951, organizator dela, Železarna Jesnice
9. Vinko ALIČ, 1945, ekonomist, Železarna Jesenice - komerciala
10. Jože RAVNIK, 1952, diplomirani inženirkemije, Železarna Jesenice
11. Franc BURNIK, 1949, metalurški tehnik, Železarna Jesenice
12. Anton KOŠIR, 1953, strojni tehnik, Železarna Jesenice
13. Roman SMOLEJ, 1946, ekonomist, Železarne Jesnice
14. Vinko JAKOPIČ, 1948, elektrotehnik, Železarna Jesenice
15. Bojan LIČOF, 1967, elektrotehnik telekomunikacij, Železarna Jesenice
16. Leopoldina ARIJANI, 1946, višji upravni delavec, Železarna Jesenice .. 17 Mujaga HASKIĆ, valjavec, 1953, Železarna Jesenice
18. Maja ŽAGAR, 1958, višji upravni delavec. Železarna Jesenice
19. Marjan MENCINGER, 1961, diplomirani inženir metalurgije, Železarna Jesenice
20 Damjana MURšEC, 1955, diplomirani organizator dela, Železarna Jesenice
21. Janez PAVLIN, 1947, metalurški tehnik, Železarna Jesenice £2 Boris SMOLEJ, 1953, ekonomist, Železarna Jesenice
23. Osman ČATAK, 1944, delavec, Železarna Jesenice
24. Branko OMEJC, 1958, diplomirani inženir metalurgije, Železarna Jesenice
25. Vanja SIMEONOV, 1955, ekonomist, Železarna Jesenice
26. Uroš ZUPANČIČ, 1962, diplomirani ekonomist, Železarna Jesenice
27. Janez KOSMAČ, 1945, metalurški tehnik, Železarna Jesenice, ETE okr. progr. , elekt
28 Venčeslav JUSTIN, 1943, tehnolog, Železarna Jesenice
29. Janez BAHUN, 1949, gasilec, Železarna Jesenice, PGRS
30. Stane ERJAVEC, 1953, ekonomist, Železarna Jesenice
31 Dušan ŠMID, 1955, inženir strojništva, Železarna Jesenice, ETE TD strojn. del.
32. Silvo KOSANČIČ, 1953, metalurški tehnik, Železarna Jesenice
33. Iztok šlMNIC, 1964, metalurški tehnik, Železarna Jesenice
34. Janez Danilo VEHAR, 1938 inženir organizacije, Železarna Jesenice
35. Zlatan SEFERAGIČ, 1951, topilec, livar, Železarna Jesenice
36. Črtomir MESARIC, 1963, livar, Železarna Jesenice
37. Milenko JEKLIČ, 1944, ključavničar, Železarna Jesenice 38 Pavel ŽUBER, 1965, metalurški tehnik, Železarna Jesenice
39. Ljubomir GALIČ, 1946, metalurški tehnik, Železarna Jesenice
40. Jože BERLOGAR, 1960, inženir metalurgije, Železarna Jesenice
41. Danica NOVAK KENDA, 1957, diplomirani pravnik, Železarna Jesenice, splošni sektor
42. Gojko SMOLEJ, 1958, metalurški tehnik, Železarna Jesenice
43. Bojan ŠPORAR, 1956, strojni tehnik, Železarna Jesenice
44. Čedomir TRAJLOVIČ, 1945, delavec, Železarna Jesenice
45. Franc šlMNIC, 1944, metalurški tehnik, Železarna Jesenice
Sedež VE: 02
1. Alojzij JUG, 1948, inženir računalništva, Iskra Unitel Blejska Dobrava Anton STRAŽIŠAR, 1937, diplomirani inženir strojništva, Kovinska oprema Mojstrana
3. Ana KNAFELJ, 1947, tekstilni tehnik, Gorenjska oblačila Kranj, DE Konfekc. Jesenice
Sedež: VE 03
1. Stanislav JEGLIČ, 1936, mizar, LIP Bled - Mojstrana
2. Leopold STRAJNAR, 1944, administrator, GG Bled - TOZD Gozdarstvo Jesenice
Sedež: VE 04
1. Aleks POTOČKI, 1938, trgovski pomočnik, GIP Gradiš TOZD GE Jesenice
2. Frančišek STEGNAR, 1949, gradbeni tehnik, SGP Gradbinec Kranj, PE Jesenice
3. Franci-Brane NOČ, 1955, komercialni tehnik, Vatrostalna Jesenice Sedež VE: 05
1. Peter PŠENICA, 1964, prometno transportni tehnik, ŽG Ljubljana, sekcija za promet Jesenice
2. Zoran POGAČNIK, 1956, strojevodja, ŽG sekcija za vi. LJ., Strojna izpost. Jesenice
3. Rudi KARLIN, 1946, strojevodja, ŽG sekc. za vi. LJ. Strojna izpost. Jesenice
4. Marcel FEDERL, 1964, prometni transportni tehnik, ŽG LJ., sekcija za prom., žel. post. Jesenice
5. Franc VIDOVIČ, 1947, prometnik, Integral, TOZD med pot pr., del. in t. Jes.
6. Miroslav KOŠIR, 1950, elektrikar, RTC žičnice Kranjska Gora Sedež VE: 06
1. Stanko ZUGVVITZ, 1951, diplomirani ekonomist, Trgovskopodjetje Rožca Jesenice
2. Nada ROŽIC, 1946, ekonomist, ABC Pomurka trg. podj. delikatesa Jesenice
3 Rihard CASAGRANDE, 1955, komercialni tehnik, MERKUR Kr., trg na d., podr. črne met. Jesenice
4. Bernarda HMELJAK, 1942, strojni tehnik, Merkur KR, trg na deb., podr črn. met. Jesenice
5. Slavko MESOJEDEC, 1953, trgovski poslovodja, Merkur Kr„ tr na d., podr črne met Jesenice
6. Jože REZEK, 1941, trgovski poslovodja, kovinot. Ce. TE tehn. trg., PE Fužinar Jesenice
Sedež VE: 07
1. Olivera VAVPOTIČ, 1964, ekonomist, Podj. Kompas hoteli Kranjska gora
2. Marko UDIR, 1938, gimnazijski maturant, Podjetje Kompas - hoteli Kranjska gora
3. Ignac TOMAŽIČ, 1950, VKV natakar, HTP Gorenjka Kranjska gora
4. Nedeljko BABIC, 1949, vratar, Podjetje Kompas hoteli, Kranjska gora
5. Miroljub FRANKO, 1950, ekonomist, Petrol gostinstvo OE hotel Špik
Sedež VE: 08
1. Matjaž šOBERLE, 1956, RTV mehanik, Kemična čistilnica in pralnica Jesenice
2. Anton RAVNIKAR, 1942, strojni tehnik, Tehnični biro Jesenice Sedež VE: 09
1. Mojca KOBENTAR, 1960, diplomirani inženir kmetijske tehnologije, Kovinar Jesenice
2. Jože ZIDAR, 1948, diplomirani gradbeni inženir Stanov, podjetje Dominvest Jesenice
3. Magda KOŽELJ, 1952, diplomirani ekonomist, Dominvest Jesenice Sedež VE: 10
1. Rajko PETERNEL, 1943, profesor fizike, Center srednjega usmer. izobr. Jesenice
2. Andrej VISTER, 1943, učitelj, VIZ Osnovna šola Tone čufar Jesenice
3. Valentin SODJA, 1947, predmetna učitelj, TOZD OŠ Karavanških kurirjev NOB Kor. B.
4. Greta VOLAš, 1956, predmetna učiteljica matematike, fizike, TOZD Oš Karavanških kurirjev NOB Kor. B.
5. Matjaž ŠURC, 1956, akad. glasbenik za pihala in trobila, TOZD glasbena šola Jesenice
6. Andrej KRAMAR, 1955, organizator dela, Center srednjega usmerjenega izob. Jesenice
7. Bojana MARTINČIČ, 1963, profesor telesne vzgoje, Center srednjega usmer. izob. Jesenice
8. Slavica GERŠAK - TODOROVIČ, 1956, vzgojiteljica, VIZ TOZD WO JES, WE C. Zup. Kor. Bela
9. Marjan TERAN, 1960, inženir strojništva, center srednjega usmer. izobr. Jesenice
10. Jože ROZMAN, 1936, predmetni učitelj biologije, Center srednjega usmer. izobr. Jesenice
Sedež VE: 11
1. Metka GOSTIČ, 1946, socialna delavka, dom upokojencev dr. Fr. Bergelja Jesenice
2. Aleksander GRUBIŠIČ, 1948, zdravnik, kirurg, TOZD Splošna bolnišnica Jesenice
3. Erna KERšMANC, 1951, ekonomist, Osnovno zdravstvo Gorenjske, DS SS
4. Viktor STRAŽIŠAR, 1941, OZG , dispanzer za med. dela žel. Jesnice
5. Štefan KOBLAR, 1949, socialni delavec, Center za socialno delo Jesenice
Sedež VE: 12
1. Janez DOLAR, 1954, kmetovalec, na kmetiji
2. Branko ROBIČ, 1963, kmetovalec, na kmetiji
Sedež VE: 13
1. Franc MEDJA, 1940, tehnik, samostojni obrtnik
2. Jakob KLEČ, 1941, organizator, Orbitron
Sedež VE: 14
1. Alenka BERTONCELJ, 1953, diplomirani ekonomist, SDK Kranj, Ekspozitura Jesenice
2. Nataša TORKAR, 1944, diplomirani inženir kmetijstva, Upravni organi občine Jesenice
3. Andrej PIKON, 1934, profesor, Občina Jesenice, str služba za DD in Gl
4. Cveta PEČAR, 1950, ekonomist, LB, Gorenjska banka, DD Kranj, PE Jesenice
5. Srečko Martin MLINARIC, 1937, strojnik, Karavanška poslovna skupnost Jesenice
6. Božena RONER, 1951, višji socialni delvec, Občina Jesenice, strok, si za DD in Gl
7. Greta TOMAš, 1947, ekonomist, Karavanška poslovna skupnost Jesenice
8. Alojz KERŠTAJN, 1943, strojni tehnik, Občina Jesenice, str služba za DD in Gl
9. Sonja GUBANC, 1948, upravno administrativni tehnik. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Jenice
Petek, 6. aprila 1990
VAŠA IN NAŠA MNE1
9. STRAN @®ISIIHyj©II^GLAS
Predvolilni optimizem
Politične programe piše življenje. Zato so si tako podobni. Pri splošnih zadevah že od začetka. Pri posameznih zadevah se programi v občinah približujejo še tik pred volitvami.
Na republiški ravni je pri taki programski podobnosti uveljavljeno razlikovanje rhed programi po tem, KDAJ SE JE KDO ČESA SPOMNIL. Zamikalo me je, da tudi za občino Škofja Loka izluščim nekaj svojih programskih zamisli na kandidaturo za zbor občin, ki so tik pred volitvami postale veliko širše podprte kot na svojem začetku. V zvezi s tem me preveva dvojen dober občutek oziroma optimizem:
a) da so bile zamisli dobre že na svojem začetku,
b) da imajo s široko podporo veliko možnost uresničitve.
Dober občutek je še toliko večji zaradi nevarnosti, ki preti zelo podrobnim programskim zamislim. Zelo hitro se namreč lahko kažejo za zgrešene. Imeti je torej TREBA POGUM. Tega poguma nam v Socialistični zvezi sploh ne manjka. Usmerjeni smo v reševanju otipljivih problemov. Tudi vse predstavitve programa in kandidatov po občini smo si zamislili usmerjene v reševanje točno določene problematike. Lahko se pohvalimo, da je bilo splošno politiziranje povsod samo na ravni popestritve. Ta »državotvornost« in resen odnos do obljub sta nas pri razpravi o poseljenosti podeželja pripeljala celo v drugo skrajnost, konkretno prizadetemu nismo direktno rekli: »Začeli bomo pri tebi oz. pri vas« Pa vseeno borno, če... Da, če. Najprej bodo še volitve.
Programske zamisli, ki so se v zadnjih treh mesecih široko potrdile, so:
— vztrajanje na pridobivanju rente od republike za prisotnost RUŽV na območju občine, ne glede na njegovo usodo,
— vztrajanje na za mesto Škofja Loka neoporečni tunelski varianti poljanske obvoznice, financirani med drugim iz prej omenjene rente,
— ponoven začetek uprizarjanja Škofjeloškega pasijona kot nacionalnega kulturnega praznika in kot načina za kulturno-turi-stično oživitev mesta in okolice,
— vztrajanje na celovitem preteh-tanju bližnje preteklosti, kar bo osnova za urejeno sedanjost, ta pa bo omogočala jasne perspektive za prihodnost.
Renta
Vsako okolje, ki sprejme medse neprijetnega soseda, ima pravico neprijetno sosedstvo zaračunati, potegniti rento od tega. To je seveda renta ZGOLJ NA NEPRIJETNO SOSEDSTVO, NE PA NA MOREBITNO POPUŠČANJE PRI VARNOSTNIH STANDARDIH. V tem primeru transportov za RUŽV skozi Škofjo Loko gre za oboje. Odsotnost rente in stalna nevarnost. Tako razmišljanje je bilo še do nedavnega pregrešno. Vsakdo naj bi svoj dohodek črpal samo iz dela, ne pa tudi iz drugih danosti. Občine Krško to ni nič motilo in si je svoj standard v sedemdesetih letih izrazito izboljšala. Tudi sedaj zna skrbeti za stalen dotok rente v občino. Mi pa imamo cesto Zminec - Gorenja vas in še nekaj stvari. Pred tremi meseci so mi rekli: »Nehaj. Problem je zapiranje rudnika, ne pa fantaziranje o nekakšni renti do njega.« Zagovarjal sem vztrajanje na obojem. Na postopnem in s tem socialno in ekološko neoporečnem zapiranju rudnika, če bo do njega že prišlo. Na hkratni pridobitvi dolgoročne ali kratkoročne rente, tako kot to zahtevajo posavske občine. Tako je tudi zdaj že stališče občinske skupščine in njenega izvršnega sveta.
Tunel
Tunelska varianta poljanske obvoznice je do nedavnega veljala za nekakšen gnili kompromis. Po levem bregu ne, po desnem bregu ne, pa naj gre skozi tunel, pa čeprav nikoli ne gre. Tako razlaganje izhaja iz predpostavke, da so (p)osebni interesi skupnim interesom nekaj tujega. Ni res. Skupni so sestavljeni iz obrušenih posebnih. Nazaj gledano, so bili takratni (p)osebni interesi celo enaki skupnim, širšim. Po katerem koli bregu speljana poljanska obvoznica bi pokvarila mesto kot celoto. Ali je bila odločitev pred desetimi leti vseljud-ska ali politična ali strokovna? Kot da ne bi mogla biti vse hkrati. Politika kot urejanje javnih zadev je lahko samo vseljudska oz. večinska. In ta je bila. Podobno je s stroko. VSI UUDJE VSE VEDO. NI JE STROKE ČEZ TO. Vsa drugačna
pojmovanja stroke so se spremenila v samodržniške napake.
Zavzemanje za širše interese je možno na več načinov. Eden od njih je zavzemanje za dobro funkcioniranje državne (občinske) uprave. Lani je v občinski upravi pri reševanju poljanske obvoznice prišlo do ohromelosti. Zaradi različnih mnenj občinskih funkcionarjev o tem. Zavzemanje za kadrovsko raz-čiščenje ni pomenilo zavzemanja za cesto skozi Puštal. Pomenilo je zavzemanje za normalno funkcioniranje občinske uprave.
Pred tremi meseci so mi rekli: »Nehaj. Tunel je neuresničljiv oz. bi kot puštalska kaprica zavrl reševanje ostalih problemov v občini.« Vztrajal sem, da je tunel v interesu celotnega mesta in posredno cele občine ter da njegovo financiranje ne sme zavreti reševanja Ostalih cestnih problemov, predvsem ceste skozi Selško dolino s tem, da se ga sfinancira iz prej omenjene rente. To je zdaj že večinsko mnenje, financiranje pa bo možno tudi iz naslova varovanja enega od tisočletnih slovenskih mest.
Uradno naj bi do tega prišlo s ponavljanjem strokovnih, javnomnenj-skih in političnih preverjanj. Groza me je. Okoliščine in metodološki pristopi se bistveno niso spremenili. Širše vključenosti ljudi v odločanje kot takrat že ne bo možno doseči. Ob tem tudi večstrankarska občinska skupščina nima kaj pripomoči. Rezultat bo samo, da bomo, preden bomo prišli do enakega rezultata kot pred leti, po dolgem in počez SKREGANI. Namesto da bi SKUPAJ STOPILI in čimprej uresničili takrat sprejeto, to je tunelsko varianto.
Pasijon
Ob omembi začetkov slovenske dramatike vsi pomislimo na Linharta. Toda njegove komedije niso prva slovenska gledališka besedila. PRVO OHRANJENO SLOVENSKO GLEDALIŠKO BESEDILO JE ŠKOFJELOŠKI PASIJON. Prvič je bil uprizorjen leta 1721. Leto 1991 bi kot 270-letnica prve uprizoritve bilo primerno za začetek po-novenega uprizarjanja. Kot praznika slovenskega gledališča, tradicionalne ljudske kulture ter nazorske tolerance in odprtosti v umetnost. Staro mestno jedro in občina sploh rabi novo (nekdanje) življenje. Kultura ga lahko oplaja in se hkrati lahko tudi turistično prodaja.
Od kod mu ta ideja, so me gledali pred tremi meseci. Videl sem, da kulturni in turistični argumenti ne bodo zadoščali, čeprav je na tujem veliko dobrih zgledov. Pojasnjeval sem s šalo. Pri delitvi sredinskega političnega prostora med Demosom in nekdanjo ZKS se pojavljata dve organizaciji: liberalci in ... ja, klerikalci vendar. Tem pa ideje okoli pasijona prav pristojijo. Sedaj pa, vidiš ga šmenta, se pasijon znajde v programu liberalcev kot »tista ključna točka, ki bo Škofjo Loko potrdila kot eminentno kulturno in turistično mesto«. Ni vrag, da bosta tudi Demos in bivša ZKS za, torej iz stvari nekaj bo.
Sprava
Škofje Loke se problematičen zaključek 2. svetovne vojne iz znanih razlogov tiče še malo bolj kot drugih. Zakaj ne bi tega pustili Demosu, so mi rekli. Ne, narodna sprava, da bi bila narodna, ne more biti samo stvar ene izmed političnih koalicij. Z nedavno izjavo predsedstva republike je res postala stvar vseh. Petinštirideset let prepozno. Vsem pa le ni še jasno. Tudi za republiško vodstvo moje organizacije si upam trditi, da je z izjavo o Crnih bukvah usekalo mimo. Problem Črnih bukev ni v tem, da so bile ponatisnjene RAVNO ZDAJ, ampak v tem, da ŠELE ZDAJ, pri vsej enotnosti slovenskega kulturnega prostora pa je bilo treba v Trst in Celovec ponje hoditi DO ZDAJ. Starejši sin je šel zadnjič s šolo v Breznico pod Lubnikom. Vprašal sem, kje bodo šli. Po vojaški cesti, zakaj se sprašuješ. Ah, nič, nisem rekel. Mimo tistega ovinka torej, sem si mislil. Učiteljica bo morala iti mimo z neporavnanim dolgom; otroci bodo nekoč vprašali, zakaj jim ni bilo rečeno. V okviru potrjevanja tisočletne identitete Škofje Loke ne bo možno mimo zadnjih desetletij. Kulturno-turistični živ-žav po neoznačenih grobovih ne bi bil kulturen.
Še dveh svojih programskih izhodišč, ki sta bili nesporni že od svojega začetka dalje, tokrat ne bom podrobneje omenjal. To sta skrb za interese KMETIJSTVA IN OKOLJA. Konkretno: zavzemanje za pokrivanje nadpovprečnih stroškov hribovskega kmetijstva in stroškov varovanja podtalnice iz republiških sredstev.
Volilci, na vas je zdaj. Verjamem, da se tudi vam na volišča ne bo zdelo daleč, kot se bo zdelo daleč opazovalcem in vse Evrope, ki bodo to nedeljo pridrli k nam.
Blaž Kujundžič
Cena (konfederalne) zmage?
Volilna mrzlica se vse bolj bliža vrhuncu. Vedno manj je neopredeljenih volilcev in vedno bolj se kaže dejstvo, da se bomo po volitvah zapodili v novo konfliktno stanje jugoslovanske ne - opcije. Temu spopadu se ne bomo mogli izogniti niti z republiško ustavo konfederalnega tipa, ki jo razglašajo prvaki socialističnega bloka, niti z republiško ustavo neodvisnosti in suverenosti Republike Slovenije, ki jo na vseh shodih propagira Demos.
Doslej pojasnjevana principa ustavne ureditve med eno in drugo opozicijo bodoče Slovenije ne kažeta mnogo bistvenih razlik. Če prav razumem Ribičiča, Kučana, Smoleta, Zlobca in ostale apologete konfede-■"ativne socialistične oblike slovenske samostojnosti oziroma neodvisnosti, pomeni »slovenski konfede-ralni odnos do Jugoslavije« to, da zvezi »vzamemo« lastno gospodarsko neodvisnost, zaščitimo lastno akumulacijo, nekatere mednarodne ?tike in še kakšno posebnost. Če pa •z predvolilnih nastopov in obljub Prav razumem Rupla, Pučnika, Bučarja, Janšo in še nekaj drugih prvakov dveh Demosovih strank, zagovarjajo opcijo slovenske suverenosti tako, da bi na temelje Majni-ške deklaracije (V kateri pa temelj brez razlage ni prav viden!) razglasili samostojno državo Slovenijo in nato »Federacijo« dodajali skupne cilje.
Ali sta obe opciji dva konca iste palice ali dve palici ni tako pomembno. Bolj je pomembno, da bomo občutili vsako palico, ne glede, katero Sl bomo izbrali, preden je bomo •meli v svojih rokah. Da pa palico dobiš v svoje roke, se je zanjo treba boriti!
2a nikogar več ni sporno, da si mora Slovenija zagotoviti samostojnost, če hoče ohraniti zavest, ustva-rNi možnost razvoja in zaščititi lastno akumulacijo. To trditev nam dokazujejo tako starojugoslovanske Večstrankarske kot novojugoslovan-ske enostrankarske izkušnje. Niti neka novoavnojska pogodba nas ne "o rešila še vedno prevelikega skupoga žaklja in različnih apetitov. pbe poti, ali konfederacija (zaen-kfat uradno samo Slovenije do Jugoslavije) ali popolna politična in |.ržavna samostojnost, sta sprejem-Jivi oziroma pozitivni glede na na-Cl°nalno zavest in cilje. Še vedno
pa volilcem in s tem delegatom ostaja vprašanje, katera pot je realnejša. Prva pot je neprepričljiva, druga pa na prvi pogled neizvedljiva. Zakaj?
Bistvo konfederacije (ne Jugoslovanske, ampak Slovenije do Jugoslavije), temelji, kot rečeno, na ekonomski neodvisnosti Slovenije, pravici do popolnega odločanja o zaščiti in uporabi lastne akumulacije, delne politične neodvisnosti v okviru regionalnega mednarodnega povezovanja in razvoj oziroma neokrnjenost izvirnih pravic naroda. Takšen konfederativni »prehod v samostojnost« zagotavlja, da v Sloveniji in Jugoslaviji ne bi prišlo do mednacionalnih pretresov, do popolne jugoslovanske blokade gospodarstva in padca narodnega dohodka iz sedanjih (?) 5500 dolarjev na 2500, ali drugače rečeno: standard bi nam v Sloveniji padel na obdobje 1955 - 1960. Konfederacija nam zagotavlja nadaljevanje oziroma utrditev demokratizacije v jugoslovanski skupnosti ter sosedsko mednarodno podporo. Ne samo, da gre še vedno samo za enostransko razglasitev konfederacije, temveč bi tudi ob soglasju ostalih pogodbenih republik »Zveza« imela še vedno v rokah toliko centralnih, »izrednih« parlamentov vplivanja, da bi bila suverenost slovenskega gospodarstva in zaščita kapitala ter presežne vrednosti bolj želja (lahko tudi konflikta!) kot možnost. Poglejmo zakaj.
a) Tudi, če se demokracija ob vsej jugoslovanski politični konfuziji uveljavi, bo zvezni strankarski parlament še vedno imel zakonodajno, ne pa deklarativno, dogovorno vlogo.
b) Markoviceva vlada ima namen narediti trden dinar in zmanjšati inflacijo. Vendar zvezna vlada še obstaja in bo obstajala. Osnovni
princip vsega (tudi zveznega) vladanja pa je poenotiti pogoje vladanja, to je centralistično zbirati in centralistično dodeljevati akumulacijo.
c) Služba družbenega knjigovodstva ostaja zvezna institucija z zveznimi, torej izvirnimi interesi.
č) Jugoslovanska narodna banka z enotnim denarjem in s tem skupno tiskarno, ostaja med največjimi potencialnimi generatorji inflacije ter v interesnih bitkah med pomembnejšimi socializatorji nedela.
d) Zvezna »ljudska« armada, tako v uniformiranem, še bolj pa v gospodarskem delu, kjer je skupen račun psnovni princip, »tržne« zakonlfosti pa so stvar politike in vplivov, je centralna in neodvisna institucija.
e) Zvezna državna diplomacija, je za suverene države osnovni pogodbeni in sistemski garant. Če je z državo vse v redu, je običajno diplomacija v službi ekonomije in ne obratno. Samo na državni ravni se ustvarjajo pogoji za pridobitev tujega kapitala. In takšna diplomacija ostaja.
Dokler vlada omogoča, da v Sloveniji gospodarsko krizo sprevračamo predvsem na delovne organizacije, v Srbiji pa na srbsko narodno banko, konfederacija ni mogoča. Dokler bo Srbija morala mesečno zbrati 400 milijonov DEM za osebne dohodke in vse to prenesti na njihovo narodno banko, je kakršno koli skupno reševanje nemogoče. Naj se Marković s tem srbskim av-tonomaškim načinom strinja ali ne, ga bo zaradi velikosti Srbija prisiljena prenesti na Narodno banko Jugoslavije in s tem preko poslovnih bank ali emisijsko socializirati.
Demosova varianta suverenosti ima sicer večje tveganje, ima pa tudi večje prednosti. Najprej se hoče Jugoslavije »osvoboditi«, potem pa določiti skupne interese. Is ker je volilne obljube treba uresničiti, bo pred volilce s svojim principom su- i verenosti Slovenije izpostavile predvsem tri probleme in veliko od-
govornost. Naleteli bi na:
1) hudo reakcijo ostalih jugoslovanskih republik, možnosti nekontro-lianih intervencij in zavoro demokratizacije družbenopolitičnega sistema v Jugoslaviji, predvsem zaradi nacionalnih in teritorialnih sporov. Tudi znotraj republike bi bili pri odcepitvi hudi pretresi, ker še vedno večina Jugoslovanov razume nacionalno pravico odcepitve kot teritorialno amputacijo;
2) veliko gospodarsko blokado in vseh vrst pritiskov znotraj Jugoslavije;
3) mednarodno odklonitev, ki v razcepitvi Jugoslavije ne vidi problema v notranjih nacionalnih težavah, potrošnemu nesorazmerju ter sistemskemu razsulu, temveč v novih mednarodnih političnih enotah, zmanjšanem trgu ter zmanjšanih garancijah za zaščito vloženega kapitala. Mednarodno priznanje meja je ob nastalem položaju evropskega (vzhodnega) nacionalnega poleta ter nove razdelitve interesov drugotnega pomena.
Demos gradi na načelu, če si že moramo zategniti pas, si ga raje sami, kot da nam ga drugi zategujejo in boljši je prvi kot zadnji stres. Ce je njihova varianta bolj tvegana, je pa vsekakor bolj čista. Konec koncev je bila tudi narodno osvobodilni boj leta 1941 v luči takratnih možnosti za razsodnega človeka čista utopija, avanturizem. Volilne obljube nam zagotavljajo ali konfederacijo (ki še ni podrobneje ustavno definirana) in morda postopno osamosvojitev ali pa popolno politično neodvisnost in mor-dapostopno združitev. To sta za Slovenijo in Jugoslavijo dve najpomembnejši politični volilni opredelitvi. Zmagal bo tisti, ki bo preprič-Ijiveje utemeljil opredelitev in izhod iz krize. Po volitvah se bomo srečali z jugoslovansko stvarnostjo, ki nas bo brez dvoma pretresla. Vendar nas slovenske seizmološke izkttšnje učijo, da je pri potresu lažje prenesti en sunek, naj bo še tako rušilen in močan, kot da neprestanim tresljajem in negotovosti ne vidiš konca. janko S. Stušek
Spoštovani gospodje Stane Boštjančič, Milojko Demšar in v Kranju neobstoječi Ivo Vale!
Ko sem prebral Vaše sestavke, sem se moral od srca nasmejati. Vsem trem se moram javno zahvaliti, da mi delate reklamo v predvolilnem boju, ki v Kranju prerašča v oster besedni spopad. Ker je škoda papirja in ker tudi časa nimam, da bi na vsako Vašo nesmiselnost odgovarjal, Vam bom odgovoril vsem trem naenkrat.
Gospod "ho Vale", Vi ste v Kranju neobstoječa oseba, ni Vas v volilnem imeniku občine Kranj, kaj šele, da bi bili "član ene od strank Demosa". Torej ste neka strahopetna oseba, ki se je skrila za izmišljeni priimek, zraven pa uporabila stil najbolj zadrtega boljševiškega pisanja. Na kratko:
- Na zboru volilcev KS Vodovodni stolp sem bil navzoč kot predstavnik Demosa in kot eden kandidatov, kar sem javno razložil in sem tudi po zakonu imel pravico. Da sem imel prav, mi potrjuje javno opravičilo predsedujočega.
- Tudi v KS Vodovodni stolp je prišlo kljub trem našim članom v odboru do nepravilnosti (za B. M. Zupančiča so našteli 119 glasov, v poročilu pa je bilo zapisano 179 glasov, podobno je bilo zvečano število pri Kučanu in zmanjšan pri Pučniku), vendar zadeve nismo javno obelodanili, temveč jo je KS na intervencijo popravila.
- Na tem zboru volilcev smo res opazili veliko ljudi iz drugih KS, vendar ne z Demosove strani.
- Volilne zakonodaje ne negiramo ne Demos ne jaz, vendar opozarjamo na nepravilnosti, ki so bile tolikšne, da je naš predlog utemeljen. Poslali pa smo ga Skupščini Slovenije, občinski volilni komisiji pa le v vednost, saj je šele tretje zapisana.
-Tudi na "okrogli mizi" jeseni 1989 sem bil nekajkrat navzoč in Vam kot nepoučenemu lahko povem, da ni volilna zakonodaja nastajala tam, razen nekih meglenih predlogov. Že takrat sem izjavil, da bo podoben način veliko prekompliciran. Zato imamo sedaj v Sloveniji najbolj komplicirano volilno zakonodajo v zgodovini človeštva, ki jo je bila skupščina prisiljena spremeniti en teden pred volitvami.
- Meni očitate "rekla - kazala", sami pa proti meni uporabljate izraze "baje", "slišati je", pa tudi o "prefarbanih" ljudeh govorite. Vas moram razočarati. Doslej nikoli nisem bil v nobeni stranki, kot eden redkih tudi ne v sindikatu, niti v SZDL, da o Partiji sploh ne govorim.
- Govorite, da sem uzurpiral oblast nad obrtnim združenjem in da se sam določam za funkcije in sprejemam sklepe. Resnica je diametralno nasprotna, kar dokazuje dejstvo, da plačuje članarino Obrtnemu združenju Kranj več kot 80 odstotkov kranjskih obrtnikov, čeprav je v vsej Sloveniji le v našem združenju članstvo prostovoljno.
- Da pa imam fasado svoje hiše (kot tudi mnogi drugi) v slabem stanju, pa je kriva dosedanja oblast in tudi Vi, gospod "Ivo Vale", ki ste s to oblastjo tako pridno kolaborirali in jo s tem ohranjali na oblasti. To pojasnjujem takole: kot mnogim drugim so tudi moji družini po vojni z "nacionalizacijami" pokradli skoraj vse, ostali so nam najslabši objekti, tako moj sedanji dom in v njem na stanovanju 44 oseb. Naša edina pravica je bila vzdrževanje te hiše, ki so jo stanovalci pridno uničevali. Tudi Vam moram povedati, da se nihče od moje družine, kljub tako očitnim krivicam, ni nikdar ukvarjal s kakšnim revanšizmom ali zagrenjenostjo. Zato imam tudi precej veliko in urejeno delavnico, iz katere je v zadnjih 20 letih prišlo veliko izdelkov, v katere sem vložil ogromno svojega intelektualnega in še več fizičnega dela. Tudi davke sem vedno plačeval do roka, kar je sicer v vsesplošni finančni nedisciplini redkost. S temi davki bi oblast mogla veliko postoriti za okolje, a je na žalost malo, ker soji bile politične indoktrinacije pomembnejše. Torej Vi niste kompetentni, da bi meni očitali nedelo. "Organiziranih skupnih akcij z lopato" pa se ne mislim udeleževati, ker imamo za to plačane službe.
Z Vami gospod Stane Boštjančič, bom krajši:
- Vaše spolne težave in naravnanost me ne zanimajo.
- Res sva bila sošolca, vendar v osnovni šoli, kar še ni razlog, da bi Vas tikal. Zadnjih 25 let se res nisva vikala, ker se nisva med seboj videvala niti pogovarjala, saj ste vsemogočno sedeli na oblasti in se z nekaterimi bivšimi sošolci niste hoteli poznati, kar seveda ni nobena škoda.
- Na papirju ste bili pred leti res tožilec proti meni, vendar niste imeli toliko poguma, da bi si na obravnavi pogledala iz oči v oči in ste poslali svojo namestnico. Kako je sojenje izgledalo v mojem primeru, koje šlo za dejanje v skrajni sili, pove podatek, da sodišču kljub zdravniškemu potrdilu in očitni visoki nosečnosti (žena je stala pred ženskim sodnikom) nisem mogel dopovedati, da je bila moja žena noseča. Da so mi sodili komunisti z Vašo pomočjo, je jasno, saj je še danes v Kranju en sam sodnik, ki ni komunist!
- V vsem ostalem pisanju se le izmikate, natolcujete in se sprenevedate (seveda lepo pravniško zavito), ničesar bistvenega pa niste povedali o sporni zadevi.
- Glede političnega vajeništva se boste, gospod Boštjančič, morali globoko zamisliti. Skoraj trideset let se že vrtite po raznih političnih funkcijah, pa se niste še skoraj nič naučili, z ozirom na Vaša leta pa mislim, da se ne morete nič več dosti (saj poznate pregovor o malem Janezku), zlasti mi to dokazuje Vaše sofistično spreobračanje besed "o zaporih". Te je namreč gradila prejšnja, Vaša "oblast". Demos jih prav gotovo ne bo, še marsikaterega bo ukinil.
- Ob koncu se, gospod Boštjančič, hočete posluževati svetopisemskih izrekov. Že res, da ste se skupaj z mano v prvih dveh razredih osnovne šole v novi Jugoslaviji še učili verouk. Vendar Svetemu pismu zaenkrat še niste dorasli. Za to pa še imate čas, kajti za spoznanje ni nikdar prepozno.
Ker se iz Vašega "Protesta", gospod Milojko Demšar ne vidi, kateri KS predsedujete, bom odgovarjal kar Vam osebno:
- Očitno ste imeli 20. 3. 1990 zamašena ušesa ali pa ste slišali preneseno in zmaličeno mojo izjavo. Glede KS sem izjavil, da "itak nekateri trdijo, da so takšne KS podaljšana roka UDBE"!
-Tako kot Vi tudi dosedanji oblastniki trdijo, koliko časa so žrtvovali za dobrobit skupnosti. Rezultati povojne 45 letne stvarnosti so le klavrna slika tega "žrtvovanja".
- Razočarati ali razveseliti (kakor hočete) Vas moram, ko me imenujete za "župana". Zaradi žreba v okviru Demosa sem pač prišel na prvo mesto Demosove občinske liste tako, kot na drugi listi Demosa gospod Tadej Markič. V Demosu pač ne postopamo tako, da bi se mimo volje volilcev vse vedelo že vnaprej.
Ker je v Vašem članku Porota brez odmeva, gospa M. Volčjak, omenjeno tudi moje ime, naj odgovorim še Vam:
- Ker menim, da se imate za objektivnega novinarja, bi bilo od Vas pričakovati, da boste bralcem razložili slabo udeležbo na Okrogli mizi "Stečajni požar v Sloveniji". Javno je bilo tedaj povedano, da razen drobne vestičke v Glasu, ni bilo objavljeno sporočilo o tej prireditvi v nobenem drugem časopisu. Zadnji dan je Slovenska obrtniška stranka plačala oglas na radiu in v Delu, kar so nam objavili med malimi oglasi! Povedali tudi niste, da je neka delavka javno povedala, da so ji v Iskri prepovedali udeležbo na tej okrogli mizi z grožnjo, da bo sicer izgubila službo. Mnogo takih informacij smo dobili tudi iz drugih delov Iskre.
- Da so naše ocene pravilne, le še premile, nam potrjuje stečajni plaz v zadnjih dneh v Kranju, kar je bilo objavljeno tudi v Glasu.
-Zanimivo pa je, da nam zopet podtikate "zmerjanje", "nastopaštvo", "grenak občutek strankarskih zdrah in prepirov", čeprav sem prepričan, da dobro veste, pred kako klavrno prihodnostjo je večina naših delavcev prav zaradi tem, na katere smo že večkrat opozorili. Zgodovina enega samega tedna Vas je namreč demantirala. Glede revanšizma naj na koncu povem le to, da milica pred vhodom v moje stanovanje legitimira moje poslovne stranke, da me je nekdo skupaj z mojo družino prijavil na avstralsko ambasado kot kandidata za emigracijo, da moji družini, drugim članom Demosa in meni osebno grozijo z obešanjem, bombnimi atentati in podobnim. Vse to je iz arzenala boljševiške preteklosti in ne strank Demosa.
Vitomir Gros
(mmmms.GLAs  10. stran
Proizvajalci in trgovci znižujejo cene
Cene praškov konkurenčne avstrijskim
Skromna prodaja praškov in drugih toaletnih izdelkov v Sloveniji je prisilila mariborski Zlatorog, da se prilagodijo evropski cenovni ravni. Tako naj bi že te dni v trgovine prišli pralni praški, ki ne bodo dražji od avstrijskih in italijanskih. Čeprav v Zlatorogu zagotavljajo, da bodo ohranili tradicionalno dobro kakovost. Ceneje tovarni uspelo znižati v sodelovanju z novimi poslovnimi partnerji, zato pa naj bi bil ugodnejši tudi nakup večine higienskih pripomočkov. V Zlatorogu računajo tudi na znižanje trgovskih mati, tako da bodo cene resnično konkurenčne tujim.
Tudi drugi proizvajalci iz dneva v dan znižujejo cene, odstotki pocenitev pa so vedno višji. Predvsem je pomembno, da so se pocenila nekatera osnovna živila, cenejša pa je naprimer tudi Jugoplastikina kolekcija oblačil, obutve in galanterije, ki se je na domačem trgu pocenila kar za 20-40 odstotkov. Precej tovarn in trgovcev pa je te dni znižalo cene beli tehniki. Gorenje je cene televizorjev znižalo za 10 odstotkov, El Niš pa 12 do 30 odstotkov. Tudi pohištvo nekaterih proizvajalcev se je pocenilo za okrog 20 odstotkov, zagrebška tovarna šavrič pa je kuhinje pocenila kar za 80 odstotkov. V. S.
Sejem rabljenih avtomobilov v Trzinu
Prodaja vse boljša
Trzin, 1. aprila - Minulo nedeljo so tisti, ki so nameravali kupiti rabljeno vozilo, resnično prišli na svoj račun, saj so prodajalci skoraj povsem napolnili sejemski prostor v Trzinu. Lepo vreme je privabilo ne samo številne opazovalce, ampak tudi precej kupcev, saj so v soboto in nedeljo organizatorji sejma prodali skupaj skoraj 200 kupoprodajnih pogodb. Ponudba je bila odlična in tudi novih vozil tokrat ni manjkalo. Predvsem so šli dobro v promet avtomobili Fiat 126 P, Yugo Koral, pa tudi nekaj Golfov.
M. Gregorlč
/ POSLOVNE INFORMACIJE jf
Petek, 6. aprila 19
Tip vozila	Maloprod. cona novega vozila	Letnik 1989	Letnik 1997	Letnik 1985
Renault 4	75.163	—	54,600	' —
Yugo Koral 45	69.680	63.000	52.850	40.000
Yugo Skala 55	88.639	84.000	59.500	—
Golf Diesel	194.798	—	—	84.000
Fiat 126 P	50.920	45.500	28.700	—
Po gumbe k LILI - Saj se še spominjate male trgovinice zraven Ell-tine Volne v Kranju, kjer je Lili Brillv lani ta spodnji konec mesta
Kživila s prodajo modnih dodatkov. A bilo je kratko, hišo so poru-i. Čez zimo je gostovala v cvetličarni MAK, te dni pa je končno dobila svoj novi lokalček zadaj na nekdanjem Gasilskem trgu, zraven komisijske prodajalne Eriki, prav tam, kjer je bil do zdaj ALARM. Tu bo sedaj ženski svet našel okrasne "zlate" gumbe, ki jih Je do sedaj iskal po Italiji in drugod. Sem bomo prinašali preoblačit gumbe, popravljat stiskače za plašče, jakne. Sama izdeluje ogrlice, pentlje, broške, uhane - vse v stilu, usnjene obroče za lase, ki so prav zdaj silno modni, pasove in podobno. Vse to so unikati. Tu boste lahko izbrali tudi ruto iz prave svile, ročno poslikano. Molki bodo tu našli prave Diorjeve kravate, manšetne gumbe, mame pa za svoje birmanke male Čipkaste rokavičke, okraske za v lase. Oglase pa naj se tudi maturantke: Lili jim bo vse izdelala po želji. - Foto: D. D.
Ostri ukrepi proti nakupovalcen na Češkoslovaškem
Zaradi ogrožene oskrbe domačega prebivalstva z živili (pa tudi oblačili, čevlji, tehničnimi izdelki...) na češkoslovaškem nadaljujejo vojno proti nezaželenim turistom, predvsem iz vzhodnih držav Jugoslavije in Avstrije. Ti so namreč v zadnjem času dobesedno izpraznili njihove trgovine, saj so v državo vsak dan prihajale kolone avtobusov in avtomobilov iz Jugoslavije in sosednjih držav. Čeprav je po njihovih zakonih prepovedano odnašati iz države vse predmete in izdelke Široke porabe, hrano in uvoženo blago, so doslej s plačilom carine to Še dopuščali. Ostre ukrepe bodo sedaj izvajali ne le na meji, temveč tudi v trgovinah in na cesti pri vseh tujcih, ki bodo tihotapili njihovo blago. Nekatere tuje turiste bodo lahko izgnali in za zmeraj razglasili kot "nezaželene". Med drugim je vlada vpeljala obvezno zamenjavo denarja v banki, pri čemer dobi tujec za prvih 150 mark protivrednost v kronan po starem tečaju, za večje vsote pa po tako imenovanem "turističnem", ki je dvakrat višji.
Tisti naši "turisti-nakupovalci", ki so bili v zadnjih dneh na češkoslovaškem, so že čutili nove ukrepe in pravijo, da se trenutno nakupi ne izplačajo. Turistične agencije in zasebniki, ki so dobro služili z nakupovalnimi izleti na Češkoslovaško, pa so se preusmerili v nemška, avstrijska in italijanska nakupovalna središča.
V. S.
Koliko je vreden dinar		
država	devize	velja za srednji teč
Avstrija	100 ATS	99,4062 -
Nemčija	100 DEM	700,0000 -
Italija	100 LIT	0,9483
švica	100 CHF	790,0255
ZDA	1 USD	11,8740 -
ČRNA BORZA
POVPRAŠEVANJE PO LIRAH IN ŠILINGIH
Na črnoborzijanskem trgu je trenutno precej mirno, lju dje pa še vedno največ povprašujejo po lirah in šilingih, saj s< nakupi čez mejo še vedno privlačni. Ponudba je precej pičla preplačila pa so okoli enega odstotka.
država
Avstrija
ZRN
švica
ZDA
Italija
devize
100 ATS
100 DEM
100 CHF
1 USD
100 LIT
dinarji
100,20
707,00
794,50
12,08
0,96
preplačilo
1 %
1 %
1 %
1 %
Obrtniki, kmetje in drugi nosilci samostojne dejavnosti smejo opravljati zunanje trgovinske posle za svoje potrebe.
Med te spada izvoz in uvoz blaga in storitev, sklepanj1 dolgoročnih kooperacij s tujimi partnerji, prodaja ali nakuf znanja in tehnologije, izvajanje investicijskih del v tujini in cc lo opravljanje zunanjetrgovinskih poslov (agencije, špeditef/ stvo...). Vse te in druge posle lahko opravlja le, če ima registri rano ustrezno obrtno ali drugo dejavnost. Sem bi seveda spi dale registrirane vse vrste posebnih poslov, kot so: začasfl1 uvoz in izvoz blaga, posli oplemenitenja tujega blaga in ceK menjalniški posli efektivnega tujega denarja. Obrtnik, kmet al' drugi nosilec samostojne dejavnosti lahko tudi začasno izvoz1 in uvozi opremo v zakup zaradi uporabe v proizvodnji in zar«' di opravljanja dejavnosti.
Stane Bobek, dipl.orf svetovalec v Kranji
ETIKETINE
reprodukcije slikarskih mojstrov
na britanskih majicah
etiketa
proizvodnja etiket in tiskarske storitve, p 64226 žiri industrijska ul. 6
Žiri, 4. aprila - Trideset let je minilo 8. marca, kar je bilo v Žl-reh ustanovljeno podjetje Trakotkalnica, predhodnica današnje Etikete. V tem času se ni spremenilo zgolj ime, poslopje, pač pa tudi tehnologija In proizvodni programi. Vendar se 230-članski kolektiv kljub uspehom ne ozira preveč na že prehojeno pot, bolj pomemben mu je današnji in jutrišnji dan, ki ju bo tudi treba preživeti, po možnosti čim bolje. Čeprav v teh čudnih razmerah, ki nikomur ne prizanašajo, tudi kolektivu Etikete nI ravno z rožicami postlano, pa le dokaj optimistično gledajo naprej. Nekdo je rekel, da je optimist nepoučen pesimist. Za Žirovce to ne velja, saj jim zlasti paradni program termo preslikačev, ki trenutno zavzema približno polovico proizvodnje, gre za med tudi na zahodu, predvsem v Veliki Britani-
Poleg programa termo preslikačev v sitotisku (etipres etiket, ki jih s segrevanjem in priti-' skom prenesejo na tkanino), imajo v Etiketi še dva programa: izdelavo tekstilnih etiket na trakovih, ki jih rabi zlasti tekstilna industrija, ter izdelavo samolepilnih in kartonskih etiket, za kar uporabljajo valjčni in grafični tisk.
A prepustimo preveč strokovno izrazoslovje strokovnjakom in se raje zadržimo na laikom bolj domačih tleh. Kot smo dejali v uvodu, v Etiketi lep kos proizvodnje, točneje kar dve tretjini termo preslikačev, izvozijo. Stike z Britanci so navezali nekako pred <firimi leti. Prej je
šlo veliko njihovih etiket na tuje posredno, z izdelki drugih izvoznikov. Potem ko je domač trg za njih postal premajhen, pa so se odločili za samostojno pot ven. Začeli so s tekstilnimi trakovi in termo preslikači. Pri slednjih so bolj uspešni; tako po tehnologiji kot kakovosti ekološko čistih izdelkov (brez svinca in drugih prepovedanih snovi) sodijo med vodilne tovrstne firme v svetu.
Če hočemo povedati, da prehajajo v novo rastersko tehnologijo, štiribarvni rastrski tisk, iz katerega lahko dobijo vse barvne odtenke za reprodukcije (na tujem so zelo modne majice z reprodukcijami del sveto-
vno znanih mojstrov slikarjev), se vednarle ne moremo povsem ogniti strokovnemu izrazoslovju. Te tehnologije namreč doslej sitotisk za tkanine ni poznal. V Etiketi so torej dohiteli, če ne celo prehiteli Evropo. Jasno je, da je priprava tega tiska izjemno zahtevna, prav v pripravi pa tičijo skrivnosti, ki podjetja ločujejo na boljša in slabša. V Etiketi imajo lastne oblikovalce, dizajnerje, sodelujejo z zunanjimi, imajo poseben te-am, ki razvija tehnologijo in zasleduje novosti na področju sitotiska v svetu.
Morda še posebna zanimivost za morebitne domače naročnike termo preslikačev: v Etiketi uvajajo kataloško prodajo lastnih izdelkov, namenjenih zlasti domačemu trgu ter vzhodnim deželam, ki se odpirajo, primernih <_a majice, torbe, jeans.
V Etiketi nameravajo še povečevati izvoz. Lani so iz tujine iztržili približno 20 odstotkov celotnega prihodka, za letos računajo, da bodo delež povečali na 30, 35 odstotkov. V to jih ne nazadnje sili sam položaj v Jugoslaviji. Ne morejo namreč v nedogled kreditirati domačih tovarn, ki nimajo denarja, da bi
jim plačale in s tem tudi njih pehajo v vse večjo nelikvidnost.
Izvoz pomeni zanesljiv zaslužek, prihodnost, z izvozom se učijo večje produktivnosti, kakovosti, spoštovanja dobavnih rokov, za kar ni dovolj samo sodobna tehnologija, ki jo bodo še izboljševali, ampak tudi bolj poslovno razmišljanje v glavah vseh delavcev.
Med izbranimi škofjeloškimi podjetji, ki jih je zajel program Optima, je bila tudi žirovska Etiketa. Analiza je pokazala, kateri so profitni centri, ki bi jih kazalo razvijati (druge pa pustiti), kako bi se morali organizirati da bi bili uspešnejši, vendar, kot pravi direktor Anton Oblak, za vse predlagane rešitve (Še) ni niti zakonskih možnosti. Po njegovem je treba najprej rešiti vprašanje lastnine, šele potem bodo   določene spremembe
mogoče. Vendar tako rigoroz-nih rezov, kot jih je nakazal program Optima. najbrž ne bodo delali. Tudi druga dva programa (valjčni in grafični), ki sta na račun lastnega zaostajanja pomagala dvigniti sitotisk, sta z določenimi vlaganji, posodobitvami tehnologije in opreme, še perspektivna, škoda bi bilo dovoliti, da bi ju sitotisk povsem "pojedel". Vsekakor pa bodo določene spremembe v organizaciji podjetja v okviru sedanjih (zakonskih) možnosti nujne, pravi direktor Etikete.
Prihodnost podjetja tesno povezujejo s kadri. V Žiri je težko privabiti strokovnjake od drugod« zato jih morajo predvsem sami vzgojiti. Trenutno jih najbolj žeja po grafičnih strokovnjakih z višjo in visoko izobrazbo in podpirajo pobudo za visokošolski študij grafike v Lju-
bljani, za katero se bodo ml* gotovo bolj ogreli kot za " greb.
Se dvoje zanimivih drobCr iz Etikete:
• Pred tremi leti so prek A'k ne začeli uvajati računalni^ obdelavo, potem pa se odlo^! da zgradijo samostojen račun*, niško-informacijski sistem, tem, ko bodo letos dali na ra^ nalnik tudi vso proizvodnjo, W do dosegli želeno samost"' nost.
• Ko so razmišljali, kako bi t*, mo preslikače prenesli na tkan no, so se pogumno lotili izd«1* ve naprav za prenos, ki jim P( vijo etipresorji. Izdelujejo jih k se in za odjemalce termo pre*' kačev. Sami ali s pomočjo *J operantov izdelujejo tudi ne"' tere druge vrste strojev in [J prav kot, na primer, sušilne v more.
Petek, 6. aprila 1990
11. STRAN ' ©SG^StiJSOCHLAB
Ostanimo Gorenjci!
Prav tisto, kar nam Negorenjci očitajo,
nas edino lahko postopoma izvleče iz naše
večplastne krize, izenači z razvitejšimi sosedi
in zavedno ohrani kot gospodarje
na svoji zemlji.
Tako naj velja, ko: <
• pravijo, da smo zelo varčni - torej slovenski Škotje - predlagam, da ( postanemo še bolj varčni;
• pravijo,da smo zaljubljeni v lepoto Gorenjske - predlagam, da jih < ljubimo še bolj kot doslej;
• pravijo, da za nas še posebej velja, da je bog najprej sebi brado ustvaril - poskrbimo, da nihče med nami ne bo brez brade; <
Ostanimo zvesti sami sebi!
pravijo, da smo trmasti - naredimo vse, da bomo še bolj; pravijo, da smo nezaupljivi do tujcev - ne zaupajmo jim bolj kot doslej;
pravijo, da smo konzervativni -zato ne kaže bolj zaupati ponujajočim se črnim boljševikom, kot rdečim, ki smo se jih komaj otresli; w pravijo,...
Viktb/f JŽakelj
Urednikova beseda
Današnje odprte strani smo odprli volitvam, oziroma kandidatom na nedeljskih volitvah, v sredici predstavljamo kandidate za slovenskega predsednika, na treh straneh pa nosilce list posameznih strank oziroma samostojne kandidate za družbenopolitični zbor slovenske skupščine. Natančno preberite, da bo odločitev v nedeljo lažja-
Leopoldina Bogataj
Emil Milan Pintar, nosilec kandidatne liste ZKS-SDP za DPZ
Zaustaviti odliv strokovnjakov z Gorenjske
Emil Milan Pintar, kandidat ZKS-SDP za družbenopolitični zbor slovenske skupščine, pravi, da bo sestava prihodnje skupščine zelo pestra, zato kandidati težko obljubijo, kaj bodo storili, Če bodo izvoljeni, realneje je obljubiti, za kaj si bodo prizadevali.
bljanje, skratka kadrovska politika v najširšem pomenu. To bi morali v določeni meri zaostriti, zaustaviti priseljevanje na Gorenjsko. Od leta 1971 do 1981 se je na Gorenjsko z drugih območij priselilo okoli 22.000 ljudi. Druga skupina vprašanj zadeva odliv usposobljenih, kvalificiranih, celo visoko izobraženih strokovnjakov z Gorenjske. Premalo je bilo v preteklosti storjenega, da bi ta odliv zaustavili. Možnost vidim predvsem v tem, da se ustanovijo delovne skupine v povezavi z inštituti v Sloveniji.
Konkretno sem se pogovarjal o ustanovitvi takega dijaškega raziskovalnega centra pri gimnaziji v Škofji Loki, pogovarjal sem se o možnosti razvoja raziskovalnega centra pri Fakulteti za organizacijo v Kranju, verjetno pa bo tudi na novo obli-
»Kar zadeva mene, vidim na Gorenjskem tri sklope problemov, ki deloma sodijo tudi v družbenopolitični zbor. V prvo sodijo gospodarski problemi, ki najbrž ne bodo predmet DPZ, zaposlovanje, preusposa-
Zoran Thaler, nosilec liste ZSMS za DPZ republiške skupščine na Gorenjskem
Desetka je vaša
kovani infrastrukturni center vezan na predor na Jesenicah, zahteval visoko razvito infrastrukturo, nekakšen inženiring, ki bo gotovo potreben, saj je predor konec koncev prvi stik obikovalca iz tujine pri vstopu v našo deželo. Razvoj teh centrov, pa najbrž tudi razvoj posebnega centra Gorenjske bi lahko zaustavil odliv strokovnjakov.
Enako pomembna je tudi zasebna iniciativa. Gorenjska jo ima deloma razvito, vendar ni izkoristila vseh prednosti, ki jih ima kot pokrajina v kotu dveh razvitih dežel, med dvema "pozitivnima mejama". Tudi prek DPZ bi se dalo delovati v prid taki zakonodaji, ki bo omogočila razvoj zasebnega podjetništva, na drugi strani pa pospeševalno aktivnost, kar zadeva družinske kmetije na Gorenjskem. Gorenjska ni ravno značilna po eksperimentih z zadružništvom in ima že zdaj nadpovrečno razvito individualno kmetijstvo, toda treba ga
je še pospeševati in onemogočiti razseljevanje s hribovskih kmetij. Ima pa Gorenjska tudi
nekaj družbenih obratov, denimo KŽK, ki so na izjemno visoki ravni, in za katere bi bilo škoda, če razpadejo in se porazgubijo. «
"Žreb je namenil listi ZSMS na Gorenjskem številko 10. Tako bomo volilci ZSMS to nedeljo obkrožali ljudsko število: Jurčičevega Desetega brata, Cankarjevo Desetico in ljudsko Desetnico. Obkrožiti desetko (10) in glasovati za ZSMS -liberalno stranko ne pomeni niti tveganja državljanske vojne niti podaljševanja agonije totalitarnega režima. To preprosto pomeni zaupati izkušenim (vendar neobremenjenim), odločnim (vendar trezno raz-mišljujočim) ljudem, ki bodo ostali vaši (od)poslanci tudi po volitvah. Pomeni podpreti stranko, ki ne obljublja tjaven-dan, saj je ukinila štafeto mladosti, zahtevala civilno služe-
nje vojaškega roka, uveljavila zahtevo po črtanju besede socialistična iz imena Republika Slovenija, ustanovila prvo majhno podjetje, že leta 1986 nasprotovala zgrešenim in za Slovenijo usodnim investicijam v Železarno Jesenice in Tovarno aluminija Kidričevo, prva strokovno in sistematično spodbijala zgrešeno šolsko reformo, izborila podaljšanje porodniškega dopusta in pravico do polne plače za porodnice, prva navezala neposredne stike z Evropo....
Zato lahko brez strahu ne le obljubimo, temveč zagotovimo, da bomo zagotovili politično suverenost Slovenije v jugoslovanski konfederaciji in gospo-
darsko samostojnost Slovenije v novi jugoslovanski gospodarski skupnosti. Ukinili bomo tajno zakonodajo in politično policijo, demilitarizirali Slovenijo, kar najhitreje zaprli jedrsko elektrarno v Krškem in uveljavili nov, gospodarsko, ekološko in zaposlitveno ustreznejši razvojni koncept v
Sloveniji, z manj industrije in večjim deležem storitev v družbenem proizvodu. Popolnoma bomo sprostili zasebno podjetniško pobudo, zagotovili neposredno socialno pomoč vsem ogroženim, znižali davke, pocenili elektriko in električno ogrevanje, z reorganizacijo pokojninskih skladov omogočili višje pokojnine, če naštejem le nekaj naših najpomembnejših
nalog.
Program ZSMS - Liberalne stranke za Slovenijo je tudi naš program za Gorenjsko. V strankarskem družbenopolitičnem zboru se bodo reševali slovenski problemi, ki so tudi problemi Gorenjske. Problemi in vprašanja posameznih krajev bodo prvenstveno obravnavani v zboru občin. ZSMS - liberalna stranka bo spodbujala pod-
jetništvo, modernizacijo industrije na Gorenjskem, zasebno iniciativo v turizmu in vseh ostalih področjih, kjer so zasebniki izrinjeni. Borili se bomo za rešitev Save, Kokre, So-re, zraka in zemlje, od katere živimo. Predlagali bomo ukinitev vojašnic na Gorenjskem, kjer nam sosedje nič nočejo.... ZA DEMOKRACIJO BREZ GROŽENJ IN STRASTI."
Tone Dežman iz Radovljice, samostojni kandidat za republiški DPZ:
Gradili smo tovarne, kmetije pa so propadale
Tone Dežman iz Radovljice je samostojni kandidat za republiški družbenopolitični zbor in je za kandidaturo zbral 257 podpisov. Dežman je edini samostojni kandidat, ki je. dobil podporo iz vseh gorenjskih občin.
»Na socialnem področju še bom zavzemal za enakopravnost, predvsem žensk, mladih mater in mater samohranilk, « pravi Tone Dežman. »Nočno delo žensk je izredno naporno, zato je treba razmisliti o ukinitvi. Razen tega mislim, da bi pri nas mlade družine morale hitreje priti do primernih stanovanj.
Razpon med osebnimi dohodki delavcev bi moral biti pravičnejši: 6.000 do 15.000 din, pokojnine pa naj se ne bi delile v razmerju 2.000 proti 20.000 din. Razpon naj bi bil 5.000 do 12.000 din.
Športne panoge naj bi bile v enakopravnejšem položaju, v šole pa naj bi se povrnila telovad-
ba. Danes nihče niti ne omenja organizacije prometa v Sloveniji. Imamo malo prometnih strokovnjakov, niti srednje šole ni, promet pa je ena pomembnih gospodarskih panog.
Od vsega začetka sem član SDZ, mislim pa, da imamo preveč strank, kar se bo po vo-
Mladen Berginc (Državljanska zelena lista):
za dobro življenje v sožitju z naravo
"Temeljno družbeno protislovje
današnjega časa je protislovje med potrebo po gospodarski rasti in potrebo po zdravem okolju. Ekologija in varstvo okolja sta zato svetovni razvojni izziv in skupna človeška usoda, ki se ji tudi Slovenija (in Gorenjska) ne more izogniti. Člani Državljanske zelene liste za Gorenjsko Smo državljani, ki postavljamo varstvo okolja
nad politične in ideološke tančice. Da potrošniško-plenilska usmeritev družbe ni prava pot, seje pričelo zavedati vedno več ljudi, posebej še, ker lahko vidijo številne ekološke zagate že samo, če pogledajo okrog sebe. Te zagate so takšne, da postajajo ne samo vsakdanja skrb družbe, temveč že preraščajo v strah posameznika, kaj bo jutri.
litvah uredilo. Drugače pa je moje mnenje naslednje: 45 let smo bili v opoziciji, zaradi partije, vendar partijo in njene člane delim na dva dela. V njej so stari, zavedni predvojni pošteni komunisti in drugi, ki so v stranki le iz koristoljubja in jih sam' imenujem plačance. Ti so zavozili gospodarstvo, ti izstopajo iz vrst ZK in se vrivajo v razne stranke, kjer bodo spet iskali svoje koristi. Zavedni komunisti pa nikoli niso iskali privilegijev in te spoštujem.
Gorenjsko smo po vojni popolnoma uničili, ko smo gradili tovarne in vse surovine uvažali. Če bi ravnali drugače, bi imeli danes dobro kmetijstvo in razvit turizem. Ljudje so morali na delo v tovarne, kmečki fantje so postali polkvalificirana delovna sila, kmetija pa je propadala. Za vse to je kriv sistem, saj je vsak razmišljal le o tem, kaj bo danes in ne, kaj bo jutri...«
Če bomo gorenjski kandidati Državljanske zelene liste izvoljeni v republiško skupščino, se bomo zavzemali za širitev zave-
'■ >mš2m$SWGLAS   12. STRAN
Petek, 6. aprila 1990
Predstavljamo kandidate za predsednika predsedstva
Dr. Marko Demšar, kandidat ZSMS - liberalne stranke za predsednika Slovenije
Krvavimo
iz desetih žil naenkrat
Primarij dr. Marko Demšar se je rodil 16. januarja 1936 v Ljubljani. S promocijo na Medicinski fakulteti je leta 1960 zaključil šolanje. Leta 1967 je prevzel novoustanovljeni rentge" nološki oddelek Splošne bolnišnice na Ptuju, ki ga je potem vodil dvanajst let. V tem času ja bil krajše obdobje hkrati še direktor Zdravstvenega doma Ptuj - Ormož. Leta 1979 je prišel na Inštitut za rentgenologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Po izpopolnjevanjih v tujini dobi leta 1987 naziv primarija. Ni član nobene politične stranke, dejaven pa je poleg strokovno - publicističnega področja in Rdečega križa Slovenije med dru-gim tudi v "Bavconovem'' Svetu za varstvo človekovih pravic, je pa tudi prvi Človek Slovenskega zdravniškega društva.
Prvo vprašanje bi veljalo posvetiti gospodarstvu, kajti gre za področje, ki pogojuje vse ostalo. Slišati je oceno, da se do volitev stečaji podjetij umetno zadržujejo in da bo prišlo že maja do pravega gospodarskega poloma in do množice brezposelnih?
"Mogoče bo to na novega predsednika še najmanj letelo, kajti njegove pristojnosti niso takšne, da bi z določenimi posegi v gospodarstvo karkoli reševal, mislim, da bi moral samo s svojo avtoriteto krepko stati ob strani tako parlamentu kot vladi. Osnovna misel ob vašem vprašanju je, da moramo vsem zagotoviti delo, kajti brez njega ne vidim možnosti kakršnegakoli sodelovanja med ljudmi. Ne verjamem, da bi bila strategija sedanje vlade, da bi hotela pustiti čimveč nerešenega za novo ekipo, verjamem pa, da je predvolilni čas vzel precej energije za operativne stvari. Ob tem velja reči, da je ZSMS - liberalna stranka ravnala drugače, poglejte naprimer samo projekt štajerske gospodarske zveze, ki nastaja kljub volilni aktivnosti. Nekateri pravijo, da je Markovićeva vlada pripeljala do sedanjega stanja, v tem je res veliko krivde, vendar je (bo) tudi prilagajanje Evropi terjalo svoje žrtve."
Najprej zamenjati direktorja
Ste za ali proti Markoviću? "Če bi rekel splošno seveda proti, ker je naredil Sloveniji veliko škode. Odliv denarja iz naše republike proti jugu je, skozi izvajanje Mar-kovičevega programa, izrazito prevelik. Slovenija ne more krvaveti iz desetih žil naenkrat." Obstaja bojazen, da slovenska podjetja, gledano globalno, nimajo realnih programov nadaljnjega razvoja. Zopet jih bo po glavi dobil "mali človek", managment, večinoma političnega izvora, pa bo Se naprej ribaril v kalnem? "Če bi ti veliki sistemi, gospodarski spački našega časa, imeli realne razvojne projekte, bi jih z veseljem objavljali, pa jih ne, zato se bojim, da jih nimajo. Drug del vašega vprašanja se dotika odpuščanja delavcev, poglejte, na Zahodu, če pride do problemov v tovarni se najprej zamenja direktorja. Ta gre prvi, če delavcem ne zagotovi dela, mi pa menimo, direktor mora ostati, menjavali pa bomo delavce in jih različno poimenovali - tehnološki presežek..." Vaš odgovor polaga naravnost v usta vprašanje o socialni državi?
"To je po mojem država, ki ohranja določen socialni status vsem ljudem, vendar ne tako, da bi jim nekaj dajala v žep, vendar tako, da bi jim pomagala, da bi si lahko ljudje sami pomagali. Osebno se mi zdi najpomembneje, da ta država ne bi skrbela za socialno pomoč nezaposlenim v nekem znesku, ki bi omogočil preživetje, ampak da bi ustvarjala takšne pogoje, da bi lahko vsak sam zaslužil. Bogate država s socialnimi podpiranci ne more biti. Spomnimo se po drugi strani, da je Marija Terezija pozidala našo deželo s šolami iz državnega denarja, pri nas pa smo to naredili s samoprispevki."
Tudi Albanija je samostojna
Ena dežurnih tem tačas je zanesljivo tudi bodoči status Slovenije. Kakšen je vaš komentar na oznake, kot so suverenost, samostojnost, neodvisnost...? ,
"Velike besede, ki se jih meče v predvolilni boj. Če bi bila naprimer Slovenija samostojna od leta 1945 in bi jo vodila ista stranka, kot jo sedaj, mislim, da bi bila Slovenija v enakem razsulu, kot je, vendar bi bila vseskozi samostojna. Torej ime samo nič ne pove. Naprej, ali poznate v Evropi kakšno državo, ki je bolj samostojna kot Albanija? Pa vendar nihče od nas ne želel živeti stila albanskega državljana. Spet ime, ki zavaja. Prepričan sem, da je konfederacija lahko po imenu malo manj zveneča, napihnjena, zgleda bolj skromno kot neodvi-
sna Slovenija, vendar lahko damo temu zelo bogato vsebino. Proglasimo ramostojnost pa vseeno po naši zemlji vozijo tanki, nad katerimi nimamo neposrednega vpliva... Zame je pomembna vsebina ne ime." Torej o odcepitvi niti ne razmišljate? "Na odcepitev gledam kot na skrajno potezo, ki bi jo morali narediti (out - out). Štirideset let pa res ni potrebno čakati, da bi se spravili v konfederacijo, ki bi nam bila všeč, za to je potrebno leto, dve, da se uredijo odnosi. Če pa to ni možno seveda mora priti odcepitev, vendar rajši dan kasneje, da nas ne bi to stalo eno samo slovensko življenje."
Kot sam zaznavam ljudi okrog sebe je marsikje opaziti strah, v končni fazi tudi pred državljansko vojno. Strasti so razvnele, dogodki se vrtoglavo hito vrstijo (partijski razglas za Pučnika in Vilčnika, zadnji DEMOS-ov plakat...). Se bojite revanšizma?
"To kar zagotavljajo strankarski prvaki, je v majhnem nasprotju s tistim, kar slišim na gostovanjih po Sloveniji, da se namreč vendar že pričenjajo delitve na "ta bele" in "ta rdeče". V ljudeh se po eni strani vzbuja prepričanje, da se bo nekaj poravnavalo za nazaj in po drugi strani, da se bo to poravnavalo na enak način, kot se je to delalo pred desetletji. Odločno stojim na stališču, da se vse stare krivice ne bi popravljale z novimi krivicami, ker bomo potem čez 45 let spet iskali možnosti za neko narodno spravo. Prepričan sem, da so vodilni politični veljaki na Slovenskem toliko modri, da bodo znali ustaviti val revanšizma, ker bi le-ta v končni fazi odnesel tudi njih same. Tudi zato menim, da novi predsednik Slovenije ne bi smel biti strankarski gorečnež ene barve. Nočem, da bi dosedanjo enostranskost zamenjali z novo."
Volitve bodo enostrankarske
Gorenjska je svojčas pomenila pomemben kulturen, turističnogospodarski prostor. V kakšnih barvah se slika vam?
"Po svetu je tako, da kjer sta skupaj težka industrija in turizem slednji umira, zato menim, da je takšna kombinacija tudi na Gorenjskem nespojljiva. Gorenjska bi morala izhajati iz turizma in drobnega gospodarstva, to bi moralo postati naša Silicijeva dolina. Zavedati se moramo, da bo že čez nekaj let osrednjo vprašanje v Evropo, kako in kje koristiti prosti čas." Predsedniško agitatorstvo se izteka, še današnji večerni televizijski četveroboj, dan volilnega molka in volitve. Kako gledate na kampanjo ZSMS - liberalne stranke, katere predsedniški kandidat ste?
"ZSMS - liberalna stranka je v predvolilnem boju svoje delo opravila korektno. Brez velikih fanfar in napihnjenih besed. Vedeti moramo, da je v tem času, ko traja volilni boj pripravila projekt že omenjene štajerske gospodarske zveze, Aids - help, spravila v skupščino osnutek zakona o samostojnem osebnem delu... To se vse stvari, ki potrjujejo, da življenje poteka tudi sedaj, ne samo po volitvah. Vedeti morate, da v ZSMS od mene niso nikoli terjali, da bi razlagal strankarski program, ampak so me sprejeli z mojo vizijo dela slovenskega predsednika in s tem neposredno dokazali svojo liberalnost."
Za konec, je zgrešena strategija, da so vas javnosti predstavili zadnji možni dan ali pa gre v tem iskati dolgoročnejšo potezo?
"To je del strategije stranke, vedeti morate, da so pravzaprav samo liberalci ta čas proti obema velikega blokoma, resnično prava stranka. Tako vse kaže, da bomo tudi tokrat imeli pravzaprav zgolj enostrankarske volitve. DEMOS brska po zgodovini Partije, Partija išče napake DEMOS-a, po zgodovini ZSMS ne brska nihče. Zakaj? Ker bi odkril samo reči, ki gredo vprid ZSMS, tega pa seveda nihče ne želi."
V. Beštcr
Dr. Jože Pučnik, kandidat Demosa
Revanšizem nam podtikajo tisti, ki imajo slabo vest
Dr. Jože Pučnik se je rodil 1932. leta v družini malega kmeta v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Pri šestindvajsetih letih je diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti. Ker je v Revijo 57 napisal več kritičnih člankov o naši družbeni stvarnosti, so ga na političnem procesu obsodili na devet let zapora Po petih letih je bil sicer pogojno odpuščen, vendar je nadaljeval s kritičnim pisanjem in je moral še za dve leti v zapor. Po vrnitvi iz zapora je 1966. leta odšel v Nemčijo, tam ponovno diplomiral (prejšnjo diplomo so mu odvzeli) doktoriral in postal docent na univerzi v Luneburgu. Lani se je na lastno zeljo upokojil in se vrnil domov v Slovenijo, kjer je bil med ustanovitelji socialdemokratske stranke. Od novembra je njen predsednik, postal pa je tudi predsednik Demosa
Dr. Pučnik, za kakšno Slovenijo se zavzemate in za kakšen položaj Slovenije v Jugoslaviji?
"Zavzemam se za neodvisno in samostojno Slovenijo, ki bi bila v okviru konfederacije pripravljena sodelovati z drugimi v Jugoslaviji. Konfederacijo si zamišljam kot povezavo na osnovi obojestranskih interesov. Vsa zakonodajna oblast bi morala biti v pristojnosti slovenskega parlamenta, na ravni konfederacije pa le posvetovalni organi, v okviru katerih bi določali naloge, ki bi bile v obojestransko korist in za katere bi se posamezne konfederalne enote odločale povsem prostovoljno."
Z referendumom do nove ustave
Kako zagotoviti samostojno in neodvisno Slovenijo?
"Ker je sedanja federacija v razpadanju in ker v njej niso več mogoča uspešna pogajanja med vodstvi posameznih narodov niti ne v komunistični stranki, mora Slovenija izhajati iz dopolnil k ustavi ter iz mednarodnih paktov in konvencij o pravici narodov do samoodločbe. Postopek bi bil takšen, da bi Slovenija v čimkrajšem času z referendumom sprejela novo ustavo, za katero je predlog že napisan, in začela izvajati pristojnosti iz te ustave. Vemo, da bi bila to kršitev zvezne ustave, vendar pa se v Jugoslaviji ustava krši nenehno in že dolgo časa." Je kaj nevarnosti, da neodvisna in samostojna Slovenija doživi usodo sovjetske Litve? "Mislim, da usoda litvanske republike ni možna, ker gre za nekatere bistvene razlike med Slovenijo in Litvo. Pomembna razlika je že ta, da je Slovenija v srcu Evrope, Litva na meji z Evropo, v Litvi so močni sovjetski interesi, za Slovenijo močni interesi demokratičnega zahodnega sveta... Da Slovenija ne more doživeti usode Litve, verjamem tudi zato, ker ocenjujem, da v našem generalštabu niso avanturisti, ampak hladni analitiki, ki bi znali realno presoditi dogajanja v Sloveniji." Kakšna bi bila po volilni zmagi pot k samostojni in neodvisni Sloveniji. V javnosti sta znana dva načina, dve poti - hitrejša in počasnejša. Kateri bi dali prednost? "Če bomo imeli v parlamentu glavno besedo, bomo na prvi seji sprejeli ustavni zakon, ki bo opredelil način in roke za sprejem nove ustave, ukrepe za zaščito družbene lastnine pred odtujevanjem in krajo ter ukrepe, s katerimi bi preprečili odtok denarja za federacijo. Glavni naj bi bil referendum, na katerem bi sprejeli novo slovensko ustavo; vprašanje, ali bi že prej formalno oklicali neodvisnost, pa je drugotnega pomena."
Neodvisna Slovenija z enodomnim parlamentom
Demos že pripravlja novo ustavo. Kaj je njeno bistvo?
"To bo ustava republike Slovenije kot suverene države z enodomnim državnim zborom (parlamentom), v katerem bo 120 poslancev ali bistveno manj kot v sedanjem. Predlagamo tudi oblikovanje državnega sveta, ki bi bil organ s posvetovalno vlogo in bi bil sestavljen iz predstavnikov relevantnih družbenih skupin. Državni zbor naj bi sicer obravnaval vse predloge državnega sveta, vendar bi se o njih svobodno odločal. Slovenija naj bi imela tudi svoja zunanjepolitična predstavništva, nadzor nad policijskimi službami, poseben poudarek pa bo dajala zagotavljanju in uveljavljanju človekovih pravic."
Strankarske obljube temeljijo na delitvi ustvarjenega; kako tudi več ustvariti in si zagotoviti možnosti za delitev in za bogatejše življenje?
"To je bistveno vprašanje. Da bi več proizvedli in imeli kaj deliti, bomo morali spremeniti gospodarski sistem. Ne smemo se prepustiti skušnjavam, da bi delali na hitro in brez premisleka; predvsem pa moramo vedeti, kaj hočemo. Osrednje je vprašanje lastnine. Uveljaviti moramo takšno obliko lastnine, ki bo dajala gospodarske učinke."
Kako rešiti giganta, je strokovno vprašanje
Kako si kot morebitni predsednik predsedstva SR Slovenije zamišljate razvoj Gorenjske?
"Gorenjske sicer ne poznam natančno, vendar pa vem, da bi bilo treba posodobiti ceste, razširiti telefonsko omrežje in modernizirati druge infrastrukturne naprave, rešiti probleme industrijskih gigantov, kakršna sta jeseniška Železarna in kranjska Iskra, ter zapreti rudnik urana Žirovski vrh. Kaj narediti / gigantoma, je predvsem strokovno vprašanje. Ce bodo o tem odločali politiki, bomo ponovili napake naših predhodnikov."
V tovarnah govorijo o velikih presežkih delavcev. Obeta se nam množična brezposelnost, s tem pa tudi socialni nemiri. Kako jih reševati?
"Že letos, domala zanesljivo pa prihodnje leto, je mogoče pričakovati trikratno povečanje brezposelnosti. Po naših načrtih bi v primeru še enkrat večje brezposelnosti, kot je zdaj, potrebovali za prekvalifikacijo, dodatno usposabljanje in za predčasno upokojevanje 150 do 180 milijonov dolarjev na leto. To je sicer velik denar, vendar v primerjavi s 70 milijoni dolarjev, ki jih na leto damo za vojsko, niti ne tako veliko."
V javnosti vam pogosto očitajo revanšistične težnje...
"To nas v Demosu najbolj jezi, še posebej zato, ker nam revanšizem podtikajo tisti, ki so sami zlorabljali državo za represijo proti ljudem in imajo tudi sicer slabo vest. Naše stališče je jasno: prepustimo zgodovino preteklosti in se obrnimo k novim problemom..."
Ljudi je tudi strah, da bi se spopad med komunizmom in antikomunizmom nadaljeval po volitvah tudi praktično - protikomunisti naj bi preganjali komuniste, jih odpuščali z dela...
"Bilo bi nesmiselno, da bi eno partijsko vladavino zamenjali z drugo in da bi spremenili samo predznak, vse drugo pa bi ostalo enako. V Demosu se zavzemamo tudi za to, da bi spremenili kadrovsko politiko v družbi, da bi preprečili kadrovanje političnih somišljenikov in da bi uveljavili strokovna merila. Strokovnjakom, neodvisno od tega, kateri stranki pripadajo, se ne bo treba bati; drugače pa bo s tistimi, ki niso strokovno usposobljeni. O teh ne bo odločala politika, ampak strokovnjaki."
Kakšna naj bi bila v republiki Sloveniji vloga JLA?
"JLA, takšna kot je, v prihodnji republiki Sloveniji ne bo več imela mesta. V prehodnem obdobju, v katerem Slovenci ne bodo hoteli na služenje vojaškega roka v druge republike, bo moralo priti do sporazuma, pri katerem računamo na to, da jugoslovanski generali vedo za spremembe v Vzhodni Evropi in za to, da ukrepanje proti odločitvi vsega, naroda (srednjeročno) nima nobene možno; sti. Ker Slovenija nikdar ne bo mogla imeti takšne vojske, da bi se lahko samo z vojsko varovala, bo imela samo simbolične oborožene sile; sicer pa naj bi sklepala pogodbe o varnosti in se prizadevala za ustanovitev demilitarizirane Srednje Evrope."
C. Zaplotnik
Petek, 6. aprila 1990
13. STRAN (3©l«Mi£SGLAS
Predstavljamo kandidate za predsednika predsedstva
Milan Kučan, predsedniški kandidat Zveze komunistov Slovenije - stranke demokratične prenove in Socialistične zveze Slovenije
Jugoslavija je zame prva izbira
Milan Kučan je bil rojen 14. januarja leta 1941 v prekmurskih Križevcih. Odraščal je v uči-
teljski družini. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Murski Soboti se je vpisal na pravno fakulteto, na kateri je diplomiral leta 1963. Želel je postati sodnik za mladoletnike. V Zvezo komunistov je vstopil Še kot dijak leta 1958. V ta leta tudi segajo začetki njegovega politi
Čnega udejstvovanja. Poklicno se je posvetil politiki in bil vsa ta leta predsednik slovenske mladinske organizacije, nato član sekretariata CK ZKS, sekretar republiške konferen-
ce Socialistične zveze Slovenije, nato predsednik slovenske skupščine, nato član pred-sedstva CK ZKJ in od leta 1986 do lanskega decembra predsednik slovenskih komunistov. Kučan je politik velikega formata in lomu priznavajo tudi njegovi politični nasprotni
ki.
Ste med tistimi kandidati, ki v predvolilnem času niso dajali velikih obljub. Edino, kar ste vztrajno ponavljali, je to, da se boste, če boste izvoljeni prizadevali za miren prehod v demokracijo, brez revanšizma. Je to morda izraz slutnje, da slovenska pot v demokracijo še ni povsem zavarovana.
"Moje izhodišče je, da se nahajamo sredi zelo globokih sprememb, ki bi jih jaz poimenoval naša skupna hoja od dogmatizma in etatizma k demokraciji. Ta prehod ni brez resnih nevarnosti in ni nobenega drugega zagotovila razen nas samih, da bi bil ta prehod dolgoročno ne, kratkoročno pa dramatično prekinjen. Pomembno je vedeti, da ta prehod in ta odločitev ni bila izsiljena v krvavih neredih, na ulicah, z demonstracijami, z intervencijo tankov, ampak je sad treznega spoznanja, da brez demokracije, brez pluralizma ne bi bil mogoč izhod iz krize. Potrebno je vzpostaviti gospodarske in politične okvire za usmerjanje teh procesov, da bi si zagotovili življenje v stabilni demokraciji. Zaenkrat se temu cilju šele približujemo. Potrebno je, da vse politične sile, ki so sedaj na slovenskem političnem prizorišču, ta proces zavarujejo. Brez revanšizma doma, v naših medsebojnih odnosih, z globokim razumevanjem vsega, kar se dogaja v Jugoslaviji, okoli nas, v Evropi, v svetu. Sele s tem lahko dokažemo, da smo zgodovinsko dozorel naro.' Volitve Čez nekaj dni bodo dokazale moje prepričanje." Ljudi je vseeno strah, da bi kdo od zunaj zavrl razcvet slovenske in jugoslovanske demokratične pomladi.
"Sila ne rešuje takšnih problemov, izziva še večjo silo na drugi strani. Pustili smo preveč prostora za oživljanje revanšizma. Nevarnost je, da bi izsiljene rešitve, ki ne bi upoštevale jugoslovanskih realnosti, ki niso enostavne, povzročile reakcije v posameznih delih Jugoslavije. To se mi zdi, da je realna nevarnost, sicer ne pretirana, vendar mora nanjo vsak politični dejavnik računati. V tem je zavarovanje dolgoročnih interesov slovenskega naroda, ne pa neodgovorno igračkanje z njegovo usodo."
Želja po demokratični Jugoslaviji
Živimo v Jugoslaviji, vendar s tako nismo zadovoljni. Kaj je po vaše rešitev zanjo in za Slovenijo. Federacija, konfederacija, odcepitev. Vi na Jugoslavijo še vedno veliko stavite.
"Jugoslavija je dejstvo. Dejstvo je, da mi živimo v Jugoslaviji, ki je tudi sad naše prostovoljne odločitve. Naša želja je, da živimo v demokratični Jugoslaviji, ki temelji na suvereni odločitvi vsakega naroda, na popolni enakopravnosti pravic in odgovornosti za skupno usodo. Prav tako je tudi moje prepričanje, de je mogoča drugačna Jugoslavija, drugačna kot sedanja, ki se je spremenila v neko skupnost, ki ni več skladna z identičnimi interesi narodov, ki je unitarna, centralistična. Za mene je Jugoslavija prva izbira, seveda pod pogojem, da bo postala demokratična država, demokratična federacija, ki bo zagotavljala spoštovanje Vsem državljanom, pravice, svoboščine, ki bo gospodarsko uspešna in družbeno učinkovita, *i bo našla civilizacijski priključek na Evropo Prihodnjega stoletja. Mislim, da bi morali vsi v Jugoslaviji določiti svoj interes za skupno življenje, določiti svoj pogled na možnt oblike skupnega življenja in to pravno urediti z novo Pogodbo ali ustavo federalne ali konfederalne države, ki bi bila izbira, če prva možnost ne bi "ila uresničljiva. To je treba povedati v demokratičnem političnem pogovoru. Če to ne bi bi-
lo mogoče, potem je Slovencem izbira jasna. V tem primeru bi morali odločiti drugače. Izhodišče je pravica vsakega naroda do samoopre-delitve, do samoodločbe, ki združuje tudi pravico do odcepitve in združitve. Te naravne pravice ni mogoče oporekati nobenemu jugoslovanskemu narodu, tudi slovenskemu ne."
Najprej slovenska ustava
Bo po vaše prva poteza nove slovenske oblasti izdelava nove slovenske ustave?
"Rabimo na novo postavljene pravne, politične in ekonomske okvire, rabimo regulirano strugo z utrjenimi bregovi, v kateri bo potekalo življenje. Ti okviri morajo biti izraz avtentičnih interesov Slovencev, kako želijo imeti urejeno življenje pri sebi doma, v kakšnih gospodarskih in političnih odnosih želijo živeti, kako želijo urejati odnose z drugimi. To terja najprej izdelavo slovenske ustave, ki bo potem podlaga, da se Slovenija kot suverena država pogovarja o svoji samostojnosti, o načinu uresničevanja te samostojnosti v Jugoslaviji. Prepričan sem, da se bo mogoče pogovarjati o Sloveniji v Jugoslaviji, da se bodo na demokratičnih volitvah v vseh republikah legitimirale demokratične politične sile z interesom za enakopravno življenje, ne pa za vsiljevanje in izsiljevanje. Seveda se je šele potem mogoče sporazumeti, kakšna naj bi bila jugoslovanska ustava. V naravi stvari je to nov dogovor med jugoslovanskimi narodi."
Slovenska partija pod vašim predsednikovanjem ima nedvomno velike zasluge za slovensko politično pomlad, čeprav slišimo tudi oporekanja tej trditvi. Slišimo očitke, da ste naredili še premalo.
"To, kar se običajno razumeva kot slovenska pomlad, je gotovo rezultat skupnega napora vseh demokratičnih sil v slovenskem narodu. Nedvomno ostane slovenski partiji zasluga, ki je ni mogoče spregledati brez popolne izgube zgodovinskega spomina, da je začela z demokratičnimi spremembami, rezultat njenega spoznanja, da brez demokracije ni mogoče preseči jugoslovanske krize. In da je partija, ki je bila na oblasti, zavarovala ta proces in ga spodbujala. Ni delala samo tega, da ni povzročala težav, omogočala je, da so zorela politična spoznanja Slovencev. ZK same se je morala in želela spremeniti. Zavestno smo Šli v ta riziko, da resnično sestopimo z oblasti in gremo na volitve, ki bodo pokazale, kakšna je volja Slovencev in državljanov Slovenije. Partije, s katero sedaj obračunavajo politični nasprotniki, ni več, je pa za obračune priročna, zato se kar naprej skuša ohraniti staro partijo. Sebi ne pripisujem veliko zaslug. Po naravi stvari sem imel dolžnost in priložnost, da sem javno izpovedoval politično voljo in spoznanja. To ne bi bilo mogoeče, če ne bi imel podpore večinskega dela Zveze komunistov Slovenije."
Gorenjska je v krizi, gospodarski, socialni, razvojni. Kje vidite njeno prihodnost?
"Gorenjske ni mogoče izvzeti iz prihodnosti Slovenije. Perspektiva je v valorizaciji tistega, kar Gorenjska ima. To so naravne danosti, lega, bližina meje. Sedanjo gospodarsko sestavo pa je treba prenoviti in stalno prenavljati."
Kako boste preživeli bližnjo volilno nedeljo?
"Volil bom zjutraj, doma, v gasilskem domu v Murglah. Potem pa bom šel na izlet, v naravo."
J. Košnjek
Ivan Kramberger, kandidat za predsednika predsedstva Republike Slovenije:
Kdor je doma dober gospodar, tudi narod lahko vodi
Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, je najprej zaslovel s človekoljubnimi dejanji. Po vsej Jugoslaviji je podaril 41 aparatov za dializo in še marsikaj drugega. Star je 54 let, zavrača očitke, da za predsednika republike ni dovolj izobražen. Po poklicu je dimnikar, izučil se je za ključavničarja, pa še medicinski tečaj za dializo je opravil. V Nemčiji je trdo de-lal, veliko prihrankov pa namenil za volilno kampanjo. Obvlada govorništvo, napisal pa je tudi osem knjig, prvo v nakladi 120.000 izvodov.
Spim po dve, tri ure na dan
Ivan Kramberger, na Gorenjskem se na vaših predvolilnih shodih zbere kar precej ljudi.
y\*i 'i^jfjMjA ^ »Gorenjci ste na moji ' £LKJ2M Lm * strani: imate Avseni-ke, Prešerna in Kram-bergcrja. Iz Kranja sem dobil 2.000 glasov, iz Maribora komaj 20, iz Negove, kjer sem doma, pa niti enega. A Kramberger bo predsednik, kot pribito, če ne bodo »mućkali« po voliščih. Tiste predvolilne ankete niso realne, saj anketirajo le tiste, ki imajo telefon. Ko sem zbral komaj 3.000 glasov, sem postal kar živčen, a sem se takoj odločil za objavo na vseh radijskih postajah, da Kramberger potrebuje več glasov. Potem je pa kar zgrmelo: dobil sem jih 20.000, tako da so na volilni komisiji v Ljubljani kar gledali.«
Odličen govornik ste, imate neverjetno veliko nastopov, kako vzdržite?
»Spim po dve uri na dan, včasih kar v avtu. Prevozim 500 do 600 kilometrov dnevno, za vse sem sam. Sam lepim plakate, sam se vozim okoli, medtem ko imajo drugi svetovalce in volilne štabe. Imam neverjetno veliko energije,
sam ne vem, kje jo jemljem. Ko nekaj govorim, že mislim na nekaj drugega. Pred časom me je študiral neki profesor iz Ljubljane, cel mesec je hodil z mano in za mano, me spraševal... Na koncu je dejal: Kramberger, neverjetni ste, zdaj namreč vem o vas toliko kot prej. Ocenil me je tudi prof. Trstenjak, ki je med drugim dejal, da se tak človek rodi vsakih tisoč let. Kot govornik sem res dober, to mi priznavajo drugi. Tudi Hitlerje bil dober govornik, pa Stalin, Kohl je malo manj. Tega Kučan nima. Če pa bi Kučan imel dar govora in če ne bi bil komunist - o Marija, to bi pa že nekaj bilo!«
Ste inteligentni?
»Prebrisan, prebrisan... Uh! Imam pa široko srce, za reveže in uboge. Kaj zato, če imam samo tri razrede šole. Profesor Trstenjak mi je dejal, da ima vsak, ki je v tujini eno leto, eno fakulteto. Jaz jih imam torej več kot dvajset, saj sem toliko časa živel v Nemčiji, kjer sem vztrajno pomagal revnim. Poglej: saj še na uro ne poznam. Vem, da je dvanajst poldne, če pa kdo reče »trinajst, štirinajst«, pa že ne vem več. Sem dejal dr. Trstenjaku, da sem en »bu-telj«, pa me je zavrnil: »Vi ste tako pametni, da rajši vprašate, kot da bi se ukvarjali s stvarmi, ki niso pomembne.«
Slovenci smo bili vedno tlačani
Za predvolilno kampanjo ste morali porabiti ogromno denarja.
»600 milijard dinarjev. Mene nihče ne financira kot druge, a ni mi žal. Tudi če ne bi zmagal -a zmagal bom - bo zgodovina enkrat govorila: bil je en hlapček, en Kramberger, ki je »zdr-mal« slovenski narod in ga popeljal v demokracijo. Saj nikoli niso verjeli, da bo šlo tako zares, da bom vztrajal, zdaj se me pa bojijo. Oni so računali: Kučan bo predsednik, Pučnik podpredsednik, a jim je zmešal štrene Kramberger.«
Kaj mislite o drugih kandidatih?
»Ko smo bili na radiu Ljubljana, nas je voditelj vprašal, ali so verni. Vsi trije so rekli, da ne in ga pošteno polomili. Vsaj tiho bi lahko bili. Vsak v nekaj veruje in če oni ne, so zame komunisti. Sam hodim v cerkev, krščanski demokrati so mi blizu in tudi, ko bom izvoljen, bo v Ljubljani maša. Tudi slovenski narod je veren, brez skrbi. In slovenski narod, vedno pod tujim gospodarjem, je vajen tlačaniti. Če bi se zdaj tu pojavil neki predsedniški kandidat, Avstrijec, recimo, bi ga takoj volili. Kučan je dober, grozovito dober človek, a mamici, ki mi
pravi, da bo volila Kučana, vedno rečem: »Mamica, ne, on je komunist«.
Če zmagate, ga potem tudi v vlado ne boste vzeli?
»Me je že vprašal, ali bo tudi on moral »šaf-lat«. In sem mu rekel: Ne, Kuči, ti ne, saj si tako bolehni, ti boš delovodja. Bumf med oči! Ampak v vladi ga ne bo, nobenega komunista ne bo.«
Res tako mrzite komuniste?
»Poslušajl Jaz sem po srcu komunist kot Jezus Kristus. Kristus je bil prvi komunist in komunizem je nekaj najboljšega, če se ga prav uresničuje. Le oktobrski revoluciji se lahko zahvalimo, da so se kapitalisti ustrašili in začeli skrbeti za človeka. V Nemčiji je največji komunizem, saj skrbijo za socialno ogrožene, za brezposelne. Tisoč let bo trajalo do pravega komunizma, ampak enkrat bo prišel. Ti naši pa so ga hoteli v 30 letih in zdaj vidimo, kaj se je iz tega izcimilo.«
Vaš volilni program?
»Najprej se je treba zavedati, da imam sam vse, kar si lahko želim: hišo, vikende, avtomobile, grobnico. Kdor je doma dober gospodar, je lahko tudi dober gospodar narodu. Ko bom zmagal, bo denimo, ves svet o tem pisal. Šel bom k Bushu: on ves fin, jaz pa vzamem kurjo taco s krožnika v roko. Ha! Vsi bodo pisali o takem predsedniku, zanimali se bodo za to majhno deželo, prihajali bodo turisti. Če zmaga Kučan, bo zmagal komunist in zahodni svet ne bo prav nič s simpatijami gledal na našo državo. Zdaj pripravljam referendum za odcepitev, ustanavljam stranko. S konfederacijo ni nič, spet bomo nastradali. Nobene vojske, sam pa bom prvi predsednik, ki si je dal rajši odrezati dva prsta na roki, kot da bi šel v vojsko. Zakaj bi nekoga ubil, če pa ga niti poznam ne. Čemu ubijati? Zdomci so mi že sporočili, da bodo tu postavili tovarne, če zmagam. Tudi cerkvi je treba dati nazaj zemljo, kajti tudi cerkev gre s časom naprej in ne izkorišča več tako kot včasih.«
In kakšna naj bi bila vlada?
»Takole bo: Kučan bo odpadel, Pučnika pa bom vzel za svetovalca. To bo prva svobodna, nekomunistična vlada, prava senzacija za svet, za tuje novinarje, ki mi že zdaj pravijo in se čudijo: pa kako si sploh kot svobodni kandidat upate tako »zdrmati« to vlado, ki je še vedno na oblasti, in v kateri sedijo sami komunisti? To bo atrakcija, ki je svet še ni videl....«
D. Sedej
NOVO - NOVO - NOVO
D P 0 C l PI j A
JAKA PLATIŠE 17 PLANINA III. KRANJ
UGODNA t PONUDBA \
• ZA MODERNE "PRIČESKE
KISMI VOSEK 38.50 din
• pralni praSek
FAKS NELIZIM 3 kg       79.90 din
• JOHNSON ČISTILA
STRIP 0F 151.00 din
PROTECT 1132.00 din
• damski higienski vložki BAUERINA
UVOZ IZ ŠVICE j VELIKA IZBIRA DEKORATIVNE IN PREPARATIVNE KOZMETIKE    . )
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
o))iS)t&)l<)(GLAS   14. STRAN
Petek, 6. aprila 199(
sti o soodvisnosti človeka in narave in za prilagoditev načina dela in življenja. Podpirali bomo oblikovanje splošnih družbenih razmer, v katerih bi prišlo do streznitve ljudi, da morajo postati odgovorni do narave in do drugih ljudi, do demokracije, ki se začenja na pragu narave z odgovornim spoštovanjem vsega, kar je v njej živega, in do tega, da bi vsakdo plačal tisto, kar bi naravi vzel. Varstvo okolja naj bi postala trajna družbena usmeritev, ki ne bi bila le omejevalna, ampak predvsem spodbujevalna.
Imamo času in problemom dozorel program. Ekologija, varovanje in modro ravnanje z okoljem mora postati ekonomski interes. Ker kritično stanje gorenjskega okolja zahteva takojšnje ukrepanje, se bomo s pomočjo pravnih, političnih in drugih sredstev prizadevali za ozdravitev podtalnice in za dosledno zavarovanje pitne vode kot kapitala 21. stoletja, za sa-
nacijo rek do drugega kakovostnega razreda, predvsem pa za sanacijo Blejskega in Bohinjskega jezera. Kar zadeva gozdove, bomo terjali sonara-vno gospodarjenje in ohranitev gorskih gozdov. Za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer v gorskem območju bomo predlagali uvedbo denarne podpore za gospodarjenje na kmetijah. Predlagali bomo uvedbo postopka za začetek zapiranja rudnika urana Žirovski vrh in izdelavo sanacijskega programa za industrijsko območje Trata pri Škofji Loki.
Vztrajali bomo tudi na vzpostavitvi takšnega odškodninskega in kazenskega režima, ki bo dosledno preprečil pozidavo skromnega ostanka kmetijskih zemljišč prve in druge kategorije. Pri vprašanju, čemu dati prednost, bomo upoštevali mnenja ljudi, gospodarske možnosti družbe, odgovornost stroke in stopnjo ogroženosti najširših sl<flfe.v prebivalstva".
Marija Markež (Slovenska kmečka zveza)
Hribovskim kmetom plačo za urejanje krajine
"Ker sem doma z Gorenjske in poznam razmere na podeželju, se bom v republiški skupščini med drugim zavzemala za celovit razvoj podeželja. Pri tem mislim predvsem na kmetijstvo, še zlasti na hribovsko. Menim, da je treba sedanji sistem premij, regresov, nepovratnih sredstev in drugih oblik pomoči nadomestiti z zakonom o hribovskem kmetijstvu in v njem določiti, koliko plačati ljudem, ki živijo v hribovitih območjih. Ljudje, ki živijo v krajih, za katere radi pravimo, da so bogu za hrbtom, zaslužijo eno plačo že zato, ker so pripravljeni tam živeti in ker so krajinarji, ki skrbijo za to, da ostane narava kultivirana in da bomo lahko turistom še naprej kazali kaj drugega kot puščobo.
Kmečka zveza je v dveh letih obstajanja "načela" več problemov, s katerimi se bo ubadala tudi po volitvah. Gre za zakone o gozdovih, lovstvu in kmetijskih zemljiščih, za vrnitev zemljišč nekdanjih agrarnih skupnosti prejšnjim lastnikom... Zavzemam se za vračanje zemljišč in druge kmečke lastnine, vendar mora biti obratni proces zelo premišljen - že zato, ker vseh povojnih odtujitev lastnine ni mogoče stlačiti v isti koš. Eno so bile nacionalizaci-
je, drugo zaplembe in tretje arondacije. Ker gre za zelo zapletena vprašanja, predlagam, da bi oblikovali skupino strokovnjakov s pravnega in kmetijskega področja, ki bi poskušala - ne na hitro, ampak po temeljitem študiju - poiskati primerne rešitve. V zelo kratkem času pa bi lahko vrnili prejšnjim lastnikom zemljišča nekdanjih agrarnih skupnosti ter tista arondirana zemljišča, ki so jih državna posestva le pobrala, nikdar pa začela obdelovati. Tu ni kaj proučevati, vse je jasno. Še preden bi začeli proces vračanja lastnine, bi morali sprejeti takšno kmetijsko zakonodajo, ki bi tiste, ki bi zemljo dobili nazaj, prisilila k skrbnemu kmetovanju in gospodarjenju; poiskati pa bi morali tudi finančne vire za plačilo odškodnine vsem, ki so jim bile po vojni storjene krivice, a jim lastnine zaradi različnih razlogov (menjave lastnikov, pozidave itd.) ne bi mogli vrniti.
V republiški skupščini se bom zavzemala tudi za to, da v prihodnje ne-kmetje ne bi mogli kupovati kmetijskih zemljišč. Če bi sprostili promet z zemljišči, bi veliko kmetijske zemlje prešlo v nekmečke roke, in sicer zato, ker na kmetijah ni denarja za nakup. Kar bi bilo presežkov kmetijskih zemljišč, bi jih morala odkupiti država in jih na natečaju oddati najboljšim ponudnikom.
Ne nasprotujem državnim posestvom, ki delajo kot družinske kmetije in dobivajo enako finančno podporo kot kmetije; sem pa proti temu, da bi v primeru lastninskih sprememb celotno posestvo zapisali delavcem, ki delajo na posestvih. Če bo do tega prišlo, zagovarjam natečaj in iskanje najboljših ponudnikov.
strankarskimi predstavniki slišal enega samega govoriti tudi o delavcih.
Pričakujem, da bo sedanji zbor združenega dela sčasoma izgubil veljavo in ob počasnem ukinjanju delavskega zbora bo treba v družbenopolitičnem zboru, ki bo najbrž edini ostal v enodomnem parlamentu, poskrbeti za drugačno strukturo. Takšno namreč, ki bo bolj gledala na delavca. Brez delavcev se v družbenopolitičnem zboru ne bo dalo pogovarjati o njihovih interesih.
V DPZ se bom torej zavzemal za tisto, kar v svojem programu obljubljajo tudi Svobodni sindikati Slovenije, torej za pošteno plačo, večjo kvaliteto življenja, spodobne pokojnine, socialno politiko, ki mora postati stvar države, ne podjetij.
Branko Iskra, z liste posamičnih kandidatov za DPZ
Stranke so se ognile delavcev
Branka Iskro, neodvisnega, nestrankarskega kandidata, je na listo za DPZ republiške skupščine kandidiral izvršni svet jeseniške skupščine. Kaj bo storil za Gorenjce, če bo izvoljen?
»Moj interes v družbenopolitičnem zboru je zastopati interese delavcev in program, kakršnega deklarirajo Svobodni sindikati Slovenije. Ob tem naj poudarim, da so sindikati nestrankarska organizacija, pač pa interesna in stanovska. Menim, da so delavci v današnjih razmerah potisnjeni na rob družbenega dogajanja in niti v politiki ni čutiti, da bi se kdo zanimal za delo, delavca in njegove delovne in življenjske razmere. Menda sem med vsemi
Zavzemal se bom za celovito varstvo invalidov, za skrb za humano, varno in zdravo življenje, za možnosti, da vsi zaposleni pridejo do stanovanj, nenazadnje tudi za krajši de-lovnik. Velike skrbi bodo morali biti deležni zlasti delavci, ki spričo stečajev tovarn ostanejo brez dela. Dogovoriti se je treba, da stečaja ne sme biti, dokler niso docela razjasnjena lastninska vprašanja; da spiskov odvečnih delavcev ne smejo delati ljudje iz dotedanjega vodstva, ki nosijo svoj delež odgovornost pri propadu tovarn; da pa bo ob neizbežnih stečajih na voljo tako imenovana stečajna masa, ki bo podlaga za zagotovitev socialne varnosti nezaposlenih zaradi propada tovarn, kjer so bili poprej zaposleni.«
Rudi Šeligo (Slovenska demokratična zveza)
Nedopustno obsekavanje korenin
»Nisem prepričan, da je tako oblikovano vprašanje kandidatu za poslanca DPZ slovenske skupščine smotrno postavljeno. Glede na območje dela in kompetence DPZ bi bilo vsako regionalno ali lokali-stično razmišljanje v resnici drobljenje celote v neučinkovit drobiž. Z vidika zamisli, za katere se v okviru programskih načel Slovenske demokratične zveze, ki me kandidira - zavzemam, pa bi bila vsaka posebna misel na Gorenjsko, na primer, nedopustno obsekavanje korenin drevesu, ki naj bi vzcvetlo že to nedeljo, osmega aprila.
Če se zavzemam za parlamentarno demokracijo v državi Sloveniji - ali je mogoče reči, da je ta manj nujna za Štajerce kot za Gorenjce?
Ko zastavljam svoje moči -tudi kot predsednik Društva slovenskih pisateljev - za suvereno državo slovenskega naroda - ali je sploh mogoče razpravljati o tem, da je ta cilj zgolj »v interesu« Gorenjcev, Dolenjci npr. pa, da bi radi še zmeraj životarili v senci srbskega (ali katerega koli drugega) imperializma v polkolonialnem razmerju?!
Na ravnini dela, ki je nagrmadeno pred novi DPZ, je takšno razmišljanje nesmiselno.
Vendar: Zbor za ustavo, katerega soustanovitelj je tudi Društvo slovenskih pisateljev in ki ga tvori krog Demosa, liberalna stranka in še nekatere zveze, pripravlja na osnovi pi-
sateljske ustave iz aprila 1988. leta novo besedilo, po katerem naj bi se občinam vrnile izvirne pristojnosti in po katerem naj bi ponovno zaživela lokalna samouprava. Če bo takšna suverena in od zveze neodvisna ustava sprejeta (verjetno z referendumom), bodo morali poslanci še kako upoštevati želje in hotenja ljudi, ki so jih izvolili... Namesto sramotne poslušnosti partiji se bo treba naučiti poslušati drugega.
Zato bi bilo vsako ponujanje konkretnih in lokalnih programov s strani katere koli stranke ponavljanje nadutosti in ošab-nosti dosedanje vladajoče Stranke. Ne mali človek - kot partija še zmeraj reče ljudem, ki niso v njeni piramidi - ljudje iz konkretnega okolja bodo s svojimi idejami, željami in za-mislimi tvorili tisto, kar se imenuje konkretni, regionalni ali lokalni program.«
Dragiša M. Marojevič (Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov)
Na strokovnih temeljih
"Zelo zgrešeno bi bilo, če bi novi parlament uveljavil regionalne programe. Razvojni program Republike Slovenije mora biti postavljen na trdnih, strokovnih temeljih, ker to, kar je bilo doslej, je bilo podobno muham megalomanstva posameznikov, ki so zaslepljeni s patriotizmom pripeljali državo v stanje, v kakršnem se nahaja. Osebno mislim, da je človek pred nacijo in pred državo. Zato mu moramo nuditi ugodnejše življenje, tako v materialnem kot v duhovnem smislu. Pogoji za to (gledano regionalno) obstajajo po vsej Gorenjski. Naravno bogati in lepi pokrajini je treba vrniti njenega duha, kar pomeni, organiziranje in uveljavitev kmečkega turizma z negovanjem kulturnih tradicij in že uspešno zastavljen koncept malih kmečkih posestev, s čimer bi se vrnili humanejši odnosi med ljudi. Z neizogibnim izenačevanjem kmeta in industrijskega delavca bi razvijali male proizvodne enote, ki ne bi smele biti onesnaževalci, bile pa bi v tesni povezavi z večjimi proizvodnimi centri, s čimer bi se zavrl nenehni razvoj večjih centrov in zmanjšal socialni problem meščanov.
Z druge strani bi bilo zelo korektno, da bi ostale ustvarjene vrednote v rokah delavcev in bi jih ne preusmerjali v neproduktivne megalomanske projekte drugod. Znano je, da sta stari industrijski središči Kranj in Jesenice, ker nista imeli svoje akumulacije v svojih rokah, zaostali v razvoju. Industrijski razvoj bi se moral graditi na osnovi visokoproduktivne in ekološko čiste tehnologije, nosilci te pa bi morala biti že priznana podjetja s tradicijo z disperzijo proizvodnih enot po vsej Gorenjski. Kar se tiče Železarne Jesenice, kot eni najbolj kritičnih točk, menim, da je treba proizvodnjo posodobiti in spe-
cializirati. Železarstvo je kiju- kot proizvodnih, ustavili proiz
čna panoga slovenskega gospo- vodnjo, ker bi to našo Republi
darstva, in ne sme se dovoliti ko pripeljalo do popolne od
takega luksuza, da bi zaradi visnosti  od  tujih proizvajal'
trenutnih težav, tako ekoloških cev."
Branko Grims (Socialdemokratska zveza Slovenije)
Gorenjski denar Gorenjcem
"Delovanje nosilca liste kot članov je seveda v osnovi pogojeno s temeljnimi izhodišči stranke, ki jo predstavlja. In pri tem je osnovni namen socialdemokratov jasen: želimo prekiniti politično in gospodarsko eksperimentiranje, ki je pripeljalo Slovenijo do ekonomskega zloma in vsestranskega propadanja. Zato je razumljivo naš prvi cilj, za katerega se bomo v parlamentu zavzemali, samostojna in suverena slovenska država, katere delovanje bo med drugim temeljilo na parlamentarnem večstrankarskem sistemu, učinkovitem tržnem gospodarskem sistemu ter pravni državi in spoštovanju človekovih pravic. Takšna država nam pomeni temelj za izgradnjo socialne države, ki bo sposobna nuditi vsakomur dostopno kvalitetno in brezplačno zdravstveno varstvo, kvalitetno in zares brezplačno izobraževanje, socialno skrbstvo... Socialno državo, ki bo sposobna zagotoviti vsem, ki iz objektivnih razlogov - nezaposlenosti, materinstva, bolezni, starosti... ne morejo z lastnim delom zaslužiti dovolj, ne le za preživetje, ampak človeka vredno življenje.
Tudi slovenski socialdemokrati se zavedamo, da je predpogoj socialni državi uspešno tržno gospodarstvo, zato bomo med drugim storili vse, da dobi vsaka lastnina jasno razvidnega lastnika, slovenski socialdemokrati namreč ne priznavamo družbene - nikogaršnje lastnine. Ker se zavedamo pasti tržnega gospodarstva, se bomo zavzemali za pravico vseh zaposlenih do soodločanja, ki naj nadomesti imaginarno samoupravljanje, hkrati pa moramo
imeti tudi neodvisne sindikat
V tržnem gospodarstvu moi imeti posebno mesto ustrezf kmetijska politika, kjer naj b osnovna oblika gospodarjen. družinska kmetija, ravno tak ne smeta biti več odrinjeni o rob znanost in kultura. Zavze se bomo za svoboden preto informacij in za popolno dt deologizacijo šolstva ter avti nomno univerzo.
V slovenskem parlament želimo socialdemokrati pre< vsem zagovarjati interese sv< jih volilcev. Seveda imamo tu* sami vrsto konkretnih pobu* na primer nasprotujemo gradnji cestninske postaje
Brezjah, ki je politično in ek' loško zgrešena investicija, tod o posameznih odločitvah bomo posvetovali s svojimi vi lilci, ki bodo imeli končrf odločitev v svojih rokah.
Stojimo na načelu, da moi republika svoji nekdanji "izlo beni regiji" - Gorenjski, vrni vsaj majhen del odlitega dena ja, skratka, slovenski den' Slovencem in gorenjski denj Gorenjcem!"
Izidor Rejc (Slovenski krščanki demokrati)
Združiti slovensko znanje in kapital
»Po rodu sem Žirovec, šolal sem se v Škofji Loki, kasneje petnajst let delal v Alpini, tako da mi je Gorenjska ljuba in so mi blizu tudi njeni problemi. Mislim, da ima Gorenjska zaradi svoje lege, zaradi pridnih, varčnih, redoljubnih ljudi in zaradi nekaterih uglednih, svetovno znanih firm lepe možnosti za naprej.
Gorenjske probleme je treba reševati posebno tenkočutno, paziti predvsem na velika podjetja, ki se niso uspela prilagoditi trgu. Ta je treba najprej rešiti, in sicer s pomočjo strokovnjakov, ki jih imamo doma in tudi tistih, ki so šli v svet. Slovensko znanje in kapital je treba združiti, potegniti iz sveta, šele potem lahko vabimo tujce, ki pa ne smejo zavojevati, ampak spodbujati tržnost, razvoj. Tudi v bančni sistem se mora vključiti v soreševanje teh problemov. Ne smemo dovoliti, da bi bili ljudje na cesti. Podjetja ne smejo propasti, treba jih je tržno usmeriti, programsko spremeniti, ne čakati, ampak se takoj lotiti dela! Določene industrijske veje (obutvena, tekstilna) bi bile zaradi uspešnosti lahko intenzivno zaposlitvene.
Nujen korak, ki ga moramo storiti, je tudi prehod družbene lastnine bodisi v državno bodisi (najmanj polovica) v last delavcev v obliki delnic, deležev, tako da kapital ostane v podjetjih. Merila za določanje deleža so lahko delovna leta in udeležba delavca v dohodku oziroma dobičku. To bo seveda pomenilo velik, tudi ideološki premik, ki pa se ga moramo lotiti, da bodo ljudje dobili samozavest, občutek, da niso delali zaman in da verjamejo, da
hočemo družbo čim bolj bog1 tih ljudi. S tem bi zrasla tu' soodgovornost soodgovorno1 pri upravljanju, pazljivost P izbiri človeka, ki bo vodil d* niško podjetje.
Druga možnost, ki jo vidi' konkretno za Gorenjsko, je 1 jemen turistični potencial. Pre desetimi leti sem sam zase iz«1 lal program razvoja turizma 11 Gorenjskem z vsemi sodobC mi prijemi, ki bi bil tudi dat1' aktualen. Gorenjski turizem se s ponudbo lahko zelo prih žal svetovnim trendom, če bil bolj oseben. Vanj bi se rfl| rali vključiti domači strok" njaki, delavci, ki bi bili poflj sni na svoje delo. Na Bledu bila umestna visoka šola usposabljanje teh kadrov.
Gorenjsko vidim kot lef urejeno pokrajino, z arhitek1' ro, ki se podaja v alpski sV( ter kot izjemno občutljivo 1 vsakršne gradbene posel* Kmečko zemljo, kar je je ostalo, je treba ohraniti. S<j za to, da ljudje sami pove^ kaj želijo na svoji zemlji in # ne. Gorenjska lahko spet P stane gospodarsko najusp' nejša in najlepša slovenska P1 krajina.«
__ J
Petek, 6. aprila 1990
Marija Pogačnik (Zeleni Slovenije)
Rudnik je preveliko tveganje za ljudi
»V republiški skupščini se bom odločno potegovala za zaprtje Rudnika urana Žirovski vrh, saj menim, da je tveganje za ljudi preveliko, da bi čakali, kdaj se bodo pokazali škodljivi vplivi sevanja. Rudnik tudi ekonomsko ni upravičen, tako da sprašujem, zakaj za denar, s katerim bi na svetovnem trgu lahko dobili dvakrat toliko rumene pogače, še naprej vzdrževati dve trajni žarišči sevanja (odlagališči jalovine).
Drug velik problem, ki ga vidimo Zeleni in ga bo treba reševati tudi v republiškem parlamentu, je zaščita virov pitne vode in podtalnice Sorskega polja. V našem predelu je podtalnica tako onesnažena, da ni več primerna za pitje. Napajata jo Sava in Kokra, ki sta v Kranju v drugem do tretjem razredu onesnaženosti (četrti razred je mrtva reka). Se pravi, da bo treba očistiti vode s pritoki od začetka, tako industrijske odpadne vode kot sanitarne ter prepovedati uporabo najbolj strupenih snovi, ki so bile najdene v podtalnici. Na kakovost pitne vode vplivajo tudi razna divja odlagališča, komunalne deponije, ki v nobeni občini niso urejene, velik problem so zlasti fenetiše, za katere osebno menim, da niso primerne za odlaganje kranjskih posebnih odpadkov.
Na Gorenjskem je zelo onesnažen tudi zrak. Razen radovljiške občine in Gornje savske doline s Kranjske goro, ki so pod dovoljeno mejo onesnaženosti, so vse ostale občine v tretji stopnji onesnaženosti zraka, to je nad dovoljeno mejo, Trata pa je celo v četrtem območju, to je nad kritično mejo. Tu ne bo druge možnosti, kot da podjetja zgradijo čistilne naprave in da se uvede plin; tudi domača kurišča namreč pozimi
15. STRAN
(GLAS
mm
zelo poslabšajo kakovost zraka. Če pridam še kisel dež, ki pride od drugod, so posledice onesnaženega zraka že dobro vidne tako na umirajočih gozdovih kot na zdravju ljudi, ki obolevajo na dihalih. Mislim, da bi se tudi zdravstvena stroka morala pogosteje oglasiti z raziskavami, analizami.
Dotaknila bi se še kmetijskih površin. Res je najlažje zidati na njih, ne vem pa, od kod bomo dobivali hrano, če bo šlo tako naprej. Kmetijsko zemljo je treba dokončno zaščititi. Sramota, da je republiška skupščina sprejela odlok o povečanju cene za spremembo namembnosti zemljišča namesto prepovedi gradnje na kmetijskih zemljiščih. Tudi projektanti bi morali zemljo bolj spoštovati; gorenjska avtomobilska cesta, na primer, bi morala od Vrbe naprej peljati čim bolj po sedanji cesti. Z bolj naravnim načinom obdelovanja kmetijske zemlje, čeprav na račun količine pridelka, bi tudi kmetje lahko veliko naredili za boljše zdravje zemlje in ljudi.
Vem, da naenkrat vseh nakopičenih problemov ne bomo rešili, ker za vse ne bo denarja. Vendar pa bomo tudi po "kapljicah", če bomo vsi za to, prišli do cilja; čistega okolja, v katerem bodo tudi naši otroci in vnuki lahko zdravo rasli.«
Viktor Žakelj (Socialistična zveza)
Preteklost ni en sam pekel in prihodnost ne bodo le nebesa
Predvolilni čas je za nekatere čas cenenih obetov in sajenja rožic vseh vrst, predvsem pa priložnosti za (pavšalno) kritiko vsega. Vse, kar je bilo, kar je, naj ne bi bilo vredno počenega groša. Se več: bilo naj bi ena sama zmota, nasilje, krivica, ... Skratka, državljani Slovenije živimo v Avgijevem hlevu. Sedaj pa prihaja slovenski He-rakles, imenovan Demos (ki ima z interesi demosa očitno vse manj skupnega), ki bo po-čedil to 45-letno nesnago!
Milka Pance (Neodvisna lista novih družbenih gibanj)
Hren gre v nos
"Ker Neodvisna lista novih družbenih gibanj nima možnosti, da bi v vsakem volilnem območju dobila dovolj glasov za poslansko mesto v parlamentu, je bistvo moje kandidature v tem, da dobim čimveč glasov in da jih odstopim Marku Hrenu, ki naj bi potem v skupščini zastopal interese novih družbenih gibanj. Naše volilno geslo je naravnano na Hrena - hren gre v nos. Zavzemamo se za nenasilno vzgojo, za pravico do različnosti in do drugačnosti, za svobodno in enakopravno življenje vsakega posameznika in posameznice, ženske v javnosti, moškega v gospodinjstvu, človeka, ki potrebuje zaradi svoje psihe pomoč, človeka, ki zagovarja, da je mogoče živeti brez vojsk, da je možno odpraviti vojaško industrijo, da je mogoče vzgajati otroke v kulturi miru in spoštovanja njihove svobodne volje....Dosedanja politika in tudi programi strank zapostavljajo individualnost; naše mnenje pa je, da ima vsak pravico do možnosti dajanja različnih pobud in da naj ima vsak pobuda, če je le v interesu drugih, možnost uveljavitve. V dosedanjem družbenem razvoju smo tudi zanemarili nekatere duhovne vrednote, med drugim tudi nenasilno vzgojo. Otroke bi morali vzgajati v kulturi miru, pri nas pa se še vedno dogaja, da jim za dan republike in ob drugih državnih praznikih "razkazujejo" orožje in vojake.
Ker imam kmetijsko izobrazbo, bi se v primeru, če bi bila izvoljena, zavzemala tudi za reševanje nekaterih kmetijskih problemov, sicer pa bi zastopa-
Jaz gledam na preteklost trezno, z intelektualno distanco. Pravim: za slabosti preteklosti nisem kriv, za njeno dobro ne zaslužen. Na mrtvih nisem in ne bora delal kariere. Moj pogled je uperjen v prihodnost, zgodovino puščam zgodovinarjem, odpravljanje krivic pravosodju.
Kot ekonomista me priteguje gospodarstvo, ki ga ta čas pretresa strukturna, programska, kadrovska in še kakšna kriza. Reševanje teh problemov - gorenjskih, slovenskih pa tudi jugoslovanskih (če bo mogoče) bom posvečal svoje skromne duhovne in fizične moči.
Kar zadeva Gorenjsko, je zagotovo (pre)dolgo jadrala na valovih industrializma in desetletje, ki je pred nami, bo mukotrpno iskanje novega gospodarskega ravnovesja. To bo čas stečajev, opuščanja proizvod-njih programov itd., pa tudi iskanje novih donosnejših pro-
gramov in ustanavljanje gibkih novih firm, ki bodo nudile večji kos kruha.
Politika, če ji bom v prihodnje po vaši volji volilci, še pripadal, bo morala ustvariti pogoje za kolikor toliko neboleče (zato se bomo slovenski socialisti še posebej prizadevali) umiranje preživelega in pospešeno rojevanje novega - torej nastajanje produktivnih delovnih mest, odpiranje novih podjetij in širitev storitvene dejavnosti je naša usmeritev.
V Socialistični zvezi Slovenije smo realisti, pripravljeni na vlogo pozicije in opozicije v novem slovenskem parlamentu, ne verjamemo v čudeže, smo proti vedno novim revolucijam, verjamemo v postopnost in ponujamo premišljenost. Mi bomo hiteli počasi! Predvsem pa bomo gradili na človeku -posamezniku, edinem ustvarjalcu novega, človeku, ki je tudi socialno bitje.
grame bomo očistili ideoloških navlak in spet dali poudarek stroki. Če ne bomo uredili šolstva, tudi gospodarskega razvoja ne bo. Namesto samoupravljanja dajmo večji poudarek tujim jezikom.
Poslovni ljudje morajo danes znati vsaj dva svetovna jezika.
Pomemben bo tudi dvig poslovne morale zraven pa tudi dvig morale prebivalstva. Si-
la interese gorenjskega volilnega območja. Kar zadeva kmetijstvo, Gorenjska nima nekih posebnih, značilnih problemov. Zavzemala bi se predvsem za hribovsko oz. gorsko kmetijstvo, kjer so razmere najslabše, in za to, da bi v odročnih vaseh dobili spodobne ceste in druge civilizacijske pridobitve. Zdi se mi, da je bolj kot reševanje nekaterih posamičnih problemov pomembno ustvarjanje splošnih razmer za razvoj podeželja in kmetijstva in da bodo na Gorenjskem v prihodnosti bržčas večji problemi v industriji kot v kmetijstvu.
Ocenjujem, da vsaka politika - prejšnja, sedanja in prihodnja - potrebuje nekoga, ki bi v skupščini postavljal tudi neprijetna vprašanja. Ker ne verjamem vsem strankarskim obljubam in pravljicam o cvetočih poljih, bo potreba po takšnih vprašanjih kar precejšnja. Če bi bila izvoljena v družbenopolitični zbor republiške skupščine, bi bila to zame velika čast in bi tudi družinske obveznosti podredila temu, da bi dobro zastopala interese ljudi."
take lokacije, ki ne gredo na škodo kmetijstva.
Ne bomo pospeševali velikih monopolnih trgovin, ki danes delajo z dvakrat, trikrat večjimi maržami, kot so svetovne marže. Potem se pa čudimo visokim cenam! Šolske pro-
Franc Golija, Slovenska obrtniška stranka:
Obljubljam le trdo delo in poštenost
Franc Golija, dipl. ing. gozd. ima v Kranju na Gorenjesavski 60 svoje kovinostrugarstvo in tlačno litje kovin, pri Slovenski obrtniški stranki pa je nosilec liste kandidatov za Družbenopolitični zbor Slovenije.
"V razmerah, v kakršne smo zašli, lahko obljubljam samo trdo delo in poštenost. Člani naše stranke se bomo zavzemali za ozdravitev gorenjskega gospodarstva, za zmanjšanje davka na delo in s tem omogočanje odpiranja novih delcnih mest, kar mislim, da bo v naslednjem obdobju na Gorenjskem še kako potrebno. Prepre: čiti moramo prelivanje denarja od dobrih firm na slabe in brezglavo razprodajo gorenjskega gospodarstva. Storiti bomo morali vse, da se bodo zanj našli pravi kupci z dobrim programom, ne pa, da bodo tisti, ki so firmo zapravili, zdaj to kupili za male denarje. Družbena lastnina bo morala najti pravega titularja, ker le v pravem razreševanju problema družbene lastnine vidimo pravi izhod iz gospodarske krize. Naša stranka se bo zavzemala za to, da bi tam, kjer se bi pač dalo, poiskali prave lastnike, kjer pa to ne bo mogoče, naj obrat začasno prevzame občina ali država, z njim gospodari in ga poskuša ponuditi novemu podjetniku z dobrim, zanimivim programom, ki bo odprl nova delovna mesta, izkupiček pa naj bo namenjen za odpiranje novih delovnih mest, za reševanje socialnih problemov, ki bodo nastajali ob brezposelnosti, naj gre za vrtce, šole, zdravstvo.
Gorenjska ima dovolj domače delovne sile, zato STOP za nadaljnji uvoz delovne sile in prav tako odločen STOP za pozidavo plodnih površin. Ob pravilni izbiri zemljišč za lociranje industrije ali malega gospodarstva se še vedno da najti
tuacija spet ni tako črna, da bi obupavali.*Le trdo delo, razum in pametne odločitve bodo potrebni. Zato stran s starimi boljševiškimi načeli in predsodki, da je tisti, ki nekaj doseže, ima, družbi nevaren. Pustiti
moramo delati tistim, ki so voljni delati. Tisti, ki nima ambicij, bo pač moral delati, kot bodo drugi hoteli." E
D. Dolenc
Peter Marjanovič, Demokratska zveza Kosova:
Brezposelnosti ne bomo rešili s sovraštvom
Peter Marjanovič je doma iz Bjeline, BIH, ekonomist, nekdanji iskrški inovator, v prvih svobodnih demokratičnih volitvah pa je nosilec kandidatne liste Demokratske zveze Kosova Ljubljana.
"Morda se bo marsikomu zdelo čudno, da sem se, po rodu Bosanec, ki že od 1963. leta živim v Sloveniji, znašel na listi Demokratske zveze Kosova. Moja zgodba je znana: kot večkratnega inovatorja iz Iskre so me po krivici dali na cesto, o čemer je bila posneta tudi TV oddaja. Pozneje so si pri marksističnem centru C K ZK Slovenije zastavili raziskovalno nalogo o tej in podobnih krivicah na sploh, ki se dogajajo pri nas ljudem. Eden, ki je imel za seboj podobno zgodbo, kot jaz, je bil Albanec. Ta je danes med ustanovitelji te nove zveze v Sloveniji in mene je mimogrede potegnil vanjo, in ker nas je malo, sem se znašel celo kot nosilec kandidatne liste.
Predvsem sem inovator in ekonomist, ne pa politik. Vendar mislim, da bo v časih, ko se obeta velika brezposelnost, tudi naša stranka potrebna. Gorenjska ima veliko industrije, ki ni bila naravno razvita. Gorenjska bi morala imeti industrijo z vrhunskimi strokovnjaki. A se je odločala drugače in danes je tu že toliko ljudi iz drugih republik, da so postali problem. Toda oni niso pri tem prav nič krivi. Prišli so z dobrim namenom, da dobijo de-
lo. Tu so si ustvarili domove, družine, za stanje niso nič krivi in zdaj jih ne moremo prisiliti, da bi vse skupaj, pustili in odšli domov. Če bi ta problem na tak način reševali, bi se osramotili pred vso Evropo. Pogledati je treba, koliko je nepotrebne režije po gorenjskih podjetjih in občinah. Hitro bi morali formirati manjša podjetja, ki bi takoj zaživela, vse odvečne delavce bi moral prevzeti zavod za zaposlovanje. Nezaposlenost je problem družbe, ne gospodarstva. Ustvariti bi morali maksimalne pogoje za odpiranje novih malih podjetij: občine bi morale pomagati, ne pa ovirati pridobivanja poslovnih prostorov. Mestna središča bi morala vsa postati poslovni centri s posebno kulturno noto. Tavčarjeva ulica v Kranju, kjer sta se nekoč sprehajala Prešeren in Bleivveis, bi morala biti za zgled, je pa tako zanemarjena, da takih ulic še v Bosni ne najdeš.     jx Dolenc
SGPTEHNIK ftSSST.-BSS
GRADITELJI!
Še je čas, da se oskrbite z betonskimi zidaki, ki vam jih kvalitetno in najceneje izdela ter dobavi SGP Tehnik Škofja Loka,
Stara cesta 2. Tel. 064/620-371
PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP.
POSEBNA PONUDBA SVILE IN IZDELKOV IZ KITAJSKE SVILE,
TER MODNIH B0UTIQUE DODATKOV
EKSKLUZIVNO
VI. NADSTROPJU PRODAJALNE
TEKSTIL VKRANJU
(Prešernova ulica)
<m%mw§moiLA& 16. stran
Avto moto sezona se je začela
Med najhitrejšimi tudi Gorenjci
Kranj, 4. aprila*- Pomladni meseci pomenijo začetek "merjenja" tudi med tekmovalci v avto moto športu. Tako so se na dveh dirkah že pomerili tekmovalci za svetovno prvenstvo formule 1 (VN ZDA in VN Brazilije), sezono pa so začeli tudi najhitrejši motoristi (Suzuka). Med boljšimi našimi motoristi je tudi nekaj Gorenjcev, edini, ki ima možnost nastopanja na tekmah za svetovno prvenstvo, pa je Janez Pintar iz Kranja, član AMD Domžale.
V tem mesecu se tudi v Sloveniji obeta nekaj zanimivih prireditev. Tako bo že ta konec tedna državno in republiško prvenstvo motokrosistov v Novi Gorici in republiško prvenstvo v speedwayju v Ljubljani. Naslednjo nedeljo, 15. aprila, bo republiško prvenstvo v motokrosu v Murski Soboti, državno prvenstvo v motokrosu bo v Savskem Marofu, republiško prvenstvo v speedwayju pa bo v Krškem. Državno prvenstvo v cestnohitrostnih dirkah se bo začelo 20. maja v Novem Sadu. Letošnja največja avtomobilistična prireditev v Jugoslaviji, ral-Iy Saturnus, ki šteje za evropsko prvenstvo, bo 25. maja, dirka za svetovno prvenstvo motoristov na Grobniku pa 17. junija.
Kot pravi Janez Pintar, ki je že nekaj let najboljši slovenski motorist, je na Gorenjskem poleg njega še nekaj dobrih tekmovalcev. Tako je v razredu 125 kubičnih centimetrov perspektiven tekmovalec Albin Štern iz Kranja, ki bo letos tekmoval na dirkah za državno prvenstvo, mednarodnih dirkah in morda tudi na dirkah za evropsko prvenstvo. V razredu super-bike tekmujejo Miklavž Zornik in Darko Katrašnik z Bleda (oba z Ducatijem), ter Brane Lipnik s Kawasakijem.
V. Stanovnik
Tek, sprehodi in smučanje na Pokljuki, seminar na Rogli
Ko smo že vsi obupali in spravili smuči v shrambe in na podstrešja, nam je muhasta zima prav ob koncu svojega mandata milostno naklonila nekaj svojih zalog in tako smo dobili bolj ali manj debelo snežno odejo po vseh slovenskih hribih, pa tudi nekaj malega v nižinah. Ker se je tudi ozračje močno ohladilo, posebej hladne so noči, bo sneg v hribih ostal dalj časa in tako si bomo najbolj zagnani smučarji le še lahko privoščili nekaj smučanja, sprehajanja ali tekanja, tekači in biatlon-ci pa bodo najbrže izvedli še svoja državna prvenstva.
Rogla ima prek pol metra snega in tam se bodo zbrali slovenski učitelji alpskega smučanja na svojem posezonskem seminarju.
Pokljuka je s snežno odejo še bolj bogata, saj je zapadlo od 60 do 70 cm snega, tako da bo ob Šport hotelu možno smučati, na Ogorelku in bližnjih gozdnih poteh in cestah pa teči, oziroma se sprehajati.
Upravljalci Šport hotela iz ZTKO Kranj bodo za konec tedna uredili smučišče ter strasirali več tekaških prog, kar bo na voljo v soboto in nedeljo, zato vabijo vse prijatelje zimske rekreacije, da izkoristijo ugodne snežne razmere in pridejo na Pokljuško planoto. Šport hotel je odprt, normalno obratuje, torej bo poskrbljeno tudi za toplo pijačo in prigrizek.
Smučarji tekači bodo ugodne snežne razmere izrabili tudi za izvedbo prvega dela tečaja za nove vaditelje teka na smučeh in za svoj posezonski seminar za učitelje teka na smučeh, ki pa bosta v naslednjem tednu od 4. do vključno 7. aprila na Pokljuki.
Iz pisarne SZS smo tudi izvedeli, da nameravajo izvesti programirani tekaški planinski pohod s Komne do Krnskega jezera, v primeru res ugodnih razmer pa tudi pohod z Rudnega polja preko Zlatih vod pod Viševnikom, do Lipanskega vrha, Lipanske koče, Javorniške planine nazaj na Rudno polje. O obeh pohodih bodo javnost pravočasno obvestili.
J. Pavčič
Zmaga škofjeloških košarkaric
Škofja Loka, 4. marca - V drugi tekmi končnice slovenskega ženskega košarkarskega prvenstva so igralke Odeje-Marmorja premagale tekmice za naslov republiških prvakinj ekipo Mavrice Ilirije iz Ljubljane. Škofjeloške košarkarice bile vso tekmo boljše nasprotnice in na koncu zmagale z rezultatom 71 : 63 (37 : 29). Najboljša strelka pri domačih je bila Olga Baligač (25). Ker so Ločanke prvo tekmo v Ljubljani izgubile, bo to soboto še ena tekma v Ljubljani, ki bo odločila o slovenskih prvakinjah. Za številne navijače zato organizirajo avtobusni prevoz na tekmo. Avtobus bo odpeljal ob 17.30 izpred lipe na   avtobusni postaji.
V. S.
Novost za ljubitelje rekreacije
Razgibajmo življenje na zvočni kaseti
Planica, 24. marca - V Sloveniji že dve leti poteka akcija Razgibajmo življenje s ciljem privabiti med aktivne rekreativce čim več ljudi. Doslej je izšlo že nekaj knjižic z osnovnimi podatki in navodili o številnih možnostih rekreacije. Tako so izšle knjižice Hodi, Rekreativni tek, Orientacijski tek, Kajakaštvo, Plavanje, Kolesarjenje, Vadi med delom, Smučarski tek, Športnorekreati-vni koledar 1990 in Gimnastika doma. Med planiškimi dnevi konec preteklega tedna pa sta zagledali beli dan še dve knjižici: Turno smučanje in odbojka. Novost, prvič predstavljena v Planici, pa sta dve zvočni kaseti kot dopolnilo knjižic Vadi med delom in Gimnastika doma.
V Planici je bila postavljena posebna stojnica z vsemi doslej izdanimi in novimi knjižicami iz akcije Razgibajmo življenje. Predstavljeni sta bili zvočni kaseti avtorja Staneta Ureka, novinarja ljubljanskega Radia, študentje ljubljanske Fakultete za telesno kulturo Andreja, Simona in Matjaž pa so med odmori na planiških dnevih v izteku skakalnice vaje tudi demonstrirali, k sodelovanju pa so bili povabljeni tudi obiskovalci tekem v Planici. __
Petek, 6. aprila 1990
Streljanje
Jure Frelih drugi
Kranj, 25. marca - Konec tedna je bil Kranj organizator dveh pomembnih strelskih tekmovanj: republiškega prvenstva za Zlato puščico in republiškega prvenstva za Šolska športna društva.
Strelska zveza Slovenije je zaupala organizacijo 36. prvenstva za Zlato puščico Kranjčanom. Prijavilo seje kar 105 strelcev in strelk, ki so na regijskih prvenstvih dosegli nad 548 krogov od 600 možnih. Z najboljšim izidom je šel na finale kranjski strelec Jure Frelih, ki je dosegel v predtekmovanju 571 krogov, sodelovali pa so tudi nekateri dosedanji zmagovalci. DJure Frelih je streljal že v soboto in s 568 krogi vodil do nedelje, ko je šel na strelno mesto 17-letni Martin Strakušek iz Trbovelj. V predtekmovanju je presenetil s 567 krogi, v nedeljo pa je v Kranju dosegel dva več in zmagal. Razen Frelihovega drugega mesta je bila bera Gorenjcev skromnejša. Janez Dolenc iz Škofje Loke je bil
dvanajsti, Andrej Kne iz Kranja 16., Darinka Smrtnik iz Kranja pa je bila 47. med 80 strelci in strelkami. Vrstni red: 1. Strakušek (Trbovlje) 569, 2. Frelih (Kranj) 568, 3. Podgornik (Kamnik) 566, 4. Slanšek (Hrastnik) 565, 5. Mrkun (Ljubljana) 564 itd. Še nekaj uvrstitev gorenjskih strelcev: 12. Dolenc (Škofja Loka) 559, 16. Kne (Kranj) 559, 48. Darinka Smrtnik (Kranj) 547, 58. Srečo Jerman (Kranj) 544, 63. Vinko Frelih (Kranj) 542 itd.
Na republiškem prvenstvu Šolskih športnih društev je tekmovalo 65 pionirjev in 41 pionirk. Pri pionirjih so ekipno zmagali strelci iz Zreč in Slovenskih Konjic, posamično pa je zmagal Se-bastijan Žnidaršič iz Cerknice, med pionirkami pa ekipa Ljubljane Center, ki je dosegla boljši rezultat kot zmagovalna ekipa med pionirji, posamično pa Karmen Planine iz Most pri Ljubljani. Gorenjci niso dosegli vidnejših uvrstitev. Marko Malovrh iz Kranja je bil štirinajsti, Nataša Petkovič iz Škofje Loke pa sedma. Oba sta dosegla 170 krogov.
B. Malovrh
Plavanje
Mlajši pionirji najboljši
Na republiškem prvenstvu mlajših pionirjev, ki je bilo od 24. do 25. marca v Kranju, so kranjski plavalci med 14 klubi zasedli prvo mesto s 1.352 točkami in kar za 302 točki prehiteli mariborske plavalce, ki so bili drugi. Nastopilo je 184 plavalcev. Najboljši med gorenjskimi tekmovalci je bil Hribar (TK), ki je priplaval štiri srebrne medalje (ha 200 m prsno s časom 3:03,89, 50 m prsno s 40,25, 100 m mešano s časom 1:18,10 in 100 m prsno s časom 1:27,42), trikrat je bil tretji - 200 m mešano s časom 2:49,30, na 50 m kravi s časom 31,38 in na 100 m delfin s časom 1:19,09. Srebro je na 50 m hrbtno dobil še Noe s časom 37,70 in Škunca na 100 m kravi s časom 1:10,21. Škunca je bil tretji tudi na 400 m kravi s časom 5:12,84. Med pionirkami pa so bile najboljše Omejčeva na 50 m prsno (druga s časom 42,14), Di-mitrovič na 100 m prsno (druga s časom 1:36,18) ter Novakova, ki je bila tretja na 200 m prsno s časom 3:25,29 in na 100 m prsno s časom 1:37,69. Vsi omenjeni plavalci so člani kranjskega Triglava.
Zimska pokala PZS
Pionirji so bili na republiškem prvenstvu ekipno peti, na zimskem pokalu pa so svoje mesto izboljšali - bili so tretji, zbrali pa so 16.866 točk, zmagovalna Ilirija ji je zbrala 17.878, druga Ljubljana pa 17.313. Radovljice v Trbovljari ni bilo, sicer pa seje tamkaj zbralo deset najboljših slovenskih klubov. Posamezno je med Triglavani imela največ uspeha Urška Bregar, ki je bila s časom 2:47,94 druga na 200 m delfin in s časom 1:18,82 tretja na 100 m delfin. Meta Suha-dolnik je bila s časom 2:28,32 druga na 200 m kravi, Nina Hajdinjak s časom 2:52,07 tretja na 200 m delfin, Mirja Milojevič pa s časom 243,49 tretji na 200 m delfin. Pionirke so bile tudi dvakrat v štafetah - na 4 x 100 m mešano in 4 x 100 m kravi. Mlajši pionirji pa so imeli na zimskem pokalu nekoliko manj sreče kot na republiškem prvenstvu - prvo mesto so namreč morali prepustiti mladim plavalcem Jeklo Branika iz Maribora, ki so zbrdli 13.711 točk, Triglavani pa kot drugi 12.939. Med posamezniki so se najbolje izkazali med pionirji Hribar, ki je zmagal na 100 m kravi s časom 1:10,1 na 50 m prsno (41,77), 100 m prsno (1:28,7) in 200 m mešano (2:50,5) pa je zasedel tretja mesta. Druga sta bila Podvršček na 100 m hrbtno (1:23,68) in Noe na 50 m hrbtno (38,7). Noe je bil še tretji na 100 m hrbtno, Škunca pa drugi na 50 m kravi in tretji na 100 m kravi (s časom 33,3 oziroma 1:11,1), tretje mesto jedosegel tudi Puškar na 100 m delfin s časom 1:27,5. Med pionirkami je bila najboljša Dimitrovič na 50 m hrbtno (prva s časom 1,8), druga je bila na 100 m prsno (1:37,1), tretja na 50 m prsno (43,45) in 100 m hrbtno s časom 1:31,1. Drugo mesto je na 50 m prsno dosegla tudi Omejčeva s časom 43,45.
Ilija Bregar
Vabila, obvestila
Nogomet - V nedeljo Triglav : Naklo - V nedeljo popoldne ob 16.30 bo v Kranju gorenjski derbi območne slovenske nogometne lige med Triglavom in Naklom. Točke potrebujeta oba: Naklo v boju za vrh, Triglav pa za odlepitev od dna. Jesenice igrajo doma ob 16.30 proti Slaviji, Britof pa gostuje v Biljah. V slovenski mladinski ligi gostuje Sava pri Teolu, Britof pri Kovinarju, Triglav pa v nedeljo ob 14.30 gostijo Svobodo Kisovec. V gorenjski ligi bodo v soboto ob 17. uri igrali Alples : Creina Primskovo, Sava : LTH, Tržič : Zarica, Visoko : Bohinj, Mavčiče : Alpina in Lesce : Bitnje.
Kranjski vaterpolisti vabijo v Zagreb - Po blesteči zmagi vaterpolistov kranjskega Triglava v Ljubljani s Crveno zvezdo z 18 : 10 gostujejo v soboto kranjski vaterpolisti v Zagrebu, kjer bodo igrali z Medveščakom. Triglav ima sedaj 2 točki, Medveščak pa 3. Vaterpolisti bodo odpotovali v Zagreb že dopoldne, ob 15. uri pa bo izpred hotela Creina odpeljal v Zagreb posebni avtobus, rezerviran samo za navijače.
Turnir trojk na Primskovem - Ekipa Tropikana organizira to nedeljo ob 9. uri na igrišču za osnovno šolo na Primskovem turnir trojk v mini nogometu (trije igralci). Prijave sprejemajo pol ure pred začetkom.
J. K.
Začele se bodo športne, sindikalne igre Kranja
Kranj, 28. marca - Komisija za šport, rekreacijo in oddih ter ZTKO Kranj sta že objavila razpis štiriindvajsetih letnih športnih iger organizacij ZSS občine Kranj za leto 1990. Na lanskem prvenstvu so največ uspeha imeli športniki DO Sava, saj so bili skupni zmagovalci sindikalnih športnih iger.
V tem letu bodo igre v šahu, košarki, streljanju, plavanju, odbojki, balinanju, kegljanju, rokometu, vaterpolu, malem nogometu, namiznem tenisu, atletiki in kolesarjenju. Rok za prijavo je do 15. aprila na ZTKO Kranj, Partizanska 37, 64000 Kranj.
Do tega roka je treba poravnati tudi prijavnino, ki znaša za vsako ekipo po 100 dinarjev. Prijavnino je potrebno nakazati na žiro račun: 51500-678-82913 ZTKO Kranj.
Vse dodatne informacije lahko vsi zainteresirani dobijo po telefonu 21-176 ali 21-235 pri Milanu Čadežu.
D. H.
Športno rekreativna dejavnost v Tržiču
Skupni cilj je množičnost
Tržič, 4. aprila - Odbor za telesno kulturo občine Tržič je pripravil letošnji program športno rekreativne dejavnosti. V okviru akcije "Razgibajmo življenje" bodo potekale prireditve za skoraj vse športne zvrsti. Skupni cilj vseh prireditev je množičnost.
Januarske, februarske in marčevske prireditve so bile povezane s snegom in smučari-jo, pripravili pa so tudi tekmovanja v šahu, planinske pohode, plavalna prvenstva in trim ligo. Aprila načrtujejo tek za V. memorial Boruta Berganta, I. odprto prvenstvo TO Gorenjske in štafetni tek po ulicah Tržiča (17. aprila). Športno društvo Brezje pripravlja pohod na Dobrčo (29. aprila), začela
ELEKTRONSKA NAGROBNA
SVETILKA
deluje z dvema baterijskima vložkoma neprekinjeno 6 mesecev v vseh vremenskih razmerah.
Na izbiro:
• gorilec, ki se vstavi v že obstoječo nagrobno svetilko
• komplet nagrobna svetilka s ključavnico
Proizvajalec FRANC MAUSSER
Veličkova 43, 61430 Hrastnik tel: (0601)41-718
se bo trim liga v kegljanju, TVD Partizan Križe pa pripravlja tekmovanje v badmintonu. Vrsto prireditev bo tudi v počastitev dneva OF in praznika dela: ekipno tekmovanje z vojaško puško, ekipno tekmovanje v kegljanju, tekmovanje v šahu, tekmovanje v namiznem tenisu, tekmovanje v balinanju in streljanju z zračno puško.
V.Stanovnik
C. Staneta Žagarja 16
Kranj
tel. 22-510
vam nudi:
• UGODEN NAKUP otroških JEANS jaken že od 339,00 din naprej
• JEANS hlače - moške, ženske in otroške
• majice s kratkimi rokavi od 50,00 din dalje
Če ste se odločili za nakup, kupite tam, kjer je ceneje.
PRIDITE. PREPRIČAJTE SE IN PRESENEČENI BOSTE!
Odprto:
od 9. - 12. in od 14. - 19. ure, sobota od 9. - 12. ure
ureja JOŽE KOŠNJEK
J. K.
Petek, 6. aprila 1990
/RAZVEDRILO;
17. STRAN ' u^P)ISJlSMJ©]I<nGLAS
Kdor ne misli, da bo v ponedeljek, dan po nedeljskih volitvah, zares vse drugače, ta ne misli kaj dosti, kajti po Cvetni nedelji leta 1990 bo Slovenija zares doživela zgodovinski, koreniti zasuk. Kakšen bo, nihče ne ve, zasuk pa zanesljivo bo. Vseeno je, ali zmagajo rdeči, beli, zeleni, rjavi, rumeni ali vijoličasti ali če sploh nihče ne zmaga - nikdar več ne bo tako, kot je bilo. Če pa nam bo res
kaj bolje, pa še zdaleč ni odvisno od črnih, belih, vijoličastih.....
ampak od nas samih, kakorkoli obrabljeno se vam to že sliši.
Če bi sodili po histeriji, vseh grdobijah in hudobijah v predvolilnem času, ki je res poseben čas, se nam ob vsakršnem volilnem izidu še po volitvah obeta sam krvavi boj. Ne boj, mesarsko verbalno klanje. Vsaj minuli teden bi na prste ene roke prešteli vsa tista maloštevilna mnenja po časopisih, ki so pozivala k strpnosti, spravi, dialogu, spoštovanju drugače mislečih. Samo v pismih bralcev, zbeganih volilcev, se še najde kakšna pametna, razmišljajoča in za prihodnost resnično zaskrbljena slovenska duša. Številne stranke pa s krampom: bumf v čelo! Ne le prvovrstna plakatarska afera, izdelek pobalinsko - primitivnega uma, tudi raznorazne izjave in pozivi ter odmevi kažejo, na kako nizko kulturno raven se lahko kakšen bednik spusti, samo. da bi ga čimprej poneslo v oblastniške višave. Kdor pa se pripravlja na let s take pozicije, je kvečjemu slab avanturistični letalec, ne pa politik. Grki pravijo: niso vsi, ki imajo kitare, kitaristi. Vse, ki so že v predvolilnem času pokazali take karte, bo prej ali slej odneslo, kajti volilci bomo sčasoma do grla siti medsebojnega obračunavanja, revanšizma, podtikanja in spotikanja. Čeprav je res, da je novinarjem le slaba novica dobra novica, je res že skrajni čas, da v naših časopisih tudi o Slovencih preberemo - vsaj na vsako četrtletje enkrat - tudi kaj
TEMA TEDNA
NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI
konstruktivnega, spodbudnega. Lepega. Ce sploh še kdo ve, kaj je lepo.
Ni bojazni, da bi po volitvah kar drveli v vladajoče stranke ali njihovo opozicijo. V zahodnih demokracijah je v strankah le 20 odstotkov volilcev in tudi pri nas najbrž ne bo drugače. 80 odstotkov nas, tovarišev in tovarišic, gospodov, gospa in gospodičen bo še kar naprej le volilna baza ali predvolilni poligon za vežbanje strankarskih moči in njih strasti. Bog nam daj pamet, da bomo pri naslednjih demokratičnih volitvah morda še prenašali kakšnega komedijantskega Jcandidata, odločno pa obrnili hrbet vsem lum-pom, ki bljuvajo in pljuvajo po tistih, ki mislijo drugače. Saj predvolilna kampanja seveda JE zato, da nasprotnikom vztrajno režeš perutnice, ampak, lepo prosim, s ščepcem morale. Za civilizacijsko družbo pa res ni nepomembno, ali njeni človečki med seboj komunicirajo tako. da rečejo. »Madona, kako vas ta baraba nateguje,« ali tako, da si rečejo: »Spoštujem njegovo mnenje, vendar se z njim ne strinjam, ker je resnica lahko tudi drugačna...«.
Moraš pa že imeti sorodstvene vezi pri bavkah na Kleku, da si tako vulgarno uživaški. Ali je res tako nujno, da upihneš tujo svetilko, da ti sveti tvoja? Še vedno velja, da je bolje tenak mir kot tolst prepir in da s slogo rastejo male stvari, z neslogo pa propadajo velike...
Na volišča pa s svinčnikom in očali in zbrano nad liste! Lahko tudi z »rugzakom« in malico, da se boste malo podprli, ko se boste tolkli skozi kandidate in stranke. Ko se pa boste pretolkli, se pa v ponedeljek spet vidimo. Nasvidenje v naslednji vojni!
D. Sedej
GLASBENA LESTVICA RAPIfl ŽIRI        MM ^pgj^j pg
I6SdoC19,ahk0 P°S,UŠate na va,ovin Rad»» ž*» v sredo, 11. aprila, od B / -\
Domača lestvica: l^t^N*.*^ 7 i 12- maJa bo A1Pski kvintet
1. Simona VVeiss - Nisvi kriva      i ulii: \i /--in *»&•»•<■      »     r spet pripravil Alpski večer na
2. Pop design   HasValavisla        L^vou " " ^ ureJ" Nataša Bešter. Bledu, v športni dvorani. Prire-
3. Marijan Smode - Zelenita po-   4. Madonna - Dear Jessie di!fv' za katero Je vsako let0 «"
iJV k™ • 5- Eurvthimes - Don. ask me  9 Phill Collins - Antoher dav in red"°.zan,manJe> saJze v. Preud-
4. Big ben - Nancy iz Ljubljane     why p.  \7 Antoner aay in prodaji zmanjka vstopnic, bo
1 12. nasprotje - Rože pomladan-   6. Spandau Balle. - Be free vvith  lO.'paul Mcčartney - Hovv many g?1 letOS Snema'a RTV LJU"
* 1      vi l'a   1/ j y°ur love people bljana.
tts&ttiSf.as'. t, i"r,iky,'S■ hHeeanhmove 5*•"*■»«<*°*«--««« J^jChtfiKB
boš mni'i 8- G Iona Estefan - Here vve are    bayou prireuitve renu \i ir/.ua, urga
w» muja nizacijsko pa se za uspeh prire-
8.  Romana  Kr.stanec - Sama    Kupon ...................................................................................................... ditve najbolj trudita manager
staia sem Domača pesem......................................................................................... Alpskega kvinteta Stane Knific
v. Novi fosili - Sama a sam -t- ■ .       j. A, ,
10. Boogie - Pusti vetru TuJa Pesem. . »ns»mbl*   A'pskega
Novi predlog: Urša Drinovec -    Novi predlog............................................................................................ kvinteta Jože Antonič. Letošnji
Vem Naslov *etrtl A,Pskl ve*er 00 traJal $tln
................................. ure, povabili pa so šestnajst naj-
Kupone izrežite m jih pošljite na naslov: Radio Zin, Trg osvoboditve bo|j prlljubljenih slovenskih na-
Tuja lestvica 1  žin. Čakajo vas lepe nagrade. Tokrat je bila izžrebana Mančka rodnozabavnih ansamblov.
1. lina lurner - I he best Mavec. Sorlijeva 31 iz Kranja, ki je dobila lepo nagrado v diskontu       p^u« k   brtt olrmvit^li
2. Roxette - Listen to your heart    Arnol v Železnikih. Čestitamo. Sodelujte z nami! , r<r,?,?° .KOt p0Kr?v!ie^J po-
J daril tistim kupcem, ki bodo te-
den dni po začetku predproda-je vstopnic kupili v Pekovi trgovini na Bledu čevlje v določeni vrednosti, zastonj vstopnico za alpski večer. Predprodaja vstopnic se bo začela 11. aprila v Kompasovi poslovalnici na Bledu, telefonska številka 77-235.
Več o zanimivi prireditvi, ki privabi več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč ter tudi iz sosednje Italije in Avstrije, bomo pisali po tiskovni konferenci, ki jo pripravljajo organizatorji. Tudi našim bralcem obljubljajo nagradno igro in nekaj brezplačnih vstopnic.
Jože Antonič, vodja Alpskega kvinteta
D. S.
Nenavadni poklici - detektiv
/O   ljubljanska banka
Dolge prste najbolj vabijo drobni predmeti
G0RENJC FORMU
BANKA RIHRANKA
BORZA , trg. oz. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom.
LB - Gorenjska banka d. d., Kranj je ustanovitveni član Jugoslovanske borze vrednostnih papirjev d. d., Ljubljana, ki je po 50-ih letih zopet začela s poslovanjem.
TOREJ!
Če se zanimate za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev (delnic, obveznic, lastniških in dolžniških vrednostni papirjev, certifikatov), se oglasite. LB - GB d. d., Kranj je za svoje komitente pripravljena opravljati vse vrste borznih transakcij na ljubljanski borzi. Podrobnejše informacije so vam na voljo v Sektorju sredstev C. JLA 1, Kranj, telefon 27-271 int. 294 oz. telefax 22-422.
Detektiv, ki mu je naložena skrb za varovanje premoženja v blagovnici, hotelu ali kaki podobni javni zgradbi, kjer se neprestano izmenjujejo velike množice ljudi, je nenavaden poklic le v naših razmerah. V tujih nakupovalnih centrih so kljub množici tehničnih varovalnih naprav, kamer, in alarmov nepogrešljivi tudi takšni profesionalci. Potrošnikom se sicer ravno ne kažejo, le v primeru, če se stranka brez plačila polasti kakega predmeta s police, diskretno pristopi uglajen gospod (ali dama) in zoper dolgoprstneža ukrepa, kot je treba.
Takšnega detektiva, pravzaprav kar dva, pozna tudi kranjska blagovnica Globus, le da za razliko od onega čez mejo opravlja še druga varnostna in ostala opravila (v vlogi nekakšnega hišnega policaja) in da ne more skrivnosten ostati v ozadju. Franc Tomšič, ki detektivski posel opravlja v Globusu že od leta 1976, in Borut Lužovec, ki to počne zadnjih šest let, sta kranjski potrošniški klienteli še predobro znana.
Kakšne izkušnje imata z dolgoprstneži?
»Najine izkušnje kažejo, da so najbolj tatinski mlajši ljudje, ki jih bolj kot potreba sili h kraji objestnost, tveganje, tudi želja po drobnih, vendarle precej dragih predmetih, na primer kozmetiki. V pubertetnih letih je vsaka rada lepa, denarja za to pa nima. Zgodi se tudi, da tatici kar tekmujejo, komu bo uspelo prej in več zmakniti s prodajnih polic. Vsaj po najinih izkušnjah je med ženskami več zmi-kavtk kot med moškimi. S polic izginjajo kot rečeno kozmetika, igrače, perilo, tekstilni predmeti. Večina staršev najbrž nima pojma o drobnih tatvinah, ki jih njihovi potomci zagrešijo v trgovinah. Najbrž so tatici večinoma iz družin z neurejenimi odnosi, kjer otroci postopajo po mestu, se v naši blagovnici vozijo gor in dol z dvigalom ali kaj ukradejo. Še slabše pa je pri tistih, kjer starši spodbujajo otroke h kraji. Več je bilo primerov, ko so starši otroku v garderobi po-merjali oblačila, jih oblekli pod njegova in odšli, ne da bi plačali.«
Kakšni pa so vzorci tatinskega vedenja?
»Drobni predmeti največkrat premamijo dolgoprstneže, da jih skrivoma nalagajo v vrečke, potovalke, torbice, dežnike, skrivajo pod obleko, nova oblačila v garderobah oblačijo pod svoja...Manj je poja-
TTOVISA VSE ZA OTROKI
UL. JANKA PUCUA 7 KRANJ TEL. 064-35-103 ZA BOLTEZ0M NA TRGU RIVOLI VAM PONUJA:
VSA OBLAČILA OD ODO 10 LET, SEDEŽE ZA V AVTO, HOJICE, NAHRBTNIKE ZA DOJENČKE, KENGURUJE VOZIČKE, ORTOPEDSKE COPATE, OTROŠKA KOZMETIKA IN VSE VRSTE IGRAČ
POSEBNA PONUDBA:
POSEBNA PONUDBA:
V APRILU PRI NAKUPU NAD 500.00 DIN 5 % POPUSTA, PRI NAKUPU NAD 1000.00 DIN 10 % POPUSTA.
DELOVNI CAS: od 9. -12. ure in od 16. -19. ure SOBOTA od 9. - 12. ure
vov, ko ukradene predmete tlačijo v dvojne žepe. rokave, to kaže že na profesionalce. Veliko je tudi primerov, ko tat predmet kar vzame in samozavestno odnese mimo blagajne, če ga pa zalotimo, se izgovarja, da bodisi ni našel blagajne, da je hotel pogledali tkanino pri dnevni svetlobi ali kaj podobnega. Pravijo, daje hišni detektiv v trgovini v največji meri zaradi preventive. Ljudje vedo zanj in to naj bi jih odvračalo od kraje. No, pa se vendarle zgodi tudi to. da te zmikavt mirno gleda, pri tem pa jemlje s police, kar se je bil namenil. Potem pa se lovimo po stopniščih v blagovnici!«
Se vama je primerila že kaka velika kraja?
»Najvrednejši predmet, ukraden doslej, je bil krznen jopič. Storilca nismo dobili, po vsem sodeč je bil na delu profesionalec. Očitno je imel pomagača, da je prodajalko zavedel, da je lažje odnesel dragoceno krzno.«
Kako se lotike osumljenca, najbrž morate biti v sum povsem gotovi, da ni kasneje neprijetnih situacij?
»Na osumljence naju največkrat opozorijo prodajalke, velikokrat ju zapaziva tudi sama. Vsak od naju ima drugačen pristop, eden je rad v svoj sum docela prepričan, drugi pri tem več tvega in si dovoli sem in tja tako imenovano "štih probo". Osumljencu se diskretno približaš in ga opomniš, naj stopi s teboj. Vsak zaloteni doživi šok, če ni ravno prekaljen profesionalec, nekateri bežijo. Drobne tatice največkrat opozorimo, za večjo učinkovitost jim zapretimo z milico ali sodiščem, če bodo dejanje še kdaj ponovili. Z milico na tem področju sicer stalno sodelujemo. Če pa se v človeku motiš in ga po krivici obdolžiš, se mu moraš kajpada opravičiti.«
Ali v kriznih časih pričakujete še več tatvin, kot jih je bilo?
»V trgovini se že dodobra pozna zmanjšana kupna moč ljudi. Zdi se, da glede kraj še ni kritično - ljudje imajo še prihranke, tudi nezaposlenih še ni grozeče veliko. Ko se bo to bolj zaostrilo, lahko pričakujemo tudi povečanje kraj v trgovini«
Kje sta se usposobila za svoj detektivski posel?
»Oba prihajava v ta posel iz milice.«
D. Z. Zlebir Foto: Jure Cigler
ZAPOMNITE SI
Gorenjska banka d.d, Kranj
(^M»J©3KIIGLAS   18. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 6. aprila 1990
Svet Osnovne šole Lucijan Seljak Kranj
razpisuje dela in naloge RAVNATELJA ŠOLE
Pogoji:
Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še pogoje iz 89. in 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti:
- najmanj 5 let delovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit za učitelja
- organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevnaje smotrov in nalog osnovne šole.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj, Šolska ulica 3, Kranj, z oznako "za razpisno komisijo". Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijavljeni bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh.
OSNOVNA ŠOLA PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA
Svet Osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje za opravljanje del in nalog ravnateja, predpisane v 89. in 137. členu Zakona o osnovni šoli, in imeti:
- visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri,
- najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu,
- opravljen strokovni izpit,
- imeti organizacijske sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole
Imenovan bo za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: OŠ Peter Kavčič Škofja Loka - za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po odločitvi.
TV SPREJEMNIK GALAXY JE VEDNO RAVNO PRAV ODDAUEN OD ROBA l
NORDMENDE
V veliki skupini Galoxy vom med TV sprejemniki 36 IMC,40 IMC,42 IMC,51 IMCin55 IMC ne bo težko izbrati rovno pravega za vsak prostor ali kotiček. To bo samo vaš svet slik s čisto obliko monitorja, ostri no Black Motrixa in novim daljinskim upravljalcem IMC2.
Več boste izvedeli v TV-Vi«feo-Avdio 90 katclogu pri vašem prcr'ajalcu !
©C
emona commerce
proizvodnja In trgovina d o o. I|ub4)ana
Ljubljana, Futura,Trg revolucije 1,
tel.: 061-219-107,
Ljubljana, Holidav Inn Shop,
Nazorjeva 2, tel.: 061-2.19-550,
Zagreb, Futura,Tesli na 7,
tel.: 041-426-191,
Za grab, Futura 1 ..Prilaz JNA 8,
tel.: 041-430-132,
Sarajevo, Futura,Zrinjskog 6,
tel.: 071-26-789
9
SREDNJA ŠOLA EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ Komenskega 4, Kranj
Svet Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa
RAVNATELJA za dobo 4 let
V skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o usmerjenem izobraževanju, ter Statutom in drugimi splošnimi akti Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
1. visoka izobrazba ekonomske, pravne ali pedagoške smeri
2. pridobljena pedagoško andragoška izobrazba
3. opravljen strokovni izpit
4. vsaj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu
5. ustrezne organizacijske sposobnosti
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati priporočeno v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Srednja šola ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj, Komenskega 4, s pripisom »Za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po sprejetju sklepa o izbiri.
SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ
VABILO
V okviru praznovanja 60-letnice tekstilne in 30-letnice obutvene šole vas vabimo na
DAN ODPRTIH VRAT ŠOLE
v soboto, 7. aprila 1990, od 8. do 11. ure. Ob strokovni razlagi si boste lahko ogledali delavnice za praktični pouk (obutveno, predilsko, tkalsko, pletilsko in konfekcijsko), laboratorije, specializirane učilnice ter knjižnico s čitalnico.
REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Izvršni svet
Izvršni svet Skupščine občine Radovljica je na 137. seji, dne 27. marca 1990, v skladu z določbami 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in 37/85) sprejel naslednje SKLEPE
1. Osnutek ureditvenega načrta starega mestnega jedra v Radovljici se javno razgrne v prostorih GRAŠČINE v Radovljici za dobo 30 dni od dneva objave v Gorenjskem glasu.
2. V času javne razgrnitve izvršni svet v sodelovanju s krajevno skupnostjo Radovljica organizira javno obravnavo
dokumenta- Predsednik IS
mag. Pavel Žerovnik, dipl. oec.
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Ljubljanska banka - Gorenjska banka d. d., Kranj objavlja po sklepu izvršilnega odbora z dne 26. 12. 1989 in sklepu direktorja z dne 15. 3. 1990
JAVNO LICITACIJO
2 osebni dvigali GEBAUER - Gradmetal Litija, leto izdelave 1980, nosilnost 8 oseb ali 600 kg, sistem duplex - izklicna cena 92.000,00 din
1 osebno dvigalo GEBAUER - Gradmetal Litija, leto izdelave 1980, nosilnost 4 osebe aH 300 kg, sistem Slmplex - izklicna cena 43.000,00 din
Dvigala so demontirana in vsebujejo kabine z vrati, vodila, motorje, komandne plošče in 30 zunanjih vrat. II.
1 osebni avtomobil Zastava Lada 1300 S, letnik 1985, prevoženih 65.000 km - Izklicna cena 30.000,00 din
Pod I. se licitacija izvede pisno s pologom 5 % varščine. Pod II. se licitacija Izvede ustno s pologom 10 % varščne.
Licitacija bo 11. 4. 1990, s pričetkom ob 14. uri v pokriti garaži Ljubljanske banke - Gorenjske banke d. d., Kranj, Cesta JLA 1. Ogled je možen istega dne, od 13.30 ure dalje. Dvig cene na javni licitaciji ne more biti nižji od 1.000,00 dinarjev. Prevzem osebnih dvigal in osebnega avtomobila je takoj po sklenitvi kupoprodajne pogodbe, najkasneje v 8 dneh. Prometni davek za osebni avtomobil plača kupec. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 064-27-271, int-244.
31 X
ALFA ROMEO Unu.™
J C 7 milijonov din
+
35.©oV>H13© din
I. ŽREBANJE 11. 4.
KONČNO ŽREBANJE 11. 5. OO
Petek, 6. aprila 1990
/ TELEVIZIJA, RADIO, KINO
19. stran mrmrni^miGLAS
TVSPORED
PETEK_
_6. aprila
8.55 Video strani 9.00 Poročila 9.05 TV mozaik
9.05 Spored za otroke in mlade
11.40 Video strani
15.15 Video strani
15.55 Žarišče, ponovitev
16.30 TV dnevnik 1
16.40 Poslovne informacije
16.50 TV mozaik
18.00 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.12 Propagandna oddaja
19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Volitve '90, soočenje predsedniških kandidatov
21.05 Tajne   službe, francoska dokumentarna serija
22.00 TV dnevnik 3
22.20 J. le Carre: Smilevjevi ljudje, nadaljevanka
23.15 Pogledi 0.10 Ciklus filmov Sama Peckin-paha
Slamnati psi, ameriški film 0.55 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
17.50 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor
19.00 Videomeh, ponovitev
19.30 TV dnevnik
20.00 Koncert orkestra RTV, prenos
22.00 Skupščinska kronika 22.50 Videonoč
SOBOTA_
_31. marca
8.20 Video strani 8.30 Nemščina
9.00 Spored za otroke in mlade 11.45 Naša pesem 12.15 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Ročk kompas, ponovitev 15.20 Mladinski film 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Risanka 16.55 Športni dogodek 18.35 Poslednja oaza, dokumentarna oddaja 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip
20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Križkraž 22.05 TV dnevnik 22.25 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka
KINO
_KRANJ CENTER'
6. aprila hongkon. akcij, film Žl-VLJENJE NINJE ob 16. in 18. uri, amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 20. uri 7. aprila amer. barv. ljub. film NEVARNA RAZMERJA ob 17. in 19. uri, prem. hongkon. akcij, filma TIGER V AKCIJI ob 21. uri 8. aprila hongkon. akcij, film TIGER V AKCIJI ob 15. uri, amer. barv. ljub. film NEVARNA RAZMERJA ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. kom. PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 21. uri 9. aprila hongkon. akcij, film TIGER V AKCIJI ob 16. uri, amer. barv. Ijubez. film NEVARNA RAZMERJA ob 18. in 20. uri 10. aprila hongkon. ackij. film TIGER V AKCIJI ob 16., 18. in 20. uri 11. aprila amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 15.30., 17.45. in 20. uri 12. aprila amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 16. uri, amer. krim. film KRVAVO PREPROSTO ob 18. in 20. uri
KRANJ STORŽIĆ 6. aprila amer. barv. thrill. OSUMLJENI ob 16. uri, amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 18. in 20. uri 7. aprila novozeland. barv. akcii. film JAMES BOND
23.15 Lepa si Jeanne, kanadski film
0.50 Videostrani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Danes skupaj, oddaja TV
Zg
19.30 TV dnevnik 20.15 Ples na vodi, ameriški film 21.50 Satelitski programi — poskusni prenosi
NEDELJA_
_1. aprila
8.30 Video strani 8.50 Otroška matineja 10.10 Lepi upi, francoska nadaljevanka
11.00 'Alo,   'Alo, humoristična
oddaja 11.30 Domači ansambli 12.00 Kmetijska oddaja TV BG 13.00 Danes volimo 14.05 Dediščina Guldenburgovih 14.50 Kolo sreče 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Henri, kanadski film 18.20 Danes volimo 18.00 Kavarna 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.20 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 Balkan ekspres, igrana serija
21.00 Zdravo 22.20 TV dnevnik 22.40 Sova Hunter, ameriška nadaljevanka 2.00 Kako smo volili 23.35 Videostrani
_2. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA
13.00 Nedeljsko športno popoldne
19.30 TV dnevnik
20.00 Biblija, angleška dokumentarna serija
20.50 Kuduz - resnice in laži, dokumentarna oddaja
21.50 Športni pregled
21.30 Satelitski programi - poskusni prenosi
21.50 Športni pregled
22.35 Satelitski programi - poskusni prenosi
VI.DE0TEKA
JE BIL ŽENSKA ob 16. uri, amer trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 18. in 20. uri 8. aprila kanad. barv. thrill. AVTOSTOPAR ob 16. in 18. uri, amer. barv. trda erot. ANINA OBSEDENOST ob 20. uri 9. aprila Ni kinoprrHstav! 10. aprila amer. barv. *' .i USODNA PRIVLAČNOST ob 16., 18. in 20. uri 11. aprila hongkon. akcij, film TIGER V AKCIJI ob 16. in 18 - uri, amer. trda erot. ANINA OBSEDENOST ob 20 uri 12. aprila hongkon. akcij, film TIGER V AKCIJI ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. ANINA OBSEDENOST ob 20. uri
_ŽELEZAR_
6. aprila amer. barv. ljub. film NEVARNA RAZMERJA ob 18. in 20. uri 7. aprila prem. hongkon. akcij, filma ŽIVLJENJE NINJE ob 17., 19. in 21. uri 8. aprila amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 17. in 19.15. uri, prem. amer. barv. trde erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 21.30. uri 9. aprila amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 17.45. in 20. uri 10. aprila Ni kinopredstavl 11. aprila hongkon. akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 18. uri, amer. krim. film KRVAVO PREPROSTO ob 20. uri 12. aprila hongkon. akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 18. uri, amer. barv. thrill. NEVARNE IGRE ob 20. uri
_DOM KAMNIK_
5. aprila Ni kinopredstavl 7. aprila prem. amer. barv. kom. IZGA-
PONEDELJEK
__ 9. aprila
9.05 TV mozaik
10.05 Zrcalo tedna
10.40 Video strani
15.30 Video strani
15.40 Sova Hunter, ameriška nadaljevanka
16.25 EP, video strani
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.50 Mozaik, ponovitev. Zdravo
18.10 Spored za otroke in mlade
18.20 Miti in legende islamskih ljudstev
19.00 Risanka
19.12. EPP
19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 G. Čase: Stavkokaz, angleška drama
21.25 Kako smo volili 22.00 TV dnevnik
22.20 Operne zgodbe, angleška serija
23.20 Sova Hunter, ameriška nadaljevanka 0.10 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
19.00 Pustolovščina - slikarstvo, izobraževalna serija
19.30 TV dnevnik
20.00 Osmi dan
20.40 Po sledeh napredka
21.10 Sedma steza, športna oddaja
21.25 Izza kulisja Jugovizije, oddaja TVZG
22.15 Satelitski programi - poskusni prenosi
TOREK_
_10. aprila
8.55 Video strani
9.05 Mozaik, ponovitev 10.30 Nemščina 11.55 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Nemščina — »Alles gute«,
ponovitev 5. lekcije 15.35 Sova Hunter, ameriška nanizanka 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 17.50 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.17 TVokno 19.20 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Zapeljivec, angl. nadaljevanka
21.00 Nashville v oknu, oddaja TVZG
22.05 TV dnevnik
22.20 Sova Hunter, ameriška nanizanka
23.10 Video strani
NJALCI DUHOV II ob 17., 19. in 21. uri 8. aprila amer. barv. kom. IZANJALCI DUHOV II. ob 17. in 19. uri, prem. novozeland. akcij, thrill. JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 21. uri 9. aprila amer. barv. krim. film KRVAVO PREPROSTO ob 18. in 20. uri 10. aprila amer. akcij, film HLADNOKRVNI ob 18. uri, amer. trda erot. POPER IZ MIAMIJA I. ob 20. uri 11. aprila Ni kinopredstavl 12. aprila novozeland. akcij, thrill. JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 18. in 20. uri
_KOMENDA_
6. aprila amer. akcij, film ZOB ZA ZOB ob 20. uri
_ČEŠNJICA_
6. aprila amer. znan. fant. film DRUGA NACIJA ob 20. uri
_LAZE_
6. aprila amer. barv. kom. IZGANJALCI DUHOV II. ob 19. uri
_DUPLICA_
7. aprila amer. barv. thrill. KRVAVO PREPROSTO ob 20. uri 8. aprila amer. barv. akcij, film HLADNOKRVNI ob 18. in 20. uri
11. aprila amer. barv. kom. POR-KYJEVE VRAGOLIJE ob 20. uri
12. aprila amer. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 20. uri
_ TRŽIČ_
7. aprila amer. barv. film DRUŠTVO  MRTVIH  PESNIKOV ob
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb
19.00 Slovenska ljudska glasbila
in godci - oprekelj 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer 22.35 Zabavni   torek, zabavno-
glasbena oddaja
SREDA_
_11. aprila
8.55 Video strani 9.05 Spored za otroke in mlade 10.35 Zapeljivec, angleška nadaljevanka, ponovitev 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna
Obsedno stanje, francoski
film
22.20 TV Dnevnik 3 22.25 Kaoma, glasbena oddaja TV BG
23.00 Sova Hunter, ameriška nanizanka 23.45 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
18.30 Slovenci v zamejstvu
19.00 Vaš zelenjavni vrt izobraževalna serija
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 V. Bellini: Norma, opera 23.05 Svet poroča
AVT0IMP0RT UD0VČ
Lesce d. o. o.
Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064-74-207
Prodaja naslednja rabljena vozila:
Fiat kroma 2,0, letnik 1986, cena 63000 DEM Opel ascona 1,6 S, letnik 1985, cena 18.600 DEM Opel kadet 1,3 O HC, letnik 1984, cena 12.500 DEM VW jetta 1,6 JX bencin, letnik 1987, cena 2T.300 DEM Volvo 340 GL avtomatik, letnik 1983, cena 16.500 DEM R 18, letnik 1984, cena 9.100 DEM
Lada 1,3 S, letnik 1986, cena 6.800 DEM
Jugo 45, letnik 1986, cena 6.800 DEM
Sprejemamo naročila za vsa uvožena osebna vozila. Ogled rabljenih vozil je v petek In soboto.
16.45., 19. in 21 uri 8. aprila amer. barv. akcij, film ZOB ZA ZOB ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 21. uri 12. aprila amer. barv. kom. PORKYJEVE VRAGOLIJE ob 18. in 20. uri
_DOVJE_
8. aprila hongkon. akcij, film Žl-VUENEJ NINJE ob 19.30
_ŠKOFJA LOKA_
6. aprila amer. kom. VRZI MAMO Z VLAKA ob 18. in 20. uri 7. aprila amer. akc. kom. PREGON MOŠKE SVINJE ob 18. in 20. uri 8. aprila amer. akc kom. PREGON MOŠKE SVINJE ob 18. in 20. uri 10. aprila amer. drama POLJUB ŽENE PAJKA ob 20. uri 11. aprila amer. drama POLJUB ŽENE PAJKA ob 18. in 20. uri 12. aprila amer. avant. film VELIKI (BIG) ob 20. uri
_ŽELEZNIKI_
6. aprila amer. akc. kom. PREGON MOŠKE SVINJE ob 18. in 20. uri 7. aprila amer. trda erot. DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 20. uri 8. aprila amer. kom. VRZI MAMO Z VLAKA ob 19. uri 11. aprila amer. akcij, film AMERIŠKI Nl-NJA III ob 20. uri
_POLJANE_
6. aprila amer. trda erot. DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 20. uri 8. aprila amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA III ob 17. uri
ČETRTEK_
_12. aprila
8.55 Video strani 9.05 Spored za otroke in mlade 9.30 Šolska TV 11.05 Vidno strani 11.25 Video strani 15.00 Video strani 15.40 Sova Hunter, ameriška nanizanka, ponovitev 16.30 TV Dnevniki 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik
18.25 Spored za otroke in mlade
19.00 Risanka
19.12 Propagandna oddaja 15.00 Videostrani 15.10 Žarišče, ponovitev 15.40 Sova Hunter, ameriška nanizanka, ponovitev 16.25 EP Video strani 16.30 TV Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 TV mozaik 16.50 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.12 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 P. VVheeler: Bluebell, angleška nadaljevanka
21.00 Kako smo volili
22.35 TV dnevnik
22.55 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Rdeči boogie 0.30 Videostrani
_RADOVUICA
6. aprila ital. pust. kom. ŠERIF V DOLINI NILA ob 20. uri 7. aprila amer. pust. film INDIANA JO-NES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 18. uri, amer. pust. film BANDIT V TEXASU ob 20. uri 8. aprila ital. pust. kom. ŠERIF V DOLINI NILA ob 18. uri, amer pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 20. uri 8. aprila ital. zab. film JAZ IN NILsKI KONJI ob 18. uri, ital. zab. film BAD JAHA NA ZAHOD ob 20. uri 9. aprila amer. krim. film MAŠKERADA ob 20. uri 10. aprila amer. pust. film BANDIT V TEXASU ob 20. uri 11. aprila amer. vvestern film BLEDOLiČNI JEZDEC ob 20. uri
__BLED_
6. aprila amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽAR -
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
17.50 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubljana
19.00 'Alo, 'alo, angleška humo ristična serija
19.30 TV dnevnik
20.25 Mali koncert
20.35 Večerni gost
21.20 Kratka raziskava o kruhu, dokum. oddaja
21.50 Satelitski programi - poskusni prenosi
SKI POHOD ob 20. uri 7. aprila ital. zab. film JAZ IN NILSKI KONJI ob 18. uri, amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 20. uri, 8. aprila amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 18. uri, ital. zab. film BOMBANDER ob 20. uri 9. aprila amer. krim. film MAŠKERADA ob 20. uri 10. aprila ital. pust. kom. ŠERIF V DOLINI NILA ob 20. uri 11. aprila amer. pust. film BANDIT V TEXASU ob 20. uri 12. aprila amer. krim. film MAŠKERADA ob 20. uri
_BOHINJ_
7. aprila ital. zab. film BOMBANDER ob 20. uri 8. aprila ital. zab. film JAZ IN NILSKI KONJI ob 18. uri, ital. zab. film BAD JAHA NA ZAHOD ob 20. uri 12. aprila ital. pust. zab. film ŠERIF V DOLINI NILA ob 20. uri
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA
ŠKOFJA LOKA
Podlubnik l/d
64220 ŠKOFJA LOKA
razpisuje za novo šolsko leto (možnosti vključitve s l. 9.
1990) prosta mesta za sprejem otrok v
jaslične oddelke
oddelke predšolskih otrok
oddelek razvojno prizadetih otrok
Prošnje za sprejem (obrazce dobite v času razpisa v vseh vzgojnovarstvenih enotah) je treba oddati najkasneje v 15 dneh od dneva objave razpisa osebno ali priporočeno na naslov: Uprava WO ŠKOFJA LOKA, Podlubnik I/d, Škofja Loka.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET IN SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO
razpisujeta JAVNO DRAŽBO
I. Osnovnih sredstev:
1. RAČUNALNIK ISKRA DATA C  18, izklicna cena 25.000,00 din
2. KOPIRNI STROJ KA 102 za kopiranje načrtov, izklicna cena 35.000,00 din
II. Najdenih predmetov:
1. KOLESA
2. KOLESA Z MOTORJI
3. OSTALI NAJDENI PREDMETI (denarnice, ure, fotoaparata Nikon in Pocket...)
Javna dražba bo v sredo, 11.4. 1990, ob 15. uri za poslopjem Občine Kranj. Interesenti si navedena osnovna sredstva in predmete lahko ogledate eno uro pred pričetkom javne dražbe.
E CREinfl
CREINA KRANJ, podjetje za proizvodnjo kmetijskih ter industrijskih strojev in naprav, p.o.
oglaša prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji:
- visoka ali višja izobrazba pravne ali organizacijske smeri
- 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih opravilih
Za objavljeno delovno mesto je določeno trimesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošni sektor CREINA KRANJ, Mirka Vadnova 8, Kranj, v 8 dneh po objavi.
(Q^r$S3MEnOIA8   20. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 6. aprila 199(
KDOR IZBIRA Zl IZBERE l
IZBIRO
Mercator - Izbira Kranj
Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj 64001 KRANJ, Maistrov trg 7,
IZBIRA je nekaj novega. Smo podjetje, ki ste ga prej poznali kot del KŽK Gorenjske. Danes smo na lastnih nogah, trmasti po Gorenjsko in poslovni kot vedno.
IZBIRA je nekaj vašega. Nas ni potrebno voliti, nas boste izbrali v naših trgovinah in skladiščih zlasti v Hrastju in Stražišču, kjer nudimo gradbeni material. Drobna m I pripomba: znani smo po tem, da čaramo:
IHmjU pri nas je blago namreč cenejše kot pri iBJ^j konkurenci. Tisoči graditeljev to vedo...
I IZBIRA je doma povsod. Od
_ Gorenjske do Splita in Zagreba. Svoj
I dBSffifo.     sedež imamo v Kranju, Maistrov trg 7, že
zdaj pa smo organizirani po evropskih R^^^B    vzorih: majhna režija, velika poslovnost in l^^jP     zlasti želja, da z našo izbiro izberete prav IZBIRO. Kolektiv s 110 člani hoče naprej. V časih jamranja, obupovanja, cepetanja H&   MB     na mestu - mi ne čakamo. Delamo, lm&      trgujemo, z vami in za vas.
W       IZBIRA i stranka, ne program, je
nekaj kar ljudje od nekdaj najbolj vztrajno zahtevajo: za ustrezen denar, ustrezno blago, tu ideologije ni.
o
IZB IZB
RENEVO RO IZBER
LIMO, MO!
Al
V A S
IZBRALI SOZM0S
Lol^h^1 PJf«'^^«1"1 PARTNER na Gregorčičevi c. 8 v Kranju Imajo pe-stro Izbiro betonskih mešalcev iz uvoza proizvajalca ALKO iz Avstrije po zelo ugodnih cenah Model 1200 W 4.240,70 din Model 1400 W 5.104,30 din Model 1500 W 6.136,40 din
GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
KRANJ, 13. - 19. 4. 1990
®TOYOTA KINZEL
CELOVEC, VOLKERMARKTERSTRASSE 145 (DRUGI SEMAFOR V CELOVCU  DESNO, PRI "KIKA" LEVO - 400 M) Tel. 9943-463-32231 POZOR! NAJDETE NAS TUDI NA CELOVŠKEM SEJMU Z NAJNOVEJŠIMI MODELI (OD 4. 4.-84 1990)
FREIZEIT VO
KLAGENFURT
koroškim salonom avtomobilov
dopust in potovanja
gradbeništvo in naredi si sam
šahovski turnir šport in igra St};Iing & Tuning „Hauslbauer" -
sejem „sam svoj mojster
4. do 8. aprila
TRGOVSKO PODJETJE TTC BLED Ljubljanska 4
TRGOVSKO PODJETJE TTC BLED Ljubljanska 4, Bled
Zahvaljujemo se vam vsem na ogromen odziv na razpisana delovna mesta. Sporočamo da smo sprejeli v delovno razmerje s kolektivno pogodbo RACUNOVODJO: Jemec Marijo PRODAJALKO: Jalen Nevenko
Nekatere od vas pa bomo povabili na poslovni razgovor. Če ste inovativni, sposobni, imate program - v »ČIPU« potrebujemo ljudi z znanjem, sposobnostjo. Pošljite nam program, s katerim bi lahko delali v trgovskem podjetju »ČIP«. Trgovsko podjetje »ČIP«, Ljubljanska 4, Bled.
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Prireja
TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV in organizira IZPIT
Informacije in prijave: Delavska univerza Škofja Loka, Podlubnik l/a, 64220 Škofja Loka, telefon: 622/761 interna 35, direktni 620/888.
C K Z, KMETIJSKA TZO CERKLJE 64207 CERKLJE
Obveščamo cenjene kupce, da smo s prvim aprilom 1990 v poslovalnici Cerklje in Šenčur uvedli nov delovni čas in to:
vsak dan od 7. do 15. ure in
vsako soboto od 7. do 11. ure.
Dovolimo si vas spomniti, da imamo na zalogi:
sredstva za varstvo rastlin, mineralna gnojila, krmila (za
mlado pitano govedo, krave molznice, piščance, kokoši nes-
nice in kunce), vodovodno instalacijski material, razno
drobno orodje in gradbeni material (opeko, cement, apno in
armaturne mreže).
Vse to vam nudimo po konkurenčnih cenah! Se priporočamo!
scuxx umro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
Razpisuje
JAVNO LICITACIJO
osnovnega sredstva
1. Zobozdravstveni stol KAVVO Komplet
izklicna cena 42.000,00 din
Javna licitacija bo 17. 4. 1990 ob 11. uri v sejni sobi PRC v obratu II. Kranj, Škofjeloška c. 6. Ogled navedenega sredstva bo istega dne ob 10. uri. Interesenti naj se oglase v obratu II. Škofjeloška c. 6. pri glavnem vratarju, poleg upravne stavbe. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe.
V ceni ni vštet prometni davek, katerega plača kupec, če ne predloži izjave o oprostitvi prometnega davka.
Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščine od izklicne cene. Cena velja franco Sava Kranj. Kupec mora plačati kupnino naslednji dan, to je 18. 4. 1990 in blago prevzeti najkasneje v 3 dneh po prodaji.
Po prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti in količine blaga.
Licitacija bo po sistemu »VIDENO-KUPLJENO«.
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KR-ŽIŠNIKA
ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31
razpisuje prosta dela in naloge:
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA CENTRA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo pravne, ekonomske, socialne, pedagoške stroke ali višjo šolo za organizacijo dela
da imajo 5 let ustrezne prakse
da imajo aktiven odnos do razvoja demokratične družbene ureditve, odgovoren odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi, human odnos do ljudi in organizacijske sposobnosti ter da uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
2. SEKRETARJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo pravno fakulteto I. stopnje, višjo upravno šolo aH višjo šolo za organizacijo dela - kadrovska smer
- 5 let delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov z oznako ustrezne razpisne komisije. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
Petek, 6. aprila 1990
21. STRAN
3ESGLAS
mu OGLASI
0 27-960
Cesta JLA 16 APARATI STROJI
PLETILNI STROJ Brother KH 890, enoredni, z dodatkom za avtomatsko pletenje, ugodno prodam. «82-675 4945
Prodam 120-litrski HLADILNIK in črno-bel TV z daljinskim upravljanjem. Primož Malovrh, Frankovo nas. 72, Škofja Loka_5024
Prodam KOSILNICO Bucher. Zali Log 33, Železniki, « 66-903 5037
Prodam ZGRABLJALNIK sena VZ 280 ter manjšo količino SENA. « 49-324_5049
Prodam ELEKTROMOTOR 18 kW. Ivo Korošec, Koprivnik 8, Boh. Bistrica 5057
Prodam PLETILNI STROJ Standard. Informacije na «83-037 Prodam NAKLADALKO Sip 17 in PAJKA. «45-371 5059
Prodam ali zamenjam za les: mizarski CIRKULAR, KOMPRESOR Trudbenik in ELEKTRO OMARICO z glavnimi varovalkami. «67-204
Prodam samohodni OBRAČALNIK Reform. « 66-702_5070
Prodam TRAKTOR Deutz - Janez, star eno leto. Janez Čop, Sp. Gorje 11 5081
SLOVENIJATURIST
\S?k/, pojdite z nami i
V Kranju na Koroški 29
Z  informacije - vozovnice - izleti -potovanja - počitnice - skupinski izleti za kolektive, Z pokličite:
® 21-946 ---...-.«*
Prodam TRAKTOR Zetor « 45-237
50-11. 5101
Prodam nov GLASBENI STOLP Gorenje,   40  odstotkov ceneje.
Okroglo 28, Naklo_5102
Prodam nov GLASBENI STOLP Sanvo. «48-700 5114
Prodam kletno etažno PEČ TVT 24. «77-874 5115
Zelo ugodno prodam SESALEC Iskra in HI-FI STOLP Akai. Informacije na «25-153, od 18. ure dalje^_5121
Prodam barvni TV Sony, ekran 54 cm in VIDEOREKORDER Toshiba, vse novo, z dokumentacijo. «82-658 5146
SILOREZNICO SR 701 prodam. Ci-ril Benedičič, Martinj vrh 17, Železniki_5147
Prodam črno-bel TV Kerting, star
dve leti. « 78-424_5151
Ugodno prodam nov namizni VR TALNI STROJ, 70 odstotkov cene je od prodajne cene. «52-353, po 14. uri 5152
Prodam dobro vzdrževan STROJ za brizganje plastike, do 70 g. Bat tenfeld, starejši letnik. Ljubo Mag dič. Rožna dolina 40, Lesce 5173 Prodam črno-bel in barvni TV, sta-rejši letnik. «35-373_5174
Prodam nov MEŠALEC za beton. «620-206_5178
Prodam OJAČEVALEC onkvo, 2x55/80W za 2.600,00 din.. «28-575 5190
Prodam kombinirano MIKROVALOVNO PEČICO. «57-734, popoldne 5194
Prodam MOTORNO ŽAGO Hus-qarna 650 in CIRKULAR domače izdelave. « 622-830 5202
dNEVERJETNOa
®TOYOTAKINZEL
CELOVEC, Volkermarkterstr. 145, tel. 9943/463-32231
(Rosenthalerstr., drugi semafor desno - proti Gradcu, pri "KIKA" levo, okoli 200 m).
TOYOTA CELICA 1600 ST-i 16 V
NEVERJETNO: samo 181.500 ATS neto NA OGLED VSI TOYOTA MODELI, PRIDITE, POGLEJTE IN SE PEUITE. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. GOVORIMO SLOVENSKO!
«5 AVTOMOBILOV) SUBARU IUSTV 17 • KAT mM 4 IND. DIREKTNO VBRIZGAVANJE. 3 VRATA
;samo ;
a(export) ■ ■95.000.- ■
Z  Kje? !
AUTOHAUS _
Strefr
ST. 1 PRI 4INO-AVTOMOBILIH NA KOROŠKEM
:subaru:
_____
Ugodno prodam RAČUNALNIK CPC 6.128 z monitorjem, disketami in literaturo. « 78-880_5207
Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje. Informacije na «45-626
Prodam MOTO KULTI VATO R in OBRAČALNIK Gorenje, staro dve leti. Tavčar, Sp. Danje 14, Sorica, «66-778_5213
Prodam VIDEOKAMERO Kamkor-der Canon, 8 mm, stara 9 mese-cev, za 1.700 DEM. « 633-564 Prodam nov ELEKTROMOTOR, 7,5 kW in 2800 obratov. «061/841-276 4898
® TOYOTA
ORTNER 90 VELIKA IZBIRA VOZIL
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS IN POPRAVILA
NAJDETE NAS TUDI NA KRANJSKEM SEJMU.
KJER DOBITE TUDI NAJNOVEJŠE PROSPEKTE
INTELIGENTNI AVTOMOBILI
Celica '90
®TOYOTA LIPNIK
GOVORIMO SLOVENSKO,:
CELOVEC
PICHELDORFERSTR. 22 Tel.: 9943-463-44846 •   VELIKA IZBIRA VOZIL NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA SERVIS IN POPRAVILA
MMRadsportFABJAN,
VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem
ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO.
BELJAK
TREFFNERSTRASSE2 Tel. 9943-4242-28413
(NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE)
REIFENZENTRUM - SUD
CELOVEC, ROSENTALERSTR ASSE 86 (PRED ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM), tel.: 9943-463-23244
NEVERJETNA PONUDBA GUM:
MICHELIN DUNLOP  CONTI SEMPERIT
155/13
165/70/13
175/70/13
Prodam nov KOMPRESOR Trdu-benik, enofazni, dobava 150 litrov pri 10 barih na min. in VRTALNI STROJ Metalac, namizni. « 40-260_5224
Ugodno prodam električno vrtno motorno KOSILNICO. «061/927-119_5240
Prodam gostinski ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Informacije na
« 68-528_5248
Prodam novo rotacijsko KOSILNICO. «85-290 5261
nama
VELIKO STVARI JE V NAMI CENEJŠIH
TA TEDEN VAM PRIPOROČAMO
• gospodinjski aparati Gorenje in R. končar 2Q _ 3Q 0/o popust
• ob nakupu gradbenega materiala z naročilnico stanovanjske zadruge
5 % popust
• velika izbira izdelkov iz plastike za gospodinjstvo - uvoz iz Italije
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
ROLETE in ŽALUZIJE v različnih barvah in izvedbah izdelujem, montiram in servisiram z garancijo. «26-919________ 4097
RENAULT
NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JLERJI, PREPROGE...
CELOVEC, tel.: 0943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27
Prodam rezervne dele za OPEL MANTO, letnik 71 in črnobel TV z daljinskim upravljanjem. «064/631-784
Revolversko STRUŽNICO Herbert, premera 45 mm ter STRUŽNA AVTOMATA lndex 12 in TORNOS M 20, z orodjem, v delovnem stanju, zelo ugodno prodam. «48-623 ___ 5265
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Nechi (cik - cak). « 70-015 _5277
Ugodno prodam kombiniran "Ste: DILNIK (2 plin, 2 elektrika). Zupan, Jezerska c. 18/a, Kranj_5280
Prodam 340-litrsko ŠKROPILNI-CO. Cena po dogovoru. Sp. Bela 7, Preddvor,« 45-309 5281
Nov, nerabljen OVERLOCK Pfaff in gospodinjski ŠIVALNI STROJ Pfaff, ugodno prodam. «25-650
_5284
Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje exlusive. « 22-502 5293
Prodam ORGLE Hohner, ža 3.700,00 din in RAČUNALNIK Commodore 64, monitor, kasetar in 1.000 programov, za 4.000,00 din. Informacije na «65-472, popoldne in zvečer 5299
GRADBENI MATERIAL
Prodam MIVKO.
061/611-222
5022
Po ugodni ceni prodam 100 kvad. m. KOMBI PLOŠČ, 400 kosov OPE KE Novo mesto, siva s posipom. Dolenc, Kuraltova 4, Šenčur 5047
Prodam dva sončna KOLEKTORJA IM P, 25 odstotkov ceneje. «621-730_ 5094
Prodam armaturne MREŽE, pre-mer 6/10 mm, 11 kosov, 37 odstotkov ceneje. Franc Sajovic, Go-renjska c. 28, Naklo_5097
Smrekove stenske - stropne OBLOGE, NAPUŠČ ali OBLOGO garažnih vrata, šir. 7 cm, prodam. « 24-596_5171
Prodam suhe hrastove PLOHE. Zevnik, Ljubljanska 40, Kranj 5192
Prodam smrekove in macesnove PLOHE, deb. 5 in 8 cm ter KRAJNIKE. «45-672_5273
Ugodno prodam 42 kvad. m. talne PLUTE. « 39-982_5310
Ugodno prodam več KOVINSKIH PODBOJEV, vratnih KRIL, betonski MEŠALEC in PEČ za centralno etažno ogrevanje. « 58-086 5321
KUPIM
Kupim SAMONAKLADALNO PRIKOLICO 17 ali manjšo in KOSILNICO BCS ali podobno. Zagoriška 24, Bied 4980
JELOVICA
Kupim rabljen polavtomatski SA-DILEC za krompir. Benedik, Dolenja vas 1 >, Selca, « 64-100 5015
Kupim več BIKCEV simentalcev, starih do 10 dni. «061/707-354
5020
Kupim « 64-207
smrekove
HLODE. 5294
LOKALI
V najem vzamem DELAVNICO ali starejše GOSPODARSKO POSLO-POJE, HLEV. Možna adaptacija. Šifra: AVSTRIJEC AQftft
V Radovljici najamem PROSTOR s telefonom. Šifra: TRIGLAV 5095
V Kranju oddam v najem SOBE, primerne   za   POSLOVNI PROSTOR ali mirno OBRT. « 22-618 _ 5226
V najem oddam PROSTOR, primeren za mirno obrt, 30 kvad. m. Šifra: STRAŽIŠČE 5262
Prevzamem vsa ZIDARSKA in FA-SADERSKA dela. « 40-316 4626 SATELITSKA TV! Hitra dobava in montaža po najugodnejši ceni. «78-212, popoldne_4680
Hlače in krila ŠIVAM po meri. « 42-349_5014
Skupina prevzame vsa ZIDARSKO - FASADERSKA DELA. Elšani, Zasavska 6, Kranj 5061
Drogina odkupna postaja Virmaše 82/a, Škofja Loka, ODKUPUJE žive polže, suha zdravilna zelišča in gobe. Informacije na «633-865, od 17. do 20. ure_5096
Solidno in po ugodni ceni opravljam vsa ZIDARSKA DELA. « 26-054, po 20. uri_5124
Cenjene goste OBVEŠČAMO, da bo gostilna Blegoš, Javorje, ZAPR TA od 11.4. do 30. 4. 1990, zaradi adaptacije. Se priporočamo! 5304
MONTAŽA mizarskih izdelkov, ob-navljanje kuhinj (lahko tudi nove) in drugih izdelkov, opravljam. Oglasite se na «57-262 5313
IZDELUJEM cisterne iz poliestra, 1.500 in 2.000 litrov. Izdelujem tudi tople grede, popravljam poliester-ske trosilce za umetna gnojila. Informacije in naročila sprejema: Peter Meglic, Retnje 27, Tržič, « 58-086 5320
UGODNO
OTROŠKI KOMPLETI JOPIČ-HLAČE 2-12 LET
370,00 - 527,00
JEANS HLAČE 2 - 7 let
213.00
DEKLIŠKE OBLEKCE poletne 6 - 10 let
90,00 - 124,0(
OTROŠKA KRILCA 2 - 12 let
60,00
POLETNE MAJICE 2 - 14 let
30,00 - 60,01
DEKLIŠKE SP. MAJE -HLAČKE komplet
40.0C
OTROŠKE BOMB. PIŽAME
86,00 - 155,00
KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 TEL.: 36-995
VSEM KUPCEM
NAD
500,00 din
damo 10%
VELIKO
NOČNI
POPUST
UGODNO
ŽENSKE BLUZE
300,00 - 520,00
MODNA
ŽENSKA
KRILA
(viskoze - uvoz)
480,00 - 520,00
ŽENSKE PIŽAME
331,00
MOŠKE PIŽAME 335,00
ŽENSKO SP. PERILO MOŠKO SP. PERILO POLETNE MAJE ženske - moške
60,00
OBVESTILA
ŽALUZIJE, 20 odstotkov znižane cene, ROLETE, lamelne zavese, HARMONIKA VRATA, MARKIZE, naročite na « 75-610 2476
__2_
J & J VIDEO HI-FI SERVIS! Popravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. Nudimo vam tudi prevoz vašega aparata v servis in vam ga popravljenega dostavimo na dom. Garancija je 30 dni. Odprto od 9. do 13. ure in 14. do 17. ure. Se priporočamo!. Pokličite nas na « 39-886 3591
GRADITELJI POZOR! Izdelujem vse vrste PEČI za centralno ogrevanje, BOJLERJE za centralno in solarno ogrevanje. Kupite jih lahko po konkurenčnah cenah, tudi z naročilnico Stanovanjskih zadrug. Anton Aplenec, Medlog 11, Celje (pri Joštovem mlinu),
« 063/39-878, popoldne ali zvečer
ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Roletar-stvo NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur, «061/50-720 4413
OSTALO
Prodam globok otroški VOZIČEK za polovično ceno. Borkovič, Va
Ijavčeva 11, Kranj_5007
Prodam domačo KORUZO v zrnju ali šrotano. Krici, Zgoša 22, Begu nje, « 73-232_5017
Prodam SENO. Demšar, Log 29, Škofja Loka 5039
Prodam semenski KROMPIR igor in dezire. Milan Debeljak, Pod brezje 150, Duplje, « 70-069 5045
Prodam krmilno PESO. 26, Cerklje
Lahovče 5051
Prodam KOMAT za konja. Janez Pogačnik, Prezrenje 14, Podnart _5054
Prodam semenski KROMPIR jerla, lanski uvoz. Voklo 30, Šenčur 5060
Prodam bukova DRVA. Bertoncelj, Kropa 105, «79-667_5086
Prodam govejo ustrojeno KOŽO, velikosti 6.5 kvad. m. Kalan, Suha 2, Kranj_5098
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in kemijo za vse stopnje. «25-461, int. 613, dopoldne ali 27-817, popoldne 5099
GLAS 22. STRAN
/    MALI OGLASI,
Petek, 6. aprila 1990
Prodam novo črno diatonično HARMONIKO. « 24-053, med 7. in 8. uro (Oblak)_5106
Prodam MESO mlade govedi. Sp. Brnik 3, Cerklje_5117
Po dogovoru prodam rabljeno otroško PERILO, HLAČE, BUNDE itd, za starost od 2 mesecev do 6 let. Sprejemam ponudbe za čim več skupaj, z vašim naslovom in telefonsko štev. šifra: UGODNO PO DOGOVORU_5137
Prodam zgodnji KROMPIR za seme, vrste saški. Škofjeloška c. 33, Kranj_5138
Nujno potrebujem 2.000 DEM POSOJILA. Šifra: POŠTENO VRAČILA_ 5176
Prodam AVTOSEDEŽ in globok otroški VOZIČEK, « 633-022 5181
Ugodno prodam otroški italijanski kombiniran VOZIČEK Peg. Jože Perko, Tuga Vidmarja 10, Kranj Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in STAJICO, « 49-300 5198
Prodam navadno trivrstno HAR-MONIKO F, B, S. «68-360 5223
Prodam kombiniran VOZIČEK Tri-buna. Cena 1.400,00 din. Ogled od 16. ure dalje. Britof 395, Kranj 5227
Prodam drobni KROMPIR za kr-mo. Prebačevo 12, Kranj, « 36-430__5241
Prodam semenski KROMPIR igor, druga množitev. Suha 24, Kranj
Oddam prvo in drugo KOŠNJO. Cena po dogovoru. Marija Mali, Sp. Veterno 4, Tržič_5282
Ugodno prodam BRAKO PRIKOLICO. «27-758_5296
Prodam BRŠUINKE. Hrastje 123, Kranj, «33-111_5312
Poceni prodam "A" LESTVE, primerne za sadjarstvo, pleskarstvo in druga opravila, vel. 160 do 240 cm. Sr. vas 83, Šenčur__5314
Prodam semenski KROMPIR dezi-re in krmilni KROMPIR. « 631-581
PRIREDITVE
Odlično GLASBO s humorjem za ohceti nudita GLASBENIKA. «42-827, Prosenc_3446
Narodno-zabavni trio Toneta Debeljaka (bivški Jurček) vabi na PLES, vsak petek, v lokal "Dnevna soba" v šorlijevi ulici, s pričetkom ob 18. uri in vsako nedeljo, v Domu ZB, ob 16. uri. Vabljeni! 4185
POZNANSTVA
Samski 32/178, s stanovanjem, službo in obrtniškim poklicem, išče čedno dekle z Gorenjske, po možnosti s hišo, ni pa pogoj, za skupno in srečno življenje. Zaželena fotografija in naslov, šifra: PO-STANIVA OBRTNIKA_5134
RAZNO PRODAM
Prodam barvni TV Panorama, nova usnjena FOTELJA, PRALNI STROJ in zamrzovalno SKRINJO (nova). Informacije na « 38-202 4973
Prodam semenski KROMPIR dezi-re in MOLZNI STROJ Vitrex Viro-vitica. Mohorič, Zalog 44, Cerklje Prodam SENO in dobrim ljudem podarim mladega KUŽKA. Ovse-nik, Poljče 11, Begunje 5041
R 4, letnik 1986, bele barve, 50.000 km, prodam. Zelo ugodno prodam tudi JEDILNI KOT z MIZO. « 33-093_5069
Prodam 40 kvad. m. jesenovega PARKETA, 30 odstotkov ceneje in MENJALNIK za Citroen GS palas. «73-942_5084
Prodam gumasti ČOLN Beograd sport Meteor in T 4 MOTOR. « 38-322 4878
TEKSTILNA TRGOVINA
SAŠA
ST. ŽAGARJA 2 ERI MATIJA V BLIŽINI . AVTOBUSNE POSTAJE
-KINO CENTER VABIMO VAS NA UGODEN NAKUP
- balonskih plaščev
- prehodnih jaken
- pletenin
- trenirk
- ž. krila - hlačna krila
- jeans jakne -jeans hlače
- perilo
- hlačne nogavice CENE?
KONKURENČNE! PREPRIČAJTE SE
PREKLIC
Opozarjam Natašo Košir iz Kopriv-nike št. 25, Bohinj, da JAVNO PREKLIČE neresnične obtožbe zoper mene, ki jih je razširila 28. 1. 1990, sicer jo bom sodno preganjal. Joc Mlakar, Boh. Češnjica 84 5274
POSESTI
Prodam zakonsko « 57-687
POSTELJO. 5158
STANOVANJA
V Šorlijevi ul. oziroma v bližini Vodovodnega stolpa mlada zakonca nujno najameta za daljši čas (možnost kasnejšega odkupa) 1-sobno, lahko tudi večje STANOVANJE. Nudiva predplačilo. « 25-318 4543
MESARIJA KALAN
iz Stražišča obvešča kupce, da ima na zalogi vse vrste suhega mesa po znižanih cenah. (Šunke 4 - 5 kg, suhi vrat, suha rebra, pleče v mreži s kožo in brez.) Ostalim suhim izdelkom smo znižali cene za 10%. Se priporočamo!
Moderni interieri
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje
stol 169 din miza 267 din ležalni stol 284 din ležalna postelja 264 din
Se priporoča Lesnina v Kranju In na Jesenicah
Zakonski par z otrokom najame 1-sobno ali 2-sobno STANOVA-NJE v Kranju. « 36-374 4982
Družbeno GARSONJERO zamenjam za 1-sobno stanovanje s ka binetom. « 38-235, po 20. uri 4986
V Kranju zamenjam 3-sobno družbeno STANOVANJE, brez centralne, v bližini pošte, zdravstvenega doma, avtobusne postaje, za enako ali večje v Radovljici ali na Bledu. «26-533, od 17. do 21. ure
Poceni prodam VVARTBURG karavan. Zg. Bitnje 118, Žabnica (poleg Jezerska) 5008
Prodam JUGO 1.1 GX, star dve le-ti. Žeje 6, Duplje 5011
Prodam novo moško KOLO Amater na 10 prestav. « 27-555 5012
Prodam neregistrirano DIANO, letnik 1981. Srečo Bešter, Sp. Besni -ca 15_5018
Prodam Z 750 SC, letnik 1979. Ogled v petek, od 14. do 19. ure. Brode 5, Škofja Loka 5019
R 9 TL, letnik 1983, odlično ohra-njen, garažiran, prodam za 80.000,00 din. « 22-461 5021 Prodam MOTOR NSU 175 ccm, v brezhibnem stanju ter VITEL Riko Ribnica, 3 tone. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Tavčar, Sopotnica 3, Škofja Loka_5025
Prodam JUGO 55, letnik 1989, dobro ohranjen. Lesjak, Kokra 22, Zg. Jezersko, «45-595_5026
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik januar 1988, 24.000 km. Marjan Drak-sler, Zasavska c. 68, Kranj 5027
Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1986 in Z 101 GTL, letnik 1983. Ogled v petek popoldne, soboto in nedeljo. Marjan, Gorenjska 20, Radovljica_5028
Ugodno prodam JUGO skala 55, star 14 mesecev. Rozman, VVein-gerlova 6, Šenčur_5029
APN 6, odlično ohranjen, ugodno prodam. Jaka Žvan, Zasip, Polje 8, Bled, «77-616_5032
Prodam GOLF JXD, letnik 1986, 65.000 km. Cena 15.000 DEM. «621-432_5034
Prodam 126 P, letnik 1985, 40.000 km. Cena 4.000 DEM. « 26-902 _5035
Nujno prodam BMW 316, letnik september 1988. Cena 27.000 DEM. Moravac, Planina 4, Kranj
_5036
Prodam Z 101, letnik 1976, vozna, neregistrirana. Cena 3.500,00 din. Informacije na «43-100, popoldne_5038
Prodam FORD TAUNUS, letnik 1972 in R 4, letnik 1983. Slobodan Zec, C. železarjev 17, Jesenice _5040
Prodam VW 1303 J, letnik 1975, črne barve, z dodatno opremo. Cena 4.000 DEM. « 78-190, dopoldne
Prodam zazidljivo PARCELO z lepim pogledom na Triglavsko pogorje, v Zgornje Savski dolini. Ponudbe na «89-045, od 15. do 18.
ure_5031
Prodam POSESTVO z vsemi priti-klinami. Ivan Rant, Len8rt 16, Selca_5044
Prodam vseljivo adaptirano HIŠO, veliki pomožni prostori, primerni za obrtnika, v Cerkljah na Gorenjskem. Informacije na «42-019 _ 5048
Prodam  montažno  GARAŽO iz pločevine. Rožna ul. 29, Šenčur _5073
GARAŽO v Šorlijevem naselju od-
dam v najem. « 26-623_5077
PARCELO za vikend, v Bašlju, pro-dam. Bojan Ropret, Hotemaže 47/b, Preddvor_5135
GARAŽO v okolici zdravstvenega doma, najamem ali odkupim. «621-432 5182
Ugodno prodam črno-bel TV na daljinsko vodenje, star 3 leta, za 200 DEM in Z 101, letnik 1975, registrirana do oktobra 1990, za 1.000 DEM. Ogled v petek in soboto, popoldne. Marjan Žaberl, Alpska 54, Lesce (pri trgovini Murka) 5130
Prodam 400 kosov POROLITA, dim. 30 x 25 x 8, 120-litrski HLA-DILNIK in črno-bel TV. « 38-291 Tomos AVTOMATIK, RADIOKA-SETOFON, električni RADIATOR, 2.5 kVV, brezžični TELEFON, APNO, CEMENT in jedilni KROMPIR, prodam. Britof 314, Kranj 5266
Prodam tri leta staro rotacijsko KOSILNICO Sip 135 in SADIKE bršljink. Visoko 29, Šenčur 5271
Prodam semenski KROMPIR erla in sedem tednov staro TELIČKO. Sr. Bitnje 19, Žabnica_5285
Prodam BRUNA za brunarico in MOTORNO ŽAGO Husqarna. « 79-950, zvečer _5290
Nov OLJNI GORILEC Libela in novo diatonično HARMONIKO Hoh-ner   na   5   registrov, prodam.
« 73-049_5295
Prodam bukova DRVA in suhe bo- VOZILA rove PLOHE. Zalog 11, Cerklje w———
Prodam semenski KROMPIR igor in dezire ter PRALNI STROJ Gorenje, še v dobrem stanju. Krakov ska 6, Voglje, Šenčur 5318
Gostilna Lakner
Cesta na brdo 33 Kokrica-Kranj
VAS VABI, DA POSKUSITE ODLIČNE SLOVENSKE DOMAČE JEDI
- KMEČKA POJEDINA, AJDOVI 2GAN-CI, SIROVI ŠTRUKLJI, AJDOVI ŠTRU-KLJI...
ODPRTO OD 10. DO 22. URE
Tel..(064) 22-890
(ponedeljek zaprto)
Mlada 3-članska družina najame STANOVANJE, HIŠO ali ETAŽO na relaciji škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica. Enoletno predplačilo! «46-481 4921
Prodam 1-sobno STANOVANJE v ji nadstropju, 40 kvad. m. Cena 1.800 DEM za kvad. m. « 33-335 1-sobno družbeno STANOVANJE s centralno kurjavo zamenjam za večje. Nudim denarno nagrado! Lazovič, Zl. polje 3/d, Kranj 5204
Mlada družina išče STANOVANJE v okolici Kranja.« 35-389 5230
Prodam 2-sobno STANOVANJE ali zamenjam za polovico hiše. Informacije na « 28-778 5328
Prodam Z 101 GTL, letnik 1987. «632-179 5080
Prodam Z « 28-202
STAN-OPREMA
Ugodno prodam rabljen REGAL, garderobno OMARO, klubsko MIZICO, DVOSED in francosko POSTELJO, dim. 120 x 200 cm. « 49-037, v popoldanskih urah
Prodam SEDEŽNO GARNITURO, kavč je raztegljiv v zakonsko posteljo in dva FOTELJA, vse dobro ohranjeno. «632-265_5200
KUHINJSKE ELEMENTE v dolžini 3.10 m, skoraj novo, ugodno prodam za 16.000,00 din. Plačilo po dogovoru. «061/557-603 5225
Prodam 126 P, letnik november 1985. «74-139_4544
Prodam MITSUBISHI galant GL, letnik 1988. Plaznik, Ljubljanska 16, Kranj_4548
Prodam JUGO 45 koral, letnik 1988. Dejan Slavkovič, Jaka Plati Se 13, Kranj - Planina, « 35-659 Prodam Z 101, celo ali po delih, motor 70.000 km. Krvavška c. 24, Cerklje_4931
Prodam ŠKODO 105, letnik 1982, registrirana, z novimi gumami. Černivec 19/a, Brezje, «79-028, popoldne_4946
Prodam Z 750, letnik 1976, registrirana do februarja 1991 in ŠIVALNI STROJ Singer - za usnje in konfekcijo. Marija Karamec, Cankarjeva 22, Tržič 4952
A VVIESNER
" >   CELOVEC. ROSENTALERSTR. 205. T
• NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA •
VELIKA IZBIRA VOZIL CELOVEC, R03ENTAIER8TR. 205, Tel.i 9943-463-281913_
101, letnik
1986. 5082
Prodam JUGO 45, letnik 1985. Ce-na 5.000 DEM. « 27-259 5083 Prodam GOLF C diesel, letnik 1986, 50-litrski BOJLER in termoa-kumulacijsko PEČ, 3.5 kVV. «48-171_5085
Prodam GOLF bencinar, letnik 1978. Informacije na «24-827, od 17. ure dalje_5087
Prodam Z 128, letnik 1986. Hudo bivnik, Hotemaže 51, Preddvor
Tomos kolibri, nov, 35 odstotkov ceneje prodam. « 34-734 5090
GOLF diesel S, letnik 1985, 1.600 ccm, prodam. « 26-721 5091
Prodam Z 101 jugo 1.1 GX, letnik november 1987.« 33-558 5092
Prodam TOVORNI AVTO Mercedes 11-13, generalno obnovljen. Racman, C. v Polico 9, Cerklje Prodam LADO samaro, letnik av-gust 1987. «38-286_5100
Prodam EMZ ETZ 250 in BT 50 S, kot nova. « 79-674_5104
Prodam BT 50, dodatno oprem-Ijen. «26-115_5105
Prodam VVV 1200, starejši letnik, obnovljen. Kasunič, Gorenjskega odr. 10, Kranj 5107
Prodam italijansko dirkalno KOLO. «621-798_ 5141
Prodam LADO samaro, letnik avgust 1987, 36.000 km. «45-383 _5142
GOLF JX diesel, nov, prodam. «27-561_5143
Prodam Z 101, letnik 1981. Derling,
Hlebce 15/a, Lesce_6144
Prodam 128 P, letnik 1980. Tone Strgar, Boh. Bela 42_6146
Prodam CITROEN AX 11 TRS, letnik 1988. Župnišče Kamna gorica
50__5148
Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Ogled popoldne. Pero štrbac, Hraše 45, Smlednik 5149
Prodam Z 101, letnik 1978 in AUDI 60. Sebenje 28, Križe,« 58-318 _5153
VW hrošč, letnik 1975, ugodno prodam. «75-717_5154
ŠKODO 120 L, stara 2 leti, registri-rana do decembra 1990, garažira-na, prodam. « 25-520_5155
Prodam Z 750, v dobrem stanju, letnik 1977, registrirana do 17. 11. 1990. Cena 10.000,00 din. « 57-766 __5156
OPEL KADETT, letnik 1982, rdeče barve, prodam. Kokra 24, Zg. Jezersko (poleg šole)_ 5157
Prodam 126 « 84-765
P, letnik
1978. 5159
Schmldl-IVIaiertiofer
ORTOPEDSKA TEHNIKA RAZNOVRSTNI POVOJI IN PROTEZE
ZDRAVSTVENI STOLI IN VOZIČKI, _SANITETA_
CELOVEC, PARADEISERGASSE 22, Tel.:
9943-463-514156 VVOLFSBERG, BURGERGASSE 138, Tel.:
9943-4352-4200 CELOVEC, SERIASTRASSE 7; TEL:
9943-463-58596
Prodam ohranjen starejši R 4. Ba-
zoviška 17, Radovljica_5050
Ugodno prodam Z 750, letnik 1981.
« 88-578_5052
Prodam LADO 1300 riva, letnik 1987. Koroška 85, Kranj 5053 Prodam KOMBI furgon Mercedes 608, letnik 1977, nosilnost 2 toni, brez tahografa. « 41 -004 5055
Prodam DIANO, letnik 1979, poškodovana, potrebna manjšega popravila. Cena 3.500,00 din. « 28-229_5056
Poceni prodam Z 750, letnik 1981. Vili Gorenc, Selo 44, Bled 5062
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. «67-169, po 19. uri_5063
Prodam žensko KOLO na 5 pre-stav. « 38-242_5065
Prodam YUGO 1.1 GX, letnik november 1987, zaščiten, 13.000 km, reg. do 30. 11. 87 za 48.000 din. «621-025 popoldan_
Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988. Andrej Eling, Zg. Bitnje 98, Žabnica_5066
Prodam JUGO 45, letnik 1985 in FORD SIERA 1.6, letnik 1985. Zad-
nikar, Preddvor 69_5067
Ugodno prodam Z 101, letnik 1981. Tea Paulus, Dovje 94, Mojstrana _5072
Prodam JUGO 65 GLX, letnik 1989. Zupane, Savska c. 10, Kranj 5075
JUGO koral 45, letnik maj 1988, prodam. Pivk, Cegelnica 30, Naklo _5076
Prodam Z 750, letnik marec 1982. «65-073 5079
Z 750, atraktivna, brezhibna, dodatno opremljena, prodam za 11.000,00 din. «83-469 5109
Prodam Z 750, letnik 1984. Žepič, Sebenje 67, Križe, « 58-483 5110
Prodam R 4, letnik 1978. Jančev, Deteljica 2, Tržič, «51-332 5111
Prodam JUGO 45 E, letnik 1987, dobro ohranjen in garažiran. Vinko Draksler, Zasavska c. 68, Kranj __5112
PEUGEOT 104, letnik 1980, registriran do 1991, prodam za 32.000,00 din. «70-747_5113
Prodam GOLF, letnik 1977, črne barve in 128 P, letnik 1977. « 68-286_51J6
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. « 633-486_5_n9
Prodam 126 P, letnik 1979. Cena 8.500,00 din. Saša Kristan, Trojar-jeva 52, Kranj_5120
Prodam VW, letnik 1978. Vrba 4, Žirovnica, «80-791_5122
Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1977. Bohinc, Pod-brezje 32, Duplje,« 70-735 5123
Prodam REZERVNE DELE za Z 101 ter Z 750, lita PLATIŠČA za Golf in PRIKOLICO za osebni avto. «50-826 5125
Prodam JUGO 45 L, letnik 1986.
Nikolič, Zl. polje 3/e, Kranj 5160
Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1984, registriran za celo leto. Rozman, J. Mežana 4, Cerklje 5161
NSU 1200 C, letnik 1969, z rezerv-nimi deli, registriran do aprila 1991, prodam za 7.500,00 din. «81-828_ 6163
Prodam MERCEDES 240 D, letnik 1983 ali zamenjam za manjši avto in prodam Z 101, letnik 1983. Dragan Dašič, Tuga Vidmarja 10, Kranj, « 34-609, po 14. uri 5185
Prodam Z 750, letnik 1985 ter hrastove HLODE. Kapus, Hraše 38, Lesce 5166
Prodam MERCEDES, letnik 1988, temnomodre barve,- ali zamenjam za drug avto. «622-016 5168
Prodam Z «49-161
101, letnik
1989. 5169
Prodam Z «33-851
101, letnik
1979. 5172
Prodam LADO, letnik 1986, prva registracija 1987. «36-190, po 14. uri_5179
Prodam GOLF, letnik 1980, registriran do 7. 3. 1991. Cena 5.500 DEM. Ogled po 14. uri. « 26-846 5180
§&sepin
ORTOPEDSKA TEHNIKA SANITETNA HIŠA
Getreldegasse 5 In Vlktringer Ring 22, CELOVEC, tel. 9943/463-55668 Rlngmauergasse 2, BELJAK, tel. 9943/4242-25513
• elastične nogavice In obveze (bandaže) za športnike
• Inhallrni aparati
• aparati za masažo, merilci krvnega pritiska
• prsne proteze
• obveze za opekline - po meri, hitro in poceni
• otroški Invalidski vozički (ALVEMA)
• sportopedla - inval. vozički nove generacije
Odprto: ponedeljek - petek, od 8. do 12. In 14. do 18. ure, ob sobotah dopoldne.
Prodam Z 750, letnik 1975, prva registracija 1976, registrirana do maja 1990. Sonja Serec, Trstenik 39, Golnik (v Soli),_5126
Prodam Z 101 konfort, letnik 1982. Snedic, Vrtna ul. 34, Križe, « 57-476_6127
Prodam GOLF JGL diesel. Gode Sič 70, Škofja Loka_5128
Prodam JUGO koral 45, letnik 1989. «84-589_5129
Prodam R 4 TL, po delih in moško KOLO senior. « 84-495        5131
Prodam VW 1200, letnik 1976. For-tuna, Trstenik 39/a, Golnik, « 46-248_5184
GOLF, letnik 1981 prodam ali zamenjam za R 4. Novak Nada, Pipa-
nova 74, Šenčur_5186
Prodam JUGO skala 55, letnik 1988. Žula Anica, L.Hrovata 9, Kranj_5187
Prodam obnovljen OPEL kadet, letnik 1989, registriran do marca 1991, ter GOLF, letnik 1977, registriran do februarja 1991. «23-175 5189
Petek, 6. aprila 1990
/    MALI OGLASI,
23. STRAN ©©KSSSMEHOLAS —_—.-——
Prodam Z 101, star 1 leto in pol, karamboliran, najboljšemu ponudniku. «25-347, Kocjanova 1, Kranj - Stražišče 5191
Prodam MOTOR 15 SLC Tomos. «70-749, Rant 5193
Prodam MOTORNO KOLO Tori, star 18 mesecev. Pejašinovič, Go-renjesavska 61, Kranj 5260
Prodam Z « 65-460
750, letnik
1975. 5264
Prodam Z «39-122
101, letnik
1987. 5196
Prodam GOLF diesel, star štiri leta, 55.000 km. Ogled od 15. do 18. ure. Jeraj, Žiganja vas 53, Duplje _5199
Prodam MOPED APN 6. Sr. Bela 58, Preddvor_5203
Prodam moško športno KOLO na 10 prestav, uvoženo. Strahinj 111, Naklo, «48-567_5205
Prodam MOTOR 15, letnik 1983 ali zamenjam. «25-461, int. 443, popoldne 5208
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirana do 25. 3. 1991, 46.000 km. Informacije na «621-023, od 10. do 18. ure ali 620-984, po 18. uri _5210
Prodam JUGO 45, letnik 1985 in ustrojeno telečjo KOŽO. « 34-948 _5211
Prodam Z 101 po delih. Ažman, Lancovo 32, Radovljica_5212
Prodam  FORD  ESCORD, letnik 1971, v voznem stanju. «73-153 _5214
Prodam karamobliran JUGO skala 55, star tri mesece, prevoženih 3.000 km. Britof 64, Kranj, « 39-529_ 5215
Prodam PRIKOLICO, nosilnost 600 kg. «78-731_5216
Prodam JUGO 55 A, letnik 1987. «38-174_5217
Prodam JUGO 45 koral, star 14 mesecev, za 7.500 DEM. « 633-564_5220
Prodam Z 750, letnik 1978. Danica Kranjc, Lancovo 20, Radovljica
5221
Ugodno prodam BT 50 S, še v garanciji. Zg. Jezersko 29 5267
Prodam Ž ToT letnik 1978. « 28-097_5268
Prodam Z 101, letnik 1984. « 75-024_5269
Prodam OPEL REKORD diezel, letnik 1984 ali zamenjam za cenejši avto. Basto, Stara c. 27, Kranj 5270
Prodam Z 128, letnik 1986. Infor-macije na «26-014_5272
Prodam Z 750, letnik 1984. Vid Ga-češa, Oldhamska 1, Kranj 5275
Ugodno prodam AUDI 80 LS, le-tnik 1977 in nov Tomos AVTOMA-TIK, 30 odstotkov ceneje, Tomši-čeva 18, Kranj_5279
Dirkalno KOLO Rog na 5 prestav, moško,.rabljeno, prodam. Debeljak, Stara Loka 131, Škofja Loka, «621-619_5283
Prodam VW 1200, letnik 1974, neregistriran, v voznem stanju. Jože Šlibar, Sr. Dobrava 12, Kropa 5286
Prodam JUGO 45, registriran celo leto. Janeza Puharja 3, stan. 21, Kranj_5288
Prodam CITROEN AX 11 RE, letnik 1989, 4 vrata. Lipar, Lahovče 77, Cerklje_5292
Prodam Z 101, letnik 1979, registrirana do 16. 2. 1991. Gutič, Tuga Vidmarja 2, Kranj__5301
Prodam GOLF, letnik 1979. Semenom, Golnik, « 57-963 5303 Prodam Tomos AVTOMATIK z vlitimi platišči in smerokazi, letnik 1988. Cena 7.000,00 din. « 38-398 _5307
Prodam OPEL KADETT 1.3, letnik 1987, rdeče barve, dobro ohranjen, prevoženih 14.000 km. « 26-993
"*)     | A U T OB E D A R F ] i"!!^."
BELJAK, FRIEDENSSTRASSE 24, tel.: 9943-4242-42250, FAX 44100
NADOMESTNI DELI ZA VSE AVTOMOBILE - VELIKO SKLADIŠČE
OB SREDAH IN SOBOTAH GOVORIMO SLOVENSKO PONUDBA MESECA: CHAMPIO: SVEČKE ZA VSE MODELE samo 16°° NETO
OLJNI FILTRI ZA VW IN AUDI (BENCINARJE) samo 49.- neto
Prodam R 4 GTL, star tri mesece. « 70-746_5222
Prodam CITROEN CX palas, letnik december 1977. Cena 2.800 DEM v dinarski protivrednosti. Kranjec, Pristavška c. 14, Tržič, « 52-080 Prodam Z 101, letnik 1980, registrirana do marca 1991. « 37-686 ,__5232
Prodam OPEL KADETT karavan, letnik 1983 in VVARTBURG karavan, letnik 1974. Hartman, Sp. Bitnje 21, Žabnica_5233
Prodam Z 101. Cena po dogovoru. Informacije na «38-345, v petek popoldne in soboto do 20. ure Prodam  zadnji  DEL za Z 128. «45-009_5236
Poceni prodam dve KOLESI - mini ponv in maxi pony na 3 prestave. «21-410_5237
Prodam JUGO koral 55, letnik 1989. Cena 8.600 DEM. Poklukar, Sp. Gorje 124_5238
Prodam JUGO 1.1, letnik 1987. Skokova 13, Kranj - Stražišče 5239
Prodam dve tovorni Z, vozni z B kategorijo, tip 621, letnik 1979 in tip 35/8, letnik 1985, carinsko opremljena, vse gume nove. Radi voje Stankovič, J. Puharja 8, Kranj, « 35 632_5244
Prodam R 11 diesel, letnik junij 1988. «633-696_5247
Prodam FIAT 126, ohranjen in vzdrževan, lahko z rezervnimi motorjem, za 1.500 DEM v dinarski protivrednosti. Rado Trček, Kamna gorica 97, « 79-568, po 18. uri Prodam JUGO 45 koral, star 1 teden. Slavkovič, J. Platiše 13, Kranj _5250
Prodam R 11 GTX in VISO super II. Interesenti na se oglasijo na naslov: Ante Čosič, Cankarjeva 13, Bled_5252
Prodam Z 750, letnik 1985. Zg. Bitnje 108/a, Žabnica_5253
Prodam DIANO, letnik 1980, 90.000 km. Cena 10.000,00 din. « 28-802 ___5254
Prodam Z 750, letnik 1979. Raden-ko Todič, Frankovo nas. 68, Škofja Loka_5256
Ugodno prodam PEUGEOT 304 karavan, letnik 1977. Gašper, «36-114_5257
Prodam LANDROVER diesel, dolgi, letnik 1971, registriran do marca 1991. Cena ugodna. «633-320 ^ji 632-430 5259
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1988. « 80-363
Prodam MOTOR Tomos BT 50, nov, bronzirane barve. « 73-449 _5309
Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana do aprila 1991. Sveteljeva 15, Šenčur 5316
Prodam R 4 TLS, letnik 1981, regi-striran do marca 1991. « 51-440 _5319
Prodam JUGO 45, letnik november 1985, 10.000 km, kot nov. «21 622_5322
Prodam Z 101, letnik 1987, kamp PRIKOLICO Adria 310 in MOTO-KULTIVATOR Lamborgini diesel, 14 KM. «38-381_5323
Zadaj karambolirano LADO 1500, stara osem let, še registrirana, prodam za 11.000,00 din. Jože Kavčič, Podljubelj 68/b, Tržič 5324
Prodam OPEL KADETT 16 D, letnik 1986 in OPEL KADETT 1200, letnik 1979. Tone Hafnar, Sr. Bitnje 91, Žabnica 5326
TRGOVINA
»SONČEK«
V Kranju, Cankarjeva 7 VAM NUDI DEKLIŠKA
INFANTOVSKA OBLAČILA ZA BIRMO •OBHAJILO. SONČEK
VAS PRIČAKUJE!
ZAPOSLITVE
Zaposlim strojnega KLJUČAVNIČARJA in STRUGARJA. «084/44-501, dopoldan ali 061/611-179, popoldan 4970
Iščemo resno žensko ali zakonski par, srednjih let, za POMOČ v gospodinjstvu, v Umagu. Stanovanje, hrana in OD, zagotovljeno. Obrnik iz Umaga I «053/53-801, po 14. uri 4991
Iščem ZIDARSKO SKUPINO za iz-delavo fasade. « 77-230 5010 Dvema ŠIVILJAMA nudim delo na domu. Pogoj - sosedi z veliko časa in izkušnjami na overlocku. «47-083 5071
STEAK HOUSE zaposli redno ali honorarno KV KUHARJA-ico, DEKLE za pomoč v kuhinji, KV NATA-KARJA-ico in DEKLE za delo v šanku iz okolice Bleda. Resne ponudbe osebno po 18. uri v Steak house Lokvanj, Č. svobode 9, Bled
T-SHIRT MAJICE
100% bombaž 37,00 din kos min. količina 100 kosov
tel.: 061 558-538
Za delo v trgovini iščem mlajšo PRODAJALKO. Svoj polni naslov oddajte na oglasni oddelek. Šifra: POGODBENO_5108
Iščem dobro žensko za NEGO bolne žene v dopoldanskem času. Nudim dobro plačilol Naslov v oglasnem oddelku. 5118
Honorarno zaposlim DELAVCA v čevljarstvu, iz Jesenic ali okolice. «37-452 5167
Za prodajo zanimivega artikla iš-čenmo ORGANIZATORJE z izkušnjami. « 34-918, od 19. do 21. ure
__5231^
Mlad ELEKTROTEHNIK išče zaposlitev. Možnost priučitve drugega dela. Šifra: ELEKTRIKA 5242 Gospodinjsko POMOČNICO iš-čem. Šifra: STANOVANJE, HRA-NA, PLAČILO_5258
AKVIZITERJE tekstilnih izdelkov iščem. Šifra: MARLJIV 5276 Brez skrbi, dobro se prodaja! Mladinska knjiga vabi k SODELOVANJU. Tedenska izplačila. «24-122 _5278
Takoj zaposlim stavbenega KLEPARJA. «41-011_5302
Honorarno zaposlim KOVINO-STRUGARJA, z večletno prakso, na Jesenicah. «77-420 5311
ŽIVALI_
Prodam KRAVE in TELICE. Skod-lar, Podbrezje 67, Duplje 5009 Prodam pet tednov starega BIKCA simentalca. « 74-745 5016 Oddam mladiča NEMŠKEGA OVČARJA. « 58-344_5023
Prodam polovico KRAVE. Korenjak, Predoslje 85, Kranj 5042
Prodam KRAVO s teletom. Smo-kuč 47, Žirovnica, « 80-818 5078
Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom in rabljeno strešno OPEKO špičak, pobeda in folc. Vreček, Visoko 71, Šenčur, «43-180_5089
Prodam 7 dni staro TELIČKO si-mentalko. Zadraga 15, Duplje 5132
Prodam KRAVO, breja 8 mesecev - tretjič. Podobnik, Hraše 20, Lesce Prodam KRAVO s prvim teletom. Anton Zagore, Šolska ul. 5, Ribno, Bled_5139
Prodam KRAVO simentalko tik pred telitvijo in OVCE. Lom 29, Tržič 5150
CELOVEC, PISCHELDORFERSTR. 133, Tel.
9943-463-42648
SUZUKI - UVOZ (PROSTO ČEZ MEJO)
Honorarno zaposlimo SNAŽILKO.
«26-456, Ani_5133
Gostilna Mangart, Kolodvorska 2, Bled, zaposli NATAKARICO. «77-132__5201
Za pomoč v STREŽBI nudimo za-poslitev. Gostilna Zlata riba. Kranj
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Luže 10, Šenčur_5046
Prodam KRAVO simentalko s tele-tom in KONJA. « 77-966 5068
Prodam dva črno-bela BIKCA, sta ra 10 dni. Pristov, Hraše 30, Lesce
ZAHVALA
Ne jokaj za menoj,
spomni se kako sem trpel,
ob grobu postoj in mir bo s teboj.
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
CIRILA POTOČNIKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Jelovice — obrat Kranj in Planike Kranj, DU Šenčur za podarjeno cvetje, za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedi Angelci za vsakodnevno pomoč v zadnjih mesecih njegove bolezni, g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Beleharju za zdravljenje in pevcem iz Šenčurja za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki se ga in se ga boste še spominjali!
ŽALUJOČI: žena Slavka, sin Milan in hčerka Nada z družino ter sestra Ančka, brata Ivan in Franc z družinami
Šenčur, Predoslje, Čirče, 29. marca 1990
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz bivše temeljne organizacije Lovski material in embalaža
CVETKA ČEH
roj. 1935
Od nje smo se poslovili v torek, 3. aprila 1990, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
ZAHVALA
Kako je hiša strašno prazna, odkar Tebe v njej več ni, ta izba prej tako prijazna, sedaj tako pusta se nam zdi.
Z bolečino v srcu in v spoznanju, da nas je v 46. letu mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, ati, dedek in tast
IVAN KONČAN
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj, Poloninim sošolkam in Silvinim sodelavcem. Hvala g. župniku in cerkvenim pevcem. Prisrčna zahvala pa dr. Jerajevi za ves njen trud. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot, še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Olga, hčerke Marija, Polona in Silva z družino
Cerklje, 16. marca 1990
Prodam črne srednje PUDLE z rodovnikom. Damjana Sekirnik, Novi svet 17, škofja Loka, «631-105, popoldne (služba) 5162
Prodam črno-belo KRAVO v 9. mesecu brejosti. Anton Kozjek, Savska 47, Ribno, Bled_5170
Prodam KOKOŠI nesnice za na daljno rejo ali zakol. Kidričeva 29, Škofja Loka_5177
Prodam TELICO simentalko, staro 6 mesecev, za nadaljno rejo. Sna kovška 34, Križe_5186
Prodamo več ČB TELIČK, starih 6-8 tednov.Frelih Ivanka, Brezje 21 5188
VELIKA IZBIRA BLAGAJN
SHARP
TRIMMEL
BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC
Prodam ZAJCE in podarim 6 tednov staro NEMŠKO OVČARKO brez rodovnika. Franc Kavčič, Tomšičeva 68/d, Jesenice, «82-371 5206
Prodam jalovo, mlado, 4 leta staro KRAVO. Jakopič, Sp. Gorje 139 Prodam PUJSKE, težke 30 kg in manjše. Sp. Brnik 60, Cerklje 5229 Prodam legla DEŽEVNIKOV in BIOHUMUS proizvod deževnikov. Leglo 1.500,00 din, biohumus - 40 litrov, 70,00 din. Mulej, Selo 20
Bled, «78-617_5235
Prodam 10 dni starega BIKCA. Podbrezje 55, Duplje 5243 Prodam 10 dni starega BIKCA si mentalca. Stara Loka 45, škofja
Loka_5245
Prodam BIKCA. « 68-001 5246 Čistokrvne NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare 7 tednov, od-dam skrbnim ljudem. « 58-476 Prodam BIKCA simentalca za zakol ali nadaljno rejo. Valjavec, Sp. Veterno 1, Tržič_5263
Od 20 do 80 kg težke PRAŠIČKE prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_5287
Prodam KRAVO s teletom. Meglic, Čadovlje 1, Tržič_5289
Prodam KOBILO haflinger s 3 me-sece starim žrebetom, rodovniška. Ljubno 84, Podnart (pri cerkvi) _5291
Prodam tri tedne starega BIKCA. Žabnica 1__5297
Prodam mlade ZAJCE in oddam PSA čuvaja. Hraše 56, Smlednik
Prodam KRAVO, dobra mlekarica. Srednja vas 2, Bohinj 5300
Prodam UNO 45 S Fire, star 14 mesecev.« 45-348 5305
Prodam osem mesecev brejo KRAVO, tri TELETA in SENO. «51-014 ._5315
Rjave JARKICE hisex in 10 dni sta re bele težke BROJLERJE za pitanje, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik 5317
Prodam šest tednov staro TELIČ^ KO simentalko in bukova DRVA. Glinje 13, Cerklje 5327
LHASA ABSO mladiče z rodovni-kom, stare 7 tednov, prodam. «(064)631-438_
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica
FRANCA POTOČNIKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala PTT Radovljica, PTT Kranj, tovarni Elan, tovarni Veriga in Osnovni šoli Lipnica. Najlepša hvala tov. Komano-vi za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem najlepša hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, starega očeta, pradeda, brata, tasta in strica
JAKOBA MARINŠKA
iz Strahinja 48
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Golnik, Trio Tržič in Zlit Tržič, društvu upokojencev in pevcem iz Nakla ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem 4        še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, ded, brat, stric in tast
JANEZ OKORN
iz Puštala
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in DO Jelovica za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala pa tudi g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in hvala tudi pevcem LTH. Enako velja zahvala ZB za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
NOVICE Df DOGODIO
Okrogla miza z meščani
Ni soglasja za LTH v Vincarjih
Škofja Loka, 5. aprila - Predsednik loške občine Jože Albreht, ki se je na včerajšnji okrogli mizi trudil po demokratični poti pripeljati vprašanje obstanka in tehnološko ekološke sanacije LTH Orodjarna in livarna v Vincarjih do enotnega zaključka, je moral na koncu triurnih prepričevanj prepričanih priznati poraz. Soglasja meščanov o usodi LTH Vincarje ni!
Občinska vlada, ki naj bi ji bilo večinsko mnenje meščanov smerokaz v izdelavi stališč, s katerimi bi pospremila ureditveni načrt LTH Vincarje v skupščino (še zadnjo v stari sestavi), bo torej imela precej težko delo.
Pokazalo se je namreč, da obstajata najmanj dva bregova. Na prvem so tisti meščani, predvsem bližji sosedje Orodjarne in livarne, Zeleni in nekateri posamezniki, ki privoščijo mestu drugačno, bolj čisto in kulturnemu spomeniku primerno gospodarstvo (obrt, turizem); ti terjajo, da se LTH, posebno še tlačna livarna (za orodjarno bi morda sprejeli kompromis) izseli iz Vincarij in si poišče prostor drugje. Kje? Na zarisani bodoči industrijski coni Prod pod Godešičem gotovo ne, ker je ekološko sporna, razen tega pa velja tudi resno pretehtati vprašanje, ali Škofja Loka sploh rabi novo industrijsko cono. Večina raz-
pravljalcev na včerajšnji okrogli mizi, vključno z županom, je v to podvomila. Bolj pametno bi bilo iskati prostor v okviru že obstoječih tovarniških ograj. V Škofji Loki so podjetja, ki jim kaže slabo, ki bi se morala preusmeriti in tako dalje. Zakaj obetavne livarske proizvodnje" ne bi preprosto preselili tja? Če jo bodo tamkajšnji sosedje seveda sprejeli...
Kot je bilo namreč slišati glas s Trate, imajo tam onesnaževalke industrije že dovolj. Na drugem bregu namreč pravijo, naj Orodjarna in livarna ostaneta, kjer sta in naj se ekološko sanirata, kot predvideva ureditveni načrt. Če je proizvodnja (ki se bo močneje razvijala v smeri orodjarstva prav zaradi navzočnosti v mestu) ekološko obvladljiva, kar meni tudi skupina SEPO pri Inštitutu Jožefa Štefana (vsi izpusti bi bili v zakonsko dovoljenih mejah, čeprav je resnica, da tak-
šna proizvodnja ne sodi v mesto), potem ni razloga, da bi tovarno porivali drugim. Še zlasti, ker bi preselitev, ocenjena na približno 20 milijonov za-hodnonemških mark, najbrž moralo plačati mesto.
Nadaljevanje razprave bo torej sledilo v parlamentu. Meščani prepuščajo stroki in vladi iskanje rešitve, ki bo oba bregova zbližala.
H. Jelovčan
Kaj veš o prometu
Radovljica, 4. aprila - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Radovljica prireja jutri, v soboto, ob osmih v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici 22. občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Učenci osnovnih šol radovljiške občine se bodo pomerili v reševanju testov in v spretnostni vožnji. Če bo vreme slabo, bo tekmovanje 14. aprila.
C. Z.
kovinotehna
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
Televizor
-&99§T©e-ttfrr za gotovinsko plačilo samo
7.664,00 din
Videorekorder
aJSSSrOe-dtTT za gotovinsko plačilo samo
7.706,00 din
ekran 51 cm daljinsko upravljanje
NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE
Za izboljšanje položaja invalidov
Izhajajoč iz načel socialne pravičnosti in svojega političnega programa, ki na prvo mesto postavlja interese mladih in de-privilegiranih skupin, se Socialdemokratska mladina zavzema za odločno izboljšanje položaja invalidov. To pomeni odstranitev arhitektonskih ovir, ki onemogočajo invalidom gibanje, prilagoditev javnih zgradb invalidov, preureditev večjega števila vozil javnega prometa, da bodo ustrezali invalidom, splošno uvedbo zvočne signalizacije kot dopolnilne svetlobni v prometu, vsaj ena TV poročila dnevno podnaslovljena, ustrezno prilagojene telefonske govorilnice, zaposlitev določenega števila invalidov v vsakem podjetju, oziroma plačevanje dodatnega davka, ki se namenja skrbi za invalide, ter uskladitev norm za invalidnost z mednarodnimi.
Usodni traktor
Železniki, 4. aprila - Sredi minulega tedna je v Kliničnem centru umrl 49-letni Aleš Mediževec iz Železnikov, ki se je štiri dni pred tem ponesrečil s traktorjem. Po delu v gozdu je peljal proti domu in dobrih sto metrov pred hišo zavozil levo v breg. Traktor, na katerega je imel pripet lažji priklopnik, seje prevrnil. Možje padel s traktorja, ki se je prevalil čezenj. Sin ga je peljal v škofjeloški zdravstveni dom, od tam pa so ga zdravniki napotili v UKC. Očitno ni imel samo polomljenih pet reber, ker je zaradi notranjih poškodb kasneje umrl.
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke: sklad, gobar, tatai, alost, arena, mirta, nana, Pavšič, anatom, Vršič, rt, Ukana, lean, pb, Aar, tamtam, kra, Knin, Erard, Pirej, rele, Jan.iranist, kc, Rab, domagk, ta, Mogadiš, Amor, korporal, Roš, ap, Igman, Rea, Milano, Erar, Adam, Bohorič, Link, varianta, ke.
Izžrebali smo: 1. nagrada Vida Kavčič, Frankovo naselje 78, škofja Loka, 2. nagrada Cilka černič, Oprešnikova 78, Kranj in tri tretje nagrade: Anka Borovnik, Ljubljanska cesta 5, Vodice, Tomaž Babic, Trojarjeva 16 a, Kranj in Zala in Anže Primožič, na Plavžu 80, Železniki.
Za danainjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 300 din
2. nagrada: 200 din
Tri tretje nagrade po 150 din.
Rešitve pošljite do srede, 11. aprila na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pljadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
STROKOVNJAKU OBNOVO UMETNIN
VZDEVEK SI PESNIKA JOStPA MURNA
ZGORNJI ROB VINOGRADA
MIT0L PRVI LETALEC
NAJBOLJ RAZSIRJ RASTLINA
BRENKALNI INSTRUMENT
PRIVR-ŽENKA RASIZMA
JAPONSKI FILMSKI
REŽISER IAKIRAI
MADŽAR MOŽ IME
ZEVS0VA LJUBICA V GRŠKI MtTOt
HLEVSKI
PUN. OSTREGA
VONJA
REKA NA TAJSKEM
VRTSA ENERGIJE
MUSLIM NAZIV ZA UČENJAKA
IZLOČE-VALNIK
SKLADATELJ GOBEC
ŽLAHTNI PUN (Rn|
TONE KRALJ
TURČUA
STARO IME MESTA TALUNN
ZASTARELO IME IS TIOCIAN
JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA
MEŠČANSKI
FILOZOf IGE0RGI
BESEDA BREZ POUDARKA
OBRAMBNI NASIP
JUDOVSKI KRAU
IVAN SIVEC
IVO AN0RIČ
ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR
PRISTAŠ PAPIZMA
SL PEVEC IN GLASB PEDAGOG
RAJK0 NAHTIGAL
VPREŽN0
GOVEDO
ZNAČ PRED STAVNIK
TAJNA PISAVA
ST MERA ZA VINO
BARABA, LUMP
SMUČI
IT ĆELIST IN SKLADATELJ
OVALNA POSODA
LOJZE ROZMAN
ŽELEZARSKI KRAJ NA GORENJSKEM
MESTO V SZ.0B AZ0VSKEM MORJU
TRAVN POKRAJINA V ARGENTINI
SKLADATELJ UADOV
TEKOČA MAŠČOBA
VE0A0 PTIČJIH JAJCIH
IZVEDENCI V KEMUI
RUDI VALENČIČ
NOBNI GLAS NAZAL
STARA DOLŽINSKA MERA
SL PISEC
(IVAN, 1914-1942)
STANE
JU
MLEČNI IZDELEK
ANTON N0VAĆAN
ZNAMKA JAPONSKIH
AKUSTIČ APARATOV
SPOJINA IRIDUA IN 0SMUAZA PERESA
NASELJE JUG0ZAH 00 JESENIC. NA DESNEM BREGU SAVE
SLUŽBA DRUŽB KNJIGOVODSTVA
JZ
AVTOR KRIŽANKE RNOČ
REKAVMA KEDONIJI. PRITOK CRNE REKE
GRADITELJI!
UGODNE CENE GRADBENEGA MATERIALA
CEMENT ANHOVO 1 vreča APNO 1 vreča
MODULARNI BLOK Ormož-kos
cena v zalogi
79,40 din 46,20 din 10,40
brez prometnega davka v tranzitu 53,44 29,01 6,80