SttbKrlpUoa HM T*»rty ^ST Chicngo, 111., torek, 31, maja (M»y 31), 1932, prertšsd k ta -ctloa 1101. Asi it Otl I, ltU, a«tkact—4 - l" Q«red Hofstadtarjevim odsekom, ki preiskuje nerodnosti In korupcijo v newyoršk! mestni administraciji. Samuel Seabury, ki vodi zaslišanje, je spletel novo mrešo obremenilnih dokaaov, v katero je zapletel Šupana Wa!kerjt. Najbolj porazna evidenca je prišli na dsn, ko je nastopil kot priča Walter R. Herrlck, mestni komlzar za parke. Iapovedal Je, da Je Walker sodeloval pri borznih Špekulacijah t Rijuitable Bua Oo. To je družba, ki je Wal-kerju dala kreditno pismo v vsoti deset tisoč dolarjev. To pismo Je Walker izmenjal v Pariau 1. 1087, ko se je mudil na potovanju pp KvropJ. Herrlck je na zaslišanju Izjavil, da ja bilo kupljenih tristo delnic Interstato Truat Oo. Denar ta nakup toh delnic je prišel It mestne hiše In on Je prepričan , da ga je prispeval šunan direktno ali pa Indlrektno potom svojega tajnika. Prejšnji dan je Walker trdil, da ni Imel nikakih stikov s to tranaakeijo In da ni nikdar kupoval ali laatoval delnic omenjene družbo, Horrlcko-va Izpoved, katero je podprl t dokazi, pa je poatavlla iupana na laž. Poleg tega ja preiskava ugotovila, da je Walker prejel "da-rilo" 9246,000 od Paul Blocka, Izdajatelje lista, ki je bil aalnte-reelran v oddajanje pogodb ta gradnjo podzemske železnice. Mesto prevzame plinarno Minneapolls, MInn.—župan W!lllam A. Anderson, ki je bU lansko leto Itvoljen na listi far-martko delavske stranke, Je Imenoval odbor 56 oseb. Naloga odbora je, da Itdela načrt ta podržavljanje plinarne. Na delu je tudi odsek mestnsga sveta, ki Išče legalnih potov ta previetjo plinarne. Povod ta ta korak so visoke cene plinu ln pa kršenje fren-čajta. Predno pa bo moglo mesto prevzeti plinarno, bo mogoča potrebna sprememba v čar-terju, ki bo mestni vladi dala to pravico, ■■ - ................ Hov jetl obsodili štiri aradnjke v smrt Novoslblrsk, Sibirija, 2$. maja. — fttlrje uslužbenci državnega zadružnega podjetja v Bar-naulu, ki so bili obtoženi sabotaže, ker so ukradli 1,600 bušljev žita, so bili včeraj na tukajšnjem sodišču obsojeni v smrt. To zsdruftno podjetje je razpe-čevalna organizacija, od katete dobrostoječi člani dobivajo žito po najnižjih cenah. Bt. Paul, MInn. — Snsženl vihar Je zadnji petek obiskal North Dakoto In nekatere dele Montane, Wyomlnga In Minnesota. V srednjem delu North Dakote Ja padlo sedem pslcev MML . j Cleveland, O. — Jacob Gor don, brezposelni tessrski drla vse, je pred par dnevi na e*sti napadel s nožem gručo dekli«-, ke okrajnih vlad. i»»' g»nu. Car! D. Thompson od Public j^nk d. Fltzgerald, državni I ■ <>wn*r»hlp lige v tedniku "Ali Ujnlk. je naslovil U ultimat ,kl so šl# Iz šole. Neko ossml< t Chlcago". Profltl, kl bi ss dru- kompAnijl potem, ko so njegovi no deklico Je zsbodel do emril gaše stekali v žepe elektrsrskih računski izvnlrnci pregledsli .In drugo Je smrtno ranil. Ko so msgnatov, grmAo za vzdrževanje j njen# računske knjige In drugs ga prijeli. Je vpil, da "mora ta-okrajnih vlsd In odjemalci do-^mle In ugotovili, da Je bila klati milijon otrok". Mol Je bil bivsjo električni tok po nitki,držsva prtkrsjians na davku sa{it uma In morali so ga vtakniti | cMi. j emenjnto vsoto. I v prisilni jopič. STEV.-NUMBER 128 HOOVER NAPAM 6AINEUEV NAČRT Pravi, da je naval na federalno blagajno. Telegrami, kl prika-Jejo v Waahlngton t vseh atra-nl dežele, urgirajo sprejetje programa | VVaahington, D. C., 26. maja. — Z žgočimi besedami je predsednik Hoo ver včeraj napadel Gernerjev načrt pomožne akeije za bretpoaelne, ki Je bil predložen v spodnji kongresni zbornici. Potrošltev ene milijarde dolarjev ta gradnjo federalnih ln drugih del, Je dejal Hoover, ne bo ublažilo brezposelnosti, temveč se bo naložUo še večje davčno breme na davkoplačevalos, o-nemogoČIlo ursvnovešenje budžeta In omajalo vladni kredit doma kakor tudi v inozemstvu. Včeraj to deševall telegrami s vseh strani dežele ln urglrall kongresnlke na sprejetje Oar-nerjevega načrta. Oarner sam Je potem Itjtvll, dt je pridobil ta svoj načrt nad 00 republikanskih kongretnikov. Demokrati so ltjavill, da bo še več republl-kancev podprlo načrt, ker to ta-ht« vajo volllci, Hoover je podal tvojo lljavo, v kateri je šlgoeal Oamerjev program« na sestanku s čaaopls-nimi poročevalci. Prej te je posvetoval t ekspsrtl zakladnlšks-ga ln trgovinskega departmen-ta, kl ao analltlrall načrt In potem laja v 111, da bi v tlučaju sprejetja rodil slabe posledice. Biflklr za ikraMatii ii* Hmehl|ajočl iapeaee, kl ao vadi }*t»«i»ko vlado, ko so fa-ŠMI ablll aiiaMrskega | nlks laakalja. NU kaj prijete« Petdnevnik bi irevolaeioatalra! življenje msatiieffa prebival-atva In poživel gradbeno Industrijo Washlngton. — Med redkimi >anklrjl, kl to naklonjeni skrajšanju delovnlka, Je Paul Matur od Investicijske banke Lehman Brothers. Na skupni konfsrsn-Ameriškega instituta arhitektov In Produeers' Couneila Je argumentiral, da bi splošno skrajšanjs delovnlka na pet dni na teden trevoluelonltlralo žlv-jenjs mestnega prebivalstva r stl meri kot ga Je avtomobil. Ker bi ljudje Imeli dva prosts dnsva koncem tedna, bi šli v ve-Ikem številu na dešelo, Je menil Matur. Z ekonomskega vidika pa bi bilo skrajšanje delovnlka največjega pomena ta gradbeno industrijo. Ta Induatrija Je danes v popolnem tastoju, dasl primanjkuje najmanj tri milijone prlmsrnih stanovanj v ve-iklh mestih, kjer se rapidno širijo slumskl dlstrikti. ("Skrsjžsnje delovnlka Je najboljše sredstvo ta odpravo krita," Js tatrdll Matur, kl Ima med bankirji le malo pristašev. If^. nT (9 Dunaj, M. maja. — socialistični župan Kari Salti Je povabil ameriškegs poslanika k otvoritvi nove stanovanjske palače ta dslavce, kl bo nosila Ime Gsorge Washington. Ko se Je poeianik peljal tja, ga Je napadla skupina komunistov ln tečeta metati kamenjs v njegov avto. Aretira-Mlo 90 moških, med Umi kl so Imsll obrsze črno kot zamorci. Napad je* __prot+at i>roti namertvanl sk- sekuelji osmih zsmorrev v Botta-boru, Als. I jamskega flevefca najdeni v Palestini London, 26. maja. — Morning post poročs, da so v severni Ps-lestlnl, nsdalsč od gore Karmel, odkopa 11 okostja jamskih ljudi, kl so tamksj živali pred okrog S0400 leti. Cela družine je bila nsjdsna. Arthur Keith, znani an- I! gleškl /r.iinntvtnik, pripisuje tej veliko ~ , JiL . . . PROSVETA TKE KNUGHTBffllENT iw lastnima slovsnsbb na»»dnb rooeoa- mi JCDNOTS NmMiii nUnk/u »ita >o *.M< ■ (April M. »•»«». poUt »»*«•» I • to« mething for nothing". nekaj za nič, ta grešna wbična in potratna tekma za bogastvo ae navadno konča neketa večera v silnem polomu trg« hm mišljenih vrednot in vsa fantastična stavb« *e sesuje v nič. Po silnih mukah ae v«« igr« obnovi snov« V«akemu pametnemu človeku mora )>lti jasno, da Je to življenje nevredno civiliziranega človeštva. To divje tlvljenje. ki je bret »mi-sla za poaam«anika! T.ni« i* >«m**ulk ni kriv — sistem je kriv. Posameznik je prepuščen sam sebi, da po nekih dtungHakiJi pravilih nepopisno trati svojo energijo — |n milijon jih oblati v blatu In krvi, k<> «Nl*n ««m prilese n« vrh zmagovit. Ali Je to življenje vredno te nesmiselne cene? AH bi ne bilo bolje in človeško, da ee skrb poMimeznik« sa svojo eluutenco prenese (Ns4ftlj«vsaJ« v sedajt kotom.) na Glasom iz naselbin Zanimive beležke k raznih k raj* v FKOSriTZ TOREK, 81. MAJA. (Deptaevald ta poreševatai 4om*tih r«*l, U Jih Proetsto prtaaš Imk »(JI—ri Is naselMa," na) vs«kj pripiše*« aro)« petea i«« rf.Jo aa) aasUvv, kar aaj naH, 4a )MatiJa sa s?aj prfep* SopM aaj bodo Jedr»a£ krattdta rosalM; spiaaai morah Unui. Ns »MiBM ptsaia la vtisa se ae besMlbciralL) ta aa»»-Perslila 1» IM f Večerni pogovori Virginia, Minn. — Na mizi leti časopis. Z velikimi •črkam! govori o Daljnem vzhodu, kjer si Japonska dela pot do Rusije. Brezposelni sede okoli mize ter igrajo karte. Na nasprotni stra-ni je večja miza polna časopisov. Brezposelni prihajajo v sobo, poredko se ta in oni skloni preko mize, v naglici ošvigne po važnejših novišah ter odide. Eden pa je obslonel ob mizi ter zastr-mel v časopisno stran. Delavec, stopajoč po sobi gor in dol, ga vpraša: "Kam si se pa ti zataknil, da se ne moreš ločiti?" ■"Našel sem članek," odvrne čitalec, "prvi članek komunistične vsebine je, odkar poznam časopis, in to je novica!" Uredniki komentirajo o prvo majskem slavju zavednega de lavstva. Kakor gibi enoletnega otroka, ki si ne upa stopiti nt nogo, so okorni izrazi, dasl jO je pisala vešča roka. Kaj jw pravijo? Da je prvi maj dokazal da ameriška prst ni ugodna it komunfzem. Vse demonstracij« so se mirno končale. To je praz no izzivanje. Red in disciplin* demonstrantov draši urednike radi bi poročali o neredih, ker teh ni bilo, nimajo drugega komentirati kakor da amerišlu prst ni ugodna. Delavci poznaj« politike stare tole, pa si prel praznikom zagotove varno zale dje s tem, da tivo potlpajo na pake mestnih avtoritet, napake, katere so tako očitne, da bi jll lahko z roko prijel. Ako more/ do živega motu v oblasti, akc moreš v njegovo slaboat ter ne vrlino, mu odvzameš vso sapo Stopi v uredništvo ter pove. vsem skup, da je telo, kateregf so apuatlll v članku, naivno ter da pt aami sebe blamlrajo. Mno gokrat sem se oglaail v njlho vem uradu, je pojasnil čitalec mnogo so obljubljali, a do dane/ še nlao storili ničesar. Niti enega zrna niso vrgli v ameriške prat, a kljub temu vedo, da "a meriška prat" ni ugodna za ko munizem. Naš kmet se tako nc izraža, dokler ne poorje zemlje poaeje, obdela. Kmet ne obsod ameriške zemlje* dokler je ne po skusi obdelovati. Kmet izrab zemljo, seje taka semena, is katerih ve, da bodo zrastli pridal ki, ki vsebujejo življenjske vrednost, potrebno za obatoj. Ir glej, zemlja Jim vrača! Našim zdrutenlm ufednlkotr je tivljenjsko vprašanje deveti briga. Dasl je mietah Mellon si prihodnje poletje naročil novi hlače ter da zdaj ne ve ali bi no ail hlače ali ne. Pa Hoovrov sir je bil sinoši na plesu. To so na rodna vprašanj* ln zdruteni u rednikt jih še Ilustrirajo, di stvar vatneje lagleda. Igralci so odlošlll karte. Eder Je zaatrmel v čaaopis pred sabo drugi je rekel: "fioover je bil m Angleškem 14 let, potem je od potoval v Rusijo ter se zbratll s ruskim carjem In oba sta odpo to vala globoko v sibirske rttdnl ke, kjer sta zlomila stavko rudarjev, ki so bili zastavkall \ svojem neznosnem položaju Hoover ae je zelo odlikoval pri tem poslu. Nato Je odpotoval na Kitajsko izvrševat avojo mlal jo." MUH so se križale. aH igra-lec, ki je atrmel v čaaopis, Jc presekal njegov govor ter ogorčeno udaril po mizi: "Glejte." jc rahel, "kaj pa delajo komuniati! Mesece ter meseci- is pisarijo o vojni na Daljnem vzhodu, a voj ne še do danes ni. Cemu toliko govorenja o vojni, o kateri ni duha ne sluha? Kadar pride vojna, naj se govori vojni, ne poprej. To bresmlsel-no govoren je me utruja." "Ta čaaopis dela modro," Je savaei tovariš. "Priznanje časopisu, ki te meeece ln mesece vodi boj proti Jtponskemu imperializmu. preiti vojaki sploh, učeč. da vojake niso potrebne. Govoriti proti rajski, ko Je vojska te v detell. Je prepozno." "Saj nI vojake na Daljnem vzhodu — le vstaja je," je ogor-čeno nadaljeval prvi Igralec. A-ko hočejo vojako, naj nčno. ne ■a»no varati čltak»\ o vojaki." — "Japonski militarlsem hošs vojske zato, ker al je sveit ima- ge," je povdaril igralec z nasprotne strani; "pa ako načne vojiVo z Rusijo, bo dobil po grbi." "Ne bo." "Bar "Kako? Kakof' "Japonska ima po celem svetu bogate zaveznike, kateri jo bodo zalagali z vojnim materialom ter denarjem. Rusija je obširna, a je sama in uboroa." — "Tudi Rusija ims zaveznike po svetu," se ie upiral drugi i-gralec. — "Da, da, ima zaveznike, ali so praznih rok. Golo število ne pomeni ničesar v vojski/' "Posameznik, ako ima zavedno prepričanje, ni prazno število. Posameznik s prepričanjem al u-oa mnogo več kot navaden vojak, ki ima za sabo le povelje. Posameznik s prepričanjem uporablja svojo individualnost, kf zmaguje mnoge ovire. Delav-itvo je izkušeno v bojih; ne bo iiu treba držati vreče." Tu so se začele luči utrinjati in brezposelni so se poslovili. E-ien pa, ki je molčal ves čas, je rristavil: "Nisem slutil, da bi lelavci znali tako globoko raz-•notrivati. Ako bi delavci znali ako globokoumno čitati ter raz-očevati kar čltajo, bi ae v kratkem čaau Ves delavski razred združil v enotno armado, pred katero bi trepetali vsi bogovi! J. Kovacich. Nov soc. klub v SpringfieMu Springfield, III.—Dne 18. maja je obiskal Sprlngfield sodr. 3en Larks, tajnik soc. stranke •a 111. iz Chlcaga, ter ae je ustavil pri todr. Joe Ovci. Nato je >il sklican sestanek sodrugov, ta katerem so razpravljali, kako n organizirali angleški soc. klub. / razmotrlvanju so prišli do za-Ujučka, da bi bilo najbolje, dati .iskati letake. Označeno je bilo, Ja ae vrši ahod dne 17. maja v Slov. nar. domu. J>ne 16. maja se je pričela agitacija ln raznatanje letakov. Na pomoč so priskočili tudi mladi fantje, ki so šli od hiše do hite in razdajali plakate. Ker je bil aa poti v Milwaukee na konven-2 i jo soc. stranke sodr. Wllliam inslck Iz Californije, ga je sodr. Larks pismeno obvestil, da se laj spotoma ustavi v Spring-lleldu, kar Je tudi storil. Dne 17. maja ob 8. zvečer je jilo te precej udeletbe. Sodr. Joe Brlnovcar je otvorll shod in predstavil govornik*, nakar je izročil predsednlštvo sodr. Larksu, ki je očrtal pomen današnjega shoda ter dal besedo govorniku sodr. Hy Plah is Cin-iinnatija, Ohio. Sodr. Hy Piah je še mlad fant in je v svojem govoru apeliral na mladino, da ie naj organizira v soc. stranko, cer to Je edini izhod is kapitalistične čutnosti. Sodr. Hy Plah e mladinski organlaator sa soc. itranko In je bU tudi na poti v \filwaukee na konvencijo. Sa njim je nastopU sodr. Wil-lam Buslck. ki nam je razlešll v svojem, priblitno dve uri dolgem govoru, vso miserijo. katero je on aam videl na avoje oči. Naprimer o dum panju tivota, na lrugi strani pa je milijone lačnih. Kako ljudje aahtevajo pivo, medtem ko nimajo, da bi ae ankrat dositega najedli. I)oUk-oil aa je tudi meščanakih daao* plsov, da posvečajo cele strani senzacijam, medtem ko na tlao-5e otrok delavskega razreda strada in umira od lakote v detell. kjer Je vsega v izobilju. Ns tisoče otrok mora delati pod 16. krtom, da izgledajo kakor okoet-njaki od prenapornega dela in podhfanjenja radi nenasitnega kapitalističnega sistema. Zato je priporočal, da bi se naročili na delavske časopise, kakor je American Guardian, ker ta list v resnici zastopa delavske interese in razkrinkava kapitalistično korupcijo. Rezultat tega shoda Je: 10 novih naročnikov na American Guardian in nov angleški soc. klub z 29 člani. (Člani soc. kluba št. 47 JSZ v Springfiekiu smo te dolgo čakali na to Idejo.) Moram poročati, da Je tudi na tem ehodu bilo nekaj komunistov, ki so pitali o tem in onem. Vsak je dobil tak odgovor, da Je potem kar mirno sedel. Naj še omenim, da so šli nekateri člani s sodr. Larksom takoj drugi dan v mestno hišo in zahtevali volilne knjige, da pregledajo, kdo ni volil pri primarnih volitvah, da jih potem obiščejo, če hočejo dati podpise za soc. stranko. Novemu klubu pa kličemo: Naprej po začrtani poti! Deluj-tef s srcem za soc. stranko, da bo tudi v Springfieldu postala vplivna! Frank Krmelj. Iz severnega Wisconsina. Wlllardska farmarlca piše v št. 117 Prosvete, da se Imajo dobro, pridelajo dobro in prilično dobro prodajo svoje pridelke. Jaz pa ne bom tega trdila, kajti pri naa nI tako. Goveja ti vina je po en cent funt, prašiči po 3c, kure po 9 do lOc, jajca 8c ducat, mleko pa je z vsakim dnem ceneje, pa še pravijo, da bo alabše. Davki in interesi so še vedno na lati stopnji. 2e mnogo farmarjev je zgubilo svoja posestva. Farmarjem torej ni z rožicami postlano. To dobro vem, ker sama vidim. Fmrmarlca s Willarda pa ss hvali. Ni menda mnogo farmarjev, da se bi lahko v teh dneh depre-aije in krize pohvaliU, kajti vsak je prizadet na en ali drug način. Na farmi sem ie 18 let, torej nisem nobena "grinarca." Lakote seveda nI, ker je dovolj za jeatl, ako si hoče farmar pridelati. Rojaki v mestih pa naj nikar ne mislijo o kakšnem bo-gastvu na farmah, ker ga ni. Vsi amo zadolženi, nekateri bolj, drugi manj. 2ivimo in delamo na farmah, drugi pa lastujejo naše farme. Res je, da so farmarji v slabih Časih na boljšem kot delavci v mestih, ker jim vsaj stradati ni treba, ni pa tako rožnato kot je pisala farmarlca z VVillarda. Želim, da bi se tudi druge far-marice od drugod oglasile v Pro-sveti. Farmariea. - Federated Plrtur*. Tega še ne davi kriza! Našli ki Je E. R. Bradley, lastnik dir kaškega konja, ki je zanj izvo-jeval prvo nagrado v kentukiški dirki ' ] slabega položaja, v katerem se nahajajo posebno industrijski delavci. Dovolj je gnilobe V deželi, | katero bi se morali sprijazniti delavci ter pri prihodnjih volitvah z njo tudi pošteno pomesti. Ne vidi se mi prav, da se komunisti in socialisti bijejo med i boj. To je v kvar delavcem samim, v prid pa je izkoriščeval cem. Ruski eksperiment je pokazal dober sad svojega dela, sato jim je treba dati grlznanje. Na 2. maja smo tu imeli nekakšen koncert. Prišli so pevci in pevke is Marshfielda, ki je krog 80 milj od tu. Tudi wiU lardski pevci so bili povabljeni; vodi jih rojak Pakiž., Lepo so peli naši pevci in pevke naše lepe slovenske pesmi. Ko sta se te Pakiž in Fortuna vsedla, sta morala spet na gromki aplavz vstati in voditi pevce, ki so ponovili "Le zvoni mi . . ." 2eleti bi bilo več takih sestankov! Našim pevcem vse priznanje! Preklican kmet. Skupni izlet DetroH, Mich. — Skupni izlet priredijo tukajšuja društva 64, 3M, 518 in 717 HBZ za brezposelne člane v nedeljo dne 12. junija v Ryan Parku na Ryan rd. med Ten ln Bleven Mile rd. Pik-nlškl odbor Je naid*hi, da bo ta piknik res velik ter da bo dobiček čim vetji, s katerim se bo pomagalo brezposelnim členom. Listki se prodajajo sa nagrade $1^5, $10 In |6 v gotovini. Uljud-no vabimo na ta piknik vse jugoslovanske prebivalce te okoli ce. Na plkniški prostor bodo vo-zIN avtoburi brezplačno ispred Hrvatskega doma tja in nazaj. Peetrefba bo v »vseh ostrih izvrstna in točna, tako tudi godba za ples. Pridite! KaaBhnac, tajnik. Faimnrakl glasovi Greenwoed, Wla^-Wiiconsin-aki farmarji in farmarice se pogosto oglašalo zadnje čase v Prosveti. Ni čuda, kajU mnogo se z rasnih atrani piše o farmskem tivljenju ln o nakupu farm. To Je menda nekaj naravnega. kajti v Sašu depresije in krize lju» druti revščina, ki Je podlaga tistega komurm Priljubljeni so smlram najbolj tisti, ki m*j« dar igrati klovne; ljudstvo Ima fteloder brez dna ss klovnartjo. Razsodnost In dosorelost prične človek dobivati takrat, ko sposna nitevnost vsek ebrsbj Uenlh fraz In skuša islttšfiU Is vsak« sarja tisto, kar tla skrito sa f rasami frs- _ la S ten. lepše na tem svetu? I3—------■ I Vesti iz Jugoslavije TOREK, 31. MAJA. fSOSVETI (Izvirna porotiU iz Jnrodavijc.) KOROŠCEV A PROttLAVA SE JE KONOALA Z DEMONSTRACIJAMI - 1'olicija js razganjala demon stran te ter jih več aretirala.— Vse proslave Korošca po Sloveniji so prepovedane Ljubljana, 9. maja 1932. Klerikalci so izrabili priložnost 60-letnice svojega političnega voditelja dr. Antona Korošca ter organizirali proslave tega jubileja po vsej Sloveniji. Oblasti so sicer slutile, da utegnejo te proslave biti obenem manifestacija sedanje klerikalne opozicionalne politike. Toda dr. Korošec je bil takrat minister, Ml je večkrat vladni predsednik, bil je tudi minister v prvi diktatorski vladi generala Živkoviča — torej človek, ki je storil Beogradu mnogo uslug. Obenem pa bi bilo tudi riskantno, da bi kar vnaprej prepovedali te proslave. Vendar pa je banska uprava dovolila organiziranje proslav v Ljubljani in po deželi šele potem, ko je .predsednik pripravljalnega odbora za Koroščevo proslavo dr. Natlačen dal policiji jamstvo, da ne bodo iz proslav inscenirali kakih demonstracij. Po tej besedi je bila ljubljanska proslava dovoljena in vršila se je včeraj 8. maja v veliki unionski dvorani. Predsednik proslave je sam delil vstopnice za proslavo ter so zaupniki pri vhodu pazili, da ni prišel v dvorano nihče od nepovabljenih. Kljub temu se je proslava končala z demonstracijami, pendreki in aretacijami. Na proslavi je sodelovalo nekaj pevcev, jjtevski zbor, orkester, slavnostni govor pa je imel pisatelj F. S. Finigar. Potem je dospel tudi Korošec sam, akademska klerikalna mladina ga je na ramah ponesla v ospredje. Ko je Korošec stopil na oder, da se zahvali, je dejal: Slavje, ki ga slavimo, ne velja toliko farne, temveč za vse po domovini, ki so bili in so zvesti svoji slovenski domačiji in zvesti slovenski miselnosti. Nismo se sestali, da bi slavili mene, ampak da spoznamo: Ohranili smo pogum in vztrajnost, nismo pa imeli kle-čeplaztva in ne malodušnosti. Tako gledam, tako mislim o današnji slavnosti, da je današnji dan dokaz, da še nismo skopne-!i. Narod kljubuje viharjem. Zmaga bo naša." (Te besede so seveda zbudile vihar navdušenja in memty bi sleherni, ki bi te besede slišal, vesel pritrjeval. Takih besed ne »me vsak izreči. Toda kdor zasleduje vse Koroščevo delo, ve, da pri nikomer ni takšnega prepada med besedami in dejanji kakor pri Korošcu. Saj ni treba besil| v lokalu, kjer se je r zborovanje, plemenske '■enake zastave in M. vlada, Živela Slovenija, Živel dr. Korošec! Oblast je razpršila demonstrante in pri tem aretirala 11 oseb." Banska uprava dravske banovine pa sporoča: "Kraljevska banska uprava Dravske banovine je dovolila javno proslavo 60-letnke gospoda bivšega ministrskega predsednika dr. Antona Korošca, za narod in državo zasluženega moža, ker je prireditveni odbor odločno izjavil, da "na kake poiitične demonstraci-' je absolutno ne misli in jih bo ljudem tudi odsvetoval, ker mu je na tem, da se morejo v redu izvršiti proslave tudi drugod po deželi." To jamstvo je bilo podkrepljeno s tem, da je predsednik pripravljalnega odbora sam osebno prevzel razdeljevanje ln prodajo vstopnic za proslavo v Ljubljani v svoji pisarni ter 1-mel po zaupnikih pri vhodu v proslavno dvorano točen pregled vseh udeležencev. Kljub temu je pri tej proslavi nekaj desetin povabljenih udeležencev povzročilo izgrede in pozivalo na izpade, ki so v nasprotju z danfm jamstvom, pa tudi niso v skladu z Obstoječimi zakoni in iskrenim Čustvovsnjem naroda. Ker se je s tem kalil resnični pomen proslave in je dokazano, da pripravljalni odbor ni možen izpolniti svojega jamstva, je kraljevska uprava odredila, da se nadaljnje tozadevne prireditve ne dovole. Ta objava se pošlje vsem slovenskim dnevnikom. Datum ..." DIJAK USTRELIL PRIJA-TBIJA V šali je maturant ustrelil svojega prijatelja gimnazijca Maturant realne gimnazije Vito Zupan v Ljubljani je v neprevidnosti ustrelil svojega prijatelja, 22-letnega Fedorja Sene-koviča, dijaka 7. raareda gimnazije. Oba sta prišla na obisk k tfčifceljiščnici Vandi HTOvatovi, ki stanuje v Gradišču. Vanda je igrala na klavirju, Fedor je pel. iNenadoma pa se je Zupan domislil, da Ima revolver spet pri sebi. Pred dnevi ga je posodil nekemu znancu, ki mu ga Je včeraj vrnil. In ko se je Zupan spomnil tega, je potegnil revolver iz žepa ter ga pokazal obema: "Pa sem ga dobil nazaj." Dijakinja se je prestrašila in rekla, naj spravi orožje. "Saj ni nabit," je dejal Zupan ter pritisnil na petelin. Revolver se res nI sprožil. Čez neksj časa pa je Zupan stopil k Senekoviču, mu naperil revolver na elvo sence ter sprožil z besedami: "Zdajle te u-strelim!" . . . In revolver se je res sprožil. Senekovič se je zgrudil na tla. Krogla mu je prebila sence. Vanda in Senekovič sta od groae odrevenela, prihitel je gospodar, nudili so prvo pomdČ Senekoviču — vendar je bilo vse zaman. Ko je dospel reševalni voz, je bil Sanekovič že mrtev. Zupan je sam odšel na policijo, kjer je prijavil nivoje dejanje, izvršeno te neprevidnosti, truplo ustrelenega Senekovlča pa so prenesli na njegov dom. Fant je bil edini sin pokojnega vlad-nega svetnika Senekoviča ter glavna nada matere vdove in treh sestra. SMRTNA NHBBECA NA ŽELEZNICI Vpoklicane? v vojsko padel ped vlak na Zidnem moštu Zadnji teden prevažajo vlaki vpoklicance-rekrute na njih mesto službovanja. Ob Ukih praznikih si seveds fsntje privoščijo mnogo vins zs koražjo, pijani pojo in vriskajo, da se streznejo šele. ko stopijo na mrtvaška dvorišča kasarne. Tudi v Zassvju so se faMje odpravljali k vojakom. V okcltet Brežic so U dogodek še posebno pridno zalivali. Med v poklica ne I je bil tudi Miha Slopšek is Bre-zinj pri Brežicah. Ta se js t tovariši dodobrs nspil. nsksr so se med vriakanjem in prepevanjem odpeljali proti Celju, kjer Je njih vojni okraj. Na Zidanem mostu so morali počakati vlaka, ki pripelje Iz Ljubljane in nadaljuje pot proti Celju. Tem vpokllcan-cets iz spodnjegs Zassvja is že-uprava priskrbela po- sebne vagone, v katere so rekru-ti sedli, nakar je te vagone lokomotiva odpeljala nekoliko ven iz postaje proti Hrastniku, ds bi jih potem od zadaj pripeli k ljubljanskemu vlaku. Vpoklica i\ec Slopšek pa se je zamudil na peronu. Ko je zagledal, da lokomotiva pelje vagone iz postaje, je mislil, da gre vlak že proti Celju. Da ne bi aamudil, je začel teči za vagoni. Železničarji so ga klicali nazaj in hoteli sadržati, a on vinjen kar naprej. Pri tem je omahnH in padel naravnost pod koless zadnjega vagona, ki mu je šel čez trebuh, na mestu je umrl. , Pravijo, da vinjenih fantovski so doma iz krajev, kjer je doma tudi naše najmočnejše viao — tudi ta dogodek ni streznil. Vihar, naliv, toča ... Maj je še ves aprilski: dežuje vsak dan, solnoe in dež se menjavata vsako uro. V nedeljo 6. maja pa je nad vso 81ove«ijo divjal hud vihar, ki je ponekod presenetil ljudi z močnim nalivom, ponekod pa s točo. V Ljubljani in po Zasavju je razsajal strašen vihar. Nenadoma je prihrumel in pustošil. V Ljubljani je metal opeko s streh, podrl več dreves in povzročil veliko škodo po sadovnjakih. Nad Belo krajino pa je z nalivom prišla huda toča. Izza Vinice so se pripodiji temni, nič dobrega obetajoči oblaki ter se zgrnili nad vso Belo krajino. Med grmenjem in bliskanjem je začela padati kot oreh debela toča, da je zbila vse posevke in okleetlla sadno drevje. Polja so zbita, v vrtovih štrlijo prazne, okleščene veje. Ljudje so jokali, ko so videli, da je vsa setev uničena. Pijani napadalci V Poljčanah so na prasnik 6. maja smrtno nevarno oklali in pretepli rudarji Franceta Srota iz 8podnjih Poljčan. Napadli so ga pijani fantje, ki so se vračali a večer iz nekega vinograda v Podljubečnem domov proti 2ab-ljaku. Vso pot so razgrajali ter napadli slehernega, ki so .ga srečali. Blizu Drofenika so srečali tudi Franceta Srota, ki se je peljal na kolesu, domov. Za njim sta šla njegov brat Alojz in A-lojz Grobošek. Pijani fantje so brez vzroka, iz pijane objestnosti napadli Srota, ga potolkli s koli in oklali z nožem, da je obležal v'mlaki krvi. Na pomoč sta priskočila brat in Grobošek, ki sta tudi dobila poškodbe s koli in noži. Nato so napadalci zbežali, po klobukih, ki so jim obležali na tleh, pa so orožniki kmalu zasledili napadalce: Jakoba, Roberja, Andreja Simon-člča, Ivana Simončiča, Franceta in Alojza Dovnika, sami 16 do 25 let stari fantje, ki so pregloboko pogledali v Tcozarec in so zdaj pogledali še v zapore slo-venjeblstrlškega sodišča, kjer bodo dajali račun za svojo praznično zabavo. Težko ranjeni Sret pa se v celjski bolnici bori s smrtjo. Lgpola človeškega telssa V dobi krize in težkih bojev za obstoj posameznika, družbe, da celo držav so začeli dobivati tudi vsi k davnih vekov isroče-ni pojmi drugsšen pomen. Celo veda o okusu se je popolnoma spremenila in usmerila vsa svoja načela po praktičnih potrebah. Nekoč je bila telesna lepota samo visoko eenjena dobrina, dragoceno razkošje, ki je morda v okolici Uživalo občudovanje ali zavist. V današnji dobi socialnih preokretov pa je vnanja telesna oblika učinkovito orožje v boju za vsakdanji kruh. človek lepe drže In prijetnega nastopa dobi v ostri konkurenci mnogo lažje svoj zaslužek ali obdrži mesto, ki ga že ima. Tudi lepim damam ne gre danes več aa to, da bi bile prvakinje v lepotnih konkuren-caih, temveč največkrat samo isto, da bi s prijetnim vnanjim vtisom tem lažje dobile ali obdržale pozicijo v gospodarskem življenju. Kdor hoče najti mesto zastopnika ali prodajalca in potem tudi nekaj časa ostati na tem mestu, temu ni dovolj, ds je prikupen samo v obraz, temveč po vnanjem videzu sploh. Ce hočemo pojasniti bistvo telesne lepote, smo skoraj v zadregi, dasi se zdi prav za prav samo po sebi umljivo. V učnih knjigah o esteUki jo osnačujejo kot prevladujoče zdravje, kot moč In prožnost vseh udov, ki jim je razen formalne oblikovanosti zagotovljena tudi dinamična lepota. S teh vidikov bi bilo skoraj neumljIvo/zakaj se je pojem lepote v teku stoletij tako zelo spremenil, ksr vidimo v umetnosti in modi na vsak korak. Pojmi zdravja, moči in prožnosti se po Rubonsu niso toliko predru-gačili, da bi bile zaradi tega razumljive velike spremembe, ki so se uveljavile od stoletja do stoletja. Rubens je — kakor znano — prikazoval lepoto v precej obllh oblikah; upodabljajoča u-metnost pa Je bila dosledno nasprotnega nazlranja in je za ideal lepote smatrala nežne ln vitke telesne oblike. Ker po vsem tem ne bi bilo jasno, kaj je prav za prav lepo, se nam nehote vsiljuje ono vprašanje, kakor smo si ga zastavili v naslovu teh vrstic. Odgovor na to vprašanje je važen tudi za razumevanje mode in njenih sprememb. Moda pomaga vsakomur, da doseže učinek pri ostalih. Moda izpopolnjuje nedostatke v telesnih oblikah, ustvarja nove oblike, ki jih v resnici sploh ni. Modni človek si s pomočjo modnih zvezkov "prikraja" vnanjost po o-kusi+v, ki so ob gotovem času v gotovih krajih v "modi." , Spremembe v modi in upodabljajoči umetnosti s je nsdaljeval Darrow — velika gniloba In treba ga Je korenito hipremenltl. Rudarji v Wyontlngu pred stavko Cheyenne, Wyo.—Radi razida konference med operatorji In rudarji, ne da bi se sporasumeli zs novo pogodbo, bedo rudarji v tej državi s 1. junijem najbrž sa-stsvksli.v Sporna točka Je mesd na lestvica. Operatorji katsgo-rlčno zahtevajo redukcijo zs 20%. Unljski ssstopniki so pristali na znižanje za 10%, kar pa nI zadovoljilo operatorjev. Istrski vodovod. Istrski vodovod ima že svojo žalostno zgodovino. Vodovodni konsoreij, ki ga upravljajo fašistični prvaki, je izdal zanj Že milijone občinskega, pokrajinskega ln državnega pa tudi privatnega denarja, nazadnje pa so morali opustiti gradnjo ln pričati *np> va. Slabi načrti, nepoznavanje močvirnatega terena, po katerem so gradili prve kilometre vodovodnih eevl, ln korumplra-na uprava so bili vzroki tega poloma. Zaman so bili protesti vse BuietšČlne ln Motovunske doline, ukazi Is Rima in Pulja so narekovali, da Je treba za vsako ceno nadaljevati to veliko delo fašistične dobe v osvobojeni Istri. Začeli so i delom po novih načrtih. Velike vodne ltvlre pod cerkvijo sv, Ivana pri Bu-zetu so regulirali ln ogradili s oemnetnlml zidovi. Ob bližnji reki Mirni so pričeli graditi 2 km dolg nasip potoka Bračano. Rečico In fiušak so speljali po kanalih, da bi v primeru poplave ne talili vodovoda. Vodovod sam so spočetka kopali po doli-nI, Močvirje, po katerem ao polagali vodovodne cevi, pa bi bilo v vsakem pogledu škodljivo, 0-kušena voda bi flahka pronicala v vodovodno napeljavo in tako zastrupila vso pitno vodo. Družba "Eternlt", ki gradi vodovod, je pričela spričo tega kopati po novi trasi na višjem ta-renu. Podjetje gradi sedaj vodovodne mostove, predore In koplje rove za napeljavo oevl. Prvi del te gradnje meri 11 km v dolžini. Proga je sačrtana od Sv. Ivana do kopeli iv, Štefana ob Mirni, kjer bodo zgradili vodovodno centralo. Drugo etapo gradnje tvori vodovodna proga od Sv. Štefana čei Motovuniko dolino na oprtaljsko. planoto, Dela počasi napredujejo. Družba "Impresa costruslonl setten-trionall", ki gradi potrebne stavbe in naprave, Js igrsdtla lastno električno centralo sa pogon strojsv, žično lelesnioo od Sv. Ivana, kjer Je kamnolom, v dolino, temelje poelopja, v katerem bodo namestili osonlzaclj ske naprave ta vodo, ln prltlkllne. Družba "Eternlt" pa js prevzela gradnjo vodovoda ssmsga. Pri prvem podjetju js saposlenlh 660 delavcev, pri drugsm pa 160. Večinoma so to istrski Italijani z obale. Nekaj Je tudi Piemonteev, (Hrvata pa nI nobenega med njimi, čeprav gradijo vodovod po staroalavn! Motovunskl dolini. Finančna plat istrskega vodovoda je telo kočljiva. Stroški so že izredno narasti!. Vedo-vodni konzorcij, ki ga vodi A* nator Mori, Js Ima! pred dnevi svoj občni »bor, na katerem se ugotovili, da so dosedanji lsdat-ki presegli še 20 milijonov lir. Za »graditev drugega dela vo- dovodnih napeljav od Sv. Štefana do Oprtalja so določili proračun v znesku 18 milijonov lir. Za finančna srsdstva skrbijo država, ptuljaka pokrajina in v glavnem buzetska, oprtaljska, piranska ln paslnska občina. Tržaško staro mesto. Po sklepu parlamenta bo očiššen Rim vsega, kar ga sedaj kali in kar ni v skladu s higijeno in doetoj-nostjo. Tržaški "Popolo" je ob tej priliki pokazal na staro mesto v Trstu, katero treba porušiti prav v imenu higijene in dostojnosti. "Popolo" Izvaja, da j« staro mesto umazano, uli-oe so oske ln slsboglasne, nekatere hiše komaj še stoje po koncu, polno je kotov pregrehe ln prostitucije, staro mesto je leglo infekcijskih bolesni. Podreti bi se moralo okoli 60 hiš in na tem prostoru sezidati nov del mesta, sdrav ln poln sraka ln solnca. Uvedba porušenja starega masta pa js v svesi a regulacijskim načrtom, ki ; ga je mestno ' načelstvo predložilo še ^red par leti višjemu evetu lepih umetnosti v Rimu, pa le do-, tlej n! bil odobren. Potrebna Je naj prvo ta odobritev, potem pa zagotovitev financiranja tako velikega dela. "Popolo" misli, da bo vlada Izdatno pomagala. Samo upanja nima, da se bo mogel Trst rešiti svojega tndecent-nega starega mesta le v bližnjih letih. Aretacije In obsodbe. Ker se niso javili k vojaškemu naboru, eo bili aretirani in privedeni v gorllke as pore: Viktor Lauro is Krmlna, Ignacij Godni* li Komna, Aloalj Bizjak ia Vipave in Joalp Bizjak is Riheflberga. Slednji je proetal v Postojni trimesečni sapor radi potega v Jugoslavijo. Nareki se vršijo dan za dnem razprave proti mladim ljudem, ki belijo še« mejo. Ivan Ban-čan, I. Omenwa!d, R. Bačlč In J. Marangonl so bil! obsojeni vsak na 4 mesece sapora ln 9000 lir globe. Vinko Vretsnac, Anton Lukšlč, Julija Paatorftlč in Anton Vrtačič pa vsak na 8 me-__sece zapora in'2000 lir globe. druge Rnaka Industrijska Sphmala v Tržiču Znana belgijska tvrdka "Sol- Jim Wafcer vtdl parado za pire, med te« ke milijone ljudi v Ne* Vorfcu In druga« strada kruha. way" Ima svoje tvohilce m so« do v Tržiču In v Rosllgnsnu pri Llvornu. Rudolf Kochner, od-delni predstojnik rasvTstitvs kemičnih Industrij v sovjetski Rusiji, js bil poslan v Tržič, da proučt industrijsko podjetje Bolway. Nastanil ss Js pri tvoji hčeri, ki Je poroČens z delavcem Qu!nto (1'Osplns v tvornlc! Bol-way. Pripovedoval je, da oets-ne v Trttču pri hčeri In kupil čedno hišo, da bi odvrnil od še-be vsak sum. Nastanil se Js v hiš! s hčerjo In setom ter sinom Adolfom, ki je kmalu prišel sa njim It Rusije. Posrečilo as mu Js spravit! tudi sina v delo v tvornlc! Solway. Csz par mesecev je Kochner prodal hišo ter nsgloms odpotoval s sinom v Rusijo. S seboj js Ime! rasne dokumente ln risbe najnovejših tehničnih novosti, uvedenih v tvornlc! ta lidslovsnjs sode. Tvrdks Js nasnanila to aade-vo sodišču ln te dn! ss je vrštta v Tržiču razprav« proti obema Kochner Jama In proti jtolsvcu d'Oipii»a kot njunemu pomočniku. Obsojena sta in contumatl-am Kochner, oče. na dve leti Ječe In sin Adolf na eno Isto Ječe, dslavec d'Ospina pa eno leto Ječe, toda ta pogojno. med eerfctljo In fali-vMN Nedavno Js postili pulski pre-fekt Italo Fosshl na ukaz Is Rima tržaškega škofa dr. Al. Fo-garja. Dne 1, maja mu Je škof Kogar vrni! poset, ns katerem je prišlo do ix>pota*ga soglasja med cerkvijo In fašizmom, kakor to beleži fašistični ti*. Škof dr. Pogsr Je bil slovesno eprejet ns prefekturi v Puli, kamor so prišli tudi vsi fašistični prvaki In pulsko-poreškl škof Peder-soUl. Rsx\ ilo se Js tborovsnje, na katerem ao «« podrobno razpravljala vprašanja, k! so v sveal a situacijo cerkve v Istri. Dose-len Je sporazum sa tesno sodelovanje med cerkveno In politično Oblastjo, ker eo bil!, kakor nagfalajo listi, na tem sestanku iskreno Wlščenl" vsi dose-dsajl spori med eerfevljo 1» I* I pokrajin, . ^ _______ IKOBfITI TOREK, 31. MAJA.") Ivan Jontet: Pijani nasilnež se je skremiil od bolečine in roke eo spustile mladenko, ki se je tisti hip izmuznila ter odstopila za korak od nesram-neia. * Aničin obraz je bil bled kot kreda in v očeh ji je strašno gorelo. Kocur se je zdrznil in prebledel. Aničini pogledi so ga bičali, da je skelelo, v njih je ledenelo zaničevanje, kakršno človek občuti kvečjemu do najostudnejše šivali. Minuto, dve, je igoščeval ozračje v sobi molk. "Svinjet In ti, svinja vseh svinj!" se je iztrgalo iz grla Anici. <'Na, umazanec pijani, na, to je za tvojo nesramnost!" Anica je udarila Kocurja v obraz. Kocur je bil tako presenečen in zavzet, da se ni utegnil braniti. Anica p* je zopet dvignila roko in spet je padla klofuta, in spet ena in Ae ena. Nato se je obrnila ter odvihrala skozi vrata. Kocurju se je cedila kri iz nosa in iz prask na obrazu. Katra se je zasmejala. "Ali ste videli, kako je deklina oklofutala junaškega Kocurja, ha, ha, ha? Ta je pa lepa! Kaj so bili sladki njeni poljubčki, Miha?" Vsa družba se je krčevito smejala oklofuta-nemu Kocurju, ki se je penil od jese. "Za njo grsm in ubil jo bom, to sestro hudičevo (" je stopil proti vratom. "Ti?r Katra se je zakrohotala. "Reve«, vesel bodi, da te več ne vidi, ker sicer bi te ona utegnila umoriti ... Na pravo si naletel, s to ne boi igral komedij .., O, le priden bodi, da jih le več ne dobi* na mavelj .. Kocur jo je srdito pogledal ter stopil k obešalniku in snel svojo suknjo. Zdaj mu ni bilo več obstanka pri Zidarju* Preveč ga je bila ponišala Anica. S Kocurjem sta odšla tudi njegova prijatelja, ki se mu nUU upala zameriti. Zidar ae je močno začudil, ko je našel ienski in Marka same. , "Kje so pa Kocur In drugi? Saj se vendar niso poslovili po francosko?" Katra mu je pojasnila, kaj jih je nagnalo ven. "Precej prevzetna je tvoja deklina," je menila hinavsko. "Ne velja tako postopati z gosti. Zdaj jih najbrfte ne bo več k tebi. In po njeni krivdi . . . Zaradi takale uboge malenkosti ae tako nesnanako repenči... To ni prav." "Prav je imela T je jI ugovarjal Marko. "Dosti slabo bi bilo, če bi tako pošteno dekle pustilo, da bl se vsaka pijanska svinja takols obregovala obrtjo!" Zidar pa je ves gorel od jeze. "Anica, takoj ml pridi doli!" je zakričal skozi odprta vrata. Anica je prišla. Bila je še vsa bleda v obraz in poznalo ae jI je, da Je bila še vedno hudo razburjena. "Kaj hočeš T "Kaj si storila Kocurju?" Je Jezno zahteval Zidar. "Dala sem mu vedeti, da jas nisem cunja, ob katero vsakdo lahko briše svoj gobec!" je jezno odgovorila Anica. "V miru bi me bil pustil in nič bi se mu ne bilo zgodilo!" Zidar Je stopil pred hčer ter jo srdito na-hrulil: "Ali veš, da si ml s Um odgnala od hiše najboljše goste?!" "Manj ko pride takih gostov k tebi, bolje za nas!" "Dekle, pazi, kaj govoriš!" Okajeni Zidar je začel besneti. "Ti, ki samo ftrsš, a nikdar ne vprašaš, kje naj vzamem kruh in vse drugo POTRES It kronike velike krite za tebe, mi ne boš izbirala gostov! In zapomni si: Kocur bo še prišel k nam in ti ga boš prosila odpuščanja! In prijazna boš z njim in tudi z drugimi! Dozdaj si samo jedla in postopala, odslej mi boš tudi pomagala!" "Nikogar ne bom prosila odpuščanja in nikdar ne bom pijanska vaba!" se je uprla odločno Anica. "Tiho!" je zarobnel pijani oče. "Ubogala boš ali se pa poberi Iz moje hiše, da te nikdar več ne vidim!" In je grozeče dvignil roko. Anica ni trenila z očmi in strahu ni bilo videti v njih. Bleda v obraz, pa gorečih oči, se je vzravnala ter pogumno pogledala v oči očetu. "Prav! . . ." Nato se je obrnila ter odšla. Zjutraj, ko je Zidar še smrčal na zofi, na katero se je bil zavalil po odhodu Katre, se je Anica poslovila od matere ter odšla k sestrični Pavli, s katero je navsezgodaj govorila po telefonu ter jo prosila zavetja. Pavla, ki je iz kratkih, pretrganih stavkov razbrala, da se je moralo zgoditi nekaj hudega, jo je bila pripravljena sprejeti brez ugovora. Mati je prosila Anico, naj ne bedi z doma, češ, saj oče se bo potolažil in bo zopet vse dobro. Dekle se ni dalo pregovoriti. "Zapodil me je," je dejala, "in jaz grem! Grsm, ker se ne maram poniževati in se pustiti zasramovati od pijancev! Good bye, mama!" In je odšla. X. Dnevi, tedni in meseci so se izgubljali v ne-povrnljivi preteklosti. Zima se je umaknila pomladi, ki pa v ljudeh ni budila običajne radosti. Kriza, ki se je le še pogoršala, ni dala prosto dihati ljudem, kate* je tlačila liki pošastna mora. Videti je bilo, kakor da niti otroci ne pozdravljajo zelene pomladi tako brezakrbno-veselo kakor nekoč. Zavrnjene, neizpolnjene, neuslišane ielje, tiste majhne otroške želje, ki zadostujejo za njih izpolnitev ni-keljni in dajmi, so jim grenile življenje; in grenile so ga tudi staršem, ki niso mogli ustreči skromnim željam svojih malih. .Mladina ae ni veselila solnčne pomladi; dela ni bilo, ni bilo denarja In mladi ljudje si niso mogli privoščiti zabave, ki so je bili navajeni iz boljših časov. Povsod sami dolgočasni iti potrti obrazi. Zidar je še plaval proti vodi. Grocerija mu sicer nI prinašala profita, več pa je zaslužil pri pijači. Kocurja je bil potolažil in možakar je spet začel zahajati k Zidarju; ko je izvedel, da je Zidar zaradi njega zapodil Anico z doma, je bil mahoma pomirjen. "Tako je prav, John!" ga je pohvalil, ko je po dveh mesecih zopet prišel k njemu. 'Taki grehi ne smejo ostati nekaznovani, tudi če jih zagreši otrok! Zdaj sem spet tvoj stalni gost, kar bl sicer nikdar več ne bil." Zidar je molčal; ni mu bilo prijetno, če je kdo pred nJim omenil Anico. Odkar je bila odšla z doma, ni vedel, kaj se godi z njo in kaj počne. Delal se je, kakor da mu je hčerina usoda deveta briga. Pil je mnogo; odkar sta se bila sprla s hčerjo še posebno. Vsak dan se ga je naleze!. K temu ga jo navajalo tudi napeto razmerje v družini. 8 Marjeto sta te mnogokrat grdo prepirala. Zaradi Anice, zaradi smole, ki se ga je prijel* In tudi zaradi žensk, posebno Katre; Marjeta je namreč bila zelo ljubosumne narave kakor vsi bolj omejeni ljudje. Zidar je iskal tolažbe v žganju, ki je bilo posredno odgovorno za razkol v družini. . v omaro, zašila suknjič ln čakala, kdaj se vrne Ivan Nikolajevlč. Ko se je vrnil, Pela-geja nI hoUla na zunaj pokn-zati nlkake izpremembe Mirno so Je rasgovarjala s svojim možem In celo namignila, da bi rada učila in noče biti več Umna In nepiamena ženska. Ivan Nikolajevlč je bil tega alla veeel. "Vidiš," vidiš, tako Je pravr jo dejal. TI bom še pokazal, kar bo treba." "Nu. le pokaži," je dejala Po-lifeja. In mahoma pogledala lopo pri.tritoi* brke Ivano Nikola- jovlča. Dva meaeca ae je Pelageja vsak dan učila ČIUtL Potrpežljivo je sestavljala besede, izbira- la in preštevala črke in se na pamet učila fraz. Vsak večer je iz omare vzela usodno pismo in poizkušala razvozljati njegov Ujinetveni zmisel. Toda to ni bilo Uko lahko. Šele tretji mesec je bila Pelageja črkam kos. ■Ko jp Ivan Nikolajevlč zjutraj odšel na delo, je vzela Pelageja iz omare pismo in ga pričela ČiUtl. S težavo je razvozljala drobno pisavo in le vonjava dišav jo je vzpodbujala, da pisma ni vrgla proč. Pismo je bilo naslovljeno na Ivana Nikolajeviča. Pelageja je čiUla: , "Spoštovani tovariš Kučkin! Pošiljam vam obljubljeni abecednik. Menim, da bo vaša žena v dveh-treh mesecih kos vsem učenostim. ObljubiU mi, prija-Ulj, da boste v namen nastavili vse svoje sile. DopovejU ji, pojasniU, kako odvratno je, če je ženska nepismena. Ravno zdaj, ob Uj obletnici, bomo likvidirali nepismenost po vsej republiki in z vsemi sredstvi, zato ne bi bilo lepo, če bi pri Um pozabili na svoje naj bližje sorodnike. NapraviU to na vsak način, Ivan Nikolajevlč. S tovariškim pozdravom! Marija Blohina." Pelageja je nismo dvakrat pre-čiUla, bilo ji je za malo ln je zaihtela. Janko Kač: Dogodek med dvema prijateljema Da se ne bo lopet kdo čutil pri zadetega Isjavljam, da se je vrftila ta zgodba le pred 60 leti v ameri ikem meetu JacksonviUu, Ga. V nemškem resUvrantu sU posedala pri dveh kozarcih por-U že več let vsak večer mister Broun, predsednik pokrajinske bolniške blagajne in dr. Smith, šef-zdravnik isUga podjetja. Lahek je bil njun posel in jima ni žulil možganov. Okoli peUto-krat je vsak pritisnil faksimile svojega podpisa na akU, kamor je pokazal Ujnik. Pokadila sU pri Um poslu dvoje trebušastih smotk in udano čakala, da je zapel signal za odmor. "Ah," je prevalil mr. Broun svoje okorno Ulo na stolu in točil v tankem, dolgočasnem curku rdečino v kozarec. "Yes!" je pritrdil dr. Smith ln srebal premišljeno iz kozarca, da je Žuborelo, kakor bi tekel plah potoček čez proden kleč. "Doktor Smith, k bolniku vas kličejo!" ga je zmotil v Um bla-goslovnem opravilu natakar. Dr. Smith je posUvil trdo kozarec na mizo in rtfvknil: "Nikoli nima Človek miru! Kar vsak večer U kličejo!" 'Tes," je pritrdil s nasmeškom mister Broun. NaUkar ee je namuznil: "Dve leti sem že tukaj, pa vas sedaj prvič motijo . . ." "My country, my business!" Je ošinll doktor naUkarja s u-korljivlm pogledom in prisUvil: "Recite, da me ni!" "Kako naj to rečem." je ras-pri prsU naUkar, "ko vas pa In aa snpj lota 91 JU Upnmrifttv* "PROSVKTA* *•! «. Lawo4als Ave* služkinja vidi. Tamle pri vratih stoji." Dr. Smith si je naUknil zlat ščipalnik na svoj višnjevo na-kuknjeni, ko kumara nagrban-čeni nos, pogledal v tisto stran in pomignil z glavo. Od vrat se je odluščila mlada služkinja in pristopila bliže: "Doktor, naša gospa je omedlela." "Waahington street 2, prvo nadstropje." * "»Pridem takoj!" je prav prijazno rekel zdravnik. Ko je izginilo dekle za vrati, je dr. Smith počasi vstal in me nil, ko je lezel v površnik: "Men-da ne bo od blagajne. Naši ne sUnujejo na Waahington stree-tu in ne v prvem nadstropju. Greš lahko z menoj, da se izpre-hodiš," je . povabil seboj mistra Brouna. Zunaj je čakalo dekle in se jima pridružilo. "Zakaj pa so klicali baš mene, ko je toliko drugih zdravnikov?" je vprašal doktor Smith. "2e pri treh sem bila, pa ni nobenega doma. Vprašala sem policmana, pa ml je rekel, da ee diU vsak večer v restoranu. Mi slim, da ne bo goopod hud, saj mi je naročil, da naj pripeljem kogarkoli, le od blagajne nobenega," je gostobesedno hiUlo dekle. "Yes," je zagodel mister Broun, da je pomagal Smrthu iz zadrege. Komaj dobro minuto je počar kal misUr Broun na pločniku, ko se je že pokazal dr. Smith med vrati in odprl dlan: v njej je ležal desetdolarski papir. "Hudo?" je sočutno vprašal mister Broun. "Diskrecija!" je važno dvignil doktor Smith desnico. "Lahko bi šel z menoj, mister Broun, na podi rek," je povabil tovariša v bližnji bar. Ko sU izpila dva kozarca, je ušel mistru Brounu pogled na zlato sUklenico šampanca in menil: "Tudi šampanec imajo . . ." "Kar naroči," je rekel dobrohotno doktor Smith. MisUr Broun je naročil. Ko sU izpila prvi kozarec, je stles-nil doktor Smith z jezikom: "Yes!" Brž je bila prazna steklenica in 'je vprašal mister Broun: "Drugo?" "Kar naroči!" je mirno pritrdil koktor Smith. MisUr Broun je hvaležno pogledal svojega radodarnega gostitelja in naročil. Ko sU izpila, je že pozna ura. Dr. Smith je položil na pult nikelj nast kvoder in rekel točilcu : •Dva kozarčka." "... in dva šampanca," je obzirno prisUvil točileč. "Nisem naročil," je odvrnil doktor Smith. "Vea!" je dejal mister Broun, potegnil desetak in plačal. Tri večere sta sedela prijaU-Ija vsak pri svoji mizi v restoranu. Četrti večer pa ju je že spet našel pri skupni mizi. "Business!" je menil mister Broun in prisedel. "Ves!" je odvrnil doktor Smith in prelil žuboreči potoček preko svojih zob. Pa aU bila spet prijatelja. Ako so vaji živci slabi ali tresoči Učitelj: "Epidemija je nekaj, kar se hitro širi. — Gombae, povej mi kako primero!" Učenec: "Marmelada!" POHIŠTVO NA PRODAJ Mah. pisalna miza in trije niom li—115.00. Davenport miza -J $2.50. Mah. Ujniška pisalna ml za $15.00. Omara za obleko $4.00 Dinette oprava — $6.00. Sofira na stolica $4.00. Dnevna poste, lja $6.00. Svetilka $1.00. Ogla site se osebno na: 6457 CotUg< G rove Ave., Chieago.—(Adv.) DELO IŠČE ŽENSKA srednje starosti. Rada bi dobili delo bodisi na farmi, ali kjerkoli drugje. Kdor ima kakšne delo, naj piše na naslov: SLUZ KINJA, 2657 S. Lawndale Ave. Chieago, 111—(Adv.) NAZNANILO SLOVENSKA NARODNA POD PORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije In Is posebno Ust ProaveU sa koristi, ter potrebne agitacijo svojih društev ta članstva ta sa propagando svojih Idej. Nikakor pa aTsa propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka organizacija Ima običajno svoje giaflOo. ToraJ aglUtoričnl dopisi ta nsrnsnllM dragih podpornih organizacij ta njih dntftev aaj ss no pošiljajo lista Presvet* Ali sU i* naročili ProaveU ali Mladinski liat avojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To. jo edini dar trajne vrednosti, ki gn sa mal denar lahko poli Je-U svojcem v domovino. Ako >to aliMI, Mrrouit. Bitni 1» drailjU «1. m hitro vincmfrit«, m bont« dobra iptti •U ato a»la*BO Uirptni, ▼ *Ub«n atenju, vranlte Nuc*-Tono to m nekaj dnj In pult* koliko molnvjii l* bolj «>m*i«ni m bmtot• počutili. Nura-Ton« narodi m to n ni, kor on laitoti Ulo strupov. ki atobo ftivtnl atotom. anJAnJo ftivljonj«. iipoaUrljn aploino admrto, ter nmpravljn tivljonjo oholo in Nu*a-Ton« Jo prinaaol prenovljeno mdravj«, rolto aaol. novo arafoo ftivljanjo milijon« ljudem. Daje allo in mod vaana organom In luje, iaboUin apetit. pomaga prebavi, odpravi obiatno in aahorao dratenje, odprav« an-prtnico in antoil telo a ruda i a adrara krvjo. VI lahko dobite Num-TOm v vanU lokami, ▲ko rti lakarnnr tega nima v aatotf, recite ma, naj toto narodi aa vaa od njo*oragn pra» kuptevatoa. —(Adv.) Ali sU že naročili Proeveto ali Mladinski liat svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, Id ga za mal denar lahlco pošljete svojcem v domovino. Društvenim tajnikom in taj. ie naznanja, da morajo naznaniti vse spremembe našlo« vov članov in članic, naalove novih članov, ter imena in naslovi odstoplih, črtanih in izobčenih članov upravništvu Prosvete, d se lahko točno uredi imenik za pošiljanje Prosvete. Imena naslove, katere pošljete glavnemu tajniku, ostanejo tam v arhivu in jih upravništvo ne dobL Torej je zelo važno, da vselej pošljete na nalašč zato pripravljenih listinah vse naslove upravni-štvu ProsveU posebej. Pri vsaki spremembi naalova naj se vselej omeni stari in novi naslov. Upravništvo uljudno apelira, da društveni tajniki in tajnice to upošUvajo. Philip Godina, upravitelj. NŠROfilTE SI DNEVNIK UST PR0SVETŠ Pa sklepa 9. rada« konvencije sa aada) lahko naroči as Ust ProaveU la prišteje eden, dva ali tri člane Is as druline in Is onega naalova k tak naročnini. Liat PrOaveda atane aa vaa enako, ss člana ali nečlane $6.00 u eno letno naročnino. Kor pa člani ie pla£i)o pri aeeomenta fl.20 aa tednik, ae jim te prišteje k naročnini. Ml prištejemo enega, dva ali tri člaae h one družine k eni naročnini. Torej aada) nI vsroka, rod, da Je liat predrag aa člane 8. N. P. J. List Proeveta Je vaša lastnina in gotove K akoro v vsaki drniini nekdo, Id M rad čital liat vaak dan. Torej sedaj taafa priliko, da ae tadi VI naročite na dnevnik Proeveto. Cona Data ProaveU Jei Za Zdrai. drla ve la Kanado 9*M 1 tednik In..... J........ 4 JO 2 tedalka In............1.60 9 tednike la............ S.4 o Za Cleero In Chieago Jo......I7JI 1 tednik ia............t.. S tednika ia..............5.H S tednike la.............. M