plasiSo delavcev v vzgoji, ^obraževanju in znanosti Slovenije, 14. maja 1990 ~ št. 8 - letnik XLI
Marija Velikonja
Pred razgibanim obdobjem
»V prejšnjih stoletjih se je za bogastvo narodov štelo zlato v državni zakladnici in dragulji v vladarjevi kroni. V bližnji pre-teklosti se je bogastvo pogosto izenačevalo s tovarnami, rudniki ln proizvodnimi stroji znotraj nacionalnih meja. Čudežno ponovno rojstvo Evrope in Japonske po drugi svetovni vojni pa je dokazalo, da so narodno bogastvo v resnici ljudje - človeški kapital, ki ga predstavljajo znanje, usposobljenost, organizacija ln motivacija!«
To misel, ki jo je leta 1987 Zapisal Američan V/illiam B. lohnston, vse bolj velja tudi za ^nas Slovence, ki postopoma zapuščamo preživelo družbeno ure-<ditev in z optimizmom (pa včasih 'tudi negotovi) začenjamo živeti drugače, na novo. Vključujemo se y evropske in svetovne družbene tokove, obenem pa nosimo s sabo bremena preteklosti.
V Evropi in v svetu pa pote-kajo ta čas veliki integracijski Procesi in ena od prevladujočih splošnih teženj je težnja po demokratizaciji družbe. Zato je razumno, da predstavniki Sveta hvrope (le-ta je v preteklem letu Zaznamoval že 40-letnico svojega delovanja) v številnih projektih \P°udarjajo pomen izobraževala. Proces izobraževanja je tudi Proces demokratizacije, to pa Zahteva med drugim tudi prelom s tradicionalno sestavo izobraže-VQnja, saj pričakujemo, da bo nova šola oblikovala mladost-nika v samostojnega, prožnega in lnovativnega človeka, ki bo sposoben pobud in pripravljen na lZzive v življenju, usposobljen za skupinsko delo in za nadaljnje
samostojno učenje.
, Mednarodna organizacija za lf?braževanje, znanost in kulturo UNESCO je v svojem tretjem srednjeročnem načrtu (1990 do ^95) med sedmimi glavnimi Programskimi področji na prvo rnesto uvrstila tematiko Izobraže-vanje in prihodnost. Prvi del tega Programa je usmerjen k osnovnemu izobraževanju za vse, ak-‘Je Pa so namenjene predvsem 0o!U proti nepismenosti. Program Izobraževanje za 21. sto-etJe poudarja pomen srednjega ‘izobraževanja ter humanistične, nlturne in mednarodne razsež-n°sti izobraževanja za medna-°dno razumevanje, sodelovanje L1 mtr ter izobraževanja, ki se anaša na človekove pravice in cmeljne svoboščine. Predvidene SP “ejavnosti za izobraževanje za akovost življenja. Za vstop v 21. s oletje je zelo pomembna povezava med izobraževanjem in de-°m, poudarjeno je tudi sodelovanje univerz in industrije. Tretji e Programa Pospeševanje in Podpiranje razvoja izobraževanja Predvideva podporo državam ctanicam pri razvoju njihovih zo raževalnih politik in strategij. yi tem bo pomagal tudi Medna-o ni inštitut zp načrtbvanje izo-p“^ečania s svojimi programi.
e nt projekti so-predvideni za
izmenjavo znanja in prakse na področju inovacij ter za širjenje mrež za inovacije na področju izobraževanja. S svojimi programi in dejavnostmi bo nadaljeval tudi Mednarodni urad za izobraževanje (IBE) v Ženevi.
Zahodnoevropske države posodabljajo svoje izobraževalne sisteme, spoznavajo skupno v izobraževanju in iščejo poti za medsebojno povezovanje tudi na tem področju. Mednarodni izobraževalni tabori in mnoge štipendije
za učence in študente, ki se želijo izobraževati v drugi državi, povezujejo mladino. Svet Evrope pa v teh gibanjih ne zanemarja učiteljev, brez katerih bi bili načrtovani procesi zgolj utopija. Svet za kulturno sodelovanje v Svetu Evrope uresničuje v teh letih obsežen projekt Usposabljanje učiteljev in strokovnjaki za usposabljanje učiteljev. Samo v letu 1990 so predvidena v Strasbourgu štiri srečanja strokovnjakov za izobraževanje učiteljev, na katerih
bodo predstavljene raziskave različnih dežel, poročila držav udeleženk in kjer bodo izmenjane izkušnje ter načrtovane nadaljnje dejavnosti s področja selekcije in poklicnega razvoja učiteljev, njihovih dejavnosti pri poučevanju in uvajalnega obdobja učiteljev začetnikov. Teh srečanj se udeležujejo tudi strokovnjaki iz Slovenije. Prek Zavoda Republike Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje sodelujejo
Tokrat objavljamo nekatere slike iz zbirke Ericha Šlomoviča, ki so shranjene v Narodnem muzeju v Beogradu.
V tej zbirki, ki je prispela v Narodni muzej v Beogradu leta 1949, je bilo 350 likovnih del, od tega 85 slikarskih del tujih mojstrov, 286 risb in grafik tujih ustvarjalcev in 15 del jugoslovanskih umetnikov. Njeno srčiko sestavljajo dela največjih francoskih umetnikov devetnajstega in dvajsetega stoletja, med drugim dela Daumiera, Cezannu, Degasa, Odillona, Redona, Foraina, Renoira, Picassa, Legera in Braguea. V njej je veliko oljnih slik, akvarelov, gvašev, tempere, izvirnih perorisb in risb s svinčnikom, monotipij, litografij, bakrorezov in lesorezov.
Najdragocenejša celota v zbirki, kakršno poznamo danes, so risbe in grafike francoskih umetnikov. Njihova izjemna vrednost je v imenih zastopanih umetnikov, vrednosti njihovih dosežkov, skupnem številu del in njenem izvoru. To so skice, študije, dokončno oblikovane risbe, ilustracije za redke in bibliofilske izdaje, grafike. Sprva so bili ti listi last znanega zbiratelja, trgovca s slikami in pisca o umetnosti Ambroisa Vollarda (1876-1939), potem pa so skupaj s številnimi olji in pasteli pripadli Jugoslovanu Erichu Šlomoviču (1915-1943), ki je tedaj živel v Parizu. Te risbe in grafike prikazujejo poseben zorni kot umetnosti najpomembnejših slikarjev in kiparjev, ki so delovali ob prelomu dveh stoletij v Parizu, v tem času središču vseh naprednih tokov v slikarstvu in v umetnosti.
Zbirka v celoti, skupaj z delom zbirke, ki so ga leta 1981 našli v sefu pariške banke Societe Generale, pa vsebuje veliko več umetniških predmetov - poleg že omenjenih slik, risb, grafik, tudi skulpture, keramiko in umetniško ilustrirane knjige, vseh šeststo-kataložnih enot pa povezuje v celoto trdna zasnova, po kateri je mladi zbiratelj ustvarjal svojo zbirko: to ni bilo odkrivanje novega, pač pa je upošteval in se je ravnal po natančno lestvičenih pojmih. V tem se njegovo zbirateljstvo tudi osamosvaja in ločuje od zbirateljske zasnove Ambroisa Vollarda, ki je idejno in tudi sicer zelo močno vplival na Ericha (Šlomoviča
V. K. -----	-..................................... -	- ■
Med drugim preberite
•	IZOBRAŽEVANJE odraslih v boju proti NEZAPOSLENOSTI, str. 2
•	ŠOLA PO AMERIŠKO, str. 3
•	ZA UKINITEV OBRAMBNE VZGOJE, str 4.
9 SVETOVALKA NA ODRU, str. 5
•	ČAS ZA PRAVLJICO IN DOMIŠLJIJO, str. 7
•	OTROŠKO VARSTVO V NOVI PREOBLEKI, str. 8
•	REDNI RAZPISI PROSTIH DEL IN NALOG, str. 9
na mednarodnih srečanjih ravnateljev šol tudi naši ravnatelji. Ta inštitucija nas seznanja tudi s ponudbami Sveta Evrope za številna strokovna srečanja učiteljev posameznih predmetov, za katera Svet zagotavlja štipendije.
Zelo razgibano deluje tudi Evropsko združenje za izobraževanje učiteljev (ATEE), ki povezuje strokovnjake za izobraževanje učiteljev v različnih evropskih državah. V združenju že več let dejavno sodeluje tudi slovenska znanstvenica dr. Barka Maren-tič-Požarnik, in to sodelovanje je bilo gotovo temeljni razlog, da je bilo letos eno od srečanj združenja prav v Sloveniji (pri organizaciji srečanja je’sodeloval Center za pedagoško izobraževanje pri Filozofski fakulteti). Osrednja tema razprav je bila izobraževanje in spopolnjevanje učiteljev - evropska perspektiva.
In kje smo v tej razgibani Evropi slovenski učitelji? V zadnjem desetletju smo dvignili raven izobrazbe vzgojiteljic, ki zdaj končujejo šolanje po dveh letih visokošolskega študija, in učiteljev razrednega pouka, ki si morajo pridobiti štiriletno visoko izobrazbo. Podaljšanje študija samo po sebi sicer še ne zagotavlja kakovosti, raziskovalno spremljanje in ovrednotenje dozdajšnjih programov pa bo gotovo omogočilo, da bodo v prihodnjih letih študijski programi še boljši, zlasti pa, da bodo poleg ožjega strokovnega znanja omogočili vzgojitelju in učitelju, da si pridobi širšo splošno izobrazbo in se tudi praktično usposobi za delo z otroki in mladino. Gotovo bodo postopno spremenjeni tudi drugi študijski programi za izobraževanje učiteljev.
Zelo malo (ali skoraj nič) smo doslej storili za usposabljanje učiteljev začetnikov, za njihovo pripravo na strokovni izpit in da bi jim omilili začetne težave, ki jih imajo v’ šolah. Posebno znanje potrebujejo učitelji mentorji, pa če imamo v mislih mentorje študentom ali mentorje učiteljem pripravnikom. Center za pedagoško izobraževanje pri Filozofski fakulteti je v preteklih letih izvedel nekaj seminarjev za mentorje študentom. Učitelji mentorji pripravnikom pa se morajo ravnati predvsem po svojih izkušnjah, zmožnostih in znanju, zato ni čudno, da mnogi učitelji pripravniki pri svojih začetnih težavah iščejo odgovore tu in tam, ali pa si ob mnogih poskusih in napakah izoblikujejo svoje rešitve. Začeto usposabljanje vodstvenih delavcev v šolah se je v zadnjem obdobju kakovostno in količinsko povečalo, ravnatelji pa menijo, da bi bilo program treba še obogatiti in oblikovati sistem njihovega usposabljanja. Ena od zahtevnih nalog, ki jo želimo izpeljati, pa je gotovo oblikovanje sistema stalnega strokovnega spopolnjevanja vzgojiteljev in učiteljev, da bi tako načelo permanentnega	izobraževanja
v praksi uveljavili tudi za pedagoške delavce. V zadnjem obdobju so prenovitve v šolstvu tudi na Slovenskem storile svoje in močno pospešile ponudbo različnih programov strokovnega spopolnjevanja. Ne fe da več programov kot pred leti ponujajo vii šoke šole, ki izobražujejo učitelje;
s programi izobraževanja, ki jih ponujajo razna društva, npr. Zveza društev pedagoških delavcev. Društvo pedagogov, Andragoško društvo ipd., doživljamo tudi pravo 'izobraževalno gibanje’. Posamezni posveti in seminarji so, zlasti zaradi aktualnih vsebin in dejavnih metod dela, zelo dobro obiskani - to pa je bilo še pred leti redkost. Ustanovljene so prve zasebne ustanove, ki se med drugim ukvarjajo tudi z izobraževanjem učiteljev in lahko rečemo, da kar uspešno. V nasprotju s to izobraževalno eksplozijo v Zavodu Republike Slovenije za šolstvo ugotavljamo, da obseg strokovnega spopolnjevanja, ki ga izvedemo, zadnja leta upada. Krivdo za to pripisujemo zlasti neurejenemu sistemu financiranja tega izobraževanja.
Mar to pomeni, da se spreminja podoba slovenskega učitelja, ki je še pred kratkim s stavkami opozarjal na nizke osebne dohodke in svoj nizki družbeni položaj? Spremembe v izobraževalnem sistemu in družbena gibanja so gotovo vplivala, da se spreminja tudi sam. In pri spreminjanju mu veliko pomaga sprotno seznanjanje z novostmi, nenehno izobraževanje. Zaradi uvrstitev v šolo z mednarodno maturo je npr. zadnja leta v dveh naravoslovnih šolah v Ljubljani in Mariboru vladala prava 'izobraževalna mrzlica’, ki gotovo ne bo ponehala, saj se bodo učitelji teh šol morali nenehno potrjevati z uspehom svojih dijakov. Ker se obeta matura z ekstremnim preverjanjem znanja učencev tudi v drugih srednjih šolah, bo delo učiteljev pod nenehnim nadzorom. Stalno strokovno spopolnjevanje znanja bo torej nuja, uspešni učenci pa dober motiv za učiteljev nenehni študij. Med pomembnimi motivi, da bo učitelj spopolnjeval svoje znanje, pa bo prav gotovo še naprej ustrezno plačilo za njegovo delo, njegov ugled v družbi, pa tudi možnost, da v svojem poklicu napreduje. To zadnje, možnost za poklicno napredovanje, bo, kot kaže, s predpisi omogočeno že letos.
Preveč optimistično bi bilo reči, da
so vzgojiteljevi in učiteljevi črni dnevi šteti, in da se mu v naprej obeta vse najboljše. Tega slovenski učitelj pač še ni doživel. Veliko je še pomanjkljivosti v visokošolskih programih za učitelje, pa tudi sistem stalnega strokovnega spopolnjevanja vzgojiteljev in učiteljev ni zaživel, kot bi želeli. Še naprej bo zmanjkovalo denarja za financiranje programov spopolnjevanja in usposabljanja in marsikateri program bo prepuščen trgu ponudbe in povpraševanja. Vendar bo hkrati prav to pospešilo pripravo najboljših, najbolj aktualnih programov izobraževanja. Prav tako si bo še naprej strokovno spopolnjeval svoje znanje le del učiteljev, toda saj je tako tudi drugje, v drugih panogah.
Zasnova raziskovalnega projekta
0	razvoju slovenske šole v prihodnjem desetletju (projekt je kot razvojni model verificiran v sklopu jugoslovanskega projekta Izobraževanje in znanstveni in tehnološki razvoj Jugoslavije, nosilec tega projekta pa je Pedagoška fakulteta v Osijeku) se dotika tudi izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev. Nakazuje premike v visokošolskem študiju, zlasti pa poudarja podiplomski študij učiteljev (npr. v specialnih didaktikah) in njihovo nenehno strokovno spopolnjevanje. Kajti tudi učitelj mora biti raziskovalec, inovator, zlasti pa razumevajoč človek in poznavalec otroka in mladostnika. Slovenskemu učitelju se to-
1	rej obeta razgibano obdobje^
dogodki
novosti
Kam?
Tako so se spraševali otroci, ki v tem šolskem letu zapuščajo osnovno šolo. Gimnazija in potem študij na visoki ali višji šoli? Na katero od strokovnih šol? Kaj si želim, za kaj sem sposoben, kje bom uspešen? Vprašanja so pretežka in cilji predaleč.
Veliko, morda preveč se jih je odločilo za splošnoizobraževalno srednjo šolo, spet oživljeno in ne še čisto jasno gimnazijo. Nekateri ne vedo, kaj bodo študirali potem, drugi pa so se vpisali zato, da bi odločitev pomaknili za nekaj let - v čas, ko bodo bolj zreli in preudarni. Tisti, ki želijo hitreje do poklica in imajo več veselja do praktičnega dela, pa manj do abstraktnih resnic, so se odločili za strokovne šole. Koliko je takih, ki gredo naprej z jasnimi cilji? Tehtali so otroci in starši, razmišljali svetovalci in učitelji, k odločitvam pa so pripomogli tudi informativni dnevi.
Da izbira le ni zmeraj pravšnja, pričajo tisti učenci, ki se v srednji šoli otepajo z neverjetnim pomanjkanjem motivacije za učenje in s tem primerno neuspešnostjo. Se bodo prav odločili? Tako sem razmišljala, ko sem spremljale mlade in njihove starše po lilostrojski šoli. Kako bo s fantiči in 'z maloštevilnimi dekleti iz takih in drugačnih domov, z bolj in manj nadarjenimi, z marljivimi in ležernimi, samozavestnimi in plašnimi - s kakršno koli doto že prihajajo. Jih res čaka bolj smiselno izobraževanje, kot so ga dobivali v preteklih letih? Vedrejša šola z več razumevanja za mladega človeka, pa vendarle dovolj odgovorna za znanje in napredek? Bomo sledili sodobnim pedagoškim tokovom in odložili tisto ravnanje in postopke, ki bi jih morali že zdavnaj pospraviti v pedagoško ropotarnico? Bomo znali poiskati v mladem človeku tisto svojevrstnost, ki ostaja tako pogosto neodkrita? Kaj nosijo v sebi? Imajo občutek varnosti, ki je za človeka tako nepogrešljiv, nekoga, ki mu lahko poveš, kako lepo ali hudo ti je pri srcu? Nekaj več kot dvesto otrok se je tisti konec tedna sprehodilo po svetlih učilnicah in kabinetih, mimo prav nič oškrbljenih klopi, gladkih zelenih tabel, vitrin, računalnikov, najrazličnejših naprav in strojev, skozi razsežne delavnice te tako sodobno opremljene šole, ki se ji prav nič ne pozna, kako malo denarja je bilo zadnja leta namenjenega izobraževanju.
Zanimanje je manjše od lanskega. So vzrok slabe gospodarske razmere, nezavidljiv položaj Litostroja, popačena slika o šoli, ki že zdavnaj ni več le izobraževalni center za tovarno, manj štipendij, ki naj bi reševale nadaljnje izobraževanje socialno šibkejšim učencem, zajezen priliv učencev iz drugih republik, od središča mesta odmaknjena lega šole?
Za prihodnje šolsko leto je šola
pripravila vpis v oddelke strojniške, metalurške in elektro usmeritve. Strojniška usmeritev ponuja šolanje oblikovalca kovin četrte zahtevnostne stopnje, ki vsebuje triletno izobraževanje za poklice strugar, orodjar, rezalec, brusilec, vrtalec. Program zajema tudi triletno šolanje strojnih tehnikov pete stopnje zahtevnosti. Metalurška smer daje možnost za triletno izobraževanje četrte zahtevnostne stopnje za poklic kaluparja in livarja, za triletno izobraževanje metalurškega modelarja četrte zahtevnostne stopnje in štiriletno šolanje metalurških tehnikov s peto zahtevnostno stopnjo. Šola pa ponuja tudi dveletno izobraževanje druge zahtevnostne stopnje za pridobivanje in predelavo kovin. Program elektrotehnik, elektronik zahteva štiriletno izobraževanje pete zahtevnostne stopnje. Vsem tehnikom je odprta pot do visoke šole. Šola omogoča prehode z lažje stopnje izobraževanja na težjo in obrnjeno, če se izkaže, da je izbrani program za učenca pretežak.
Žal je bilo letos najmanj zanimanja za poklice v metalurški stroki, ugodnejši so podatki za strojništvo, največ glasov pa je dobila elektronika, ki velja v sodobnem svetu za kraljico znanosti in je mikavna za mnoge mlade ljudi; na lilostrojski šoli morda tudi po zaslugi profesorja inž. Tr-dana, ki daje vsaj svojemu oddelku tisti kanček ustvarjalnosti, ki naj bi ga imela danes vsaka šola. Ta široko razgledani dinamični človek, z izrednim smislom za delo z mladimi daje veliko več, kot zahteva učni načrt, zbuja v učencih čudovito vedoželjnost in težnjo po delu in ustvarjanju; je mentor vrste raziskovalnih nalog, s katerimi že dve leti sodelujejo na tekmovanjih Znanost mladini. Neverjetno zaupa v sposobnosti svojih učencev, zna poiskati najbolj nadarjene, jih spodbuja, vodi, vpeljuje v raziskovalno metodologijo, v ustvarjalno kritično mišljenje, ohranja v njih navdušenje za znanje ter vpeljuje vse tiste nešolske oblike izobraževanja, ki pomagajo dohitevati razviti svet. Med drugim tudi zato, ker je' v njegovem ravnanju zmeraj poudarjena pomembna komunikacija med učiteljem in učencem, ki jo pri nas ponekod še tako zelo pogrešamo.
Tudi mladi raziskovalec Matjaž Juntez je učenec profesorja inž. Tr-dana. Ob informativnem dnevu nam je razložil raziskovalni projekt Uporaba mikroprocesorja v medicini, projekt, ki mu izpolnjuje vsak trenutek njegovega časa.
Odkrivati v učencih superiornost, ki tiči v vsakem človeku, kot je nekoč dejal Bertrand Russel, je tista sposobnost, ki naj bi jo imela vsaka sodobna. humana šola. In v lilostrojski šoli so na pravi poti.
PETJA FAJDIGA SEVER
PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI
Desettisoča diplomantka
Na Pedagoški akademiji v Ljubljani so 20. aprila letos slovesno podelili diplome 461 študentom te šole (150 jih je končalo smer razredni pouk). Med njimi je bila tudi desettisoča diplomantka in tej je dekan izročil spominsko darilo.
S tako velikim številom diplomantov se na Pedagoški akademiji v Ljubljani končuje obdobje višješolskega študija. Akademija je že v študijskem letu 1987/88 prerasla v visoko šolo in kmalu pričakujejo tudi le prve diplomante na fakultetni ravni.
Dekan Pedagoške akademije dr. Veljko Troha je v uvodnem nagovoru povedal nekaj besed tudi o samostojnosti pedagoških delavcev: »Samostojnost je odvisna tudi od tega, kako se strokovno-poklicno in stanovsko organizirajo, kako snujejo in uveljavljajo svoj poklic v družbi, kaj storijo kot strokovnjaki za utrditev učiteljskega poklica v njej. Pri tem ne gre zgolj za utrjevanje gmotnega položaja, temveč za strokovno uveljavitev pedagoškega poklica. Poklicna identiteta je v zdajšnjih družbenih razmerah še posebno potrebna.«
Slovesnost sta obogatila pevski zbor prvega letnika razrednega pouka z zborovodjem Jernejem Habjančičem in razstava likovnih del docenta Hermana Gvardjančiča.
VANDA RODE
-
MEDNARODNA KONFERENCA O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH IN DRUŽBENIH SPREMEMBAH
Izobraževanje odraslih v boju proti nezaposlenost

Od 24. do 27. aprila je bila v Beogradu mednarodna konferenca o izobraževanju odraslih in družbenih spremembah, posebna pozornost pa je bila namenjena vlogi izobraževanja odraslih pri zmanjšanju nezaposlenosti. Konferenco je pripravil Inštitut za pedagogiko in andragogiko pri Filozofski fakulteti v Beogradu skupaj s Svetom Evrope, udeležilo pa se je je okrog 60 strokovnjakov iz 26 evropskih držav, med drugimi so prvič sodelovali predstavniki vzhodnih državh Češke in Slovaške, Bolgarije in Romunije.
Strokovne razprave na konferenci so zajele naslednje teme: Izobraževanje in usposabljanje za tehnološke spremembe in vpliv tega izobraževanja na nezaposlenost; izobraževanje odraslih in prednostne družbene skupine; usposabljanje učiteljev in izobraževalne ustanove; vpliv izobraževanja odraslih na družbene spremembe. Izkušnje posameznih dežel in razmišljanja udeležencev o teh vprašanjih so spodbudile bogato razpravo, ki je nakazala smeri izobraževanja.
posebej izobraževanja odraslih za prihodnje obodbje.
V razpravah so zbujale veliko pozornost ocene vzhodnoevropskih dežel o izobraževanju odraslih in nezaposlenosti. Pri njih se očitno proces tržnega gospodarstva še ni začel saj so vsi po vrsti zatrjevali, da nimajo nezaposlenih. Vendar pa je predstavnik Romunije opozoril, da je ljudi v njegovi državi strah pred neznanim, pred nezaposlenostjo. Drugače je na zahodu, tu se pojavlja že dolgoročna nezaposle-
POSVET ZA DELAVCE V VZGOJNO-VARSTVENIH ORGANIZACIJAH
Strokovnost, demokratičnost in inovativnost v predšolski vzgoji
Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je bil od 18. do 20. 4. 1990 tridnevni posvet za vodilne in vodstvene delavce vzgojno-varstvenih organizacij z naslovom: Strokovnost, demokratičnost, inovativnost v predšolski vzgoji. Udeležilo se ga je približno 300 ravnateljic in pedagoških vodij, ki so z delom v skupinah in v končnem plenarnem delu veliko pripomogle, da so se na posvetu uveljavile nove, izvirne zamisli in oblikovala stališča, ki napovedujejo kakovostne spremembe v vrtcih in v predšolski vzgoji. Prvi dan posveta je bil namenjen predstavitvi uvodnih referatov - ti pa so objavljeni v zborniku.
Dr. Peter Praper je predstavil referat z naslovom:	Ali je
vzgojni proces lahko demokratičen? V njem se osredotoča na interakcijo med otrokom in odraslim, se zavzema za dvosmerno komunikacijo ob zavedanju razlik in za odnos, v katerem se učita oba. V tem je »starševstvo ali poklicno ukvarjanje z otrokom lahko ustvarjalno, namesto da ga doživimo kot razdajanje in izčrpavanje«.
V referatu Vloga predšolske pedagogike v teoretičnih osvetlitvah aktualnih tokov vzgojne prakse v vrtcih je mag. Bojan Brumen predvsem kritično razčlenil vzgojni program kot temeljni dokument zasnove predšolske vzgoje. Pri tem je posebej opozoril na vprašanja idejnosti predšolske pedagogike in otrokovo mesto v vzgojnem procesu. Kako neustrezen je vzgojni program - tega v vrtcih kar pogosto ne uresničujejo dosledno, kažejo tele besede: »Nobena vzgojna dejavnost ne more biti programirana in izvedena, ne da bi se vzgojitelj zavedal, da otroke tudi moralno vzgaja na idejnih izhodiščih in moralnih vrednotah naše socialistične samoupravne družbe.«
Znanost in otrokova potreba po spoznavanju in raziskovanju - to je bila tema referata dr. Ljubice Marjanovič-Umek, ki je z zgledi in spoznanji C. Landreth prikazala učenje predšolskih otrok ter opozorila, da smo se v vzgojni praksi preveč usmerjali samo v končni cilj, premalo pa upoštevali vrednost in značilnosti procesa učenja pri predšolskem otroku.
Prof. Irena Devičnik je namenila največ pozornosti inovativnosti v vrtcih in opozorila, da se v mnogih vrtcih uveljavljajo nove oblike dela. Nekatere od
tem se vpeljujejo brez ustreznih teoretičnih izhodišč in sistematičnega spremljanja.
Dr. Jožica Simonič je predstavila spodbudne dosežke zobozdravstvene službe pri delu s predšolskimi otroki; k temu veliko pripomore sistematična skrb v vrtcih.
Ves drugi dan posveta je bil namenjen delu v skupinah, ki so se oblikovale po vsebinskih sklopih: Novosti v ponudbi in organizaciji vzgojnih dejavnosti v vrtcih, Usmerjene zaposlitve v zasnovi vzgojnega dela s predšolskim otrokom. Možnosti za spreminjanje in prilagajanje pri organizaciji in načrtovanju dela v vrtcih, Individualizacija vzgojnega dela in njen vpliv na zasnove vzgojnega dela. Možnosti za vpeljevanje različnih dodatnih programov (tuji jezik, ples, glasba, naravoslovje...). Sodelovanje s starši. Dileme pri oblikovanju vzgojnih skupin (glede na starost otrok, čas bivanja, spremljanje vzgojiteljic...).
Iz poročil skupinskega dela smo lahko razbrali izredno dinamiko, ki poteka ta čas v vrtcih, saj so poleg osrednjih tem skoraj povsod razpravljali tudi o položaju predšolske vzgoje po ukinitvi sisa za otroško varstvo in novostih, ki jih prinašajo družbene spremembe in z njimi novi zakon o predšolski vzgoji.
Glede na raznolikost stališč in tudi številna vprašanja, ki jih je prinesel posvet, in zato, ker bodo sklepi objavljeni v strokovnem revialnem tisku, tokrat ne bomo predstavljali tovrstne vsebine. Končamo lahko z ugotovitvijo, da je bil strokovni posvet nujen in kakovostno pripravljen, ter z nekoliko lokalnega ponosa, da postaja Maribor mesto, ki že kar tradicionalno skrbi za najmlajše.
BOJAN BRUMEN
nost in izobraževanje naj bi nekoliko omililo obdobje čakanja na zaposlitev ter hkrati delavca preusposobilo za delo, v katerem bo dobil zaposlitev.
Kakšna so bistvena sporočila konference?
Živimo v času hitrih sprememb. Posameznik mora biti usposobljen za samostojno življenje, biti mora prožen, inovativen, pobuden, pripravljen na izzive, sposoben za dialog, sodelovanje, usklajevanje. Proces izobraževanja postaja tudi proces demokratizacije.
Znanje in sposobnosti, ki jih zahteva zdajšnji čas, daje čim širša splošna izobrazba. V 60. letih, ko je bil industrijski razvoj počasnejši, je bila ozka specializacija delavcev še učinkovita. Hitre tehnološke spremembe in čas, ko v razvitih državah Evrope že govorijo o dolgoročni nezaposlenosti, ki postaja trajen problem, pa postaja vse bolj iskano splošno znanje, ki omogoča, da se ljudje prilagajajo tem hitrim spremembam. Kaj pojmujemo pod splošno izobrazbo? Temeljito poznavanje maternega jezika, tujega jezika, matematike in naravoslovja, so menili poznavalci. Posameznik pa se mora zlasti usposobiti za samostojno učenje. To so poti, da se osamosvoji in ne postane funkcionalno nepismen. Pojav funkcionalne nepismenosti postaja namreč vse bolj aktualen. Ugotavljajo da je funkcionalno nepismenega v državah, članicah OECD, od 5 do 8 odstotkov prebivalstva, funkcionalna nepismenost pa se še veča.
Izobraževanje odraslih se v svetu postopoma decentralizira, poudarjena je lokalna razsežnost izobraževanja. Sprejemati je treba izkušnje in pobude.
ki prihajajo »od spodaj na' gor«.
Čeprav govorimo o izobrai1 vanju za vse in za vse življenj1 vendarle dajemo prednost skuf nam, ki »same ne znajo opoZ' jati nase, da bi jih slišali«, kot1 rekel eden od udeležencev ko*
ference. To so skupine, ki sij' [
pravijo »izobraževanja ne rt1 rejo privoščiti«, ker ni časa ] izobraževanje, ni denatja za p čilo visoke šolnine, ki nim* 1 v bližini ustrezne izobraževal* -ponudbe, pa tudi ne zaupat1 vase in podpore v družini. »marginalne skupine« lahko jemo nezaposlene, ki so že d časa brez dela, priseljence, st rejše ljudi, nepismene ipd., ki z izobraževanjem ponovno včlj ; njujejo v družbo.
Izobraževanje odraslih se rf vija le v prožnem sistemu izob ževanja, saj je drugačno od S skega sistema. V ospredju je f sameznik, ki se izobražuje, in samo znanje. Vloga andragf je zato zelo zahtevna itj se pt tako spreminja, kot se spremit samo izobraževanje odrasl Učitelji morajo biti ljudje sp1 j memb, učitelji odraslih pa n ( partnerji v izobraževanju.
Zanimivo strokovno srečat1 j ki nas je opozorilo na vlogo i* . braževanja odraslih v okoli* , nah, ki jih še ne poznamo dov> ] pa tudi na poglede strokovt* < kov Sveta Evrope na izobraže 1 nje mladine in na nevartf 1 funkcionalne nepismen' ' v družbi. En dan konferenc« j bila organizirana strokovna e kurzija v Subotico. Obiskali S , delavsko univerzo v Subotici •. tovarno Sever ter si ogledali * 1 katere zgodovinske in umetni* i spomenike.
MARIJA VELIKONJA j
Deset let Osnovne šole Frana Roša v Celju
-----------------------------------------------------------------^ c
Na osnovni šoli Fran Roš v Celju praznujemo letos že deseto oblet« ji V spomin na tega celjskega pedagoga in književnika pa smo izdali zf s njegovih pesmi, ki doslej še niso izšle v knjigi.	s
Ze od smrti Frana Roša (1976),	J
pedagoga, pisatelja, Maistrovega ustanovi osnovno šolo Fran Roš. J borca in častnega občana Celja, so si Šola je začela delovati prvega * člani Roševega krožka v Celju priza- tembra 1980. Tako je za nami j devali, da bi se po njem imenovala desetletje uspešnega dela - vzgoj( j kakšna ulica ali kulturna ustanova, izobraževanja pri pouku, samof ^ Izvršni odbor občinske izobraže- nem učenju, interesnih dejavno' 2 valne skupnosti v Celju je naposled in prostem času. na seji 16. aprila 1979 sprejel sklep Praznovanje ob deseti obletnici ^ o soglasju, da skupščina občine Celje potekalo maja po takem program 2
14.	5. - odprtje razstave grafik globokega tiska s kolonije 9. otroške fc j vive, ki je bila junija 1989, v Muzeju revolucije v Celju;
15.	5. - jubilejni majski koncert pevskih zborov; nastopajo otroški, mj y mladinski in mladinski pevski zbor pod vodstvom Barbare Železnik in ] rinke Vodovnik;
17. 5. - dan raziskovalcev; mladi raziskovalci bodo predstavili ped v letošnjih nalog in razstavili vse dozdajšnje delo;	, r
24.	5. - pomladna telovadna akademija; telovadili bodo učenci šole, ( j.
TVD Partizan Nova vas, akrobati TVD Partizan Gaberje in judoisti klub« r Reya; prireditev bo končal koncert ansambla Veronyqe;	. (.
25.	5. - naših deset let; slavnostna seja zbora delavcev, sveta šole in s’ n staršev;
5. 6. - Roševi dnevi; literarno srečanje mlajših literarnih ustvarj^ v - osnovnošolcev;	0
20. 6. - 10. forma viva; likovna kolonija mladih likovnih ustvarjalcev.: §
Najslovesnejši del praznovanja bo 25. maja letos na šoli. Tedaj'bomo predstavili Roševo pesniško zbirko LJUBIL SEM TE. ŽIVLJENJE, ki pomeni kulturni projekt mesta Celja. Vsebuje sedemintrideset (37) pesmi iz raziskovalne naloge (152 pesmi), ki sta jo lani pripravili učenki Mirjana Medenjak in Andreja Ošlak z mentorico. Pesmi za zbirko so iz naloge izbrale in uredile profesorice Božena Orožen, pesnica Sonja Trstenjak in Ljudmila Conradi. Spremno besedo je napisala profesorica Božena Orožen, v angleščino pa jo je prevedla (skupaj s štirimi pesmimi) Milica Žuža.
Izdaja zbirke Roševih pesmi ni na-
menjena samo jubilejnemu pra« vanju, ampak smo se z njo pred'* želeli oddolžiti spominu tega ug nega kulturnega delavca (med 1 nama in po drugi svetovni vojni, njegove smrti), književnika in f goga v Celju. Pesnik sam zaradi f j* obsežnega dela svojih pesmi, k -' bile objavljene v različnih sloven' s in jugoslovanskih revijah, časop P in zbornikih od leta 1914 do 197( P zbral in jih izdal v knjižni oblik' Q Pesmi iz ječe in pregnanstva), čef 11 je to želel.
Ob praznovanju bomo izdali1 poseben časopis z naslovom D' “ KRAT PET.
LJUDMILA CONRADI
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
časopisni svet: Vladimir Tkalec predsednik, Milica Antič-Gaber, Justi Kavšek, Zdenko Kodelja, Janez Sušnik, Slava Šarc, Marija Velikonja, Iztok Vilic, Jože Žlahtič.
Direktor: Stanko Šimenc.
Uredništvo:	Stanko Šimenc,
glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Akontacija naročnine za leto 1990 znaša 100 din za posameznike in 200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 50 din na leto. Posamezna številka stane 10 din.
Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
i j«
Tiska ČTP Ljudska pravica, n ISSN 0033-1643.	_ j si
Po mnenju Republiškega K' teja za vzgojo in izobraže^ jz je časnik »Prosvetni dela' j: prost temeljnega promet? * davka od prometa proizvč (glej 7. točko 1. odstavka d člena zakona o obdavčevj proizvodov in storitev v • č: metu).	,

zahtevna pot do znanja
1 Šola po ameriško
d Janez Šušteršič, Srečo Zakrajšek, Ivan Lorenčič
Kljub ambicioznemu naslovu, ki daje upanje, da bi morda lahko v teh vrsticah našli odgovor, kakšen je ameriški šolski sistem,^ ni namen avtorjevega zapisa, da bi na to vprašanje odgovorili povsem kvalificirano. To so bolj ali manj le njihove ugotovitve in opažanja P šolskem sistemu, ki so se jim porodila ob obisku šestih srednjih šol ■n ene univerze v Kaliforniji in množici prebranega gradiva, ki so ga dobili na teh obiskih in na 14. letni konferenci ravnateljev šol, ki Ovajajo program mednarodne mature (IB), v Anaheimu v Kaliforniji.
Obiskali smo tele šole:
-	Sonora High School, 401 South Palm Street, La Habra,
-	Sunny Hiils High School, 1801 Warburton Way, Fullerton,
-	Fullerton Union High School, 201 East Chapman Avenue, Fullerton
-	French American International School, 220 Buchanan Street, San Pfancisco,
-	San Jose High Academy, 275 North 24th Street, San Jose,
-	Leigh High School, 5210 Leigh Avenue, San Jose,
-	University of California Los Angeles (UCLA).
Morda si je mogoče odgovor na to pprašanje, seveda dokaj enostransko ln poenostavljeno, oblikovati iz podatka, da je samo v Kaliforniji v vsakem okrožju (teh pa je prek 2000) ]D šolski sistem (vrste znanja, ki ga j; (ičenci dobijo, vrste usmeritev, de-iji Javnosti učencev itn.) močno odvisen od lokalnih šolskih oblasti. Pri oblikovanju šolske politike pa imajo pre-cejšenj vpliv tudi starši (močno so zastopani v vseh šolskih odborih na favni šol in lokalnih oblasti), ki so davkoplačevalci in s tem financerji sol. prispevajo pa tudi precej prosto-v°ljnih prispevkov v proračun posa-meznc šole. Vse to prav gotovo po-menb da nekega enotnega šolskega sistema v vsebinskem pomenu že v Kaliforniji ni, kaj šele v vseh Združenih državah. Vse kaže morebiti tudi na precejšnjo anarhičnost v izva-Jafjju šolskega sistema. Pa vendar ni tako. Človek je presenečen nad organizacijo dela v posameznih šolah. Ta je brezhibna. Tudi tu gledajo Američani vse skozi dolar: to pomeni, da mora sistem delovati, če hoče biti donosen. Ne glede na kakovostno izvedbo vsebine programa (ta je marsikdaj dvomljiva) mora biti ^ delo organizacijsko dorečeno. To pa , si tudi lahko privoščijo (tudi zaradi j gmotno urejenih delovnih razmer), saj je že samo v Kaliforniji ogromno srednjih šol in dovolj je že, da vsaka pripelje (usposobi) le peščico učen-
cev do odličnega znanja, pa je vseh študentov za najboljše univerze do-
''°lj. Tu je delo potem zelo resno in hrezkompromisno. Američani se zasedajo, da morajo tisti majhen del zelo sposobnih ljudi (brez velikih cj. predsodkov tudi koga uvozijo od p, drugod) pripeljati do vrhunskega znanja, jih nato vpreči v vodenje, fo’ organizacijo in razvoj (kar pomeni, da jih tudi dobro zavarujejo), pa [ji hodp vsi (družba v celoti) tako učin-j koviteje delali, dobili več in tudi bo-'je živeli.
■lit Šolsko politiko v Kaliforniji vodi vladni odbor na ravni države, ki ima ( dat0 v vsakem okrožju svoj podod-hor. Te odbore vodijo vladni šolski nadzorniki, predsedujejo pa jim od-ji djjr! upraviteljev s svojimi predsed-
ji .,Y Kaliforniji obstajajo štiri vrste višjih in visokih šol (dveletne L okrožne višje šole in štiriletne visoke
af	-	kalifornijske univerze,
!v‘	-	kalifornijske državne	univerze,
1®	~	okrožne univerze,
M	7	zasebne univerze,
ni Šolski program na ravni srednje pl' sole je sestavljen iz posameznih teča-i ( Jev (kurzov) v vsakem letu šolanja. k: "sako leto pa je razdeljeno na dva semestra. Za vsakega dijaka je zelo Pomembna izbira pravih tečajev (za Pomoč dijakom imajo organizirano dobro svetovalno službo), da bi uspešno dosegel 'predviden končni c'lj šolanja:
nadaljevanje šolanja na eni od univerz ali
šol' V,r‘^už'tev v r*®10 tak°j P° srednji
Poglejmo, na kaj vse mora biti dijak pozoren pri izbiri svojega srednješolskega študija in kakšne možnosti ima pri tem:
. Najprej, kot smo že omenili, mora ■zbrati vse potrebne tečaje, ki vodijo h ustreznemu, izbranemu cilju. Pri tem mora paziti, da jih izbere v ustreznem zaporedju.
Posamezne tečaje lahko ponovi, da izboljša oceno.
-	posebej zahteven akademski program (HP - Honors Pro-gramme); delno ta tečaj poteka ločeno od rednega programa, tako da ima poglobljene vsebine in dodatne obremenitve pri posameznih predmetih;
-	nadaljevalni program (AP - Advanced Placement ); ta program predstavlja opravljanje državnih AP
-	izpitov; dobri uspehi pomenijo nekatere ugodnosti pri vpisu na univerzo.
Tudi v tem programu so vsebine posameznih predmetov bolj specializirane in poglobljene;
-	program mednarodne mature
(IB);
To je specializiran program s poudarkom internacionalnosti izobrazbe. Izvedba programa (vsebinska in organizacijska) je podrejena zahtevam mednarodnega biroja (IBO - International Baccalaureate Organization) v Ženevi. Ko učenec absolvira po natančnih pravilih igre izbrane tečaje za posamezne predmete, opravlja eksterne končne izpite (teste sestavljajo v Veliki Britaniji - Cardiff, Wales), razširjene eseje, teorijo spoznavanja in sto ur ustvarjalnih, estetskih in socialnih dejavnosti dobi iz Ženeve IB - diplomo. Na vseh boljših univerzah v ZDA pomeni IB - diploma določene ugodnosti pri sprejemnih izpitih.
Kako točkujejo za uspešno napredovanje	“
-	Konec vsakega semestra lahko dobi učenec za uspešno opravljeno delo in reden obisk pri posameznem predmetu 5 točk.
Za zunajšolske dejavnosti lahko pridobi med štiriletnim šolanjem največ do 40 točk. Te točke pa so izvzete iz sistema določevanja splošnega povprečnega uspeha (GPA
-	Grade Point Average).
Poleg že omenjenih oblik izobraževanja lahko učenec izbere tudi regionalno obarvan program (ROP
-	predvsem usposabljanje za poklic); dosežen uspeh, se mu upošteva pri povprečnem uspehu. Lahko pa obiskuje tudi poletno šolo (izboljšanje ocen, poglobitev znanja), kjer lahko pridobi do 15 dodatnih točk.
Povprečni učni uspeh
(GPA)
Povprečni učni uspeh se dploči na temelju pridobljenih točk za uspešno delo (odvisno tudi od vrste tečajev), in sicer:
-	standardne ocene: A - 4 točke, B - 3 točke. C - 2 točki, D - 1 točka, F - 0 točk
-	razširjene ocene (HP. AP in IB programi): A - 5 točk. B - 4 točke, C - 3 točke. D - 1 točka. F - 0 točk.
Dijaki lahko v posebnih dodatnih tečajih izboljšajo te ocene. Pri odo-
britvi teh ugodnosti poleg dijakov sodelujejo tudi starši, učitelji in šolski svetovalci. (Zanimivo je, da najboljše univerze v Kaliforniji teh ocen pri sprejemnih izpitih ne upoštevajo).
Glede na število doseženih točk v preteklem letu je vsak dijak na začetku novega šolskega leta razmeščen na eno izmed tehle stopenj:
deveta stopnja - doseženih 0-54 točk,
deseta stopnja - doseženih 55 do 109 točk,
enajsta stopnja - doseženih 110 do 159 točk, .
dvanajsta stopnja - doseženi 160 in več točk.
Srednja šola je po ameriških zakonih obvezna za vse državljane, mlajše od 18 let.
Dijak mora šolo obiskovati točno in redno. Vsako odsotnost morajo starši opravičiti v 3 dneh. Neizpolnjevanje teh zahtev lahko pomeni, da učenec izgubi nekaj točk pri končnem ocenjevanju, lahko sploh ne pridobi možnosti za napredovanje v naslednjo stopnjo izobraževanja, v skrajnem primeru pa je lahko tudi izključen iz šole.
Vsi dijaki morajo izdelovati tudi domače naloge.
Organizirana je cela vrsta različnih oblik svetovanja:
1.	Sestanki z dijaki in starši.
2.	Zunajšolske popoldanske dejavnosti v krožkih itn.
3.	Skupinsko svetovanje dijakom glede nadaljnjega študija in zaposlitve.
4.	Svetovanje pri izbiri pravih tečajev za uspešno napredovanje.
V posameznem okrožju so organizirani tudi posebni programi (IEP - »Individualized Education Program«), v katerega se vpišejo dijaki, ki imajo posebne težave (vsak dijak je v takem programu obravnavan posebej). Te tečaje pa spremljajo tudi specialisti za govorne težave, psihologi idr.
-	Vsak dijak lahko v srednji šoli pridobi tudi razne vrste poklicnega znanja,
-	Vsak dijak mora vsak semester opraviti najmanj 5 tečajev.
Zaželeno je, da vsi dijaki od devete stopnje obiskujejo šest predmetov.
Boj za točke
Oglejmo si nakratko, kakšne zahteve mora izpolniti dijak, da uspešno konča šolanje.
Na osnovi zahtev, ki jih posamezne univerze postavljajo za vstop, jih je mogoče razdeliti v štiri kategorije:
1. KATEGORIJA (najselektivnejše univerze):
L RAVEN - Univerze v tej kategoriji naredijo izbor med študenti, ki dosegajo naslednje rezultate:
-	srednješolski rang:	zgornjih 10 %
-	povprečno oceno:	AdoB +
-	SAT - točke	1300 do 1600
-	ACT-točke	nad 28.
Nekatere takšne univerze so: Harvard, Technology, Claremont, Vale idr.
Stanford, California Institute of
2. RAVEN - Univerze v tej kategoriji naredijo izbor med študenti, ki dosegajo naslednje rezultate:
-	srednješolski rang:
-	povprečno oceno:
-	SAT-točke:
-	ACT-točke:
zgornjih 10 % do 30 % B+ do B 1200 do 1300 26 do 28.
Nekatere takšne univerze so': Berkeley, Davis. Irvine, UCLA idr.
2.	KATEGORIJA (zelo selektivne univerze):
Univerze v tej kategoriji naredijo izbor med študenti, ki dosegajo naslednje rezultate:
-	srednješolski rang:	zgornjih 30 % do 50 %
-	povprečno oceno:	B-in pod
-	SAT - točke	1100 do 1200
-	ACT-točke	23 do 26.
Nekatere takšne univerze so: Bakersfield, Stanislaus, CSU Fullerion, CSU Hayward CSU Los Angeles idr.
3.	KATEGORIJA (selektivne univerze):
1. RAVEN Univerze v tej kategoriji naredijo izbor med študenti, ki dosegajo naslednje rezultate:
-	srednješolski rang:	zgornjih 66%
-	povprečno oceno:	B-doC
-	SAT-točke	900 do 1100
-	ACT-točke	.	20 do 23.
Nekatere takšne univerze so: Ambassador College, CA, Biola College, College of Notre Dame, University of Arizona idr.
2. RAVEN - Univerze v tej kategoriji naredijo izbor med študenti, ki dosegajo naslednje rezultate:
-	srednješolski rang:	zgornjih 70 % do 75 %
-	povprečno oceno:	C
-	SAT - točke:	pod 1000
-	ACT - točke:	pod 20.
Nekatere takšne univerze Pacific Union College idr.
so: Lincoln Universitv, National University,
4. KATEGORIJA (v splošnem neselektivne univerze)
Univerze v tej kategoriji upoštevajo za sprejem, uspešno naredijo končano srednjo šolo.
Nekatere takšne univerze so: Fullerton Commnunity College, Cypres Commnunity College idr.
Najustreznejši programi, ki jih priporočajo srednje šole dijakom za, uspešno nadaljevanje študija na univerzi:
l'čaIZbira l''1^0 me^ naslednj'mi te*
- pripravljalni program za prihou-I HJ''vsfop na univerzo (P— program);.
P REDMET	i . KAT E O OR I JA	Z . KAT EOOR I JA	3 . KATE GOR I JA	4 . KAT EOOR I JA
D RUJ21 a OSI_ . P REDMET I SKUPAJ T .	3 E El T A : SVET. ZGOD . AP AMER . ZG . V LAD . S IST . EKONOMI JA 3 O	3 LETA: SVET . ZGOD . ZGOD.ZDA AP AMER.ZG. VLAD . S IST . EKONOMIJA 3 O	3 LETA: SVET . ZGOD . ZGO D . ZDA VLAD.SIST. EKONOM1 JA 3 O	iširišr 3 O
AN OL . J EZ.	4 LETA: AN G L . J . ( H ) 4.2.3 2 ^ I ZB . AN.ali ANGL.J.4	4 LETA: AN a L ^ J < H ) 2 f Ž B . AN. a l i AN GL. J . 4	4	LETA ANGL .	J	. < H > 12	3 2	I £ B .	AN. a l t. ANGL.J 4	4 LETA t ANGL .J ' H > 2+iži,AN.nll
SKUPAJ T.	4 O	4 O	4 O	4 O
MATEMAT , SKUPAJ T.	3 leta; A L G E BPA 1 . O E O M . triTRia. ALGEBRA 2, UV.v VIS.MA. ali D I F . R . 4 O	3 LETA. A L G E BRA i , ALGEBRA 2, OEOMETR I JA 3 O	2 LETI: ALGEBRA i, O E O M E T R I J A Z O	2 LET I M A T F. M A T I K E 2 O
NARAVOSE. P REDMETI	3 LETA: B IOLOGI JA , K EMI J A . FIZIKA	2 LETI: Dva. o a pred. BIOLOGIJA. KEMI J A , FIZIKA	2 LETI: En od pred. B I O L'O G I J A , KEMIJA. F I Z I KA	NARAVOSLOVJA
SKUPAJ T .	3 O	2 O	2 O	2 O
TUJ JEZIK	3 LETA en tuij jezik	2 LETI en tuj jezik	2 LETI en l u j	jezik	
SKUPAJ T.	3 O	2 O	2 O	
POOLABLJ. POS AMEZN. P R EDMETOV	2 LETI: UPOR,MAT., NARAVOSLOV. , TUJ J EZIK . LIK.VZGOJA	2 LETI: POGLOB.MAT., NA RAVOSL - , TUJ J EZ. ali LIK. VZGOJA	1 LETO: PO G LB . MAT . , NA RAVOS . , TUJ.JEZ.	ali LIK.VZOOJ\	
SKUPAJ T.	Z O	2 O	io	
doma
drugje
Najprej mora obiskovati 8 semestrov, od devete do dvanajste stopnje in uspešno končati najmanj pet predmetov v zadnjih dveh semestrih. Delo v zadnjih dveh semestrih opravi uspešno, če doseže najmanj 40 točk.
Zadovoljive uspehe mora doseči tudi na okrožnih tekmovanjih iz branja, jezikovnega izražanja, pisanja esejev in računalništva. Znanje iz računalništva lahko pridobi tudi na posebnih računalniških tečajih, ki jih organizirajo v vsakem okrožju.
Da doseže standard splošne izobrazbe, mora dijak med šolanjem zbrati najmanj 220 točk, od tega mora dobiti pri
-	angleščini: najmanj 40 točk
-	družboslovju (svetovna zgodovina, zgodovina ZDA, vladni sistem ZDA, ekonomija itn.): najmanj 30 točk
-	naravoslovju (z laboratorijskim delom vred); najmanj 20 točk
-	matematiki: najmanj 20 točk
-	umetnostni vzgoji (drama, likovna vzgoja, glasba) in tujih jezikih: najmanj 10 točk
-	zdravstveni vzgoji:	najmanj
5 točk
-	sporazumevanju: najmanj 2 in pol točki
-	usposobitvi za voznika motornega vozila: najmanj 2 in pol točki
-	telesni vzgoji: najmanj 20 točk.
Če dijak doseže dovolj visoko povprečno oceno, potem dobi tudi posebno priznanje, in sicer za povprečno oceno 3 dobi priznanje ene vrste (Honors - General Education Studies), za povprečno oceno 3,5 pa za stopnjo višje priznanje (High Honors - General Education Studies).
Zahtevnejšo akademsko izobrazbo doseže, če zbere med štiriletnim šolanjem najmanj 230 točk od teh pri
-	angleščini: najmanj 40 točk,
-	družboslovnih predmetih (svetovna zgodovina, zgodovina ZDA, vladni sistem ZDA, ekonomija): najmanj 30 točk
-	naravoslovju (z laboratorijskim delom): najmanj 20 točk
-	matematiki: najmanj 30 točk
-	zdravstveni vzgoji:	najmanj
5 točk
-	sporazumevanju: najmanj 2 in pol točke
-	usposobitvi za voznika motornega vozila: najmanj 2 in pol točke
-	telesni vzgoji: najmanj 20 točk
-	tujem jeziku: najmanj 20 točk
-	umetnostni vzgoji (drama, likovna vzgoja, glasbena vzgoja) ali posebnih uporabnih znanjih (poljedelstvo, računalništvo, poslovanje, tehnična znanja): najmanj 10 točk
-	poglobljenih tečajih (matematika, naravoslovje, angleščina, družboslovje, tuji jezik ali umetnostna vzgoja in uporabno znanje): najmanj 20 točk.
Tudi v tem primeru dijak dobi posebno priznanje, če doseže dovolj visoko povprečno oceno in sicer za povprečno oceno 3 dobi priznanje ene vrste (Honors - Academic Studies), za povprečno oceno 3.5 pa za stopnjo višje priznanje (High Honors
-	Academic Studies).
V zadnjih dveh primerih mora dijak, da lahko doseže zahtevano število točk, izbrati še določene izbirne predmete (dobiti mora najmanj 70 oziroma 30 točk). Ti izbirni predmeti so: poljedelstvo, računalništvo, tuji jezik, likovna vzgoja, poslovanje, poklicno usposabljanje itd.
Štiri stopnje zahtevnosti
-	štiri vrste univerz
Vse državne in privatne univerze upoštevajo pri sprejemu rezultate dosežene na dveh oziroma treh vrstah tako imenovanih državnih testov (SAT - Scholastic Aptitude Test, ACT - American College Test, Achievement Tests - iz matematike, angleškega spisa in tujega jezika ali naravoslovnega ali družboslovnega predmeta). Ti rezultati so potem kombinirani z doseženo povprečno oceno v poprejšnjem izobraževanju in sicer višja kot je ocenajUianj točk je potrebno zbrati na testu in obratno.
Običajno okrožne univerze ne postavljajo sprejemnih pogojev.
Prihodnjič naprej
Paul Gauguin: Tihožitje s sadjem in steklenico, 1893
Ugled strokovnega izobraževanja
v zadnjih letih se je odm med splošnim in strokovnim iz' braževanjem zelo spremen V evropskih šolah postajajo v: pomembnejši tehnični predmei pridobivanje delovnih spretn< sti, in seveda materni jezik, m tematika in tuji jeziki.
Tudi na Švedskem skuša splošno in strokovno izobražev nje čim tesneje povezati. C takšnem šolskem sistemu pa s se pojavile nepričakovane ti žave, predvsem zaradi različni sposobnosti učencev. Izobraži
vanje, ki bi bilo primerno za vse poklice, je z vidika družbene povezanosti sprejemljivo, najbrž pa ne bi zboljšalo izobraževanja npr. pravnikov in ekonomistov.
In še nekaj: tako zasnovano izobraževanje bi bilo za nekatere učence prezahtevno, za druge prelahko.
Pričakovanja učiteljev, staršev in učencev se spreminjajo in nič več ne prevladuje mnenje, da je izobraževanje! ki. se končuje z univerzitetno diplomo, pomembnejše od strokovnega.
S
Pomislek ob osiješkem projektu
K pisanju me je spodbudilo spoznanje, da se prenova osnovne šole tudi v Sloveniji vse preveč povezuje z osiješkim projektom. S popularizacijo tega projekta, ki mu nikakor ne oporekam, se mnogim našim šolam, ki so pri svojem delu celo korak naprej, nehote dela krivica. Prav bi bilo, da bi kljub slovenski majhnosti zatrli naše komplekse ter sem in tja tudi ponosno in predvsem glasno objavili, da so naši učitelji kar precej pred uradno znanostjo in da bi se profesorji s fakultet za nekaj časa morali preseliti k njim in prenoviti svoje znanje.
Delam na šoli, kjer se učitelji prav lahko merijo z najnaprednejšimi na tako opevanem zahodu. Pa si niso zlahka pridobili znanja, ki je bilo nujno potrebno za to, da so svoje delo v razredu posodobili. Zelo veliko poudarka dajemo izobraževanju: organiziramo ga znotraj šole sami, dopolnjujejo ga predavanja univerzitetnih profesorjev in drugih strokovnjakov, ki nas obiščejo večkrat na leto. Vsaj enkrat na leto imamo ekskurzijo, ki naše znanje dopolni. Zelo veliko se udeležujemo tudi vseh strokovnih seminarjev, ki jih pripravijo ali Zavod za šolstvo ali različne strokovne šole in združenja. Drago? Razsipno?
V dobrih treh letih smo popolnoma prenovili pouk na razredni stopnji, kjer ima polovica učiteljic od prvega do četrtega razreda integrirani pouk kot temeljno obliko svojega dela, vse druge pa uporabljajo to metodo občasno.
Na predmetni stopnji je pouk še zmeraj bližje klasičnemu poučevanju - vpeljali smo precej eksperimentalnega dela, veliko pozornost pa namenjamo skupinskemu delu učiteljic in učencev na naravoslovnih dnevih.
Se vam še zmeraj zdi, da je bilo škoda denarja, ki smo ga dali za izobraževanje?
Ob obiskih in hospitacijah učiteljev iz drugih šol večkrat slišim tiho pripombo: »Za vse to nimam časa!« Ob tem sem se velikokrat spraševala: so učitelji na naši šoli res preobremenjeni? Povabila bi vas v našo zbornico, tam ni prostora za zagrenjene, nezadovoljne učitelje. Za delovne da, tudi za občasne prepirčke je prostor, tako kot v vsaki družini, niti enkrat pa ne boste slišali: »Tega ne morem napraviti, ker nimam časa!« Včasih marsikateri učiteljici tudi sama rečem, naj vendar malo manj časa porabi za šolo, pa se mi le nasmehne in pove zraven še vsaj deset novih zamisli, ki jih mora izpeljati že v naslednjem tednu.
Mogoče so nekatere učiteljice na naši šoli res zelo obremenjene s svojim delom, vendar pa je to delo ustvarjalno. In kako lahko rečeš izumitelju, naj dela samo osem ur, kako je mogoče reči ustvarjalnemu učitelju, naj s svojim delom ne .zastruplja* svoje okolice?
Ne, razen da jim skušam prihraniti čas za manj potrebno administrativno delo, jih lahko samo spodbujam, občudujem, spoštujem in jih imam rada.
Pred kratkim so bile tri učiteljice in pomočnica ravnateljice v Osijeku. Vrnile so se še bolj samozavestne in z novim poletom. Mogoče se o osiješkem projektu veliko govori, vendar pa bi se lahko tudi na naši šoli še veliko naučili; pa ne samo na naši, prepričana sem, da je v Sloveniji kar nekaj takih osnovnih šol. Žal pa so učitelji, ki orjejo ledino, vse preveč tiho, boje se, da mogoče delajo kaj bogokletnega. Toda če učitelj, ki je za svoje delo strokovnjak, zna utemeljiti, zakaj dela tako in ne drugače, mu lahko vsi drugi samo prikimamo in mu zaželimo še veliko novih zamisli. - Kajne?
LENKA BEZELJAK, ravnateljica Osnovne šole Vojkove brigade Spodnja Idrija
Edgar Degas: Baletke v modrem, okrog 1900
Odprto pismo Strokovnemu svetu za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije
Ali res samo po tri ure slovenščine v vseh štirih letnikih gimnazije?
Gimnazija je posebna vrednota v VIP, zato od nje upravičeno pričakujemo, da bo sooblikovala rodove mladih slovenskih izobražencev s široko jezikovno humanistično in naravoslovno-mate-matično razgledanostjo. Osrednji predmet v novem predmetniku gimnazije je prav gotovo materni jezik, v gimnazijskem programu pa se ga izvaja le na višji ravni zahtevnosti. Temeljito poznavanje maternega jezika, razgledanost po domači književnosti in kulturi omogočata 'mlademu človeku zasidranost v svojem na-
rodu. Materni jezik je tudi način mišljenja, nenadomestljiv pa je pri oblikovanju osebnostne integritete mladih. Menimo, da je pet ur na teden v vsakem letniku tisto najmanjše število, potrebno za doseganje zastavljenih ciljev tako polivalentnega predmeta, kot je materinščina.
Zvedeli smo, da je komisija pri Strokovnem svetu za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije pripravila predlog predmetnika s po tremi urami materinščine. Če je to res, zahtevamo, da se mesto predmeta slovenskega jezika in književnosti v VIP gimnazija znova odgovorno preuči. Hkrati zahtevamo javno objavo imen predlagateljev. V nasprotnem primeru pozivamo učitelje slovenskega jezika v gimnazijah, naj tega programa ne izvajajo.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO KOPER

Za ukinitev obrambne vzgoje
V 6. številki (9. april 1990) Prosvetnega delavca J. Hamler odgovarja na moj prispevek v 5. številki in obsežno utemeljuje »prenoviteljski« načrt predmeta obrambna vzgoja. Pri tem me obdolži »roko-hitrstva«, »strokovnega imperializma« in »boja za ure«. Ker imam navado, da raven sleherne polemike uravnavam po sogovorniku, bom tudi tokrat ostal zvest samemu sebi.
Naj torej »rokohitrsko« in »lahkotno skiciram« svoj odgovor.
Nekdanji predmet predvoja-ška in pozneje obrambna vzgoja je otrok režima, ki je nenehno iskal zunanje in notranje sovražnike, je otrok splošne militariza-cije povojnega stalinističnega režima. Če odmira totalitarni režim, ki je ta nesmiselni »vzgojni« predmet spočel, je samo po sebi razumljivo, da odmre tudi ta šolski spaček. Če je slovensko ljudstvo potegnilo črto pod nekim obdobjem, potem se samo po sebi razume, da potegne tudi črto pod nesmisli tega obdobja. Eden teh nesmislov je prav gotovo predvojaška oziroma obrambna vzgoja..
O večinskem odklonilnem stališču pedagogov vseh vrst, da tega predmeta in o tem, da so ga sovražili vsi povojni rodovi dijakov in študentov, ne kaže razpravljati. To je splošno znano. Mar število vpisanih študentov na oddelku za obramboslovje FSPN res nič ne pove?
Vsaka mimikrija tega predmeta je neprimerna, še najbolj pa je absurdna njegova konverzija v predmet zvenečega imena: kultura miru in nenasilja. Toliko bolj je takšna konverzija nesmiselna, če je bila izsiljena z neogibnimi družbenimi spremembami in s padcem režima, ki je ta predmet ustoličil.
Da ne bo nesporazuma! Globoko se strinjam, da mora šola oblikovati takšen vrednostni sistem, v katerem bo kultura miru
in nenasilja v vrhu vrednostne lestvice. Toda te naloge ne more opravljati en šolski predjnet in zato je vpeljevanje takšnega predmeta nesmiselno. Za takšno stališče sta vsaj dva logična razloga.
Prvič, sleherni učno-vzgojni predmet ima korenine v neki samosvoji znanosti. Za umetno oblikovan predmet, ki naj bi nosil ime kultura miru in nenasilja, tega ni mogoče potrditi.
In drugič, 'kulturo miru in nenasilja mora oblikovati vsak humanistični predmet, predvsem sociologija in filozofija, pa tudi celoten vzgojno-izobraževalni sistem in sploh vse delo in življenje v šoli. Kultura miru in nenasilja, smisel za sožitje različnosti, za medsebojno zaupanje in sodelovanje, za nenasilno reševanje konfliktov, smisel za okolje in skupnost, poglobljeno razmišljanje o odnosu do sočloveka in podobno so splošne človeške vrednote in sestavine svetovnega nazora, svetovnega nazora pa nikoli ne more oblikovati en sam predmet, ampak se oblikuje celostno z mnoštvom vzgojnih in življenjskih spodbud. Če sem odkrit, tudi pošteno dvomim v to, da bi lahko nekdanji obramboslovci (!) vsa navedena vprašanja osvetliti iz filozofskega, sociološkega, psihološkega in antropološkega zornega kota. Prepustimo torej to filozofom, sociologom, psihologom in antropolo-
DA NE BO PREPOZNO...
Birokracija tudi v šolstvu
Pišem zato, da ne bi bilo prepozno o vsem temeljito preudariti, pametno načrtovati, pripraviti takšne normative in zakone, učbenike, ki bodo šoli in učitelju na vseh ravneh dali mesto, ki mu gre, in ustvarili možnosti za dobro delo. Skrbi me, ker bodo o vsem odločali najbrž spet tisti, ki že desetletja niso bili v razredu, niso delali v zastarelih šolah za leto 2000, za vstop v Evropo.
Krivice, ki jih učitelj doživlja zdaj, je treba odpraviti. Prav nič ne mislim na plačilo, ki je za naše delo včasih prav žaljivo. Urediti je treba normative in pri tem videti vse delo, ki ga mora učitelj opraviti, in ga všteti v dvainštirideseturni delovnik. Ne samo neposredno delo z učenci. Znižati je treba normativ za število učencev v oddelku na največ (25) petindvajset. Samo tako se bo šola lahko reformirala, sicer ne bo vzgojila dobrih ljudi. Vse bo šlo po starem.
Učitelj mora biti optimist. Pa je lahko?
Zdaj je v šolstvu kot v pravljici: hudobni bogatin zahteva od revnega Jurčka, naj mu sezida zlat grad.
Je nekaj šol, kjer nekako izpolnijo ustrezne pogoje in prepričajo družbeno skupnost, daje šola prihodnost. Ali je prav, da je takih šol samo nekaj? Je to pošten odnos do vzgoje in izobraževanja naroda?
Vem, da moram navajati otroke na ustvarjalno delo in plemenititi medsebojne odnose. Zato iščem nove oblike, ki motivirajo. Toda takoj se pojavijo nepremagljive težave. Že zato, ker je v razredu preveč učencev in premalo prostora, kar polovice zamisli ne morem izpeljati. Notranja diferenciacija pobere tretjino uspeha. Saj ne poznam učitelja, ki bi lahko opravil delo na treh (štirih) ravneh tako temeljito kot na eni ali dveh. Popolnoma zase me zahteva pet učencev, s katerimi moram delati individualno, da si pridobe vsaj te-
meljno znanje za napredovanje. In kaj s tistimi desetimi, ki so svoje delo že opravili, rešili tudi dodatne težje stvari, za katere hočejo preverjanje, pohvalo, spodbudo, včasih pa tudi nasvet? S sredino pač je, kakor je. Ure pa je konec.
Nekaj jih je, ki jim bodo doma starši pregledali delo, jih spodbujali, jih peljali naprej na nova pota spoznanja, vedenj, ker se zavedajo dolžnosti in jih zmorejo. Kaj pa tistih nekaj, ki so šele v šoli z učiteljevim pedagoškim delom spoznali svoje velike sposobnosti, vrednost svoje umske zmogljivosti? Doma imajo neurejene razmere in neizobražene starše, ki otroku niso kos. Ali smem te zanemariti? Mar ne bodo prav ti in samo taki nekoč sposobni bolje opravljati delo, raziskovati?
In prav v tem je bistvo problemov. Prav vzgoja v razredu bi morala biti merilo in vodilo pri vsem odločanju, pri postavljanju normativov, pri določanju učnega gradiva, pri postavljanju zahtev učiteljem, pri sestavljanju učbenikov. .
Nekateri učbeniki in delovni zvezki so brez zamisli, brez novih oblik, zastareli. Koliko časa pa porabimo učitelji za pripravo učil, ni pomembno. Tako je pač videti. Res je, da tako zahtevnega dela nekateri učitelji ne zmorejo, ravnatelji pa ga tudi ne vidijo. Zato se oboji osredotočijo le na administracijo: če je ta v redu, je vse dobro in učitelj je zgled drugim. Žalostno. Birokracija cvete namreč tudi v šolstvu.
Naj tisti, ki zdaj urejajo pogoje za razvoj šolstva, postavljajo normative, oblikujejo nov sistem izobraževanja, ne naredijo starih napak. Povežejo naj se z ustvarjalnimi, pametnimi, uspešnimi. Otrok je preveč škoda! Tudi učitelj naj postane svoboden razmišljajoč človek, ne pa hlapec, ki mora izpolniti tudi najbolj neumne ukaze.
NANDA GUČEK
gom. Na zaščitnem in samozaščitnem področju, ki pride v poštev v. civilnem življenju, pa lahko veliko več naredijo naravoslovni predmeti in del športne vzgoje, kakor pa nov integrativni »spaček«, ki se napaja z informacijami. ki so intelektualna last drugih strok in znanosti.
Seveda pa najbrž nihče ne bo nasprotoval, če na šolah deluje interesna dejavnost, ki bo širila in utrjevala kulturo miru in nenasilja. Takšno dejavnost pravzaprav že imamo, saj na nekaterih šolah pridno delujejo krožki OZN.
Ker sem se pregrešil in obrambno vzgojo »razkupčkal« in formalno uvrstil v športno vzgojo, mi J. Hamler podtika »imperializem stroke« in »boj za ure«. Zato se bom pri imperializmu stroke zadržal nekoliko dlje.
Obrambna vzgoja je bila v šoli privilegirana. Bila je nedotakljiva in vsaka šolska reforma jo je obšla. V svojih študentskih letih sem najstrožji »študijski« režim doživljal pri takratni predvojaški vzgoji. Obrambno vzgojo (obrambni dan) imajo že osnovnošolci, nato srednješolci, po od-služenju vojaškega roka pa spet študenti, ki so pravkar slekli vojaško suknjo. Ko smo reformirali študij na univerzi, smo se zavzemali za zmanjšanje števila ur obrambne vzgoje, zlasti na fakultetah, ki se po naravi študija seznanjajo s celo vrsto posebnih vojaških, obrambnih in zaščitnih spretnosti. Toda rečeno je bilo, da lahko reformiramo celoten študij, le obrambna vzgoja in marksizem sta tabu. Kljub strokovnim razčlenitvam in več kot dvesto podpisom nam je bilo rečeno, naj v to ne drezamo. Nasvet je zvenel skoraj tako kot grožnja. Ko so v šolo vpeljali obrambni dan, je športna vzgoja izgubila en športni dan... Preveč je tega, da bi vse našteval. Mar to ni imperializem vaše stroke, tovariš Hamler? Mar konverzija obrambne vzgoje v nekakšno kulturo miru z integriranjem vsebin, ki so intelektualna last drugih strok in znanosti, ni svojevrsten imperializem, čeprav gre zdaj za agonijo, za bitko za preživetje/ in kar zadeva očitani »boj za ure«, je najbrž jasno, da je obramboslovcem ta veliko bolj potreben. Od tod tudi nasilje za vpeljavo predmeta, ki bo obravnaval nenasilje. Kakšen paradoks! J. Ha-mlerju predlagam, da pri obravnavanju tega predmeta uporabi znanstveni prijem. Glede njegove usode naj se opravi anketa na reprezentativnem vzorcu dijakov, študentov, pedagogov vseh vrst in staršev. Ta anketa naj bo podlaga za prenovitev ali samo-ukinitev tega šolskega predmeta.
Še besedo ali dve, zakaj sem (na Hamlerjevo žalost, kot sam pravi) obrambno vzgojo »razkupčkal« na športno področje, in to izrecno na strnjene dejavnosti v naravi.
Britanski general Baden-Po-well je leta 1907 ustanovil skavtsko organizacijo iz vojaških nagibov. Pohod XIV. divizije v NOV nas uči, da je pohodna vzdržljivost v vojnem času lahko neprecenljive vrednosti. Polkovnik JLA J. Švigelj je ob neki slovesnosti dejal: »Za vsakega dobrega planinca trdimo, da je lahko brez večjih priprav sposoben pripadnik SLO ali JLA.« Igmanski marš se ne bi končal tako tragično, če bi bili borci in vojskovodje izobraženi v ravnanju v zimskih razmerah. Igmanski pohodniki bi se na smučeh kot za šalo prebili iz obroča. Prešernova četa se je v bitki na Stolu, zahvaljujoč poznavalcem gora in gorskih stez, varno umaknila pred hajko dvajsetkrat številčnejšega sovražnika. O vlogi smučarskih enot je v zgodovini vojskovanja veliko napisanega. Že od 13. stoletja naprej se smučanje
uporablja v vojaške namene. Po zgledu Zdarskega, ki je smučanje L vpeljal v staro avstro-ogrsko voj-sko, je tudi stara kraljeva Jugo- , slavijo imela že smučarske enote v svoji sestavi. V zadnji vojni so t bile zelo znane smučarske enote la
finske in sovjetske armade. Fran-
coski odporniki so imeli močne k gorske smučarske enote, ki jim t Nemci niso mogli do živega. Te ^
enote so bile sestavljene iz nekdo-njih francoskih smučarjev in alpi- J
nistov. Najbrž ni naključje, da smo med NOB že leta 1942 imeli i-udarno smučarsko četo, ki jo je vodil Stane Semič-Daki. Ko je bil ‘ leta 1944 ustanovljen jurišni bata- a Ijon 31. divizije, je ta imel tudi ,c smučarsko četo. Tudi Prešer-nova, Vojkova in Gradnikova r( brigada so imele vsaka svojo de- 'c setino smučarjev. V Cerknem je n celo delovala posebna partizan- < ska smučarska delavnica... Vse °< to bi moral obramboslovec J. r Hamler vedeti.	o.
Vsaka pametna armada se 'fe zavzema za to, da bo telesna !*s zmogljivost nabornikov kar naj- ^ večja. Da se slovenski naborniki ^ s telesno zmogljivostjo ne morejo pohvaliti, najbrž tovariš Ha- M mler dobro ve. Vsaka pametna > armada spodbuja vzgojo prihod-njih nabornikov v različnih W športnih spretnostih, ker s tem 1 dobi v svoje vrste ustrezno šte- fr vilo .specialcev*, ne da bi jih bilo ! treba v_ armiji posebej šolati, fz Najbrž Švicarji dobro vedo, kaj i delajo (glej model švicarske P obrambne vzgoje. Telesna kul- dl tura 1987, št. 2). In za te vsebine ol sem se zavzemal v svojem pri- 'ei spevku. Ker pa so le-te neločljivi čc del študija športnih strokovnja- id kov, je samo po sebi razumljivo, jt da to delo opravljajo ti strokov- e.v njaki.	bi
Po logiki stvari bi torej moje o> »razkupčkanje« obrambne vzgoje moralo biti tovarišu Ha- 1 mlerju prej v veselje kot pa v ža- '>n lost. Ker pa gre v tem primeru ol (in to vsi vemo!) predvsem za oi osebno ogroženost J. Hamlerja ol in vseh obramboslovcev, je moja 11 dobronamerna in strokovno I\ podprta misel ocenjena kot im- 'ia perializem stroke. O, sveta pre- ta, prostost!	'o^
Seveda je pa res, da sem anti- ^ militarist in humanist in zato na ] vse te športne vsebine, o katerih !/ govorim, gledam predvsem kot ?
na šolo za življenje, kot obliko- ^ vanje čustvenega in pristnejšega
stika z naravo, kot del ekološke
•I
vzgoje, kot del kakovosti življe- j nja in šele nato kot prvine, ki
lahko pridejo prav tudi v vojno-
obrambnih razmerah. Najbrž je
tudi prednost športnih vsebin, ^
o katerih pišem, prav v tem, da jih človek lahko brez vsiljevanja °n 'n odvečnega ideologiziranja in-: r!
nnr» cr-sr-oirvvo -7o	K1-»-otT
timno sprejme za svoje, hkrati
pa gre posredno tudi za oblikovanje ustrezne obrambne izo- ra' brazbe. Tovariš Hamler bi tudi,0J moral vedeti, da je oblikovanje ^ čustvenega odnosa do narave Jr (na pohodih, taborjenjih in dru-. 1
gih dejavnostih v naravi) sesta- ^
vina domoljubne vzgoje - tega pa v obrambni doktrini prav go- c' tovo ne smemo zanemarjati.
Da, švicarski model obrambne 'J vzgoje je res vredno preučiti. ' Tudi zato, ker bi se v njem zagotovo našlo delo za obramboslovce.
°-ja
tm
rol
Tovariš Hamler tudi sprašuje, Idfi zakaj se v šolah športna strokah doslej ni interdisciplinarno pove-j 7< zovala. Ker je to le polresnicah (Prosvetni delavec pa ni samo G moj), bo na odgovor, ki ne bo levo/ rokohitrsko in lahkotno skiciran, sPe treba počakati. Za zdaj naj po-'dit vem samo še to, da sem srečen, ton da danes lahko o obrambni Pi vzgoji javno povem svoje mne-a^f) nje, ne da bi tvegal zagovor pri°ds kakšnem sekretarju, odpustitev!^ iz službe ali celo .prevzgojo'v, v kakšnem znanem ,prevzgaja-!eg< lišču*.	° ki
SILVO KRISTAN	<en
3 INTEGRIRANEM pouku in prijazni šoli
Svetovalka na odra
5 Pomlad v Laškem. Natančneje - v prvem razredu učiteljice Marije 'truklec na osnovni šoli Primož Trubar.
Ob pomladni pošti se lahko nasmeješ, pa tudi česa naučiš. Če so tvojih povedih napake, boš besede lahko popravljal z vabljivimi 'pmastri vseh barv. Če pravilno rešiš matematične naloge v sestav-tanki, se ti prikaže pomladna sličica. Dobro si jo ogledaš, jo opišeš in laPišeš spis. Si utrujen? Si želiš spremembe? Izberi si enega izmed tttslednjih kotičkov: bralnega, pisalnega, risalnega, matematičnega, "fisbenega, tehničnega ali ugankarskega. Danes se pridružiš največji k-upini, ki se je odločila za matematični kotiček, uganke rešuje le ena 'Unčka, dve se bosta v glasbenem kotičku naučili na pamet pesmico in ' Poiskali ustrezno glasbeno spremljavo. V tehničnem pa nastajajo iz 'tostelina gnezdeca, ptički in jajčeca.
K-----------------------:--------------------------------
belo poteka po programu, ki prejšnji teden sestavila učite-,c« skupaj z učenci.
Tako se dopoldan nemoteno teliva iz ure v uro, ne da bi ga l°til šolski zvonec, ker so ga ntžjih razredih odpravili.
Ozračje je poetično, saj se je °uk začel ob prijetni glasbi; nio je učiteljica otroke večkrat otnirjala, ob njej pa so tudi zamešali. Vesninega rojstnega dne !'So praznovali z bonboni, am-f* s prijaznimi besedami in petnico.
. ^se je bilo zelo živahno, na \dez je bil to pravi veseli teater, tesniti pa so otroci le sproš--n°, radi delali, se učili in stvarjali.
Tako smo torej doživeli inte-fitani pouk, zvedeli pa smo, da ' '■ sočasno v drugem in tretjem Kredu potekal projektni pouk. Zakaj sva s kolegico skupaj
■	Petdesetimi gosti s Primorskega
■	dhajali s šole pomirjeni, dobre
•	°lje? Videli sva, da po dveh,
■	'eh urah pouka otroci niso nave-i čani, utrujeni, zdolgočaseni, pa
■	‘di med učenci na hodnikih,
, jedilnici in na dvorišču ni čutiti
-	estrpnosti, agresivnosti, torej ‘onja, ki je v zdajšnji šoli že kar
•	°rmalno. BiH smo gostje pri-: lzne šole.
-	^ zadnjem času veliko govo-
-	ti o o drugačni šoli. Človeka i °lgoletne izkušnje učijo, naj si i °vost raje ogleda z dvomom. i ola v Laškem pa dokazuje, da i ■ res nekaj premika.
) Med nami je svetovalka, gospa
-	'ida Bukovac. Kadar se zani-
-	tirno za šolske novosti v praksi, 0gosto slišimo njeno ime. Priča-
_ ujemo zanimiv pogovor. a * Ste svetovalka Zavoda Re-, ublike Slovenije za šolstvo za t azredni pouk v celjski regiji.
-	— a
Z vami bi se radi pogovarjali o integriranem pouku, vendar naju najprej zanima, ali je šola v Laškem izjemna glede na splošno kulturno ozračje, prijaznost in vedrino ali pa k temu pripomore ugoden splet okoliščin?
-	Na tej šoli so učiteljice že prej vpeljevale v razred igro in bolj sproščeno delo, zato so bile tu moje izkušnje, ki smo jih prinesli od drugod, dobro sprejete. Ravnateljica Irena Malej je bila elementarka, je odlična organizatorica in sodeluje v različnih kulturnih dejavnostih. Pedagoginja zna spodbujati k delu, starši so pripravljeni sodelovati, pa tudi sama podpiram vse novosti, ki v. otroku ne rojevajo odpora do šole in učenja.
•	Znano je, da se integrirani pouk v celjski regiji uspešno razvija.
-	Res je. Naše informacije o drugačnem pouku po svetu so imele med 'drobimi učitelji ugoden odmev. Hitro so odkrili prednosti in zlasti možnost, da bi otroci dobili pozitiven odnos do šole.
•	Vpeljujete torej osiješki projekt. Imate z Osijekom še stike?
-	Imamo. S celjskega območja je letos v dopisnem konzultativ-nem tečaju dvanajst učiteljev, iz vse Slovenije pa približno devetdeset.
•	Katere so značilnosti integriranega pouka?
-	Smiselno združevanje predmetov ob istih temah. Iz predšolskega obdobja naj bi prišla v razred igra kot metoda dela. Pri naravnem učenju upoštevamo učenčevo zanimanje in njegova vprašanja. Pomembna sta individualizacija in samostojno,
ustvarjalno delo. Otroci se morajo dovolj gibati. Da se bo otrok dobro počutil, naj bo v šoli dovolj spodbud, prijetnih doživetij, humorja, prizadevajmo si za čim boljše medsebojne odnose.
•	Kaj pa ocenjevanje?
-	Ob sodobno zasnovanem pouku (naravno učenje, didaktični dogovori, pogosto preverjanje smotrov) bi ga odpravila.
•	Kako sprejemajo te novosti učitelji in kako starši?
-	V naši regiji je več kot polovica učiteljev poskusila organizirati integrirani pouk.
Nasprotovanje je razumljivo. Učitelji se teže odločajo za to novost, ker zahteva dosti didaktičnega gradiva, tega pa na našem trgu še ni. V šolstvu je čisto drugače kot v podjetjih; ko tam posodabljajo, pomeni to manj dela za delavce, v šoli pa ravno narobe. Pričakujemo, da bodo posamezniki v novih razmerah začeli izdelovati in prodajati didaktične pripomočke za šolo.
Za vse te novosti bomo torej potrebovali novega učitelja, zato bo treba pri odbiri kandidatov za učiteljski poklic uporabiti strožja merila.
In še o starših: tudi ti se sprva bojijo novosti, ko pa se prepričajo, da se otrok pri tem prav tako veliko nauči in da dela z veseljem, jo podpirajo. Morda so sprva tudi premalo obveščeni. Vsekakor pa se ob takem pouku zboljšujejo odnosi med šolo in domom.
•	Kakšne naj bodo učiteljeve priprave na pouk?
-	Priprava na vzgojno-izobra-Ževalno delo je nujna, toda povsem drugačna od te, ki jo imamo zdaj. Pomembni so jasni cilji, poznavanje otrok in priprava didaktičnih pripomočkov. Oblika in dolžina zapisa nista pomembni. Lahko sta zelo individualni.
•	Zadnjič smo vas videli na seminarju za celjske učitelje; pridružili ste se nam v pravljici na odru in kot vila vneto čarali. Ste to naredili, da bi spodbujali nekatere učiteljice, ki jim je bilo neredono nastopati na odru?
-	Sama se rada učim ob igri in se ob tem veselim.
•	Ob igri?
-	Ko sem se pri štiridesetih začela učiti angleščine, je bilo to
»vetko Budkovič - sedemdesetletnik
zame najbolj zabavno učenje. Ni me bilo več sram in sem se smejala na svoj račun.
Seveda pa sem v pravljici nastopala tudi zato, da bi spodbudila druge.
•	Pri iskanju nove, drugačne šole je prav gotovo največ težav z zavrtimi učitelji. Kako jih skušate pridobiti, jih ogreti?
-	Učitelj mora predvsem dobiti občutek, da je njegovo delo pomembno. Skupaj z njim poiščem vse, kar je v njegovem delu dobro, in ga spodbujam, naj to razvija, da si pridobi zaupanje vase. V demokratičnem pogovoru skušam doseči, da razmišlja tudi o manj uspelih rešitvah in si jih prizadeva popraviti. Tako bo 'rasel’, manj bo razmišljal o per-fekcionizmu in več o tem, zakaj mu kaj ni uspelo. Povem mu, da dokončnih receptov ni, obstajajo pa dognanja psihologije in pedagogike, kaj je za otroka dobro in kaj na določeni stopnji zmore. Spodbujam ga, da bi vsestransko širil svoje obzorje in sodeloval v kakšnih kulturnih dejavnostih. Moral bi si prizadevati za zdravo Življenje.
Kako naj sicer pripravlja otroka na vstop v informacijsko družbo, ki zahteva sproščenega, vedoželjnega, ustvarjalnega, prožnega človeka, ki so mu znane zakonitosti skupinskega dela in načini za pridobivanje in-formcij in znanja?
•	Kaj pa je vaše 'zunajšolsko’ delo?
-	Kot korepetitorica delam Z odraslima pevskima zboroma in enim mladinskim. V zboru tudi pojem.
•	Vaši sodelavci, pa tudi učitelji trdijo, da ste zmeraj vedri. Vam k temu pripomore uresničitev vaših želja?
-	Že po naravi sem optimistka in dobra volja je moj življenjski slog. Zelo pa sem vesela, da se kljub velikim oviram vendar tu in tam uresničijo moje sanje: vidim zadovoljne učitelje in starše, predvsem pa srečnega otroka, ki ima šolo rad in se ob igri dosti nauči.
Kaj ni taka šola tudi eden od temeljev za bolj strpno, vedro družbo?
DANICA CEDILNIK in MAGDA JUVAN
e Včasih so bili ljudje pri sedem-esetih že pravi starci in veliko a a^h kulturnih ustvarjalcev je a °nčalo svoje življenje že okoli . ^desetih. Zato se čudimo, j “ko današnji sedemdesetletniki _ °dijo vzravnano in kako so ravzaprav še vedno na vrhuncu K '°je ustvarjalne moči.
e Med take »mladostnike« lahko . "dvomno uvrstimo tudi glasbe-. sSa pedagoga, muzikologa, ese-a t,a in kulturno-političnega de-Vca Cvetka Budkoviča, ki prav ničimer ne izdaja, da se je rodil e '• maja pred sedemdesetimi leti.
I Vzravnan, živahen, podjeten >_! Vseskozi delaven je vsestransko >_ -tiven in uspešen na področjih, umor so ga kot delavoljnega r°kovnjaka in razgledanega uHumika pritegnile službene in a ruibenopolitične dolžnosti.
x Negove sposobnosti so se :a}čele kazati že v osnovni šoli o Grosupljem, ko je pod vod-[e vom požrtvovalnih učiteljev t.fPeŠno nastopal na šolskih pri-y ‘ditvah kot pevec, igralec in re-
ta Tot ga je vodila naprej na gim--- azjj° m učiteljišče, kjer se je pod tiPdstvom prof. Adolfa Groeb-:timga in pozneje Vide Jerajeve d \zvijal v violinista in prihod-glasbenega pedagoga. Pri
0	kolu in pri dramskem ljubiteljem življenju si je pridobil smi-
orgamzacijsko delo in za fdstvo kulturnih dejavnosti. agnjenje do glasbe in violine pa
1	is privedlo na ljubljanski kon-rvatorij; tam se je izpopolnjeval
pri samih priznanih pedagogih: za violino pri prof. Janu Slajsu, za harmonijo pri prof. L. M. Škerjancu in za teorijo pri dr. Dragotinu Cvetku. Tu je dobil podlago za prihodnjega poklicnega glasbenika in glasbenega pedagoga.
Ob okupaciji tudi njemu ni bilo prizaneseno. Kot značajnega in zavednega narodnjaka so ga italijanski fašisti internirali v taboriščih Gonars, Monigo in Visco. Toda tudi v internaciji je uporabil sposobnost in je v taboriščih zbiral pevce in vodil pevske zbore zapornikov in z rodoljubnimi pesmimi dvigal njihovo narodno zavest in moralo in tako izkazoval protest proti okupatorju.
Internacije ga je rešila kapitulacija Italije, nato je šel med borce NOV. Najprej je bil borec in učitelj na Primorskem, po nemških ofenzivah pa se je vrnil v Grosuplje; tam je v okviru okrožja Grosuplje-Stična in takoj za tem v Cankarjevi brigadi vodil več pevskih zborov in z njimi nastopal na mitingih. Delo je nadaljeval kot zborovodja v oficirski šoli Glavnega štaba NOV in PO S v Metliki, kjer je prav tako nastopal kot solist in plesalec v folklorni skupini na mitingih in proslavah vse tja do osvoboditve.
Ob zmagi NOV je bil Budkovič že izoblikovan kulturni delavec - zborovodja, saj je z zborom iz Kamnika in Šentvida nad Ljubljano prispeval pomemben delež k veselemu razpoloženju ob proslavljanju zmage nad okupa-
torji. Kmalu zatem ga najdemo za krajši čas kot uradnika na raznih ministrstvih, kjer si je pridobil globlji pogled v upravne posle; to mu je pomagalo, da je pozneje lahko prevzemal vodstvene dolžnosti. Hkrati je bil zborovodja pri raznih ljubljanskih zborih. Toda vedno globlje prodiranje v glasbeno umetnost in nepotešena pedagoška žilica sta ga gnali naprej po novo in temeljitejše strokovno znanje. Zato se je leta 1948 vpisal na Zgodovinski oddelek Akademije za glasbo. Ves čas študija ga najdemo kot neutrudnega aktivista, violinista solista, brigadirja, zborovodjo in dirigenta.
Po končanem študiju, ko je bil zanesljivo oborožen z vsestranskim strokovnim znanjem in oblikovan kot zaveden socialistično usmerjeni kulturni delavec, je bil glasbeni pedagog za violino na Glasbeni šoli Center, predavatelj na Zborovodski šoli, na Pegadoški akademiji in na Srednji glasbeni šoli.
V vsem tem času je vztrajno pisal članke, poročila, kritike in razprave v dnevno in strokovno časopisje in druge publikacije. Predaval je pri Društvu glasbenih pedagogov, pisal komentarje za radijske oddaje, nastopal kot animator in komentator na koncertih, prispeval referate za domače seminarje in se udeleževal mednarodnih kongresov glasbenih pedagogov (Dunaj, Budimpešta, Moskva, Tunis). Napisal je skripta za glasbeno zgodovino ter daljše razprave:	O glasbeni
vzgoji v antiki in. srednjem veku, analizo Staničeve violinske šole, pisal je o Javni glasbeni šoli in o Orglarski šoli, o Emilu Adamiču, Antonu Lajovcu, o zgodovini osnovnega šolstva v Grosupeljski občini, o Matevžu Kračmanu, Janezu Škerbincu ter o kulturnem življenju v Grosup-Iju. Partizanska knjiga je izdala njegovo delo Svetozar Marolt - Špik. Napisal je še razprave o Razvoju mladinskega zborovskega petja na Slovenskem ter o Razvoju glasbenega šolstva na Slovenskem.
Enote njegovih napisanih del so že zdavnaj presegle stolico, ustvarja pa še kar naprej. Ni torej presenetljivo, da je naša družba delavcu, kakršen je Budkovič, zaupala opravljanje precejšnjega števila odgovornih funkcij.
Kot ravnatelj Glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik je poskrbel za ustanovitev podružničnih in dislociranih oddelkov v Dobravi, Velikih Laščah, Rožni dolini in Grosupljem. Še danes je skrben mentor pevskim zborom občine Ljubljana Vič-Rudnik. Deset let je bil predsednik mestnega odbora Glasbene mladine. Še zmeraj snuje in rešuje nešteto problemov v glasbeni vzgoji in v kulturi sploh.
Glasbeno-kulturni delavci Ljubljane iskreno čestitamo vsestranskemu in uspešnemu kulturnemu delavcu Cvetku Budkoviču k njegovemu jubileju. Še na mnoga leta!
RADOVAN GOBEC
pogovori
Zasebna šola za življenje in človeka
V Khamovi šoli naj bi vsi ustvarjali in razmišljali
V drugih izobraževalnih sistemih, predvsem v zahodnih, sta državno in zasebno šolstvo že dalj časa enakovredna. Pri nas pa zasebnemu šolstvu do nedavnega nismo bili naklonjeni, vsaj javno ne in ne na glas, čeprav se je zadnja leta splošno mnenje tudi o tem postopno spreminjalo. Že ob sprejemanju obrtnega zakona so zelo poudarjali možnost za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela s samostojnim delom kot poklicem; pred dobrima dvema letoma je bilo podobno zapisano tudi v Predlogu za izdajo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjenem izobraževanju. Za mnoge pa je bila to še zmeraj nepričakovana novost.
Boris Kham, profesor matematike in fizike na osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani, že nekaj let razmišlja o zasebni šoli, ki bi bila drugačna, kamor bi učitelji in učenci radi prihajali in sploh bi bila to šola prijaznih in veselih ljudi.
Naš sogovornik - sedemnajst let že poučuje osnovnošolce predmeta, ki sta marsikje na vrhu seznama nepriljubljenih, celo osovraženih šolskih predmetov - it več kot deset let uspešno pripravlja tudi pionirske raziskovalne astronomske tabore. Pa ne zato, ker bi hotel vzgojiti prihodnje astronome in ker ga astronomija še posebno zanima. Zakaj pa?
Takole nam pripoveduje: »Na taborih so učenci sproščeni, med seboj so prijatelji in v okolju, kjer ni prisile in napetosti, veliko dosežejo tudi manj bistri učenci. Veliko pomeni tudi to, da občutijo lepoto narave, spoznajo, da lahko že s preprostim opazovanjem marsikaj vidijo, in ponosni so, ko ugotovijo, da že celo sami zmorejo opraviti preproste meritve. Naučijo se razmišljati in ugotavljajo, zakaj je učenje matematike in fizike smiselno. V razredu je pri pouku, kakršen v naših šolah prevladuje, to težje doseči.«
Spoznanje, da je v zdajšnji šoli marsikaj treba spremeniti in dragocene izkušnje, ki si jih je Boris Kham pridobil v vse bolj priljubljenih taborih (na željo otrok in staršev jih goji še naprej in za letos načrtujejo astronomski tabor, ki bo zajemal tudi meteorološke vaje in učenje angleščine), je strnil in oblikoval v zamisel o drugačni šoli.
In kakšna naj bi bila?
Ustanovljena bi bila kot nekdanja nižja gimnazija (od petega do osmega razreda) in naprej; zdajšnji predmetnik bi razbremenili nekaterih vsebin; v razredu ne bi bilo več kot petnajst učencev; ocene bi bile opisne. To ne bi bila elitna šola, saj bi jo obiskovali različni učenci. Slabši bi se lahko udeleževali dopolnilnega pouka, boljši pa dodatnega. Klasičnih metod poučevanja naj bi bilo čim manj, vpeljali pa bi več takšnih, ki jih že uporabljajo v Devinu in drugih alternativnih šolah. Učenci bi se bolj poglobljeno ukvarjali s tistimi predmeti, ki jih še posebno zanimajo (npr. naravoslovje, družboslovje, umetnost ipd.). Oboji, učenci in učitelji bi občutili, da so ustvarjalni, in kar je najpomembnejše: naučili bi se razmišljati:
»Šola bi morala vzgajati evropsko široko razgledanega človeka. To danes premalo poudarjamo. Če mi bo kdaj uspelo ustanoviti takšno šolo, si želim, da bi jo imenovali po Matiji Čopu - tem resnično široko razgledanem, pravem svetovljanu,« pripoveduje naš sogovornik. Za šolo, kakršno si zamišlja, bi bilo značilno tudi skupno bivanje: »Že končni izlet otroke med seboj poveže, še bolj pa naši raziskovalni
tabori. Zato bi podobne tabore vpeljal tudi v tej šoli: udeleževali naj bi se jih učenci, obravnavali pa bi različna področja. Učenci bi se sami odločali, katerega tabora se bodo udeležili- Pomembnejše kot pridobljeno znanje bi bilo to, da bi se zbirali, se spoprijateljili.
In še eno posebnost takšne šole naj omenimo: njeno prostorsko ureditev. Ob vseh prostorih, ki jih vsaka šola ima, bi se ta morala odlikovati s sodobno knjižnico, bogato založeno z leposlovjem, strokovnimi knjigami in učbeniki, z berivom iz filozofije in psihologije, z zgodovinskimi deli in tistimi, ki opisujejo verstva sveta, etnološke značilnosti različnih narodov ipd. Nepogrešljiv bi bil tudi klubski prostor, kjer bi se učenci pogovarjali, morda igrali in se srečevali z obiskovalci, ki bi imeli v šolo zmeraj vstop. Tudi posebna glasbena soba bi morala biti v takšni šoli, kjer bi se lahko spočili in prepustili klasični glasbi, pa tudi takšni, ki Jo najstniki poslušajo najraje. »Žalostno je, kako slabo smo glasbeno izobraženi,« ugotavlja Boris Kham in poudarja, da bo v šoli še en pomemben prostor, ki naj bi bil prazen. »Tudi ta ne bi smel manjkati.
V	šolah, kakršne imamo, učenci in učitelji sploh nimajo možnosti, da bi se umaknili v samoto. Včasih zadošča že nekaj minut, da se človek umiri in boljše počuti.
V	tej sobi - simbolično jo povezujem z Rodinovim kipom Misleca - bi razmišljali o sebi, o vrednotah, o vsem tem, kar v vsakdanjem hitenju ponavadi zanemarjamo.«
In kakšne so možnosti, da bo opisana šola zaživela?
»Če bi se uvrščal med črnoglede ljudi, bi svojo zamisel mora! opustiti. Četudi se v naši družbi razumevanje do drugačnega vzgojno-izobraževalnega dela povečuje, je zakonodaja še zmeraj velika ovira,« ugotavlja Boris Kham. Toda: po prvih pogovorih z nekaterimi, ki naše šolstvo upravljajo, upanje ostaja. Bo uspelo pridobiti prostor za takšno šolo? Mogoče s prenovo in drugačno organizacijo katere že obstoječe? Ali pa s preureditvijo kakšne starejše, opuščene zgradbe? Morda pa bo šola, o kakršni razmišlja Boris Kham (in čedalje več njegovih znancev, kolegov in učencev), kmalu med nami. Vendar pa bo fant, s katerim sta se nedolgo tega pogovarjala o ,prihodnji’ šoli, takrat že prevelik, da jo bi obiskoval, čeprav je dejal: »Tovariš, v takšno šolo pa bi tudi jaz rad hodil!«
LUČKA LEŠNIK
Naknadne razpise____________________________
prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev in sodelavcev v vzgojno-izobraževalnih in v vzgojno-varstvenih organizacijah bomo objavili 28. maja in 25. junija 1.1.
Vse druge razpise bomo objavljali še naprej sproti, kot nam jih boste poslali ali pa sporočili po telefonu na št. 061/315-585.
Videotehnika pri pouku materinščine
Videoregistratoiji so danes našli prostor celo v dobršnem delu slovenskih družin in vse pogosteje jih videvamo tudi v naših šolah, čeprav so denarne zmogljivosti le-teh včasih skromnejše od nekaterih družinskih proračunov. V zadnjem času sta nastala tudi trg videokaset in popolna distribucijska mreža od prodajalcev do sposojevalnic.
O šolski televiziji se med učitelji govori že dlje časa, ponekod se pri pouku tudi uporablja že poldrugo desetletje in tako smo o teh vprašanjih spregovorili tudi slavisti, učitelji materinščine na našem strokovnem zborovanju v Bohinju 3. oktobra 1987 (prim. Rajko Korošec: Vloga izobraževalne šolske televizije (oz. kasete in videa) pri slovstvenem pouku JiS 1987/88, št. 5, str. 151 -).
Žal moramo tudi tokrat ugotoviti, da učitelji materinščine še zmeraj capljamo za drugimi. Ne le v svetu, tudi pri nas je postala šolska televizija povsem vsakdanji učni pripomoček. Če pogledamo k nekaterim predmetnim skupinam, vidimo, da imajo na voljo precej didaktično in metodično obdelanega gradiva, da je precej jasno, kje in kako se uporablja šolska televizija, kaj lahko z njo dosežemo itn.
Morda bi k izrečenim spoznanjem veljalo dodati še nekaj misli, ki so se mi oblikovale pri vsakdanjem delu. Rad bi torej opozoril na nekaj možnosti za uporabo šolske televizije pri pouku našega predmeta. Poleg tega bi želel pokazati, kako si lahko učitelj zbira to gradivo, predvsem pa naj opišem nekaj izkušenj pri didaktični in metodični pripravi učne enote, v kateri bo učitelj materinščine uporabil šolsko televizijo.
Ob razmišljanjih, kje so stične točke med televizijskim medijem in poukom materinščine, smo že spoznali, da lahko nekatere izobraževalne oddaje uporabimo pri učinkovitejšem prenašanju informacij o pisateljih, ali o literarnozgodovinskih dejstvih. Veljalo pa bi dodati, da pri literarnozgodovinskem pouku obravnavamo tudi dramatiko, pri čemer lahko namesto branja odlomka gledamo posnetek dramskega dela. Včasih bomo lahko uporabili tudi kakšen film, ki interpretira to ali ono literarno delo, uporabni so tudi posnetki tega ali onega literarnega večer? in celo nekatere klasične filmske umetnine lahko uporabimo za ponazoritev posameznih stilskih formacij .
Zbiranje, ali snemanje takšnih oddaj, ki jih televizijske postaje oddajajo v rednem programu, sicer zahteva dodatno delo in premagovanje nekaterih težav, vendar se da tudi to urediti. Videoregistratorje je mogoče naravnati tako, da se sami sprožijo ob določeni uri. Še boljše pa bi bilo, če bi ljubljanska televizija imela več smisla za naše želje, tako da bi posamezne oddaje ponovila tudi na željo tega ali onega učitelja. V nekaterih šolah delujejo dobro opremljeni krožki, v katerih izdelujejo filme. Slovenist na takšni šoli se seveda lahko dogovori, da posnamejo kakšno gledališko predstavo ali literarni večer recitacijskega ali dramskega krožka. Če je zelo spreten, pa bo morda lahko dosegel, da bodo skupaj posneli kakšen literarnozgodovinski film. Ne pozabimo, da naši učenci v prostem času doma mimogrede posnamejo videokaseto, obvladajo tehniko, različne trike, montažo itn. Verjetno bi se za kopije takšnih izdelkov zanimale tudi druge šole in bi bil tako trud poplačan.
Ko imamo gradivo zbrano, ga je seveda treba oživeti pri delu v razredu. Vsi vemo, da noben tehnični pripomoček v bistvu ne razbremeni učitelja, pač pa zahteva od njega dodatno delo. Isto velja tudi pri uporabi televizijske kasete. Včasih učitelj zagreši napako in skupaj z otroki tudi sam prvič gleda televizijsko oddajo; to se navadno seveda maščuje. Kot vsako snov mora učitelj tudi videomaterial poznati, obvladati in didaktično obdelati. Nobenemu ne pride na misel, da bi obravnava! v razredu besedilo, ki ga bo šele neposredno pri uri prvič prebral. Isto velja za videomaterial in televizijske oddaje.
Predvsem je težko odpraviti pasivno gledanje (topo buljenje) v zaslon. Pri uvodnem, delu je treba učence torej opozoriti na probleme, ki zahtevajo večjo pozornost, vendar teh navodil ne sme biti preveč. Deloma si lahko pomagamo tudi tako. da prekinjamo oddajo in jih sproti opozarjamo, vendar moramo biti previdni, ker se lahko s tem razblini to sporočilo in čustveni učinek oddaje.
Učinkoviti so tudi delovni lističi, ki jih razdelimo učencem in jim pred oddajo damo navodilo za njihovo re-
ševanje. Del nalog bodo reševali sproti, nekatere pa doma.
Uporabimo lahko različne oblike pouka:	individualno, skupinsko,
lahko jih kombiniramo. Sproti si lahko zapisujejo vtise in nekatere podatke. pa tudi tista dejstva, ki jih bodo ob uporabi priročnikov rešili v knjižnici po pouku.
Ob televizijski oddaji je mogoče sestaviti zelo različne naloge, z njimi bomo učenca oblikovali v natančnega in kritičnega gledalca, ki v svojem prostem času v televiziji ne bo iskal le plehkega razvedrila in se bo znal o priljubljeni oddaji tudi pogovarjati.
Nekatere naloge bodo zahtevale uporabo jezikovnega znanja. Od učencev bomo zahtevali, naj bodo pozorni na dikcijo, na stilno zaznamovane dele, določene izpostavljene odlomke bodo razčlenjevali glede na funkcionalno rabo jezikovnih sredstev.
Drugo skupipo; nalog lahko oblikujemo tako, da bodo učenci zapisali nekatera objektivna dejstva in njihov pomen najprej razložili v povezavi z oddajo, kasneje pa bodo poiskali dodatne informacije in razlage v različnih priročnikih.-
Učenci.-radi Tešvsjejo tudi naloge, ki zahtevajo primerjavo besedila ekranizacije z literarno podlago. Ugotovijo razlike,.iščejo razlago zame ter se do njih kritično opredelijo. Ce delček oddaje posnamejo na svoje kasetofone in ga poslušajo ob primerjanju besedila, se jim zdi to še posebno imenitno.
Pri gledanju drame lahko učitelj opozori učence na igralske rešitve, na režijske prijeme, na postavljanje kamere, na scenografske dosežke... Lahko se razvije pogovor o razlikah med gledališko ih filmsko in televizijsko predstavitvijo. Učenci gredo lahko v knjižnico in poiščejo med starimi časopisi kritike, jih nato skupaj obravnavajo in primerjajo s svojimi spoznanji.
Zelo hvaležno je iskanje postopkov, s katerimi pisatelj in soustvarjalci motivirajo dejanje junakov. Motivacijo lahko iščejo na ravni psihološkega doživljanja, razbirajo socialne, ideološke, filozofske vzgibe za takšno ali drugačno ravnanje. Ob tem se sama po sebi ponuja možnost za pogovor ob koncu metodične enote.
Piše Boža Krakar^Voge!
Obravnava daljših besedil
Metodični sistem šolske interpretacije umetnostnega besediila se zdi na prvi pogled nekakšno splošno jamstvo za uspešen pouk književnosti: omogoča namreč operativizacijo temeljnega smotra v skladu s sodobnimi dognanji književne didaktike in recepcijske teorije, tako da je v ospredju problemsko zastavljeno delo z besedilom, ki spodbuja učenčeve konvergentne in divergentne sposobnosti in oblikuje ustvarjalen odnos do književnega ustvarjanja.
Vendar pa se ob leposlovnih delih, pa drugih književnovzgoj-nih in širših predmetnih smotrih (materinščina kot šolski predmet obsega pouk jezika in književnosti) učitelju tudi ob tem zastavljajo številna vprašanja: Kako po tem metodičnem sistemu obravnavati daljša besedila, npr. pripovednoprozna in dramska? Kako uresničevati še drugi temeljni smoter našega pouka književnosti, razumevanje književnega razvoja? - Ali drugače: Kako uresničiti v šoli interpretativno branje, doživljanje, razumevanje in vrednotenje številnih predvidenih besedil, tako da ne bi preveč zaostajali za razvrstitvijo snovi v učnem načrtu, do kod večati globino spoznavanja na račun obsega? - In še: Naj daljša besedila obravnavamo zgolj v celoti ali ob odlomkih? Naj iz pouka izgine vsakršno informativno obravnavanje snovi, ki se ne opira neposredno na interpretacijo besedila? - Da so vsa ta vprašanja zares živa, dokazujejo številni ustni in redki pisni odmevi iz prakse (npr. prispevek M. Štrancarja v PD, 19. 3. 1990, št. 5, Boljše manj - pa tisto temeljito). Vendar naše kadrovske, gmotne in vsakršne drugačne razmere niso take, da bi bili mogoči hitri in splošnoveljavni, v praktični predpis ali univerzalni recept spremenjeni odgovori - taki v stroki tudi zaželeni niso. Stroka za zdaj lahko ponudi le nekaj raziskovalnih izdelkov, za katere upamo, da bodo učitelju v načelno oporo pri iskanju konkretnih rešitev. Poglejmo torej nekatere možnosti za obravnavo daljših umetnostnih besedil, pri-povednoproznih in dramskih (slednja je mogoče obravnavati zgolj literarno ali pa tudi teatrološko, a to za zdaj puščamo ob strani).
V književni didaktiki se za obravnavo daljših leposlovnih del pojavljata dve temeljni koncepciji: celostna (predvideva šolsko obravnavo celotnega dela) in delna (predvideva obravnavo odlomkov, prim. D. Rosandič, nav. knjiga, pogl. Interes metodičke teorije za roman). Ena in druga se v nekaterih praksah pojavljata kot prevladujoči, npr. v Sovjetski zvezi tudi po nekaj mesecev obravnavajo en sam roman, npr. v Franciji pa se pri eksplikaciji besedila zadovoljujejo tudi samo z odlomki. - Opisi metodičnih modelov v naši književnodidaktični literaturi pričajo, da so pri nas predmet strokovnega opazovanja in rabe tako celotne kot delne interpretacije romanov, pripovednoproznih zbirk ali dram (prim. npr. B. Rant, Književno umetniško besedilo v učiteljevi pripravi na pouk, Interpretacija proze predvojnega socialnega realizma, JiS 1978/79, št. 1 ali S. Fatur, Prežihov Voranc, kot ga lahko predstavimo v srednji šoli, JiS, 1973/74, št. 5 ali M. Novak, O obravnavi literarnih tekstov po metodi skupinskega pouka, JiS 1960/61, št.
8 itd.). Tako celotna kot delna koncepcija pa imata nekaj posebnosti.
Kadar se učitelj z učenci loti celotne interpretacije daljšega dela, je nujno (to predpostavlja vsa strokovna literatura), da učenci delo preberejo doma, bodisi kot obvezno domače branje ali kot posebno domačo nalogo. Intenzivnost takega domačega branja pa je odvisna od tega, kako se bo delo nadaljevalo v šoli. Tako lahko učenci besedilo doma samo preberejo in se pripravijo na izražanje subjektivnih doživetij in vtisov, razčlenjevanje pa bodo pod učiteljevim vodstvom v celoti opravili v šoli; lahko pa se učenci že doma posamično ali skupinsko lotijo tudi analize dela, po navadi po vnaprej pripravljenih vprašanjih (praksa kaže, da so ta pogosto šablonska, čeprav bi morala biti prilagojena leposlovnemu delu). V šoli se nato povzamejo odgovori in sestavi sinteza spoznanj. Celotna obravnava književnega dela pa zahteva v obeh primerih veliko učiteljeve vnaprejšnje priprave in dela učencev. Zato časovne in druge psihofizične zmogljivosti učitelja in učencev ne prenesejo pretiravanj, saj so učinki potem nasprotni od želenih. - Nekateri normirajo število besedil, ki naj bi jih v šolskem letu celostno obravnavali v šoli; najdemo števila od štiri do deset. Sama menim, naj bi to le okvirno določal učni načrt, upoštevajoč še vsa druga opravila pri predmetu in v šoli, odmiki navzgor in navzdol pa naj bi v skladu s svojimi učenci po načelu pedagoške diferenciacije določal učitelj sam v svojem letnem delovnem načrtu (žal na ta pomembni dokaz učiteljeve samostojnosti in ustvarjalnosti mnogi gledajo kot na nepotrebno formalnost).
Smotrna izraba časa in druge okoliščine šolskega dela pa nas silijo tudi k delnim obravnavam književnih del. (Delna predstavitev daljših leposlovnih besedil ni samo posebnost šole, saj se zaradi podobnih razlogov uveljavlja tudi na literarnih večerih ali v literarnih revijah.) Nadrobneje se odlomku pri pouku književnosti posveča M. Grosman (prim. pogl. Odlomek pri pouku književnosti v nav. knjigi). Navaja tri funkcije odlomka: motivacijo za branje celotnega besedila, ilustracijo razlage o celotnem besedilu in odlomek kot nekakšno relativno samostojno celoto, v kateri so povezave s preostalim besedilom sicer nakazane, a odlomek, iz katerega se skuša »iztisniti čimveč možnih pomenov in alternativnih razlag« (str. 77), od njih ni preveč odvisen. - Tako vlogo imajo v zadnjem času odlomki v novih osnovnošolskih berilih, ki umeščeni v celoto, obravnavajo vidike, ki jih priporoča M. Grosman: predmet odlomka, ton, stilistične značilnosti. Odlomki v novih srednješolskih berilih pa so predvsem ilustracija celotnega dela, saj se razlage v berilih in vprašanja v Književnosti nato nanašajo zlasti nanj. Vse zapisano navaja k sklepu, da je pri šolski interpretaciji daljših besedil treba iskati razumna razmerja med celotno in delno obravnavo. Kakšna naj bodo v praksi, je odvisno od številnih dejavnikov operativizacije pouka: predmetnikov, učnociljno diferenciranih učnih načrtov, vsekakor pa tudi od učitelja. Zlasti pripovedna proza pa je med mladimi tudi priljubljen predmet sproščenega, ekstenzivnega branja, ki je prepuščeno njihovi pobudi. Tudi to vrsto branja je učitelju mogoče modro, nevsiljivo usmerjati, ne nazadnje npr. z zdravim odnosom do pretirane interpretacijske vneme, pred katero tudi svarijo strokovnjaki.
vajanjerp. televizijskega odlomka širimo snov med suplencami ali pa pred prazničnimi dnevi, ko na šoli že tako vlada posebno ozračje. Tedaj ne bomo dosegli prav vseh vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki jih ponuja oddaja, bomo pa ob primernem izboru koristno izrabili čas, ki nam ga zmeraj primanjkuje, pred učenci pa se ne bomo pokazali kot »zateženi prfoksi«, ki ne vidijo ničesar drugega kot šolo.
Uporaba televizijskih oddaj pri pouku materinščine torej ponuja učitelju vrsto novih možnosti, ki jih
kaže upoštevati. Seveda pa tudi pri tem delu učitelj ne bi smel biti osamljen iskalec. Potrebno bi bilo organizirati izmenjavo izkušenj, poskrbeti za dostopnost didaktičnega gradiva, pokukati tudi k drugim predmetom in spoznati izkušnje o uporabi šolske televizije pri pouku drugih predmetov. Če bi hoteli razviti to področje, bi morali pač združiti moči, dobro voljo in delovno vnemo, ki je med našimi učitelji ni malo. Ali jo bo kdo izrabil?
to pomeni, verjetno ni treba posebej razlagati.
ZOLTAN JAN
Skratka, oblika dela, ki sva jo načrtovali s kolegico in jo letos preskušajo v praksi, je dala zadovoljive uspehe. Ni še tako dolgo, ko se je od učitelja zahtevalo, da strogo upošteva pravila. Bili smo zapeti in ozko usmerjeni. Danes pa se ta podoba spreminja prav zaradi svobodnejšega pouka, zaradi možnosti
TEODORA KLAVŽAR,
učiteljica 4. razreda
NEVJA FELC,
šolska pedagoginja Osnovne šole Vojkove brigade Spodnja Idrija
NOVA OBLIKA DELA V 4. RAZREDU
Model 'fleksibilne diferenciacije’
Včasih je težje doseči, da bodo učenci uporabili literarnozgodovinsko znanje pri spremljanju dela. Pri doseganju tega cilja je treba izbrati tista mesta, kjer nam poznavanje literarnozgodovinskih značilnosti pisateljevega dela in dobe odpira dodatne razsežnosti pri razumevanju literarne umetnine. Seveda morajo biti vprašanja kratka, določna in natančna. Povsem razumljivo je. da vsega navedenega ne bomo uporabili vsakokrat, ko bomo zavrteli televizijsko kaseto. Enota bi bila preveč obremenjena in morda bi zašli celo v klišejsko izrabljanje te metodične oblike dela. Vsakokrat bomo izbrali dvoje, troje področij, ki so najbolj značilna za določeno delo in nam omogočajo optimalno odpiranje učne snovi. Drugič bomo uporabili kaj drugega, tudi tisto, kar smo spoznali z izkušnjami in je boljše od povedanega. Ne bomo pa pozabili tudi na eno izmed temeljnih vodil: Pri gledanju televizije moramo pustiti dovolj možnosti za neposredno komunikacijo med oddajo in učencem, ki mora ostati toliko svoboden, da bo oddaja nanj učinkovala sugestivno.
Realizacija tako zastavljene metodične enote zahteva precej časa, vsaj tri do štiri šolske ure, zato te oblike dela ne bo mogoče uporabiti prav pogosto. Zmanjkovalo bi nam časa za drugo snov. Pa tudi potrebno ni, da bi televizijo prevečkrat uporabljali, Zadostovalo bo. če jo bomo uporabili dvakrat ali trikrat na ieto. Pri tem pa se da uporabiti tudi tiste časovne roke, ki so manj primerni za vsakdanje delo. Včasih lahko s pred-
Čeprav se o delu pedagoških delavcev piše in razpravlja marsikaj, lahko zagotovo trdimo, da je le-to eno samo in nikoli končano dodelavanje, dopolnjevanje in obnova znanja, poznanj, iskanje novih poti.
Že dolgo razmišljam o teh mojih četrtošolcih in njihovem delu. Niso več malčki, včasih poskušajo biti odrasli. Pojavljajo se prve mladostniške težave. Kako do njih in kako naj se dokopljejo učenci do znanja?
S pedagoginjo sva sestavili novo obliko pouka, kjer se podre vse. kar je do zdaj veljalo pri 'standardnem’ pouku. Uro, kakršna je veljala do zdaj, sva razdelili na sklenjene enote, pri katerih zvonec ni več pomemben. V razred sva prinesli grmado literature - od leksikonov, enciklopedij, do zemljevidov in poljudnoznanstvenih knjig...
navodilih, močno sta poudarjeni diferenciacija in individualizacija. Učenci si pomagajo, sodelujejo, učitelj povzame vlogo usklajevalca, organizatorja, usmerjevalca in svetovalca ter je na voljo za morebitna vprašanja. Po končanem delovnem projektu skupine rotirajo. Učenci, ki opravijo dopolnilne, dodatne, zahtevnejše naloge, po zadnji rotaciji poročajo o teh svojih odkritjih, spoznanjih. Sledi povratna informacija ali takojšnje utrjevanje, obnavljanje in preverjanje pridobljenega znanja
-	križanka ali kviz ter končno
-	skupna razčlenitev opravljenega dela. Pisna domača naloga ni potrebna. Učenci poiščejo slikovno gradivo, obiščejo knjižnico, opravijo opazovalno nalogo v naravi ali kaj podobnega.
Dan začnemo s predstavitvijo programa dela v obliki integracijsko oblikovane obravnave teme. Po širini teme se razdelimo v heterogene skupine: matematika, spoznavanje družbe, spoznavanje narave, slovenski jezik, likovna vzroja... Član skupine dela po nadaljnjih pisnih
Dozdajšnje izkušnje so pokazale, da je tako pridobljeno znanje trajnejše, delovna vnema pri pouku pa veliko večja. Učenci se dobro znajdejo ob uporabi lite--rature, motivacija je večja, vzgojni problemi se zmanjšujejo.
Najbolj pa so vidni uspehi pri praktičnih vajah spoznavanja narave, kjer se učenci sami dokopljejo do številnih spoznanj. Kaj
LJUBLJANA Mestni trg 26
Šolarjevo ogledalo je izbor besedil o šoli in opismenjevanju, ki so jih napisali priznani strokovnjaki. Toda to še ne pomeni, da je knjiga zanimiva le za najožji krog bralcev. Menimo, da bo privlačna predvsem za pedagoške delavce in študente, saj bodo našli v njej dovolj aktualnega, prvovrstnega in zanimivega branja.
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam knjigo ŠOLARJEVO OGLEDALO Cena: 139,00 din
Ime in priimek aii ime podjetja ali ustanove:
Naslov: Pošta: -
Poštna št.
Število naročenih izvodov:
Naročeno bom piačai po povzetju, pravne osebe pa bodo plačale v 8 dneh po prejemu računa.
Za morebitne spore je pristojno sodišče v Ljubljani.
Datum:
Podpis:
(za podjetje aii ustanovo tudi žig)
(in nuje), da se najdejo no' oblike in metode dela z učene In ena takih oblik je tudi ta naj! model 'fleksibilne diferenc acije’.

ri Vil
DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE^
Čas za pravljico in domišljijo
V otroštvu segamo po zvezdah na nebu...
Zadnje čase se veliko govori o vzgoji, o izobraževanju, o znanju za jutri, vse pa je še vkleščeno v nekakšno zakovanost. Vse več Pa je tudi besed o waldorfski pedagogiki, kjer je kultiviranost umetniškega izražanja in doživljanja močno vpletena v vzgojo, v izobraževanje. Čas zahteva res nekaj novega, svežega. Zakaj je vse več otrok, ki neradi hodijo v šolo, ki se je bojijo, ki se s težavo prebijajo iz razreda v razred.
Današnji čas otroku ni posebno naklonjen; pogosto je v stiski, zmeraj je premalo časa, da bi Prisluhnili njegovim drobnim stiskam, da bi se pogovorili sproščeno in vedro. Preveč zahtevamo od njega.
Veliko je besed o vsestransko razviti osebnosti, o vsestranskem oblikovanju, o oblikovanju novih opažanj in vtisov, o tem, kar ga ne bo utrujalo, ampak sproščalo in mu razvnemalo domislijo. Prav s tem si bo širil svet novih spoznanj, svet občutkov, svoj notranji svet. V ospredju je vprašanje, kako šolo bolj približati učencem. Kako doseči, da bi do šolskega dela pokazal več volje, delovne vneme, odgovornosti, Pozitivnega odnosa...
Učenčeva ustvarjalnost: gojiti jo je treba, v vseh smereh; ne smemo pa pozabiti, da se ne razvija samo z matematiko. Potrebno je še kaj drugega.
O Pri vsem tem ima PRAVLJICA na nižji stopnji pomembno vlogo. Otrok črpa iz nje radost, lovi odmev nekega drugega sveta, še besede imajo nov pomen; v njih so čustva, je upanje in ljubezen, je pesem in neskončnost. .. Ob njej bo učenec obogatil svoje izražanje, znebil s bo strahu pred govorjeno besedo, ki ga pogosto močno stisne. Znal bo poslušati s srcem. Nekje sem prebrala, da bi po pravljici morala zazveneti duša. Kot daje voda mlinu življenje, da se giblje in vrti, tako so pravljice potrebne otroštvu. Ob njih se rojeva novo upanje, ki je v tem času tako zelo potrebno.
Marsikdaj mi je kdo oporekal, češ, v pravljici je nekakšna krhkost. Le kaj trdnega si bo otrok pridobil z njo? Pa si bo! Prav iz nje bo še kasneje lovil vesele odmeve iz otroštva in zajemal radosti, ki so se odlagale v tisti dobi, ostajale so v njem kot tleči pepel. PRAVLJICE! PRAVLJICE! Ne sme jih manjkati, saj so trda opora za kasnejši čas.
® PRAVLJICA v razredu. Odraščala sem v svetu zgodb in Živih pripovedi. Zato sem jih mogoče še z večjim užitkom včlenje-vala v učni proces in pritaknila Zraven še marsikaj, kar je bilo napisano o njeni vrednosti. Pogosto sem jih uvrstila za sprostitev, za razvoj fantazije, kot dodatno branje za boljše učence in to smo potlej vpletali v govorne vaje. Včlenjevala sem jih kot branje v nadaljevanjih. Prav to je odlična spodbuda, da učenci poiščejo knjigo in jo preberejo; radovednost jim ne da miru.
S posebno vnemo smo prebi-rali zgodbo Vida Pečjaka o Drejčku in treh Marsovčkih. Koliko novih fantazijskih niti se je spredlo v učencih. Domišlija se je tako razplamtela, da so iz najrazličnejšega odpadnega gradiva oblikovali mesto na Marsu in njegove prebivalce.
Tudi pravljični roman MOMO le močno razgibal njihovo domišljijo. Tiste najizrazitejše dele, kjer je domišljija tako polna nečesa nedopovedljivega, sem jim Prebrala, sicer pa sem jim vse-bino pripovedovala po odlomkih.
Imeli smo tudi ČAROBNO GALICO, grčavo palico z ročajem; pogosto smo jo uporabljali, zunanja lepota je obledela. a pravljičnosti ji čas ni mogel vzeti. Z njo smo se dotaknili najrazličnejših predmetov v razredu. Da je bila sprostitev še večja, so zraven izgovarjali še čarobne besede, pa ne samo ČIRA-ČARA,
ampak so jih tudi sestavljali in skrbno iskali rime.
... Črna mačka, sive miški, črna tačka, didel dajsa, mišji rep, dudel dajsa, mreža pajka, didel dajsa...
Vse se spremeni, v pravljici smo vsi...
... Pilula, palula hopsa-sa.
Čaraj, čaraj kar se da.
Želja vsaka se
izpolni, če le
rečeš: pilu, pilu, piluli...
Tako so nastajale izmišljotine, ki so prinašale veliko sproščenosti. Otroci so se hitro notranje ogreli. Koliko zgodb je bilo v vsaki klopi, v vsaki torbici; čeprav je bila le košček vsakdanjosti, je nosila s seboj otroško domišljijo, pravljico iz njihovega okolja...
• Včlenjevala sem še nekaj: SREČANJE Z DOMIŠLJIJO. To so bili trenutki, ko si je vsak ustvaril svoj svet. Kako je potekalo tako srečanje? Uporabila sem zgodbo ali pravljico, ponavadi njen začetek; tako sem razvnela domišljijo in po možnosti tudi poglobila čut za spopad med dobrim in zlim; srečanje z domišljijo je bil v tem, da smo spreminjali dele zgodbe ali njen konec. V zgodbi Moj dežnik je lahko balon smo spremenili konec Zgodbe.
... Doma smo poiskali vse dežnike. Deklica Jelka je rekla: »Zamižite! Pokličite veter! Kar si močno želite, se bo izpolnilo.« Priplesal je veter in že smo plavali po zraku. Tako smo varno potovali tudi v šolo. Pa ne dolgo. To je šlo v nos stricu Bedancu. Ni bil to pravi Bedanec iz zgodbe o Kekcu. Rekli smo mu tako. Zakaj? Imel je velik sadovnjak. Bal pa se je za vsako jabolko, kot bi bilo zlato. S fračo, joj, kako je bila velika, je preluknjal naše balone. Ni bilo hujšega, veter nas je narahlo pometal v travo. Bedanca pa je dvignil. v rogovilo na jablani. Komaj se je privlekel na tla. Raztrgan in opraskan ...
... Pri muci Copatarici pa so sredi hoste napravili copatarsko delavnico. v prostem času so delali copate tudi za odrasle. Celo izvažali so jih na sever, kjer je še sneg. Nevsiljivo smo poskušali podčrtati vzgojno komponento. Zgodbo smo zmeraj poskušali spremeniti tako, da nam je nasula veliko veselja, razigranosti, upanja - torej vsega tistega, česar otrok v še tako sivi vsakdanjosti ne sme pogrešati. Čar pravljice ne sme zbledeti, izginiti.
® V meni je živo zasidrana misel, da ima PRAVLJICA svoje POSLANSTVO, svoje sporočilo. Spet sem pri otroštvu. Kratko je, raste, dozori. Čas za pravljice. Moramo jo predramiti, da zaživi in ga notranje obogati. Pravljice jim veliko povedo; nevsiljivo jim razkrivajo življenske resnice, ki jih potem vpletajo v svoje misli, prežemajo z njimi svoj svet in vtko vanj tudi svoje domišljiske nitke. Srečanje s pravljicami ga tudi po svoje pomirja.
Ob njih smo zasledovali še nekaj: estetsko vzgojo. Za oblikovanje učenčeve osebnosti je zelo pomembna. V njih smo iskali tiste njene dele, ki so jim ugajali zaradi lepih izrazov, izvirnih misli, besednih zvez. Da bi se pravljičnost v njih še bolj razgorela, smo vsebino tudi ilustrirali, in to ponavadi ob glasbi, saj glasba poživlja in ustvarja v učencih posebna razpoloženja, poveča ustvarjalnost. Ilustracije pa tudi povečujejo jasnost predstav in silijo učence k govoru.
® Da bi pravljico še bolj vzljubili in s tem tudi knjigo, smo se poigrali še z NAMIŠLJENIM POTOVANJEM, s potovanjem v pravljico, če je le bilo dovolj fantazije in aktivnega besedišča. Bi! je to čuden potep; rekli smo, da potujemo v pravljično resničnost, v sanje; spet se je odprl fantazijski svet.
... Lepa, živahna pesmica je zašla v steklenico. Deček Mihec, rad bi imel pesmico le zase, jo je zaprl z močnim zamaškom. Kaj se je zgodilo?
... Iz otroške domišljijske preje je pognalo mnogi niti...
... Pesem v steklenici je pela in pela, se pretegovala; imela je vse večjo moč, odnesla je zamašek, planila je ven, jezno je oplazila dečka in ušla po svetu.
.. .V steklenici je pesem pela in pela. Steklo je razpokalo, skozi razpoko so ušle drobčkane pesmice. Poskrile so se med 'trave, v hoste, v potok... Zato narava poje.
Z učenci, ki so imeli razgibano fantazijo in posluh za stavek, smo se igrali PISATELJSKO ŠOLO. Za izhodišče sem vzela kakšno zanimivo podobo iz na-
... Mrači se, vas se je umirila, še veter je šel spat. Na gradu se oglaša čuk. Slonim ob oknu in čakam. Čakam. Čakam. Koga čakam? Kaj pričakujem?
Vsak je začel prepletati svojo domišljijo, nekateri z barvo, drugi z besedami. Koliko prijetnih presenečenj! Pa tudi notranjega zadovoljstva. Po svoje zanimiv je spis učenke, ki je imela precej težav pri jezikovni vzgoji in tudi nekoliko slabši posluh za stavek, rada pa je sodelovala, njena domišljijska preja je bila bogata. Razgrnila je svoj pravljični svet.
... ŠKRATEK JURČEK
Poznam Skratka Jurčka. Obišče me opolnoči. Pride skozi okno. S seboj prinese igrače. Všeč so mi njegove punčke. Za zimo sem mu napravila lepo oblekico. Zdaj se učim plesti. Napletla mu bom še pulover.
Ko zajoka sestrica Metka, škratek zbeži. Tudi igrače vzame s seboj. Škoda. Drugo noč me spet obišče. Zelo se imava rada.
... Ali pa druga slika: Iz noči je vstalo lepo, sončno jutro, rože in trave so bile umite in sveže, škrjanec je prhal v nebo, vrabci so razposajeno majali cvetočo magnolijo, vaščani so hiteli po opravkih. Kakšen dan! Na potovanje moramo. KAM?
... ČUDEŽNO DREVO
S prijateljem Davidom bova potovala v mesto, kjer raste čudežno drevo. Drevo do oblakov. Ima veliko vej, vejic, listkov. Vse šepeta: mir, mir, mir... Če splezaš bolj v vrh, se ti izpolni vsaka želja. Splezajo pa le najpogumnejši.
... VLAKEC
Na postaji Puščava je stal star, zapuščen, žalosten vlakec. Rja ga je napadala. Otrokom se je zasmilil. Ena, dve, tri. Očistili so ga, ga prebarvali, popravili lokomotivo. Stisnili so dlani, zaigralo jim je v srcu. Vsi so šepnili: »Da bi le potegnil!«
In vlakec s tremi vagončki je zastokal, puhnil, potegnil...
Poskušala sem jih usmerjati tako, da smo na takih potepanjih dobro zgnetli zmes resničnosti in domišljije.
9 Vsak izdelek, ki ga načrtuje človek, nastane najprej v njegovi domišljiji, zato jo moramo v učencih močno raznihati in spraviti v rast. Otroštvo je čas za to. Ko utone, je marsikaj izgubljeno, če ga nismo nasičili s pravljicami, z zgodbami, z domišljijo. Nekako v isto malho kot pravljico bi spravila še stare ljudske običaje, ostanek tistih davnih dni, verovanj, skrivnosti. To so dnevi okoli novega leta, kres, pozdrav pomladi... Vse to je bo-
gata zapuščina naših dedov. Tudi ob tem je bilo moč raznihati do-mišlftjo. V malho bi spravila še narodno pesem. V šoli smo včasih več prepevali. Pesem, to večno valovanje od rojstva do smrti, bi morala bolj živeti v učencih. Brez preteklosti ni prihodnosti. Koliko tega je šlo v pozabo. Pa vendar so to svetli kamenčki, ki nas potrjujejo, so dota naših prednikov. Kaj pa jim bomo mi pustili?
V ta sklop prizadevanj, da razgibamo domišljijo, smo uvrstili tudi stare predmete. Babičina skrinja je odstrla pravljični svet, kolovrat je predel nove in nove Zgodbe, otrok se je pogovarjal sam s seboj, in to je spet zravnalo notranje napetosti. Gnalo pa jih je tudi v neomejeno radovednost. Tako smo na starem podstrešju imeli deveto deželo.
Čas je čudno razkosan, starši se skoraj ne znajo več igrati Z otrokom. Pa bi se tega morali naučiti, saj to je otrokova popotnica. Odtod tudi boleča razhajanja. Koliko energije ima otrok v sebi! Prav iz nje bi tudi mi lahko marsikaj zajeli. Vsak bi moral v sebi ohraniti kamrico zdravega otroštva. Večkrat bi jo moral odkleniti s ključkom, ki se mu pravi domišljija in se napiti zdravilnega vrelca iz nje.
Če gremo na pot, vzamemo s seboj popotnico. Lahko je v malhi, v cajni, v bisagi... Veliko veliko pomembnejša pa je tista popotnica v naših mislih, v podzavesti, v spominih. Če je tukaj ni, človek ves čas občuti veliko lakoto. Ne zna poiskati drobcenih sreč, ki so jih dnevi sicer prekrili s sivo vsakdanjostjo, a tlijo pod njo kot pepel, kot ostanek ogenjčka iz tistega čudovitega časa, iz otroštva, ko nam morajo biti vrata v domišljijo na široko odprta.
Učenčeva domišljija mora biti dejavna. Pogosto so me učenci presenetili s kakšnim nepričakovanim vprašanjem. Tako mi je rekla učenka iz prvega razreda: »Vsak ima svojega pravljičnega junaka. Ali jih lahko narišemo?«
Razred se je v hipu razgibal, odprla se je preteklost, preselila se je na njihove risbice: dviji mož, čarovnice, povodni mož, zmaj, teta Pehta, škratje, Bedanec... Take risbice, porojene iz učenčeve notranje nuje, so zelo zgovorne, znajo pripovedovati.
• Ni še dolgo, ko mi je rekla mamica:
»Hm! Pravljica? Mar ni čas s pravljicami izgubljen?«
Ne, ni izgubljen. Mi smo ob njihovem prebiranju občutili mnogo mnogo topline, skoraj vročičnosti. Ob takih srečanjih s pravljico so najraje posedli kar po tleh. Tako se jim je zdelo, da so bliže tistemu svetu, ki je njihov in poln čudes. Mamici nisem mogla dopovedati, da otroštvo brez pravljic, zgodb, igrač, spominov ... ni pravo otroštvo. Pa vendar mora ponuditi čvrsto podlago za kasnejša spoznanja: harmonija vsega življenja je narava.
Pogosto sem si priklicala v spomin kitajski pregovor: VSI CVETOVI PRIHODNOSTI SO V DANAŠNJI SETVI. Mar ne velja to še posebno za učiteljevo delo v razredu?
\ ANIC A ZIDAR
Kje ras in nas šeia žuli
Ureja Tereza Žerdin
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
Počasnost, počasnost_______________________________________
Andrej hodi v 3. razred. Njegova največja težava je počasnost. Posebno pri prepisih je počasen, narek piše malo hitreje. Prav tako počasen je tudi pri govorenju.
Ima dobro učiteljico, ki mu dovoli, da dalj časa prepisuje s table in da namesto eno uro lahko piše test celi dve uri.
Andrejeva mama
j'j!S /j u o n j; j
Nedvomno je treba to učiteljico zelo pohvaliti za njeno strpnost, za to, da razume otrokovo težavo in prizadevno išče rešitev. Kot svoj prispevek bi poskušala ponuditi še nekaj drugih mogočih rešitev, ki temeljijo predvsem na tehle ugotovitvah:
1.	Grafomotorične nespretnosti je precej težko odpravljati, saj terjajo ogromno volje in vaje.
2.	Tudi odrasli, ne le otroci, imajo do stvari, ki nam ne gredo najbolje od rok, odpor.
3.	Včasih pridemo do cilja hitreje po stranski poti.
Ob upoštevanju teh ugotovitev so ob navedenem problemu mogoče še tele rešitve:
1.	Včasih prepisujejo otroci slabše, ker ne obvladajo načina prepisovanja, ker v resnici preslikujejo. Torej jih je treba naučiti, kako se prepisuje.
2.	Medtem ko drugi učenci prepisujejo s table, bomo otroku kot je Andrej, raje narekovali. Z narekovanjem imamo več možnosti, da otrokovo hitrost pisanja povečamo, ker mu lahko narekujemo tudi posameznosti.
3.	Otroka lahko že zgodaj začnemo učiti tipkanja.
4.	Namesto pisnega preverjanja znanja, testa, ki ga sme pisati dve uri namesto eno, ga bomo raje vprašali ustno. Medtem ko drugi otroci pišejo test, sedemo k enemu izmed otrok, sam prebira vprašanje iz testa (ali pa jih prebiramo mi), odgovarja na vprašanja, mi pa zapišemo njegove odgovore ali pa le odkljukamo pravilne rešitve.
5.	Namesto, da otrokprepisuje s table dalj časa kot drugi, naj piše enako dolgo: Ce je snov nujno prepisati, naj mu jo v zvezek prepiše hiter sošolec.
6.	Gotovo bi bilo zelo dobro, če bi ta otrok delal različne grafomotorične vaje, tako krepil svojo voljo in uril spretnost. Za vaje ga bomo lažje motovirali, če jih bo lahko sam izbiral, če bo lahko sodeloval pri načrtovanju, če bo sam vodil razvid, koliko načrtovanega programa je že izpolnil.
•hq ni o:evfiu‘	' ' o-'?* hm
ji,,,	•
Sodelujte, pišite, sprašujte! Odgovarjajo strokovnjaki Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
MLADI TURIST
61000 Ljubljana. Celovška 49 telefon 061/312-185. 321-897 telex 32252 mltur yu
VAŠ SERVIS ZA ORGANIZACIJO POTOVANJ, IZLETOV IN POČITNIC Letošnji počitniški novosti za osnovnošolce: • TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA v Angliji in Sloveniji © TABORJENJE v Bohinju
IZREDNO UGODNE CENE!
Zahtevajte dodatne informacije!
PRED ZAČETKOM PLAVALNE SEZONE
Skok na glavo v vodo js lahko nerarsEi
Pedagoški delavci ste pri svojem delu vsak dan v stiku z otroki, najmlajšimi in že odraščajočimi, in jim lahko poveste tudi marsikaj koristnega za življenje. Pogosto so vaši učenci žrtve različnih nesreč. Ker se bliža plavalna sezona, bi vas radi opozorili na poškodbo, ki lahko nastane pri skoku na glavo v vodo. Če skočimo na glavo v plitvo vodo, zadene glava ob dno bazena, jezera, reke ali morja ali ob čer, ki štrli iz dna. Pri tem se zdrobe in premaknejo vratna vretenca in poškodujejo občut-
ljivo živčno tkivo hrbtenjače. Posledica tega je huda invalidnost - ohromelost rok in nog. Poškodovanec ostane kljub zdravljenju in rehabilitaciji vse življenje vezan na invalidski voziček in pomoč druge osebe pri vsakdanjih opravilih. Večina poškodovancev je stara med 14 in 24 let, večji del nesreč pa se zgodi v glavni plavalni sezoni med rekreativnim plavanjem.
Ker so posledice hude, je naša naloga preprečiti nastanek takih poškodb. Temelj preventive pa je poučenost rizične populacije.
njenih vzgojiteljev in staršev. Pouk o tem je najučinkovitejši pred začetkom plavalne sezone, pred tečaji plavanja in med njimi. Zato je treba plavalca vzgajati. Otroka moramo vzgojiti tako, da bo pri plavanju previden, in se bo zavedal, da je skok na glavo v vodo lahko nevaren, še zlasti, če se ni prepričal o njeni globini. Vzgojimo plavalca, ki ne bo znal samo dobro plavati, temveč mu ne bo tuja tudi varnost pri rekreaciji v vodi.
Zveza paraplegikov Slovenije, UZRI Ljubljana, in avtorica
članka so izdali plakat in brošuro na temo Preprečevanje poškodb pri skoku v vodo. Gradivo bo od 15. maja 1990 na voljo na sedežu Zveze paraplegikov Slovenije v Ljubljani, na Titovi 64. Želimo, da bi to sporočilo prišlo do vseh mladih, do vseh vzgojiteljev in pedagogov, do staršev. Uporabljajte slikovno gradivo, z njim boste lažje začeli pogovor o tej temi, ki je pred začetkom plavalne sezone in končnimi izleti tako zelo pomembna.
Dr. HERMINA DAMJAN

REDNI RAZPISI
del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev i,
v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1990/91 i
-1
OSNOVNA ŠOLA II. GRUPA ODREDOV MOZIRJE
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	RAVNATEUA za 4 leta
2.	POMOČNIKA RAVNATEUA za 4 leta
3.	UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
4.	UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
5.	UČITEUA TELESNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom .
6.	UČITEUA ZGODOVINE za šolsko leto 1990/91, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
pod 1 izobrazba pedagoške smeri s strokovnim izpitom in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih delih pod 2 izobrazba pedagoške smeri s strokovnim izpitom in najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih delih pod 3, 4, 5, 6 - kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih v 15 dneh po objavi razpisa pod 1. z oznako »za razpisno komisijo za ravnatelja«, pod 2. z oznako »za razpisno komisijo za pomočnika ravnatelja« za druge objave pa na Svet šole. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
SREDNJA ŠOLA BREŽICE
razpisuje prosta dela in naloge
-	PROFESORJA KEMIJE
-	PROFESORJA GLASBE
-	PROFESORJA FIZIKE
za nedoločen čas, polni delovni čas ter
SREDNJA DRUŽBOSLOVNA EKONOMSKA ŠOLA NOVA GORICA. Erjavčeva 8
razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
VZGOJNO-IZBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN o. sol. o.
TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDEUA LUCIJA o.
sol. o.
Razpisna komisija pri svetu šole
1.	UČITELJA MATEMATIKE
2.	UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE
3.	UČITEUA RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE
Dela in naloge pod 1, 2 in 3 lahko prevzamejo kandidati, ki imajo visoko izobrazbo ustrezne smeri in izpolnjujejo druge pogoje po Zakonu o usmerjenem izobraževanju.
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmeije za nedoločen čas, s polnim delovnim časom s 1. 9. 1990.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja družboslovna ekonomska šola Nova Gorica, Erjavčeva 8. O izidu razpisa boste obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM PIRAN, Vojkova 1
razpisuje prosta dela in naloge
1.	UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za 10 ur
2.	UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za 19 ur
3.	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
Dela in naloge od točke 1. do točke 2. so za nedoločen čas.
Dela m naloge pod točko 3. so za določen čas.
Pogoji: Višja pedagoška izobrazba ustrezne smeri; posebni pogoji:
-	Kandidati morajo popolnoma obvladati italijanski jezik.
-	Pri izbiri kandidata bodo imeli prednost pripadniki italijanske narodnosti.
razpisuje za 4 leta dela in naloge s posebnimi pooblastili in ' 1 odgovornostmi	‘
- POMOČNIKA RAVNATEUA	)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, : izpolnjevati še
-	pogoje za ravnatelja (učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, peda- * I
gog, specialni pedagog ali knjižničar)	^ ;
in imeti:	‘ ‘
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj v osnovni šoli - po opravljenem :
strokovnem izpitu	* 1 2 3 * 2 3 4 * * * * *
-	organizacijske sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom 1 pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po Dr objavi razpisa na naslov: Tozd Osnovna šola Edvarda Kardelja Lucija, ». Fazan 1, 66320 Portorož z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri . bodo obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju.	lo
>S!
42'
Komisija za DRD
OSNOVNE ŠOLE HEROJA BRAČIČA TRŽIČ
razpisuje dela in naloge	s
— UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas, s polnim	.
delovnim časom	. |
Pogoji: učitelj matematike in fizike.
Začetek dela 1. 9. 1990.	. |
s
Prijave z dokazili sprejema komisija za DRD 15 dni po objavi razpisa. ; {
- RAVNATEUA
Pogoji za razpis ravnatelja:
1.	visoka izobrazba ene izmed smeri izobraževanja na šoli
2.	opravljan strokovni izpit
3.	najmanj 5 let pedagoške prakse.
Vsi kandidati morajo obvladati slovenski jezik. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo na Srednjo šolo Brežice v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE BLANCA
razpisuje prosta dela in naloge
— RAVNATEUA. ki bo dopolnjeval delovno obveznost po dogovoru
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, predpisane z Zakonom o združenem delu ter 89. in 137. členu Zakona o osnovni šoli
-	imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu in strokovni izpit
-	dosegati delovne uspehe, ki kažejo, da bodo lahko uspešno opravljali nalogo pedagoškega vodja šole.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek dela 15. 8. 1990.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Blanca z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Na voljo je družinsko stanovanje.
Zbor delavcev
VIO TOZD CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2
razpisuje dela in naloge:
- DIREKTORJA CENTRA Z VODENJEM DELAVSKE UNIVERZE
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti:
-	visoko ali višjo strokovno izobrazbo pedagoško-andragoške smeri, opravljen strokovni izpit
-	5 let delovnih izkušenj na vodstvenih in vzgojno-izobraževalnih delih
-	smisel za delo z ljudmi, ustvaijalnost in organizacijske sposobnosti
-	aktivno znanje slovenskega jezika Kandidat bo izbran za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VIO TOZD Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva 2 z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
CENTER ZA GLASBENO VZGOJO
Cankarjeva 8, NOVA GORICA
Komisija za delovna razmerja in OD
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom
NA CENTRU ZA GLASBENO VZGOJO - ODDELEK DOBROVO V GORIŠKIH BRDIH
- UČITEUA PIHAL IN TROBIL
Pogoj: AG ustrezne smeri.
Prevzem del in nalog 1. 9. 1990.
Prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh na gornji naslov.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh.
SREDNJA POMORSKA IN PROMETNA ŠOLA PIRAN, Pot
pomorščakov 4. Portorož
razpisuje prosta dela in naloge
-	UČITELJA FIZIKE, P, za nedoločen čas
—	UČITEUA ITALIJANŠČINE, P, polovična zaposlitev, za nedoločen čas
Stanovanja ni!
CENTER ZA GLASBENO VZGOJO KOPER
razpisuje prosta dela in naloge
-	za GŠ Koper
—	UČITELJA KLAVIRJA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
-	za GŠ Piran
—	UČITEUA KITARE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Začetek del 1. 9. 1990. Stanovanj ni. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Center za glasbeno vzgojo Koper. Gallusova 2. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh.
Svet
SREDNJE KOVINARSKE IN PROMETNE ŠOLE KOPER
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1990
Pogoji: končana VIL stopnja strojne fakultete ali elektro fakultete ali matematike.
-	UČITEUA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV za
nedoločen čas, s polnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1990 Pogoji: končana VIL stopnja strojne fakultete.
Kandidati naj pošljejo prijave o izpolnjevanju pogojev v 30 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja kovinarska in prometna šola Koper. Izolska vrata 2. Koper.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN o. sol. o.
TOZD VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD PIRAN o. sol. o.
Svet tozda
razpisuje za 4 leta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
-	RAVNATEUA (reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še tele:
-	vzgojitelj predšolskih otrok, strokovni delavec ali učitelj
-	opravljen strokovni izpit
-	5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
-	organizacijske in strokovne sposobnosti.
Prijavam naj priložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratek življenjepis in vse pošljejo na naslov: VIZ Piran - DSSS, Rozmanova 7,66330 Piran, v 15 dneh od objave z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju.
Svet OSNOVNE ŠOLE IVANA GROHARJA ŠKOFJA LOKA ^
ve
razpisuje dela in naloge:	R]
JI
-	RAVNATEUA
-	POMOČNIKA RAVNATEUA	32
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šoli ter imeti organizacijske sposobnosti za vodenje šole.
Ravnatelj in pomočnik ravnatelja bosta imenovana za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis v 15 dneh po objavi na naslov: f OŠ Ivana Groharja Škofja Loka. Podlubnik 1 z oznako za »razpisno r komisijo«.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. po končanem razpisu.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE IVANA GROHARJA ŠKOFJA LOKA
razpisuje prosta dela in naloge
- UČITEUA GLASBENEGA POUKA	1
za določen čas - od L 9. 1990 do 30. 6. 1991	^ ]
Pogoji: dokončana izobrazba ustrezne smeri.
Prijave z dokazili o izbrazbi pošljite v 15 dneh na naslov: Osnovna šola ^ Ivana Groharja Škofja Loka, Podlubnik L	'
-----------------------------------------------------r. ]
VZGOJNO-IZBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI,
Kosovelovo naselje 12
razpisuje dela in naloge	|n
L DIREKTORJA delovne organizacije Vzgojno-izobraževalni za-vod Zagorje, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o združenem delu ter pogoje za učitelja, ki jih predpisuje Zakon o osnovni šoli. Kandidat j*~ bo imenovan za 4 leta.
2. TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE OKROGAR, Šolska cesta 1, ^ Zagorje ob Savi	3 2
RAVNATEUA
Zahtevani pogoji:
-	Kandidat mora izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje, in imeti:
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu,
-	organizacijske in strokovne sposobnosti, in to dokazovati s svojim petletnim delom,
-	dokazati, da je pri svojem pedagoškem delu dosegal delovne uspehe, ki zagotavljajo, da bo lahko uspešno opravljal naloge pedagoškega vodje šole.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
la
Og,
OV]
em
S
is?
'Or
3.	TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN SKVARČA, Cesta 9. avgusta 44, Zagorje ob Savi
-	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
4.	TOZD GLASBENA ŠOLA, Cankarjev trg 4, Zagorje ob Savi
-	UČITELJA BALETA (srednja izobrazba)
-	UČITEUA KLARINETA *PRU ali P)
Vsa dela razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
az
I
• 1
f
! Č
‘ I
• 8
I
S
Prijave z dokazili pošljite razpisni komisiji tozdov ali DO v 15 dneh po P P objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh.
Začetek dela 1. 9. 1990.	p
_________________________________________________________________ačs
■ “'misija za delovna razmerja in družbeni standard pNOVNE ŠOLE DUPLICA KAMNIK - Ljubljanska c. 16/a
azpisuje za šolsko leto 1990/91 dela in naloge:
" PREDMETNEGA UČITEUA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE
za nedoločen čas
Pogoj: PA fizika - tehnična vzogja.
• PREDMETNEGA UČITEUA TELESNE VZGOJE (moški) za nedoločen čas Pogoj: PA - telesna vzgoja.
k PREDMETNEGA UČITEUA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE
za nedoločen čas
Pogoj: PA likovna - tehnična vzgoja.
i ' PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE
za nedoločen čas Pogoj: PA - matematika
k PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENE VZGOJE
za nedoločen čas
Pogoj: PA - glasbena vzgoja ali akademija za glasbo.
' PREDMETNEGA UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas (od 1. 9. do 31. 12. 1990)
' 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA i za določen čas - od 1. 9. 1990-31. 8. 1991 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), i Pogoj: PA - razredni pouk.
‘andidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na ) Drnji naslov v 15 dneh po objavi razpisa.
a za delovna razmerja
’ ^Novne šole stična
‘^95 Ivančna gorica
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE TONETA TRTNIKA TOMAŽA SOSTRO
Cesta II. grupe odredov 47, 61261 Ljubljana Dobrunje
razpisuje prosta dela in naloge za določen čas - šol. 1. 1990/91
-	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Prežganje, s polnim delovnim časom
-	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, s polovičnim delovnim časom na centralni šoli
-	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, s polnim delovnim časom; nedoločen čas
-	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom
objavlja dela in naloge
-	SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom na podružnični šoli Lipoglav
Pogoj: končana osnovna šola.
Začetek dela 20. 8. 1990.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja
OŠ X. SNOUB LJUBUANSKE LJUBLJANA, Karunova 14/a
razpisuje prosta dela in naloge:
— UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE s polnim delovnim časorn za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri.
aZpisuje dela in naloge
F UČITEUA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA,
s polnim delovnim časom,za določen čas od L 9. 90. do 31. 8. 91. UČITEUA TELESNE VZGOJE, s polovičnim delovnim časom, za določen čas, od 1. 9. 90 do 31. 8. 91
UČITEUA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE z nepolnim delovnim časom za določen čas od 1. 9. 90 do 31. 8. 91 ‘ UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, s polnim delovnim časom, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem, dopustu).
djave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
vet
rEDNJE GRADBENE ŠOLE IVANA KAVČIČA JUBUANA,
azpisuje dela in naloge:
d ' UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI za
nedoločen čas
• UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen, čas /: ~ UČITEUA MATEMATIKE za nedoločen čas o ' UČITEUA FIZIKE za nedoločen čas ' UČITEUA GEOGRAFIJE za določen čas ' UČITEUA GEOGRAFIJE za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
“ - UČITEUA ZA EKONOMSKE PREDMETE za nedoločen čas Pogoj: za učitelje teh predmetov je potrebna ustrezna visokošolska izobrazba.
~ UČITEUA ZA POUČEVANJE PREDMETA POZNAVANJE BLAGA za določen čas
Pogoj: visoka izobrazba - smer kemija, kemijska tehnologija, biologija
k UČITEUA ZA POUČEVANJE STROJEPISJA za 1/2 delovni (las za nedoločen čas
la Pogoj: višja upravna šola ali višja izobrazba pedagoške smeri z znanjem strojepisja
“ BLAGAJNIKA in obračunalca osebnih dohodkov
Pogoj: srednja ekonomska šola ali druga ustrezna šola Poskusno delo 2 meseca.
tandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev P dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja gradbena šola I. K. Pbljana, Kardeljeva ploščad 2.
. 'zbiri bodo obveščeni v 15 dneh po objavi razpisa.
;r ■ačetek dela 1. 9. 1990.
at ***•	----------------
ht OSNOVNE ŠOLE OSKAR KOVAČIČ, UUBUANA, Do-
L tajska c. 20
azpisuje prosta dela in naloge
pomočnika ravnatelja
jg^ ta razpisana dela in naloge je lahko izvoljena oseba, ki izpolnjuje 1 °8oje iz 89. člena ZOŠ. ima pedagoško izobrazbo, opravljen stro-na 0vni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževal-etri delu. Imeti mora organizacijske sposobnosti za opravljanje 3- 'Zpisanih del in nalog.
'ta^tek mandata je 1. 9. 1990
ie 'azpisna komisija sprejema prijave 15 dni od dneva objave razpisa. i.
(SNOVNA ŠOLA HINKO SMREKAR, LJUBLJANA
'orazdova 16
ta az p i s u j e prosta dela in naloge
‘ predmetnega učitelja matematike in fizike,
is PRU ali P za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
PREDMETNEGA učitelja matematike in tehničnega POUKA, PRU ali P, za določen čas, s polnim delovnim basom
■ PREDMETNEGA učitelja TEHNIČNEGA POUKA, PRU
j • ab P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
f PREDMETNEGA UČITELJA KEMIJE IN GOSPODINJ-
i. STVA, PRU ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
r,]aye z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejema Paranja delegacija sveta šole 8 dni po objavi razpisa. Prijav brez pazil o izobrazbi ne bomo obravnavali, pčetek dela 1. septembra 1990.
Začetek dela: 1. 9. 1990
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BORIS KIDRIČ, UUBLJANA, Matjaževa 4, razpisuje prosta dela in naloge
s polnim delovnim časom.za nedoločen čas od 1. 9. 1990:
-	PREDMETNEGA UČITEUA FIZIKE IN MATEMATIKE
(PA - fizika, matematika ali FNT - pedagoška smer);
s polnim delovnim časom za določen čas od L 9. 1990 do 31. 34. 1991 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom):
-	PREDMETNEGA UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE
(PA - fizika, matematika ali FNT - pedagoška smer).
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE DR. IVAN PRIJATEU SODRAŽICA
razpisuje prosta dela in naloge
- UČITELJA GOSPODINJSTVA IN LIKOVNE VZGOJE - za
nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela 1. 9. 1990.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE II. GRUPE ODREDOV, UUBUANA,
Gašperšičeva 10
r a z p i s u j e prosta dela in naloge
-	2 UČITEUEV ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA,
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-	UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMUEPISA, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-	UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE, za določen čas (1 šolsko leto), s polovičnim delovnim časom
-	2 UČITEUEV LIKOVNE VZGOJE IN TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-	UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
-	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-	2 UČITELJEV TELESNE VZGOJE (moški in ženska) za določen čas (1 šolsko leto) s polovičnim delovnim časom
-	UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji:
Ustrezna izobrazba v skladu s 96. členom Zakona o osnovni šoli.
-	PSIHOLOGA ta nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Pogoj:
Ustrezna izobrazba v skladu z 98. členom Zakona o osnovni šoli.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi prostih del in nalog. O izbiri kandidata vas bomo obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
Začetek dela 1. septembra 1990.
VIO TREBNJE TOZD OSNOVNA ŠOLA JOŽE SLAK-SILVO TREBNJE
svet šole
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas
- UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA - PRU
Delovno razmerje ho sklenjeno za poln delovni čas, od tega pol delovnega časa z učno obveznostjo po predmetniku in pol delovnega časa s fakultativnim poukom. Začetek dela 1. 9. 1990.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in življenjepisom pošljite v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: VIO TOZD OŠ Trebnje, Kidričeva 11, 68210 Trebnje-Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE KETTEJA IN MURNA
UUBUANA, Koširjeva ulica 2
razpisuje prosta dela in naloge
-	UČITEUA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, s polnim delovnim časom za delo v podaljšanem bivanju od 1. 9.1990 do 31. 8. 1991
-	2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, za določen čas, s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu do 20. 1. 1991 oziroma do 9. 3. 1991
-	UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, ki bo dopolnjeval obveznosti v oddelkih podaljšanega bivanja, za določen čas, s polnim delovnim časom do 31. 8. 1991
-	UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE, za določen čas, s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu do 18. 4. 1991
-	UČITEUA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, ki bo dopol-
njeval obveznost v oddelkih podaljšanega bivanja, za določeij čas, s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu do 22. 2. 1991	c
-	UČITEUA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, za določen čas, s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu do 13. 3. 1991
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po
objavi razpisa komisiji za delovna razmerja-Osnovne šole Ketteja in
Murna, Ljubljana, Koširjeva 2.
Komisija za delovna razmerja
SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge:
-	4 UČITEUEV MATEMATIKE - prof. matematike
-	2 UČITEUEV FIZIKE - prof. fizike
-	UČITEUA RAČUNALNIŠTVA - prof. računalništva
-	2 UČITEUEV ELEKTRO STROKOVNIH PREDMETOV
-	dipl. inž. elektrotehnike
-	UČITEUA STROJNO STROKOVIH PREDMETOV - dipl. inž. strojništva
-	UČITEUA LESARSKIH STROKOVNIH PREDMETOV
-	dipl. inž. lesarstva
-	UČITEUA LESARSKEGA PRAKTIČNEGA POUKA - inž.
lesarstva
Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas^s polnim delovnim časom in poskusnim delom treh mesecev.
Za enega učitelja fizike je na voljo kadrovsko stanovanje.
Učitelj praktičnega pouka mora imeti 3 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili pošljite v 15. dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
OSNOVNA ŠOLA VIDE PREGARC
UUBUANA, Bazoviška 1
Komisija za medsebojna delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge:
-	UČITEUA RAZREDNEGA POUKA (PA - razredni pouk) za določen čas.s polnim delovnim časom
-	3 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA (PA - razredni pouk) za določen čas s polnim delovnim časom za delo v OPB
-	UČITEUA ZGODOVINE za določen čas,z nepolnim delovnim časom in dopolnjevanjem z delom v OPB (PU ali P)
-	UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE (PU ali P) za nedoločen čas s polnim delovnim časom (potrebno znanje računalništva)
-	UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE (PU ali P) za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Začetek dela za vsa dela in naloge je 1. 9. 1990. Prijave z dokazili
o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo
o izbiri obveščeni v 15 dneh po sklepu komisije.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE DR. FRANCE PREŠEREN RIBNICA
razpisuje prosta dela in naloge:
-	TREH UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas (2 učitelja na OŠ Ribnica, 1 učitelj na podružnični šoli Sušje).
-	DVEH UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
-	UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE; P, PRU, za določen čas, (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
-	TREH UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za delo v podaljšanem bivanju za določen čas.
Prevzem omenjenih del je z novim šolskim letom.
-	UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE; P, PRU, za določen čas, (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Začetek dela takoj.
Kandidati naj pošljejo prijave o ustrezni izobrazbi komisiji za delovna razmerja, v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh, po končani izbiri.
GLASBENA ŠOLA KAMNIK, Kajuhova pot 11
razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1990/91 za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
-	UČITELJA KLAVIRJA, PRU
-	UČITELJA FLAVTE, PRU
-	UČITELJA VIOLINE, PRU
-	UČITELJA KITARE, STU
-	UČITELJA HARMONIKE, STU
-	UČITELJA CITER, STU
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisalo,-izbiri pa jih bomo obvestili v 30 dneh.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE
razpisuje prosta dela in naloge
TOZD OŠ MILOŠ ZIDANŠEK DRAMLJE	TITOVI ZAVODI LITOSTROJ	*
SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK FRANCA LESKOŠKA S - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA za LUKE LJUBLJANA,	r
določen čas za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Djakovičeva 53
-	UČITELJA PREDMETNEGA POUKA SLOVENŠČINE IN NEMŠČINE ALI SLOVENŠČINE IN SRBOHRVAŠČINE
-	UČITEUA GLASBENE VZGOJE
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Predviden začetek dela je 1. 9. 1990.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje navedenih del in nalog 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
OSNOVNA ŠOLA JOŽICE VENTURINI VAVTA VAS
razpisuje prosta dela in naloge
- UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1990.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po poteku razpisnega roka.
Razpisna komisija
VZGOJNEGA ZAVODA PREDDVOR
razpisuje dela in naloge:
—	RAVNATEUA
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti zavoda, ter imeti:
-	višjo izobrazbo pedagoške smeri in opravljen strokovni izpit
-	po opravljenem strokovnem izpitu 5 let delovnih izkušenj v organizacijah za usposabljanje z MVO,
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti. Začetek dela 11. 6. 1990.
Mandat traja 4 leta.
—	VZGOJITEUA - specialnega pedagoga MVO, za določen čas, 1 leto s polnim delovnim časom.
Začetek dela 1.9. 1990.
—	PSIHOLOGA - za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom, začetek dela 1. 9. 90.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VZGOJNI ZAVOD PREDDVOR, 64205 PREDDVOR, s pripisom »za razpisno komisijo«.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR PRI CEUU
razpisuje prosta dela in naloge za
TOZD OŠ FRANJA MALGAJA ŠENTJUR PRI CEUU
Začetek del je 1. 9. 1990
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o OŠ. Vloge sprejema TOZD OŠ Miloš Zidanšek Dramlje 15 dni po objavi razpisa.
GLASBENA ŠOLA RIBNICA
razpisuje prosta dela in naloge
—	RAVNATEUA (reelekcija)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah. Mandat traja 4 leta. Začetek dela 1. 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Glasbena šola Ribnica, Gorenjska 16, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.
—	UČITEUA KLAVIRJA, P ali PRU, s polnim delovnim časom Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Ribnica, Gorenjska 16. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu.
OSNOVNA ŠOLA PINKA TOMAŽIČA KOPER
razpisuje prosta in neustrezno zasedena dela in naloge;
Za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
-	PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE
-	PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE
I ih- Za nedoločen čas s krajšim od polnega delovnega časa;
-	PREDMETNEGA UČITEUA ITALIJANSKEGA JEZIKA Pogoji; ustrezna pedagoška izobrazba najmanj VI/I zahtevnostne stopnje.
Dodatni pogoj; izpolnjevanje pogojev po Zakonu o osnovni šoli. Poskusno delo; 3 mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo pisno obvestili o izidu razpisa najpozneje 30 dni po poteku prijavnega roka.
Svet OSNOVNE ŠOLE ŠLANDROVE BRIGADE
UUBNO OB SAVINJI
razpisuje prosta dela in naloge
-	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE (z znanjem računalništva) za nedoločen čas, PRU ali P, na voljo je družinsko stanovanje
-	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARSTVA za nedoločen čas, PRU ali P, na voljo je družinsko stanovanje
-	UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE - PRU ali P za določen čas (od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991) nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
razpisuje prosta dela in naloge
-	2 UČITEUEV FIZIKE
-	UČITELJA MATEMATIKE
-	UČITELJA RAČUNALNIŠTVA
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o usmeif nem izobraževanju.
Dela in naloga razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovni časom.
Poskusna doba 90 dni.
Prevzem del in nalog 1. 9. 1990.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objs razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri. j
OSNOVNA ŠOLA ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE
razpisuje prosta dela in naloge
i
za centralno šolo v Kočevju	^
-	UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas. f1 -voljo je stanovanje
-	UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, za nedoločen čas
-	UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE, za nedoločen čas
-	UČITEUA GOSPODINJSTVA IN PRVE POMOČI, za ned' ločen čas
-	UČITEUA ZEMUEPISA, ZGODOVINE IN DRUŽBEN*5 MORALNE VZGOJE, za določen čas (od 1. 9. 1990 do 30.' 1991)
-	UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za določen čas (od 1. 9. 19? do 30. 6. 1991), na voljo je stanovanje
-	UČITELJA TELESNE VZGOJE, za določen čas
-	UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas
za podružnično šolo Stara cerkev
-	UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, s polovično učno obve nostjo, za nedoločen čas
-	UČITEUA KEMIJE IN BIOLOGIJE, za nedoločen čas
-	2 UČITEUEV TEHNIČNE VZGOJE IN LIKOVNEGA P* UKA, za nedoločen čas
-	UČITEUA TELESNE VZGOJE, za določen čas (1. 9. 1990 & 30. 6. 1991)
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bot obveščeni v 30 dneh.
DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOV*1 MESTO,
Ulica talcev 3 a
razpisuje prosta dela in naloge
-	UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991
Pogoj: PRU ali P
Vloge sprejema svet TOZD OŠ Franja Malgaja Šentjur 15 dni po objavi razpisa.
TOZD OŠ BLAŽA KOCENA PONIKVA
—	UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za določen čas za šolsko leto 1990/91, s polovičnim delovnim časom
—	UČITEUA MATEMATIKE, za določen čas, s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom
-	UČITEUA LIKOVNEGA POUKA, PRU ali P, za določen čas, za šolsko leto 1990/91, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur pri Celju
Začetek del je 1. 9. 1990.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o osnovni šoli.
Vloge sprejema TOZD OŠ Blaža Kocena Ponikva 15 dni po objavi razpisa.
TOZD GLASBENA ŠOLA SKLADATEUEV IPAVCEV ŠENTJUR PRI CEUU
—	UČITEUA KLAVIRJA, za nedoločen čas
-	UČITEUA KITARE, za nedoločen čas
-	UČITEUA HARMONIKE, za nedoločen čas - 2 izvajalca
—	UČITEUA PIHAL z vodenjem godbe na pihala, za nedoločen čas.
Začetek del je 1. 9. 1990.
Vloge sprejema TOZD Glasbena šola Skladateljev Ipavcev 15 dni po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE HEROJA FRANCA BUKOVCA
MEDVODE-PRESKA
razpisuje prosta dela in naloge:
-	UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, P ali PRU
-	UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE za enoto Janeza Kalana-Topol, (kombinirani pouk) za nedoločen čas. P ali PRU
-	UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), URP
-	UČITEUA RAZREDNEGA'POUKA za določen čas. do 31. 8. 1991. URP
-	UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za oddelek podaljšanega bivanja z jutranjim varstvom za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). URP
-	UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za enoto Avgusta Bar-leta-Sora za določen čas, do 31. 8. 1991, URP
-	UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, za določen čas, do 31. 8. 1991, P^ali PRU
Začetek dela za vsa razpisan^dela in naloge je 1. 9. 1990.,
Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov v 8 dneh po
.objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema svet šole 8 dni po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE VOJKA ŠMUC IZOLA
razpisuje prosta dela in naloge:
-	PREDMETNEGA UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA
-	2 PREDMETNIH UČITELJEV ITALIJANSKEGA JEZIKA
-	PREDMETNEGA UČITEUA ITALIJANSKEGA in ANGLEŠKEGA JEZIKA
-	PREDMETNEGA UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA
-	2 PREDMETNIH UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE
-	2 PREDMETNIH UČITELJEV TELESNE VZGOJE
-	PREDMETNEGA UČITEUA ZGODOVINE IN LIKOVNE VZGOJE
-	KNJIŽNIČARJA (PRU slovenskega jezika - knjižničar)
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1990.
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli.
Prijave z dokazili o strokovnosti naj pošljejo na naslov: Komisija za delovna razmerja Osnovne šole »Vojka Smuč«, 66310 Izola, najpozneje v 15 dneh po objavi oglasa.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi tega oglasa.
Komisija za delovna razmerja
SREDNJE ŠOLE KOVINARSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE USMERITVE LENDAVA
razpisuje v skladu s 174. čl. Zakona o usmerjenem izobraževanju in po sklepu zbora delavcev prosta dela in naloge
-	UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA - profe sor za določen čas, s polnim delovnim časom
-	UČITEUA MATEMATIKE - profesor za nedoločen čas.s polnim delovnim časom in z znanjem madžarskega jezika
-	UČITELJA FIZIKE IN RAČUNALNIŠTVA - profesor za nedoločen čas; s polnim delovnim časom in z znanjem madžarskega jezika
-	UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV
v VIP Poslovno-finančna in trgovinska dejavnost - diplomirani ekonomist z znanjem madžarskega jezika za nedoločen čas s polnim delovnim časom
-	UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV
v VIP Strojništvo - diplomirani inženir strojništva za nedoločen čas s polnim delovnim časom
-	UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA v VIP Strojništvo -inže-, hir strojništva, osnovni poklic te smeri in najmanj 3 leta delovnih
izkušenj v kovinskopredelovalni stroki, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoj za razpisana dela in naloge je z zakonom predpisana strokovna in pedagoška izobrazba.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava. Partizanska 82. v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku razpisnega roka. Začetek dela je 1. 9. 1990.
-	UČITEUA GEOGRAFIJE, za določen čas
-	UČITEUA MATEMATIKE, P
-	UČITEUA NEMŠKEGA JEZIKA, P
-	UČITEUA UMETNOSTNE VZGOJE in GEOGRAFIJE, P
Kandidati naj pošljejo prijave za razpisana dela in naloge z ustrezni/ dokazili v 15 dneh na naslov Družboslovna in ekonomska srednja šo* Novo mesto. Ulica talcev 3a.
OSNOVNA ŠOLA XV. DIVIZIJE GRM NOVO MESTO,
Trdinova 7
razpisuje dela in naloge
-	RAVNATELJA za štiri leta Pogoji:
Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še pogoje iz $■ in 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti:
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	opravljen strokovni izpit za učitelja
-	organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov nalog osnovne šole.
Prijave z dokazili in življenjepisom pošljite v 15 dneh na naslov šo' z oznako »za razpisno komisijo«. Komisija ne bo upoštevala nepopo nih vlog.
Imenovanje bo za 4 leta.
-	POMOČNIKA RAVNATEUA za štiri leta Pogoji:
Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 89. in 137. člena Zakon o osnovni šoli, imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj in strokov* izpit. Potrebne so organizacijske in strokovne sposobnosti ? uresničevanje smotrov osnovne šole.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoj/ razpisni komisiji v 15 dneh po objavi razpisa. Imenovanje bo za 4 let O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh.
OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ UUBUANA, Dolenjs1
c. 20
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas in s poskusu
delom 3 mesece:
-	UČITEUA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P
-	UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P
-	UČITEUA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE, PRU ali
-	UČITEUA GOSP. - VODJA ŠOLSKE PREHRANE, PRU p-
-	UČITELJA ZEMLJEPISA, PRU ali P, za nedoločen $ s polnim delovnim časom
-	UČITEUA MATEMATIKE - znanje računalništva za določ čas (1. 9. 1990 - 31. 8. 1991), PRU ali P
-	KNJIŽNIČARJA za določen čas (1. 9. 1990 - 31. 8. 1991 nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, PRU ali P •
Šola sprejema prijave 8 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbirali
prijav.
Komisija SREDNJE ŠOLE ZA ELEKTRONIKO IN NARAVOSLOVJE LJUBLJANA, Prušnikova 98, 61210 Ljubljana Šentvid
razpisuje prosta dela in naloge:
-	UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA - za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom
-	UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA - za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom
-	UČITEUA MATEMATIKE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom
T UČITEUA FIZIKE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom
-	UČITEUA KEMIJE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom
-	UČITEUA RAČUNALNIŠTVA - za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom
~ UČITEUA GEOGRAFIJE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom
Začetek opravljanja del in nalog. 1. 9. 1990 1 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15
dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja SŠEN.
O izbiri jih bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju
prijav.
WO MLADI ROD UUBUANA, Črtomirova 14 razpisuje prosta dela in naloge v šol. letu 1990/91:
' - 13 VZGOJITEUIC za določen čas - od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991 POGOJ: Srednja vzgojiteljska šola, opravljen strokovni izpit za vzgojitelja, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, aktivno znanje
slovenskega jezika;	.
1 - 9 VARUHINJ za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1990, s polnim
, delovnim časom
-	3 VARUHINJ s krajšim od polnega del. časa (24 ur tedensko) za nedoločen čas, začetek dela 1.9. 1990
POGOJ: končana šola za varuhinje, aktivno znanje slovenskega jezika najmanj 1 leto delovnih izkušenj;
-	za opravljanje del in nalog varuhinje v poletnih mesecih - suplenca:
3 delavke v mesecu juliju 1990 7 delavk v mesecu avgustu 1990
POGOJ: aktivno znanje slovenskega jezika, veselje do dela z otroki, starost najmanj 18 let.
> Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: VVO MLADI ROD LJUBLJANA. CRTOMI-ROVA 14, z oznako »Komisiji za delovna razmerja«. O izbiri jih bomo (j obvestili v’30 dneh po končanem zbiranju prijav.
GLASBENA ŠOLA ORMOŽ
Kolodvorska 9 i 62270 Ormož
razpisuje dela in naloge
i
— UČITEUA KITARE za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
i
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o glasbenih šolah.
Začetek del 1. 9. 1990.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE p PRI JELŠAH
j razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja v TOZD OŠ dela 0! in naloge:
L TOZD OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČEVE LESIČNO
-	RAVNATEUA (reelekcija), dopolnjevanje delovne obveznosti s poučevanjem. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli in imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu. Mandat traja 4 leta.
-	UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za določen čas - PRU ali P, dopolnjevanje učne obveznosti na OŠ Kozje.
-	UČITEUA TELESNE VZGOJE, za določen čas - PRU ali P, dopolnjevanje učne obveznosti z drugimi predmeti.
Cl
(2. TOZD OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA ROGATEC
-	UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE - PRU ali P, za določen / čas.s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom od 1. 9. 1990 do druge polovice aprila 1991.
0 Začetek del za vsa razpisana dela in naloge je od 1. 9. 1990. Kandidati |C naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslove
tozdov-OS. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.
Svet
OSNOVNE ŠOLE JOŽE KERENČIČ GORNJA RADGONA,
J Prežihova 1, Gornja Radgona	^
v/ razpisuje dela in naloge:
- RAVNATEUA
Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati pogoje,kot jih določa 96. člen ji ZOŠ, imeti mora strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj t; pri vzgojno-izobraževalnem delu.
Imeti mora tudi organizacijske sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole. s
Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: m Osnovna šola Jože Kerenčič Prežihova 1 Gornja Radgona
j
Obvestilo
Slavistično društvo Ljubljana nadaljuje malo šolo slovanskih # jezikov v soboto, 19. maja ob 9.00 na Filozofski fakulteti v predavalnici št. 4 v pritličju.
)!	17. marca smo prikazali beloruščino in češčino, zdaj^ pa
bosta na vrsti slovaščina (prof. Andrej Rozman) in ruščina (prof. Janja Urbas ali prof. Aleksandra Derganc).
Kako poučna je primerjava našega, slovenskega jezika s so-iri	rodnimi jeziki! Koliko intelektualnega zadovoljstva in duhov-
nega bogastva se nam ponuja. Pridite! Vabljeni tudi nečlani, j	MILAN DOLGAN
Otroško varstvo v novi preobleki
Ob drugačni organiziranosti družbenih dejavnosti tudi o otroškem varstvu veliko razpravljajo na različnih ravneh, predvsem pa so dejavni v vrtcih. Vzgojni program, po katerem delajo že več kot desetletje, je zastarel in v marsičem preveč tog. Z njim že dolgo niso več zadovoljni. Med vzgojiteljicami je čedalje več nemira, takšnega, ki spodbuja: iščejo nove, drugačne oblike dela, primerne otrokovim potrebam in željam.
Na razgibanost te dejavnosti vpliva tudi višješolski študij predšolske pedagogike, in strokovnjakov, ki bi se raziskovalno ukvarjali s predšolsko pedagogiko, ni bilo še nikdar toliko kot zdaj.
Kaj vse to pomeni? Kako se bo razvijala predšolska dejavnost, kako je to področje zakonsko urejeno in kako so strokovno usposob-Ijeni tisti, ki skrbijo za najmlajše takrat, ko so starši v službah? O vsem tem smo se pogovarjali z mag. Bojanom Brumnom, predstoj-nikom katedre za predšolsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
#	Težko je natanko predvideti, kaj bo s predšolsko pedagogiko v prihodnje. In vendar: kaj se obeta temu področju?
-	Možnosti je kar nekaj: tudi predšolska vzgoja naj bi se kot področje uvrstila v ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ali pa naj bi spadala v sklop komiteja za zdravstveno in socialno varstvo. Tretja možnost je oblikovanje samostojnega ministrstva za otroka in družino. Ko so strokovnjaki s tega področja pred več kot mesecem dni obravnavali umestitev predšolske vzgoje, so večkrat poudarili, naj družine in vrtca ne ločujemo preveč, pa tudi to, da moramo ministrstvo za to področje vpeljati čimprej. Razlogov, ki upravičujejo nastanek takšnega telesa, je dovolj. Posebnih ovir ni, o tem, kdaj bo takšno telo začelo delovati, pa bo dokončno odločil naš parlament.
•	V pripravi je nov Zakon o predšolski vzgoji. Kakšne novosti prinaša?
-	Za spremembo od mnogih drugih zakonov ta ne bo le prenovljen, ampak povsem nov. V primerjavi s starim Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih
otrok bo ta predvsem krajši in veliko liberalnejši. Tudi drugim, ne le vrtcem, naj bi omogočal, da bodo skrbeli za najmlajše, varstvo in vzgoja pa bosta morala biti zares kakovostna in strokovna.
Vsakdo, ki se bo odločil za takšno delo z najmlajšimi, bo moral dobiti soglasje posebne, v ta namen ustanovljene komisije, predložiti pa bo moral tudi izdelano zasnovo vzgojnega dela. Z nobenimi ideološkimi prijemi ne želimo vplivati na to, kaj naj bi se dogajalo v vrtcih in drugih podobnih skupinah, vendar pa Želimo otroke zavarovati, da bo delo z njimi ustrezno strokovno.
• Kljub razširjenosti vrtcev in jasli je pri nas še veliko sivega varstva: le petina malčkov je zajeta v jaslih, za vse druge se morajo starši znajti kakor vedo in znajo...
- Tako imenovanega sivega varstva ne bo mogoče kar pretrgati, najbrž pa se bo zelo zmanjšalo. Ta vprašanja nas doslej niso vznemirjala, čeprav smo vedeli koliko je nenadzorovanega varstva otrok po domovih. Bilo je poceni, zlasti za družbo, ki ji ni
Drugače organizirano življenje v vrtcih
Sredi marca smo na srečanju v Žalcu vzgojiteljice končale delo pri projektu Drugačna organizacija življenja v vzgojno-varstvenih organizacijah, ki ga je pripravil Zavod RS za šolstvo pod vodstvom pedagoške svetovalke Irene Levičnik. Pri projektu smo sodelovale vzgojiteljice iz vse Slovenije, predvsem tiste, ki smo že dalj časa skušale spremeniti delo v vrtcih, da bi postalo bolj ustvaijalno in prožno. V sklopu omenjenega projekta smo se večkrat sestale, si izmenjavale izkušnje, se seznanjale z novimi in drugačnimi oblikami dela in spregovorile o težavah, ki spremljajo naše delo z najmlajšimi.
Drugačna organiziranost v vrtcih je potrebna tudi zaradi prehoda na evropski delovni čas, ki se tudi v naših delovnih organizacijah vse bolj uveljavlja. Tej novosti se moramo prilagoditi, čeprav ni zmeraj lahko uskladiti vzgojnega dela za vse otroke: prvi so v vrtcih že nekaj po peti uri zjutraj in odhajajo kmalu po kosilu, drugi prihajajo šele ob osmih in skrbimo zanje vse do šeste ure zvečer.
Otroci naj bodo v vrtcu srečni, moramo upoštevati njihove potrebe in jim omogočiti, da se igrajo z vrstniki, pa tudi z mlajšimi in starejšimi otroki. Dogaja se, da se nekateri počutijo utesnjeni, zato je pomembno, da čim večkrat menjajo prostor (npr. igralnico za vrt, dvorišče ali telovadnico). Pri novi organiziranosti življenja v vzgojno-varstvenih organizacijah moramo tudi vzgojno delo drugače načrtovati. Zelo primerno je tematsko načrtovanje, ki med seboj smiselno povezuje vsa vzgojna področja. Vse bolj v ospredju pa je tudi izkušenjsko učenje, pri katerem otrok sam spoznava posamezne predmete: jih opazuje, se z njimi igra ali drugače ukvarja.
Tudi v našem vrtcu Nafta v Lendavi poskušamo delati drugače in veseli smo, ker so postali naši otroci bolj samozavestni, ustvarjalni, pa tudi starši in drugi
krajani nam iz dneva v dan bolj zaupajo in radi sodelujejo z nami. V našem vrtcu se usmerjene zaposlitve nenehno prepletajo z igro, in ker otroci tudi sami sodelujejo pri načrtovanju dela v vrtcu, težav z motivacijo za različne dejavnosti skoraj ne poznamo več.
Več pozornosti kot prejšnja leta namenjamo začetnemu opismenjevanju. S pomočjo pedagoške svetovalke Jane Kolarič smo se povezali z učiteljicami prvih razredov, in te so nas seznanile z metodami opismenjevanja. Tudi mi smo jim predstavili naše prve korake v .pisani svet‘: del programa je enak za vse otroke, sposobnejšim pa omogočimo, da se naučijo še več. Ker živimo na dvojezičnemu območju, je naše delo še posebno zahtevno, obenem pa je naše in življenje otrok bogatejše: živimo v prijetnem sožitju dveh narodov in že otroci spoštujejo različnost.
Lendavski otroci so v vrtcu srečni, ustvarjalni, v različnih dejavnostih radi sodelujejo. Zato smo vzgojiteljice zadovoljne, čeprav nemalokrat preobremenjene in preveč izčrpane. Kljub temu smo vesele, ker delamo dobro - tako menijo o nas kolegice iz drugih slovenskih krajev in to so povedale tudi na nedavnem posvetu v Žalcu. BLANKA GERIČ m
predšolska
bilo treba ničesar prispevati za te v razvoj predšolske vzgoje in otroke, tudi ne denarja za novo v vrtce, smo presenečeni, da vse poslopje, obenem pa so s takšnim sploh lahko deluje - in v teh raz-varstvom mnogi reševali svoje so- merah kar dobro, cialne težave in se preživljali. Že- Vendar pa je v prihodnje treba Urno si razviti tekmovalnost, ki	postoriti še marsikaj: otrokom
bo pomagala do boljše vzgoje in	omogočiti, da bodo v vrtcu tudi
varstva najmlajših. Nekateri do-	le nekaj ur na dan, seveda pa je to
življajo izgubo monopola vrtcev	povezano s službenimi obvez-
kot grožnjo, kot izgubo varnosti,	nostmi staršev. Čedalje več je
ki so jo delavci imeli. Pa ni tako.	zadnje čase besed o podaljšanju
Če so vzgojiteljice res dobro stro-	porodniškega dopusta, saj je do-
kovno usposobljene, se ni bati,	kazano, kako slabo vpliva na
da jim bi drugi prevzeli delo. Po-	otroka prezgodnja ločitev od ma-
zabljajo, da imajo vrtci že bogato	tere. Veliko bi naredili, če bi ma-
tradicijo, da so dobro oprem-	teram omogočili vsaj za nekaj
Ijeni, in že to je prednost pred	časa štiriurno delo.
vsemi drugimi, ki želijo imeti • Kolikšno je zanimanje za svoje - vrtce.	študij predšolske pedagogike? Je
# Veliko je že bilo slišati tudi tu kaj novega? očitkov, da je (tudi) v predšolski - Na naši fakulteti se vpis red-vzgoji preveč zadev prepuščenih	nih študentov povečuje, pa tudi
naključju, marsikdaj celo to, da ob delu jih študira zmeraj več. je za najmlajše pač vse dobro. Zanje pripravljamo predavanja - Ena temeljnih nalog v pri- tudi v Dravogradu, Žalcu, Celju, hodnje je, da spremenimo javno Trbovljah, Murski Soboti, drugo mnenje o predšolski vzgoji. Vsi leto še v Kranju in Krškem, bi morali več vedeti o tem, kako Čeprav še ni dolgo, odkar smo otroka vzgajati, bolj naj bi poz- vpeljali višješolski študij, ga nali značilnosti otrokovega raz- bomo že morali spreminjati: zavoja. Zgodnja otroška leta so radi bolj splošno zasnovanega preveč pomembna za človekovo srednješolskega	programa,
življenje, da bi jih zanemarjali. K nam bodo prihajali dobro pod-Predšolska vzgoja ne bi smela kovani v splošnih predmetih, vso biti prepuščena sama sebi. Tako specifičnost pa naj jim bi dal štu-se je zgodilo z družinsko vzgojo, dij. Takšen kot je zdaj, tega ne ki je pravzaprav nikakršna. Če ponuja, pomislimo, . kako malo vlagamo LUČKA LEŠNIK
Mary Cassatt: Žena in otrok
Kadar običaji zaživijo
V lendavskem vrtcu Nafta pri otrocih že zgodaj razvijamo spoštovanje do tradicije, kulture, spoznavamo stare običaje in se seznanjamo z izkušnjami starejših.
Tako so nedolgo tega babice otrokom predstavile star prekmurski običaj pletenja cekarjev iz koruznega ličkanja. Ta običaj v nekaterih vaseh še zmeraj ohranjajo. Vaščanke se v dolgih zimskih večerih zbirajo ob toplih lončenih pečeh in pletejo vse mogoče: preproge, podstavke, košare, cekarje in drugo. Ko so nas obiskale, so prinesle s seboj cekarje najrazličnejših velikosti in oblik, iz največjega in najlepšega pa je zadišal še topel koruzni kruh in otroci so ga z užitkom pojedli. Bilo je kot v pravi kmečki izbi, kjer so bili razstavljeni tudi laneni prti, ki so jih izvezle spretne babice. Babice so prepevale 'prekmurske narodne pesmi in pletle, otroci pa so se igrali z namočenim ličkanjem in ustvarjali. Tudi sami so zapeli nekaj pesmic. Predstavili so se, tudi s 'krožnimi’ igricami v obeh jezikih in se tako po svoje zahvalili za
prijetno doživetje. Dedek, upokojeni mizar in lovec, obenem pa velik ljubitelj otrok, je z nami preživel dva zimska popoldneva. Skupaj smo se odpravili v Murski gozd, kjer smo si ogledali krmišča divjadi, ptičje krmilnice in valilnice. Pripovedoval nam je o svojih doživetjih, o tem, kako skrbi za divjad in s čim jo pozimi hrani, pa tudi lovskih zgodb ni manjkalo. Otroci so prinesli s seboj repo, koruzo, korenje in različno zrnje, vse to pa položili v krmišča in krmilnice.
Doživetje v gozdu je bilo nepozabno. Dedek je obljubil, da bo sam naredil ptičjo krmilnico, in otroci bodo tako lahko sami skrbeli za prezeble in lačne ptice.
Drugi dan smo igralnico v vrtcu spremenili v mizarsko delavnico. Dedek nam je predstavil mizarsko orodje, potem pa so kladiva v otroških rokah zapela mizarsko pesem. Otroške izdelke smo razstavili, obljubljeno ptičjo, krmilnico pa obesili ha 'naše drevo’ in vanjo nasuli zrnja. BLANKA GERIČ
Gl
»a
Sl
i	H ^ /v i £ Handelsgesellshaft m.b.H.,
I IU I l\Ul UL ^cSSia9020
Computer-Systeme
Osebni računalniki PC-AT 286, PC-AT 386 v različnih konfiguracijah, sistemi za namizno založništvo, matrični in laserski tiskalniki, profesionalni grafični sistemi za računalniško animacijo, GAD, CAM ...
Izbrali smo nekaj zanimivosti iz našega prodajnega programa:
DEM
AUTRONIC PC AT-286/12......................................... 1.600
CPU 12(16) Mhz, 1 Mb RAM on board, Floppy disk Mitsubishi 1.2 Mb 5.25', 2x seriall, 2 x parallel pori, Hercules compatible graphic card (720x348), double FD/HD controler WD 1006 (1:1) VVestern Digital, Keyboard Cherry, DESKTOP ČASE (digitai display, Keylock, Rešet, Turbo switch, 200 Watt Power supply)
Trdi disk NEC D3142 44 MB/25 ms.............................750
Trdi disk SEAGATE 251-1 40 MB/28 ms.........................620
Monitor SAMSUNG B/W 14" TTL.................................250
ADDONICS Msync B/W 14"(1024 X 768)..........................540
Miška GENIUS GM 6............................................75
Miška Logitech C9...........................................170
Matrični tiskalnik STAR LC-10...............................410
Laserski tiskalnik STAR LP 8..............................3.585
Laserski tiskalnik Hevvlett Packard S.III.................4.600
Cene so neto fco Celovec. Garancija 12 mesecev. Servis v Ljubljani.
Obiščite nas v pašem prodajnem salonu v Celovcu, kjer smo vam na voljo vsak delavnik med &in l&ter I4.in 18,uro. Vse dodatne informacije (dinarska prodaja, cenik celotnega prodajnega programa, itd.), lahko dobite tudi v našem predstavništvu (Autronic d.o.o, Kardeljeva pl. 17, tel. 345-161/int.322) v Ljubljani, kjer se bomo z vami radi pogovorili in vam pred nakupom svetovali.
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO, Ljubljana,;
Gortanova 22
objavlja
prodajo 5 toplovodnih kotlov na trdo gorivo TRIKA- N -320.
Kotli so nizkotlačni z močjo 32ftkW. Izdelani so bili 1. 1987, na voljo pa so od 1. 6. 1990.
Informacije po telefonu (061) 441-785 ali 448-148, int. 35.
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO, Ljubljana, Gortanova 22 odda večjo količino zasipnega materiala.
Inf. po tel. (061) 441-785 ali 448-148 int. 35.
Na
Prosvetnega
delavca
se
lahko
naročite
tudi
po
telefonu:
(061)
315-585.
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO VSEH VRST UČIL IN UČNIH PRIPOMOČKOV
VZDRŽEVANJE	ALEŠ ŽITNIK
DIDAKTIČNflH	BIČKOVA 7, KRANJ
PRIPOMOČKOV	TELEFON: (064) 23-929
• •	31U
center za permanentno izobraževanje Ljubljana, Vojkova 1, tel. 327-244/314-737


Vabimo vas na seminar
USPEŠNO GOSPODARJENJE V ŠOLI
Vpeljevanje tržne ekonomije zahteva spremembe ne samo v gospodarstvu, temveč tudi v družbenih dejavnostih. Način financiranja teh dejavnosti je deloma že spremenjen, prav gotovo pa bo treba spremeniti tudi način njihovega poslovanja. To je eden od razlogov, da smo se z Zavodom RS za šolstvo odločili za pripravo seminarja, ki je namenjen predvsem vodstvom šol. Na njem bodo obravnavane tele teme:
-	Spremembe gospodarskega sistema in njihov vpliv na družbene dejavnosti
-	Javna sfera pred spremembami
-	Racionalizacija poslovanja v šoli
-	Ekonomika v šoli
-	Kolektivne pogodbe - del, ki zadeva osebne dohodke Seminar bo:
-	23. in 24. maja 1990 v Celju in
-	28. in 29. maja 1990 v Mariboru
Informacije in prijave: Center za permanentno izobraževanje, Ljubljana. Vojkova 1, telefon: (061) 314-737 ali
,,.327-244-. __	————;	. '
Mercator —
Ljubljanske mlekarne ©
Ljubljanske mjekarne imajo v mlečno-predelovalni industriji že dolgoletno tradicijo. Ustanovljene so bile leta 1956. Že leto kasneje so odkupile 30000 litrov mleka na dan ob še enkrat večji proizvodni zmogljivosti. Proizvodni program je poleg konzumnega mleka obsegal še jogurt, smetano ter sire trapist, edamec in skuto. Leta 1958 so mlekarne začele industrijsko izdelovati sladoled. V razvoju je bilo posebno pomembno leto 1965, ko so se ob gospodarski reformi Ljubljanske mlekarne iz nekdanje konzumne mlekarne - ta je oskrbovala predvsem mesto Ljubljana - razvile v industrijsko mlekarno, ki je izdelovala številne mlečne izdelke za širši jugoslovanski trg. Največji razvoj so dosegle v letih 1970-1975. Takrat so z združitvijo z Agrokombinatom Barje, svojim najbližjim in najmočnejšim dobaviteljem mleka, povezale predelavo in prodajo mleka v enotno linijo. Vse to je omogočilo, da so postale Ljubljanske mlekarne ena največjih živilskopredelovalnih delovnih organizacij v Sloveniji:
-	z novim industrijskim načinom izdelave sladoleda
-	novo linijo pri izdelavi sterilnih izdelkov - zlasti alpskega mleka, ki dosega splošno priznanje za najvišjo kakovost v državi
-	novo .sodobno linijo prepak in tetrapak pri izdelavi pasteriziranega konzumnega mleka z najsodobnejšimi pripomočki čiščenja, dezodoracije in homogenizacije mleka
-	s spopolnitvijo linije jogurta z razširitvijo izbire in zboljšanjem kakovosti klasičnih, tekočih in sadnih jogurtov
-	z napravo in vpeljavo najsodobnejše linije za izdelavo sira gaude v Kočevju
-	napravo in vpeljavo najsodobnejše linije za izdelavo kremastih skut in sirnih namazov brez dodatkov in z raznimi dodatki.
Pri razvoju tehnologije v proizvodnji in razpošiljanju izdelkov Ljubljanske mlekarne še posebno skrbe za izboljšanje kakovosti; to dokazujejo številna priznanja iz ocenjevanj, sejmov in poskusih po vsej Jugoslaviji.
Izdelki Ljubljanskih mlekarn Konzumna linija:
-	sveže mleko v treh različnih vrstah embalaže in z različno količino maščobe
-	jogurti v tetrapaku, zelo primerni za žejo; zanesljivo ena najbolj zdravih pijač
-	trdi jogurti brez dodatkov
-	sadni jogurti različnih okusov, v zadnjem času tudi s tropskimi okusi - manga, papaje in mandarine
-	smetana - sladka in kisla
Sterilna linija:
-	alpsko mleko ^prvovrstno mleko, ki še danes slovi po vsej Jugoslaviji
-	napitki - čokoladni, lešnikov, vanilijev v embalaži po pol litra in 2 del, zelo primerni za izlete in malice.
SIRI
sveži siri:
-	pikantni: zelenjavni sir, liptavski, poprov sveži sir in hrenov sveži sir, idealni za malice in kot namaz za sendviče;
-	sladki sveži siri: z okusom različnega sadja: borovnice, višnje, marelice, češnje, pomaranče;
poltrdi siri:
-	stiški trapist, gauda, posavec, laščan idr.
SLADOLEDI
V Ljubljanskih mlekarnah namenjamo posebno skrb sladoledom s skupnim imenom SLADKOSNED. Odločili smo se, da bodo ti sladoledi predvsem naravni, zato ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov pa tudi ne barvil.
Sladoledi so razdeljeni na velike gostinske - ti imajo 26 okusov in jih prodajamo v 4-litrskih posodah, na gospodinjske sladolede OTOČEC, PLANICA, TORTICE itn. in številne male sladolede. Delimo jih na mlečne, manj mastne, kremne polmastne in desertne brez maščobe.
Vrtci in šole! Obogatite malice in kosila z izdelki Ljubljanskih mlekarn. Spomnite učence In starše, da so primerni tudi za izlete!
Ljubljanske mlekarne, Ljubljana,
Tolstojeva 63 Telefon: 061/341-261
f,
lei
ia
l»r(
ste
ne
nj;
iSl
re:
rit
lis
,n
iC
n
>0
€]
Ja
in
ol
is
Ive

- MLAKAR & CO
....'	AVSTRIJA	...v.
UGODNO! Pri nakupu nad 2.000 DEM 5% popusta, nad 3.000 DEM 7% popusta!
OHIŠJA Z NAPAJALNIKI	DEM
XT baby	160
AT baby	180
mini tovver	340
tower	460
OSNOVNE PLOŠČE	
XT 4,77/10 MHz	125
AT 286-12MHz	325
NEAT 286-16MHz	598
386-SX-16	810
386-20MHZ	1.550
386-25MHZ	1.893
386-25MHz, 32 K CACHE	2.271
386-25MHz, 64 K CACHE	2.450
386-25 Mhz, 64 K CACHE	2.450
386-33, 64 K CACHE, 1 Mb RAM	6.216
486-25 MHz	7.643
DISPLAV KARTICE	
Printer/Hercules	52
EGA 800x600	189
VGA 800x600	248
SuperVGA 1024x768	420
KRMILNIKI	
HDD XT MFM	100
HDD XI RLL	139
FDD/HDD AT MFM	165
FDD/HDD AT MFM 1:1 Longshine	198
DTC-7280 AT MFM 1:1	307
DTC-7287 AT RLL 1:1	369
Računalnike prodajamo v KIT izvedbi (po delih). Za vse naprave ponujamo jamstvo, montažo in servis v Jugoslaviji. ZA nasvet pri izbiri nas pokličite po telefonu 9943/4227-2333. Naša trgovina je v Avstriji, v Podgori (Unterbergen), ob glavni cesti proti Celovcu, 60 km od Ljubljane in 12 km od Ljubelja. Trgovina je odprta od 8. do 17.
ure, v soboto od 8. do 13. ure.
FAKS: 9943/4227-2091, TELEKS. 422749 MLCO A
IBM KOMPATIBILNI RAČUNALNIKI
cene v din
X110-21__________________20.247
XT 4.77/12 MHz, 640 K RAM. 20 Mb trdi disk. 14” monokr. monitor
MONITORJI
14" monokromatski Multisync 720x480 VGA 800x600 15" A4 full size VGA
TISKALNIKI________
Star LC-10 Star LC-15 Star LC-24-10 Laser Sharp JX 9300
MODEMI
2400 int. 2400 ext
UPS________
UPS 300 V A UPS 1000 V A
PRENOSNI RAČUNALNIK________
Laptop LCD N E AT 20 MHz Chicony
KOMPLETNE KIT KONFIGURACIJE
- cene v DEM
AT 286-12-41
24 534
XT 10-21
DODATNE KARTICE____________
MULTI l/O XT	72
l/O AT (SER. PORT)	47
l/O AT (PAR/SER. PORT)	66
TIPKOVNICE____________________________
102 tipki	81
102 tipki, click chicony	130
101 tipka z miško chicony	186
101 tipka cherry	155
GIBKI DISKI	
5:25" 360 Kb	160
5:25" 1.2 Mb	180
3:5" 720 Kb	189
3:5" 1.44 Mb	210
TRDI DISKI	
Seagate 20 Mb/65 ms	449
Seagate 30 Mb/65 ms	499
Seagate 40 Mb/28 ms	676
Seagate 60 Mb/28 ms	914
Seagate 80 Mb/28 ms	1.286.
Seagate-T20 Mb/28W	1.674
NEC 3142' 3,5", 40 MB/28 ms	780
AT 286-12 MHz. 640 K RAM. 40 Mb trdi disk. 14" monokr. monitor
AT 286-NEAT-16-41______________________________31.193
N E AT 286-16 MHz. 1Mb RAM. 40 Mb trdi disk. 14" monokr. monitor
AT 386 SX-41_______________________________33.642
AT 386 SX. 1 Mb RAM,	40	Mb	trdi	disk,. 14"	monokr.
monitor
AT 386-25-81___________________________________54,577
AT 386-25 MHz, 1 Mb RAM, 80 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor
AT 486-25-81______________________________129.306
AT 486-25 MHz, 4 Mb RAM, 80 Mb trdi disk, 14” monokr. monitor
AT 286-LAPTOP__________________________ 75.900
AT 286-20 MHz NEAT. prenosni	laptop	chicony, 1 Mb
RAM, 40 Mb trdi disk, LCD VGA display, baterijsko napajanje
Jamstvo 24 mesecev
miacom
MLACOM d.o.o. Celovška 185
61000 Ljubljana 1
XT 4.77/12 MHz. 640 K RAM,
20 Mb trdi disk
14" monokr. monitor
AT 286-12-41________________
AT 286-12 MHz. 640 K RAM,
40 Mb trdi disk
14" monokr. monitor
AT 286-NEAT-16-41___________
NEAT 286-16 MHz, 1Mb RAM,
40 Mb trdi disk
14" monokr. monitor
AT 386 SX-41________________
AT 386 SX, 1 Mb RAM,
40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor
AT 386-25-41________________
AT 386-25 MHz, 1 Mb RAM,
40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor
AT 486-25-41________________
AT 486-25 MHz, 1 Mb RAM,
40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor
V zalogi tudi druga oprema.
Tel. 061/556-484 Fax: 061/556-485
<
(ul
'Ol
T
ai
o
8
224 1.080 757 . 1.599
0(
282
371
na
I
el
2.673
2.885
9.838