Poštnina plui-Hiin v gotovini. Posamezna številka 1 (tta. „Quadrageaimo anno* Pij XL Cjnadragesimo anno." Prevedel in raxlof.il Aleš Ušeničnik. Nuša pot XXI. Str. -87. Dijaška Katoliška akcija je v svoji knjižni zbirk) „Naša pot" dosegla že lepo in visako številko. Izdala je že 21. knjigo. Ze od prvogn početka sodeluje pri ..Naši poti" tudi naš največji filozof Aleš Ušeničnik. Najnovejša Ušeničnik ava knjiga zaduži vso pozornost in priznanj/1. Pijeva okrožnica ,.Quadragesimo anno" je sama tako zmimenita da bi morala biti vsakemu katoličanu dobro znana. Aleš Ušeničnik {o je le pred leti izdal v slovenskem prevodu, a zelo sma pri tem pogrešali obširne in temeljite razlage. .Saj po se tudi pri nas, kakor drugod po svetu, oglašali možje, ki so Pijevo okrožnico po svoje preobračali in posamezna mestu tako nategovali, da bi jih mogli porubiti za potrdila svojega mnenja. Zadnji čns je bil, da jim je tak strokovnjak, kot je Ušeničnik jasno in odločno povedal, kako je treba umeri in razlagali papeževe besede in kako se jih ne sme. -- Pr\i del Pijeve okrožnice je posvečen Leonovi okrožnici „Rerum novarum". V nje-j se je Leon zavzel zlasti za delavce, ki >:o jih delodajalci brezobzirno izkoriščali Tako je postala „Rerum novarum", kot pravi Pij XI., ..veliko pismo" socialnih pravic za malte delovne sloje. Ker Leona niso vsi prav razumeli, zato je dodal Pij XI. avtoritativna in končno veljavna pojasnila. Važno je, kar pravi o lastninski pravici in o kapitalu. Katoliški nauk je bil vedno ta, da ima človek pravico do zemlje 111 do stvari na zemlji, saj je Bog že Adamu in Fvi naročil, naj gaspodujeta stvarstvu. Tod« zasebna last, poudarja pupež, ima tudi velike dolžnosti. Te dolžnosti zahtevajo, da so nikomur ne dela krivica in d« so delavci pravično plačani, ter da zasebna last služi skupni blaginji. .Najbolj pomembna je akrožnica v tistem delu, kjer govori o sedanjih i-ocalnib zmedah. Tu je Pij XI. najodločneje zavrnil vsak socializem. ..Nihče ne more bili obenem dober katoličan in zares socialist" (str. 2i4). S tem je za dorlednega katoJičuna stvar rešena. Kdor še ue sprevidi resnice, najbrž nima dobre volje. Če katoličani ne bomo papeža podušali, koga naj poskušamo! Sicer nam pa tudi vsakdanje življenje dokazuje, da so tisti, ki hočejo biti „kršćanski socialisti" vedno bli/e marksizmu in vedno bolj daleč od katoliške skupnosti. Nekateri se izgovarjajo, da ime „kršćanski socializem" še ni obsojena. Ušeničnik pravi: ..Obsojena je najprej stvar, u s stvarjo tudi ime. Če je dvoumno in se po pupeževi razjasnitvi lažje umeva v nekrščanskem pomenu, nočemo tukegu imena. Če bi imelo naše ime povzroču.i zmedo, se mu kot katoličani odločno od povemo. Tako bi nioruli govoriti katoliški delavci." Korenina vsega zla, ki sta ga rodilu li-berulizem in kapitalizem in ga bosta rodila tudi sjcializem in komunizem, pravi Ušeničnik po papeževih besedah, je odpad od krščanskih načel v socialnih in gospodurskih zadevah. Glavni vzrok, zakaj na svetu ni v.-e prav. je v tem, da človek sam ni dober. Pokvarjen človek pa pokvari vse okrog sebe. Zato pa mora v prvi vrsti postati človek dober, da bodo dobri tudi časi. To se pravi, poskrbeti moramo /u nravstven prerod. t gospodarskimi in socialnimi vprašanji je v ozki zvezi vprašanje vesli in poštenja. Ka-toličani ne iščemo pomoči sumo v snovnih In gmotnih silah, samo v tehničnem napredku, mi zaupamo in računamo tudi nu višje, plemenitejše moralne sile. Krščanske kreposti, zlasti rocittina pravičnost iI; ljubezen bost-i dva te mclja. nn katerih bo nasial nov, krščanski dru /nI.m red Seveda poleg nruvne obnove ne smemo' pozabiti drugega socialnega dela. Vestno moramo proučiti ves socialni načrt, ki ga je pa- Sever in jug Pred kakimi tremi tedni smo imeli priliko ruzbrati iz raznih nevtralnih časopisnih poročil, da je odplulo mnogoštevilno francoska-an-gleško ladjevje iz svojih pristanišč proti severu. Toda vsa podrobnejša poročila o kakem 11-jvem načrtu so ta trenutek izpadla in javnost ni bila prav nič obveščena, kaj se pri prHvlja. Bliskovito pa se je raznesla vest pretekli teden, da so pričele velike vojne operacije na morju in v zruku med f rancosko-an-gleškim brodovjem in letalstvom na eni stran« in nemškim na drug1! strani. Nemška vojska je prekoračila dansko mejo in enostavno zasedla Dansko. Sla je še dalje. Posrečilo se ji je, da je na prekanjen način izkrcala svoje vojake na Norveškem, kjer so se pričele srdite borbe. Norvežani, zavedajoč ,-e svoje lastne moči in pomoči od strani Francije in Anglije so stopili v vojno z Nemčijo in s tem pokazali, da hočejo za ceno svoje krvi braniti svojo domovino. 5e več. Pridobili so si nazaj izgubljene simpatije vsega sveta v sled svojega nerazumljivega zadržanja v finsko-sovjetskem sporu. Iz strogo nevtralne države je postala Norveška čez noč vojskujoča se država, ki brani svojo svobodo skupno s svojim kraljem in narodno Vlado na čelu Dogojdki, ki so se pričeli odigravati pretekli teden in ki še trajajo, so bili zaviti v čudno temo. Napovedana zožitev blokado od angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina se je pričela dejansko izvajati in kak . so sadovi te zožitve blokade ravno na severu. Nemčija je dobivala ogromno množino surovega železa, bakra, aluminija in drugih rudnin za svojo vojno industrijo. Zato so bili Angleži in Francozi prisiljeni, da to najodločneje preprečijo. Francosko-angleška mornarica je z vso silo udarila na nemško ladjevje, pričela se je ena najstrašnejših pomor:kili bitk. kar jih pomni pomorska zgodovina in v tej bitki so Nemci, kot poročajo, izgubili svoje najboljše in najbolj opremljene bojne ladje ter veHko trgovskih in potniških ladij. Borba še ni zaključena in traja še dalje. Gigantski podvigi sovražnih taborov pa nam nudijo nove poglede na politiko balkanskih držav. Vojna na severu je zopet razpršila črne oblake, ki so se pričeli zbirati na Balkanu. To nuni upravičeno daje poguma in zavesti, da smo zopet srečno ušli mogoče za nas katastrofalnemu zapletljaju, ki bi lahko nastal na me jab balkanskih držav. Odločfite* balkanskih držav, ki so med seboj precej trdno povezane, se je zopet zavlekla za nedoločen čas. Ta nedoločen čas na srečen izid se je zopet poda I j šal, da bomo imeli zopet priliko, poleg drugega, tudi še bolj utrditi svojo mejo pasti tjf: Vojna je dobila v Evropi širšo bojno poljano in le Balkan je v miru in mirno čaka, toda ne nepripravljen. Da je tako, da je Balkan in na njem Jugoslavija v tem položaju, kot je sedaj, je zasluga modrih državnikov, katerim so zaupane težke naToge. Če bo ta premišljena in preračunana politika našla razumevanja ne le pri vojskujočih narodih, ampak predvsem razumevanje in podporo v nas samih, potem bodimo prepričani, da se nam ni treba ničesar bati. Naše meje so betonirane, v nas je sama moč in Balkan hrani v sebi nezlomljive sile, ki so bile že odločilnega pomena v svetovni zgodovini. cem. Za kočevske Slovence Za liožič je Slovenska Straža v Mariboru priredila po vsej Sloveniji nabiralni dan za socialne potrel>e na severni meji. Na stotine otrok in mnogo revnih družin smo obdarovali / najpotrebnejšim, zlasti 7. obutvijo in obleko. Na Vnehohod, dne 2. maja pa priredi Slovenska Straža v Ljubljani nabiralni dan za kočevske rojake. Kajti tudi socialne in na-rodno-obrambne potrebe našega, Kačfevja so velike. Zlasti narodnostno mešani predeli našega ozemlja, kakor severna meja in Kočevje potrebuje pomoč narodne in državne celokupno«ti, če naj se ohrani tudi v teh predelih ugled naroda in države. Vemo. da gospodarsko stanje v našem podeželju ni rožnato. Znano nam je, da vlada ponekod tudi pomanjkanje. Pa vendar smo prepričani, da se bo tudi vsa naša dežela odzvala temu narodnemu pozivu in da bo žrtvovala po svojih močeh za kočevske Slovence. Čeprav naš podeželski človek, kakor tudi sploh naše slavensko delavstvo težko odtrga od svoje plače tudi le en dinar za narodnoobrambne namene, vendar je tudi najmanjša žrtev našega kmetu in delavca največji dokaz velike zavesti našega naroda. Kdar ne more žrtovati dinarja, naj žrtvuje pcidesei par. Naj se nihče ne izgovarja, marveč vsak naj pokaže na Vnebovhod sviojo narodno dolžnost in žrtvuje za kočevske Slovence, v mestih in na deželi, kolikor zmare. Slovenska straža v Ljubljani. Koncert Akademskega pevskega »bora V sredo 24. aprila ob 20'30 uri v Narodnem domu Dobro nam je v spominu lansko gostovanje Akademskega pevskega zliora iz Ljubljane, ki je s svojim izvajanjem umetne pesmi slovenskega preporodu presenetil naše poslušalstvo. V letošnji sezoni je APZ pripravil program i/ dobe narodnih čitalnic ter poznejše dobe. ki je v muzikalnem dogajanju po svojem iskanju izraznih sredstev in razvoju vodila V dobo „Novih akordov". V teh dveh stvarjalnih epo-hah je artistični vodja in zborov dirigent France Marolt pripravil delu Hrabrorlava Vo- I lariča (1863—1895), Josipa Kocijančiča iz Ka-I nala ob Soči (1849—1878), Avgusta Lebana tudi J iz Kanala ob Soči (1847—1879), Frana Gerbiča iz Cerknice (1840—1917), ki je bil ustauovi-I telj hrvatske opere v Zagrebu in pri nas med I najplodovitejšimi skladatelji, dalje so še de-1 la Stanku Pirnata iz Štor pri Celju I 1899), Antona Svetka iz Ljubljane (1875—1919), j dirigenta in ustanovitelju glasbene šole I „Ljubljana" ter ustanovitelja prvega slovenske-] ga tria; močna so dela Alojzija Sachsa iz I Medvod (1869—1910) ter Josipa Michln, ki je I po rodu Čeh iz Slanv na Češkem (roj. 1S79). pež naznači] in ga bo treba izvesti. Družba, ki je seduj razbita na sovražne si razred'-, mora siw>t postati eno, zdravo telo. Kar po naravi ini svojem poslu »pada skupaj, nuj ivori enoto, korporacije. A prav za socialni študij ne bomo liašli boljšega pripomočka, kot je Ušeničkotv komentar. Nalhšč je blil prirejen via dijaflke in fantovske krožki«, ki naj bi papeževo okrož- nico predelovali na tečajih. Pisan je jasno, nu moč preprosto in pregledno. Kdor si hače pridobiti jasne in trdne pojme o socia'n;h načelih, ta bo Ušeničnika nujno potreb >vul. Zunanja oprema knjige je zelo okusna, vezava prvovrstna, cena pa kljub temu ni/.ka. Ne moremo knjige drugače priporočiti kot: bori jo., premišljuj in študiraj ter potem tudi tuko stori! ki je deloval pred vojno v Gorici in nekaj časa v Ljubljani pri Glasbeni matici. Njegovi baladi „Sokratova smrt" ter ..Atila in ribič" sta komponirani na tekst Ant. Aškerca. Micki je ustanovitelj prvega slovenskega godalnega kvarteta v Gorici Na koncertu v Kranju bo APZ izvajal program, ki bo sestavljen iz pesmi prejšnjega stoletja, torej iz že prej omenjenih dob preporoda in čitalnic. Zastopani bodo Volarič, Sachs, Nedvčd, Hajdrih, Jenka, Ipavec, M;ctil. Gerbič, Mažek, Vilhai. Pesem, ki jo bomo slišali na prihodnjem koncertu se sicer ne more primerjati s kvaliteto takratnih evropskih tvorcev, toda umetniške vrednote ji ne moremo odrekati. BELEŽKE Timeo Danaos, etiamsi dona ferentes. Mi domačini znamo in vemo ceniti pomen industrije za Kranj in okolico, čeprav so vsa večju podjetja v rokah tujega kapitala in v rokah tujih ljudi, za katerih notranja čustva včasih ne vemo. Ti inozemski lastniki pa s tem, du dihajo naš gorenjski zrak, še niso naši državljani. Za dosego našega državljanstva je treba posebne prošnje, ki je včarih bolj, včasih p« manj uspešna. Če je taka prošnja na primerno intervencijo dosegla uspeh, se mora „novi" državljan na nek način izkazeti hvaležnega, da tudi s svoje strani doprine?e določen? usluge. Te usluge so včasih našim ljudem sicer res v korift, toda po drugi strani tak novopečeni državljan dobi pogum, da nastavi v svojem podjetju ljudi, ki so ne samo narodno mlučni, ampak izpovedujejo in širijo — če ne gre drugače pa na skrivaj — tujo ideologijo. Možnost obstoji tudi celo, da tak državljan v svojem najožjem družinskem in sorodstvenem krogu vzdržuje ljudi, ki rujejo proti nam. Zato se izogibajmo darov, katere nudi tak državljan pod firmo neke uslužnofti in hvaležnosti, kajti taki darovi so nam pogubni bolj kot pa odkrito sovraštvo napram nam-Ljudje pa, ki v svoji dobri veri intervenirajo za take državljane, morajo biti v bodoče bolj previdni, da ne bodo nasedli lepim in mamljivim zatrdilom in tako sami betonirali sovražne postojanke pri nas. Caveaat consules! Malopridni državljani. Iz Holandskega javljajo, da so te dni postavili k zidu dva ho-lundska državljana, ker sta bila preveč blebetava in >• ta korist: svoje države in domovine izdajala tujcem. Ali je pri nas tudi kaj takih mulopridnih državljanov? Jugoslavija - dobra mati. Vsaka država ima tujce ki niso njeni državljani. O bivanju tujcev v posamezni državi odločajo posebni predpisi in zakoni. Lahko se dogodi, da so ti tujci prav lojalni in dobri ljudje, ki se pečajo izključno s poslovnim življeijem in se moremo od njih še kaj pametnega naučiti. Lahko pa postanejo ti tujci nadležni gostje, da bi nas skoro pregnali izpod rodnega krova, tako kot v basni lisica ježa. Celo to ;e mor'' pripetiti, da pridejo v deželo tuji „izletniki". pa ti zagospodarij'o nad tujo zemljo. Pri nas se kaj takega ne bo pripetilo, saj smo tako dobrohotni napram tujcem. Če je suhoparni zakon in strogi paragraf tako brezsrčen, da hoče prekiniti tujemu državljanu prijetno, mirno in udobno bivanje v naši deželi, da ga hoče izgnati i/, našega raja, smo pa mi toliko bolj mehkega srca in revčku tujcu dovofimo, da bo še eno leto jedel naš beli kruh in gnjat ter surovo maslo, da bo lahko še nadalje hodil in se sprehajal po naši mili domovini in si ogledoval lepe kraje, hribe in doline, pota in ceste, da mu pa ne bo preveč- dolgočasno, si bo pa lahko, izbral družbo svojih soro-jakov na prijeten pomenek. Nabiralni dan za kočevske Slovence! IN a Vnebohod 2. maja naj ne bo zavednega Slovenca, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost. Geslo naj bo: Dal bom za kočevske Slovence po slojih močeh! » STRA.N 2 ---____---U'MIKNJEC« kugi Pričakovali smo, da bo predpust zadostoval pteta žeijnrm rniadim ljudem, da se bodo na-n jreli. Saj je karentovo rajanje trajalo vse od Sdvmtrr. pa gubo, ka tero si nakopa*amo sami. Ali veste, da so se naši narodni sovražniki, ki vladajo nadim zamejskim bratom, posfuževali plesa in pijače, da narod omamijo, da ga pridobe za sebe. Mi sami pa bomo tako neumni, da bomo svoj rod pogubljali z istimi sredstvi, s katerimi ga zastrupljajo naši sovrugi. Časi so tako težki, delavstvu grozi brezposil nost, draginja ra Jezerski vrh in 1. ali pa 15. septembra pa cestna hitrostna dirka Kranj—Naklo, Tehnično poročilo je podal referent g. ing. Miklavčič. Uvodoma je opisal položaj mot >-ristike v naši državi sploh, potem pa je povedali kako so se plasirali klubovi člani pri raznih dirkah. Največ nagrad si jeJ priboril Bar Vinko, ki je imel tudi največjo br/;'io. Potem je g. ing. Miklavč č navedel podro.one rezultate z dirk pri Sv. Križu, na Jezerskem in na Vršiču, pri kateri so startali samo domači vozači. Uspehi naših dirkačev so zadovoljivi, boljši bi še bili, če bi se moglo nabaviti potrebne dirkalne stroje iz inozemstva. Potrebno bi bilo, da nabavi klub specialni stroj za dirke. Za bodoče klubove prindtve si bo klub oskrbel potrebne količine bencina-Živahno se je udejstvovala tudi kolesarska sekcija, ki je bila lani ustanovljena. Čeprav zaenkrat šteje še maho članOT (22, od teh je 9 verificiranih vozačev), je priredila 4 dirke, ki so ble nagrajene. Prva dirka je bila na progi Kranj—Jesenice. Zmagal je Bratun Franc. Druga dirka je bile na progi Kranj— Kamnik, zmagal je Bartel Ivan. Tretja dirka se je vršila za časa moto dirk na Jezerski vrh, zmagal je Jemec Ciril. Četrta dirka se je vršila na progi Kranj—Celje, kb so bile tam zvezne dirke. Zmagal je Bertoncelj Alojzij. Poleg tega so se kranjski kolesarji udeležili še drugih dirk in tekem. Na občnem zboru Slov. kolesarske zveze je bilo tudi sklenjeno, da se uvede za člane nezgodno zavarovunje proti minimalni premiji. Tudi nekaj vojaških ugodno-ti se je izposlovolo. 7. željo, da se delo kolesarske sekcije še bolj poživi, je g. Bar zukijučil svoje poročilo. Pri voltvah je bil izvoljen sledeči odbor: Witzman Edi, predsednik; Kern Adolf, 1. podpredsednik; Levičnik Milan, Jesenice, II. podpredsednik; Levičnik Ivo, Kranj, I. tajnik; Berjak Lucijan, II. tajnik; Pogačnik Tone, Kranj, 1. blagajnik; Reiter Vili, Jesenice, II. blagajnik: načelnik športne komisije ing. Miklavčič namestnik Kobi Mirko; dalje je bilo izvoljenih še 5 odbornikov in 5 namestnikov ter 3 člani nadzorstva in 3 namestniki. Klubov zdravnik je g. dr. Vrbnjak Vinko. Regulacijski načrt Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kako napreduje delo za regulucijski načrt, ki naj u-stv ari osnovne smernice bodočega, sodobnega razvoja me-ta, katero teži v svojih siln;cah vedno bolj proti severu in vzhodu. Pripravljalna dela in meritve so se že vršile pred leti še pod prejšnjim oMinskim odborom, toda rezultati tistega dela so bili le malo porabni. Sedanja občinska uprava je odločno zagrabila tudi za to še nerešeno vprašanje, pripravila je potrebne kredite in oddala meritvena dela. Ko bodo .kpnfcajie meritve, se bo poverilo določe-ineniti arhitektu končria izdelava Jiačrta. Meritvena dela na Klancu. Hojah in Prmv skovero na površini cca 100 hektarov so bita odduna civilnemu geometru ing. Ivo Petrov- I čiču. Na tem ozemlju so sedaj postavljeni kamni za poligonske točke. Kote posameznih točk so bile že premerjene. Potrebne fiksne točke za poliponsko mrežo se bodo določile tri-anjrulacijsk m [>otom od Storžiča, Tolskega \r-! ha in šmarne gore. Potrebne signale na Stor-j žiču in Tolskem vrhu bi se že postavilo, pa j rudi snega na vrhovih to ni bilo mogoče. Sira-, n'ce med posameznmi poligotiskimi točkami so že zmerjene in ko bodo končane nivelma 1 meritve, Be bo pričelo v prihodnjem tidnu i detajlno meritvijo posameznih pose-tev, rnej. i 'itavb potov itd. Vsa ta dela bodo z načrtj *red I končana v mestu juliju- Za privatna del| se g. geometra Petrovčičn lahko dobi vuk dan 1 opoldne v hotelu „Jelen", ali pn na terenu- Jeseniški Monte Carlo Gre za jeseniški Motite Carlo, da gn ne 1)4 kdo zamenjal z onim ob Sredozemskem morju v kneževini Monaco, pravzaprav na Francoskem, ki je znan radi svoje velike igralnice in kjer se zapravljajo včasih tudi milijoni kar en večer. Jeseniški Monte Carlo je u-ta-nova tovarniških upokojencev in ima le neznatne sličnosti z onim v Monacu. Toda ta sličnost je v bistveni točki: igrajo tam in igrujo na Jesenicah. Tovarniški upokojenci tvor.jo posebno m značilno plast jeseniškegu prebivalstva. Posebna razkošno od svoje pokojnine res da ne morejo živeti, toda jesen tvojemu življenju si vendar skušajo kar moguće udobno urediti. Vse življenje so pretolkli v zakajenih in za-snu;ijenih prostorih železarskih obratov m zato nič čudnega, če se hočejo preje tako strn-danega sonca sedaj temeljito naužiti. To dobro božje sonce vendar tudi zanje vzhaju tum za Storžičem in zato ga radi hodijo uživat na južno pobočje Mirce, Nadoknaditi hočejo, česar jim je v mlajših letih tako zelo primanjkovalo. Sončijo se nu rebrih Mirce pru\ do večera, ko gre sonce v Dolino k počitku. / višine gledajo življenje okoli lovarniških dimnikov in obujajo spomine na stare železarske t >se. na vojno pred 25 leti, na dobo, ko so vlivali zvonove... Koliko zgodovine je šlo preko sveta ob njihovih „šiht.ih'! Starosti pristo.ja modrovanje: naSi stari železurji tudi to znajo. Marsikatero pametno povedo. Navadno so vsi enih misli. Pride pa tudi do deljenih mnenj. Toda debata nikdar ne prekorači umerjenega senatorskega tona Kakor v angleški lordski zbornici. Tako socialno življenje na rebrih sončne Mirce je kar naravnost rodilo potrebo po ne-kem skupnem domu. Najpreje miza s klopmi, nato še streha nad mizo za slučaj nenadnega dežju, nato še tri stene in končno še četrto steno in Monte Curlo na Telečnjuku je bil gotov. Če so pa moški pri mizi, potem spuda nu mizo liter aH pa karte! Tovarniška pokojnina litru ne prenese. Tudi so naši senatorji dovolj izobraženi in vedo, da bodo hodili več let na Mirco. če bodo v pijači zmerni. Karte, šah, domino in podobne igre pa lahko kar lepo izpolnijo ure, ko zmanjka snovi za debate. In tako smo dobili Monte Carlo! Jeseniški Monte Carlo je postal najbolj priljubljeno zbirališče naših upokojencev, čeprav je nu zunaj bil kaj malo prikupl.jiv. Ko je jeseniški župan h(dil po novi občinski prome-i.adni poti pod Mirco, mu ie prišla na mi-el tudi preureditev Monte Curla. Občinska uprava je na veselje upokojencev vnesla v letošnji proračun tudi znesek za nov Monte Carlo. Ko je na posredovanje g. župana g. ravnatelj tovurne še prispeval za novo stavbo le-', je bil novi Monte Carlo zagotovljen. Talna deUi so že dovršena in čez nekaj tednov bo otvoritev. Monte Carlo se gradi ns južnem pobočju Mirce nad kolodvorskim poslopjem, malo nad promenadrto cesto. Potrebna škarpa je zgrajena. S promenadne ceste bosta speljani dve pešpoti do stavbe. Ena je že urejena. Kraj je posebno sončen in z odprtim ruzgbdom na Jesenice in doli proti Radovljici. Uesena stavba nu betonskih stebričih bo v domačem slogu izdelana. Zgradba bo obsegala zaprt prostor v izmeri 3x4 metre s pokrito lopo 2.64x4 m Vse pod eno streho. V zaprtem prostoru sta predvideni dve mizi s klopmi in peč. Za stuv-bo bo tudi stranišče z vhodom od zunaj. Naj bi novi Monte Carlo bil našim upokojencem v okrepitev zdravja in v prijetno razvedrilo! Drobne mrvice % Jesenic Škropiti so začeli jeseniške ceste. Še nekam, stalno vreme v aprilu je povzročilo potrebo škropljenja tudi jeseniških cest. Prva lic.taci-ja oddaje škropljenja sicer ni uspelu, todu škropilni tank se je vseeno pojavil nu cesti. Zneiikrut plačuje občina škropljenje po dnevu. 180 din zu dan. Škropilni voz je obč nski-oddaja se le vprega in posluževanje. Radi visoke zahteve najemnikov je občinska uprava sprožila misel o škropljenju v lasmi režiji. V ta namen bi kupila par konj. ki bi jih v deževnih in zimskih dneh koristno zaposlila tudi za druga občinska dela. Okrožne tekme fantovskih odsekov Triglavskega okrožja se vrše v nedeljo, dne 28. aprila na Jesenicuh Tudi jeseniški fantje se pridno pripravljajo nunje. Materinski dan z ljubkim sjioredom p,irede svojim mamicam nVisi nujmjuijši v nedeljo. 2|. aprila popoldne v Krekovem domu. Vabljene so vse mamice in vsi prijatelji naše mladine V novem Mestnem zavetišču se dokončavnjo i z.idnju zgotovitvenu dela Lepa sončna lega. j praktična razvrstitev prostorov, udobna in higienska notranja oprema izzove vsakemu obiskovalcu čestitke bodočim stanovalcem tega stoletnega spomenika socialnega dela sedanje obč.nske uprave. Znželjeni brzec, ki je bil pred mesci ukinjen, je sidaj spet začel voziti (s 15. aprilom). Z Jesenic odhaja zjutraj ob 7.45, iz Ljubljane pa prihaja na Jesenice zvečer malo po 10. uri. tako kakor pred ukinitvijo. Za Jeseničane je to eden najprikludnejših vlakov za polno iz-rubo čusa v Ljubljani. Naše cenjene naročnike in bralce na Jesenicah in okolici vljudno prosimoj da svojim znancem »poroče, du pošiljamo „Goreajca" vsem bivšim naročnikom lista ..Na mejah" '» sicer dogovorno s konzorcijem tega lista, tiedništvo za dopise z Jesenic je v Krekmem domu. Blokirujte motorje! La«tniki radijskih apa ratov na Jesenicah se upravičeno pritožujejo, da je v našem kraju izredno veliko motenj radia. Te motnje povzročajo neblokirani motorji in motorčki, ki tečejo po številnih jeseniških obrat'h. Radijski naročniki naprošajo poštno upravo, da poskrbi ogled teh motorjev in iz posluje njih blokiranje. Pamet je boljša kot žamet. To so spoznali tudi naši tovariši, ki izpovedujejo vero v krvava boljševiška nebesa in pričakujejo odrešenje od „Jožatu". Za Jožefovo so ga tako sigurno pričakovali, da so pravoverne žene />• testo zaraesile za praznične pogače, — toda Jožetu ni bilo. Do poznega večera so ga še pri-čuk ovali, potem so pa pogače sami pojedli. 1'verjeni smo, da bodo prišle še napovedi s točnimi datumi, — ali bo še kdo kdaj nasede!? ! Upamo, da malokdo, ker malce soli pa imajo tudi naši komunistično usmerjeni ljudje. V zudnjem času so tudi razni brezimni letaki izo-stuli. Res, pamet je še najbol'jša! 15 let v službi dobrega tiska ima za seboj vdova Kralj Jožefa. Vse Jesenice je poznajo. Neštetokrat jh je obiskala in jim prinesla na doni dobre časopise, največ .Slovenca" v zadnjem času tudi ..Slovenski dom". Te dni gre v zasluženi pokoj. Za slovo se je vsa jeseniška in okoliška ruznušalska družina podružnee ..Slovenca" dalu fotografirati. Go=pej Kraljevi želimo prijeten pokoj ob močni opori svojih Misarji ponor! Skupno združenje obrtnikov priredi po odobrenju kr. banske uprave, tečaj za obdelovanje površin, luženje, politiranje, čiščenje in osvetljenje ter užiganje lesa. Tečaj vodi g Kregar Ivan, strokovni učitelj iz Št. Vida nad Ljubljano. Ta tečaj se bo vršil v času od 2-maja, to je nu Vnebohod in do binkoštne ne-bole in sicer zvečer ob 7. do 10. ure. Prostor /i tečaj je Hvalnica v stari šoli. Ker je tu tečaj poleg luženja prirejen v prvi vrsti za pripravo ploskev in njih obdelovanje, kar je najvažnejše za pravilno dovršitev jiihišrva. ter obeliti (blrihati) razne tes.ove kot javor, bre/^i idt., je z ozirom na današnje razini te dolžnost vsnkegn mizarja, da se tegu i tečaja udeleži. Dostop imajo tudi pomočnki, ter naj se prijavijo v pisarni združenja med uradnimi urami. V to svrho sklicujem sestanek mizarjev to soboto zvečer ob 7. uri v pi-surni zduž.enja, da se pogovorimo o pripravi vzorcev lesa. „ Za mzarski odsek Pollak- 2rtvujmo za nnrodno stvar! Vnebohod 2. maja je dan za vse zavedne Slovence in Jugoslovane. To je nabiralni dan za kočevske Slovence! Vsak naj sklene: Tudi jaz bocem storiti na ta dan vso svojo dolžnost do njih! Dal bom, kolikor zmorem! »GORENJEC«____---- STRAN 3 TEDENSKE ND^ICj: KRANJ Marijin oltar v farni cerkvi, ki je bil pred leti V svojem »gornjem delu tako lepo in .>kii''.no prenovljen, je bil sedaj še v spodnjem delti popravljen. Oltarni podstavek so namreč obložili z novimi marmornatimi ploščami, sprednja stran pa je napravljena i/ mozaika zelo pestrih barv, med katerimi tvori podlago zlatu barva, okraske pu rdeča, belu itd. Te vrste mozaik je novost za kranjsko farno cerkev. Sedanje prenovi jen je Marijinega oltarja ho še bolj povečalo lepoto tega oltarja, ki bo v mescu maju ob šmarnicuh poln rož, luči in okrasja. Kedni fantovski sestanek se vrši torek 23. iprila ob S. uri zvečer v knjižnici Ljudskega doma. Za člane FO je udeležba obvezna, vabljeni so pa tudi drugi fantje. Zaprta cesta. Radi cestnih del je okrajno ginvarstvo odredilo zaporo banovinske cesti Naklo—KokrVca—Šenčur in sider na odseku Naklo— Kokrica za ves težki avtomobilski promet. Sestanek MJRZ. Krajevni odbor MJRZ v Kranju vabi vse člane na sestanek, ki se vrši V ponedeljek 22. aprila ob 8. uri zvečer v p -surniških prostorih JRZ v hotelu „Jelen". Prosimo, da se sestanka sigurno udeležite. Brezobzirno vedenje na cesti. Kolesar iz okolice nam piše: Ko sem se nedavno peljal s kolesom domov, sem v Britofu prehitel nekega funta, ki se je na vsak nač'n hotel peljati zadaj na kolesu. Ko mu tega nisem dovolil, me je nasilnež potegnil nazuj in res stopil na kolo, vsled česar se je slednje po kvarilo. Svetujem doti^nemn predrznežti, naj stopi na polcijo, da ga bodo poučili, kako se je nu cesti treba obnašati, rtiorcla ga pa bodo celo vtaknili v luknjo. To početje dotičniku ni v čast, nego znak njegove neolikano=ti in nasilnosti. Za prvoobhajance in birmanee dobite obleke in blago za obleke pri Jazbecn v Kranju. Tndi perilo in k'lobnke vedno v zalogi AI.BIN JAZBEC V KRANJU. Jugos.ovensko-čehoslovaška liga bo imela v nedeljo 21. aprila ob poli 10 uri dopoldne svoj redni občni zbor v hotelu ..Jelen". Vse prijatelje čehoslovaškega naroda prosimo za obilen obisk. Odbor. P(motoma so bili tepeni. Štirje vrli kranjski meščani so se podali v nedeljo zvečer v gostilno ..Na Planini". Po prijetni zabavi in razvedrilu so se okrog polnoči namerili domov. Prišedši iz gostilne je eden izmed njih v dobri volji — kdo bi mu to veselje zameril' — zatikal in zaklical na korajžo, kot to kličejo fantje na vasi. V zasedi tam v bližini so pa čakali fantje i/. Čirčič na neke svoje nasprotnike — kot je to fantovska navada že od pam-fiveka. Ko so pa slišali, da jih njihovi priča-kovuni nasprotn ki celo izzivajo, so pa planili s koli nadnje in jih dodobra premlatili. Brž se je pa izkazalo, da n:so nabili prave, ampak nedolžne kranjske meščane, ki so si predrznih ukati po Planini. Noč ima svojo moč, pravi pregovor in to so okusili tndi naši meščani, zato bodo v bodoče bolj previdni. Napadalce pa bo kaznovala oblast. Izposojeni avtomobil ali noćna avantura. V nedeljo zvečer so neki vinjeni dobrovoljčki vzeli iz garaže tovorni avtomobil prevoznika Bevka in se odpeljali na izlet v letovišče jezersko. Cesta na Jezersko je pa na nekaterih krajih tako ozka, da ni šlo drugače, da so morali podreti nekaj ograj, da so mogli naprej. Končno so se po več ali manj srečni vožnji trdno in varno zasidrali v jarku. Avtomobil k sreči ni utrpel prehudih poškodb. Prevoznik Bevk bi bil moral naslednje jutro peljati v škofjo' Loko poh Btvo, pa ni mogel najti avtomobila nikjer. Šele dopoldne se je ugotovilo, kam jo je ubral neposlušni avtomobil. Botri! Botrice! Birmanska darila, ure, zlatnino in srebrnino boste kupili dobro in poceni pri tv. Drago Šegregur, urar KRANJ, Vidovdanska c. 15. Ukraden motor. Dva podjetna fanta sta v soboto zvečer izpred Stare pošte odpeljala motorno kolo nekega podporočnika ter sta jo u-brale po cesti proi Primskovemu. Bodisi, da sta bilo nevešča kolesa, ali so ju motile kake druge napake, zgodilo se je, da sta vozila preblizu konfina in oba sta odletela v jarek. Njune poškodbe so bile tako resne, da so morali oba odpeljati v bolnišnico. Prevo.a prodana. V zadnji občinski seji pretekli petek je občinski odbor tudi sprejel sklep, da produ posestvo Prevolo. S tem je v pr.neipu prodaja Prevole gotova dejstvo, ki se bo realiziralo takoj, čim prutojno ministrstvo la nakup odobri. Odposlancem tega ministrstvu je posestvo ugajalo. Mirna proračunska seja. Zadnja občinska seju pri kateri je bil sprejet proračun za 1-1940-41, je potekla v znamenju najlepše harmonije in solidarnosti ter skupnega gledanja na občinske zadeve. Proračun je bil sprejet soglasno, vse debate in pripombe so bile utemeljene in dobromisleče. in videli smo, da .ma celokupni občinski odbor v teh kritičnih časih pred očmi le blagor občanov. Zato je treba to tolerantnost in uvidevnost prav toplo pozdraviti. Pač pa ni dalu miru nagajiva žilico ..Jutru", da se je moralo obregniti ob proračunsko sejo. Radijske motnje. Kot marsikje drugje so tudi kranjski poslušalci in lastniki radio aparatov tako srečni, da jim njihovi sosedje z različnimi motorji in motorčki ter elektr čnimi aparati kvarijo in motijo dober sprejem. Lastniki radijskih aparatov prosijo p~štno upravo, nuj po-krbi, da bodo vsi motorji in električni f.parati blokirani in motnje odpravljene, kajti vsem državljanom pristojajo enake pravice. Jele»ov klane razkopavajo. O cestnih delih bomo odslej v Kranju imeli vedno dovolj poročati. Z delom so namreč pričeli zelo- intenzivno. Ta teden so namreč začeli ornti in razkopavati Jelenov klane, katerega bodo proti vrhu pod hotelom .Jelen" poglobili za cca 70 cm. da se bo na tn način nekoliko oni'1 la nn-j peto-i ceste proti vrhu klanca. Pred g mnnzijo I so posekali zunanjo vrsto kostanjev, ki so se I morali umakniti novi cesti. Pravtuko so pred ' Omersovo hišo podrli rd na Šnvnikovi parce-| K, ki je tudi moral napraviti prostor modertli-I zirani cesti. TRZIC Trije jubilanti Pretečeni teden smo imeli kar tri godovni-ke Rudolfe, ki so obhajali svojo 50 oz. 0'l letnico. Najbolj viden izmed jubilantov je go tovo naš g. Rudolf Ahučič, ki je od ustanovitve do danes kapelnik Cerkvene godbe. Prva letu po vojni, vrnivši se iz ruskega ujetn štva. nas je na odru neštetokrat razveselil s svojimi ruskimi plesi, s kitaro v roki, pel nam je kuplete in izborno igral ..Charlejevo tetko". Tudi kot telovadec je bil na višini. Bil je član orlovske mednarodne tekmovalne vrste in ta ko pomagal spletati slavo slovenskega naroda. Z godbo se je predstavil širši slovenski javnosti. Godbo j<" izpopolnil tako, da je zavzemala najvidnejša mesta pri velikih prireditvah, zlasti na kongresih v Ljubljani. Pri svoji veseli in živahni naravi pa .nu tudi ne manjka resnosti. Čeprav se je ženil že pri zrelih moških letih, vendar ima dane; lepo številno družino, za katero lepo skrbi. Njegov sinček viial. star komaj 5 let, že prav lepo igra harmoniko. V svoji soprogi pa je dobil tudi dobro oporo, to je inteligentna žena, ki razume važno vlogo svojega moža v katoliški prosveti. Tako je prispel naš Rudi na vrh, obhaja v veselem krogu svoje družine 50 letnico in s ponosom gleda na svoje delo, pri tem pa še ves živahen gleda tudi v bodočnost in kuje nove načrte. ■ Drugi jubilant je g. Femc Rudolf, ki je praznoval pretečeni teden 60 letnico svojega rojstva. Starejši se ga še spominjajo kot orožnika v Tržiču. Pred 30 leti se je priženil k Lesarju v gostilno, ki je bila na zelo dobrem glasu. Bil je vedno miren in tih in zatopljn v svoje gospodarstvo. Kot dober gospodar in pošten mož, je bil leta 1936 izvoljen pri občinskih volitvah kot član občinske uprave za blagajnika. S tem dejstvom je stopil v javnost, kjer igra danes jako važno vlogo pri občinskem gospodarstvu. Letos ga čaka še prav poseben dogodek, ko ho o Božiču njegov drugi sin Boris posvečen v mašnika. V tem vidi g. Femc najboljše plačilo od zgoraj za ves svoj ! trud v dobi 60 let. Tretji jubilant je g. Rudolf Prešeren, ki je 50 letnik. Nekdaj živahen javen delavec se je radi sile razmer moral umakniti v zatišje. Dolžnost hvaležnosti nam pa veleva da re ga tudi spomnimo te dni. Bil je pri ustanovitvi Orla v Tržiču. Dolgo vrsto let je bil cerkveni pevec, igralec na našem odru, blagajnik pri JSZ. predsednik Prosvetnega društva sv. Jožefa itd. Tudi on ponosno gleda na tisto čase v katerih je vršil naštete funkcije, ki so kakor členi v verigi zgodovine katoliškega pokreta v Tržiču. Vsem trem jubilantom iskreno čestitamo in želimo vsakemu posebej, da bi se še veliko udejstvovali v javnosti in pa srečno obhajali še nudaljne jubileje v krogu svojih domačih! Na nedeljo Varstva sv. Jožefa je kntol ška prosveta v Tržiču imela svoj praznik. Dopoldne ob poli desetih se je izpred „Našega doma" razvil dolg pester sprevod po Cerkveni ulici in čez Glavni trg na grič k sv. Jožefu, kjer je imel za žive in umrle člane sv. mašo čast. g. Snoj. Enako dolg sprevod se je povrni! nazaj po mestu pred „Naš dom", kjer je bil razhod. Zvečer ob 8. uri je bila v „Našem domu" telovadna akademija Fantovskega odseka s sodelovanjem Dekliškega krožka. Ob tej priliki je pokazala naša mladina sadove dela. 1-gleda, da bo Tržič zopet kmalu lahko postavil svojo telovadno vrsto pri večjih telovadnih prireditvah. Praznik kaitoliške prosvete nam jo dal novega poguma za bodočnost, ker 'e v duševno iti telesno zdravi mladini ima narod boljšo bodočnost. Nesreča. V nedeljo popoldne se je pri Sv. Ani dogodila težka nesreča. Pri Dobr.nove.n mostu nu državni cesti sta se srečala dva osebna avtomobila, ki sta oba drvela. Ob kraju ceste je bil 13 letni Ferdinand Bogataj, sin Ofkrhaika predilniške gube. Fant je videl le avto, ki mu je prihajal nasproti, drugega za seboj pa ne. V h'.pu ga je dobil (ivto, ki je drvel navzdol, pod sebe in ga močno poškodoval. Težko ranjenega dečku so pripeljali v Tržič, kjer mu je zdravnik dr. Premru nudil prvo pomoč in ga takoj duije napotil v bolni-I šnico. Imel je zlomljeno desno nogo in prebilo lobanjo. Bil je napol pri zavesti in je čutil hude bolečine. V bolnici je bil preko noč, do popoldne drugega dne. Mati ga je z osebnim avtomobilom pripeljala domov. Doma so ga komaj položili na posteljo pa je že izdihnil svojo mlado dušo. Pošteno družino s katero vsa okolica sočustvuje, je zadela bridka preizkušnja. Smrt. V nedeljo ti. aprila Fino pokopuli Kogoj Jožefa. Star je bil 65 let. Ravno na svoj god, na praznik sv. Jožefa, se je ponesrečil in si zlomil nogo. Pri padcu je najbrž dobil tudi notranje poškodbe. Radi zlonrljene noge je iskal pomoči v bolnici, na notranje poškodbe pa ni polagal važnosti. V petek 12. t. m. zjutraj mu je prišlo nenadoma slabo ter je kinu-lu nato umrl. Zanimivo je: na praznik sv. Jožefa je padel, na Varstvo sv. Jožefa je bil pa njegov pogreb. Zapustil je 70 let staro ženo. ki je postala vdova brez otrok. Posluiujmo »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko lot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Preden se podesi« na pot, pridi«« na brezplačen posvet k »PUTNIKU« lepo vzgojil v krščanskem in Slovenskem duhu. Sin Jože je avtopodjetnik, najmlajša hči Linca pa z velikim uspehom kot učitelj.ca ▼ Retečah deluje med mladino in v naših društvih. Pogreb ranjkega se je vršil v nedeljo popoldne ob izredno veliki udeležbi, saj je bil pokojnik markantna osebnost v našem mestu-Naj mu bo Bog dober plačnik, preostalim pa naše iskreno sožalje. „ STARA LOKA Gasilski jubiLej. Prostovoljna gasilska četa v Stari Loki praznuje v nedeljo 7. julija 1940 40 letnico ustanovitve ter ob tej pr.liki blagoslovi novo motorno brizgalno in novi četni prapor. Nad vso prireditvijo je blagovohl prevzeti pokroviteljstvo g. ban dr. Natlačen. Več o prireditvi bomo še poročali, sedaj prosimo vsa bližnja drušva in organizacije, da na ta dan 7. julija ne prirerajo svojih prireditev. Upamo, da bodo vsi to našo prošnjo podprli. ŠENČUR Smrtna kosa kruto gospodari v naši fari med fanti: tekom 30 dni je pokosila kar štiri. 2 je ugrabila jetika, tretjemu je na poti domov krogla iz pištole prebila nit življenja, četrti pa je umrl od starosti. Naj počivajo v miru! Kolesa kradejo kar na debelo, tudi v Šenčurju, niti v veži ni več vurno puščati koles. Te dni so zopet neznani tatovi vzeli dva iz veže ven. Minuli mesec je prišel nek frkolin krast kolesa iz Doba pri Domžalah. Dobro izve/ban tat pa še ni bil, ker je v trgovini izpred katere je odpeljal kolo, povedal od kod je in tako je kolo v M dneh priromalo nazaj Vljudno sporočam vsem cenj. botrom in botricam.da bom na dun sv. birme osebno fotografiral povsod, kjer se bo ista vršila Foto jug - Kranj Podmladek Jadranske straže na drž. meščanski šoli kraljeviča Andreja v Tržiču vabi k blagoslovitvi in razvitju svojega prapora, kateremu kumuje Njegovo kraljevsko Yisočan-stvo kraljevič Andrej. „ Spored proslave: — V soboto, dne 20. aprila: ob 20. uri slavnostna akademija v šolski telovadnici. V nedeljo, dne 21. aprila: ob 9. uri slavnostni sprejem odposlanca Nj. kr. Vtf. kraljeviča Andreja na kolodvoru. Ob 11. uri slovesna blagoslovitev in razvitje praporu pred poslopjem meščanske šole, združeno z mimohodom. Ob 15. uri ponovitev akademije. Ves čisti dobiček je namenjen izletu naših dijakov na naš Jadran. Predprodaja vstopnic v trafiki Perne. Čuvajmo naše morje! OdboT P. J- S. ŠKOFJA LOKA Zn nov prosvetni dom. Naše Prosvetno dru-P1vo je sklenilo, da si hoče še letos zgraditi nov prosvetni dom Dosedanji prostori postajajo premajhni, mladina pa si želi moderne telovadnice in okusne dvorane s pripravnim odrom, kar bi ustrezalo živahnemu delu naše prosvete. Dobili smo že načrte iz Ljubljane, po katerih se bodo dosedanji prostori tako preuredili, da bo naš dom v novi obliki les ponos vsej Škofji Loki. Jasno je, da bomo večji del stroškov sami žrtvovali, a kljub temu to še ne bo zadosti. Zuto bomo v ta namen priredili dne 2. junija t 1. veliko tombolo, ki bo sodeč po temeljitih pripravah ena največjih v tem letu. V kratkem bodo po vseh večjih krajih Slovenije, zlasti v Kranju, Kamniku, Radovljici. Tržiču in vsej okolici na razpolago tablice po 3 din. Dobitki bodo sijajni, zato pa le pazljivo zasledujte poročila v časopisju, ker vsakega lahko obišče sreča če le kupi tablico za 5 din in bo šel 2. junija nu tombolo prosvetne gn društva v Škofjo Loko Smrt V 79 letu starosti je umrl Martin Eržen, posestnik in gostilničar. Bil je vseskozi pošten in vesten mož, ki je tndi svoje otroke v Šenčur. Tat pa bi zaslužil malo pokore v celici, le žal, da se mlade zlikovce premalo kaznuje. «, Pogovor. Te dni smo poslušali razgovor dveh možakarjev, od katerih je bil eden tujec, drugi pa domačin. Ko prideta pred cerkveni trg opazi tujec da je podrt kamnitni steber na cerkvenem svetu, pa pravi: ..Komu je bil pa vendar steber na poti, ko je vendar tako pri kraju." „Veste, to pa delajo nočni postopači," mu odvrne domačin, .nad mrtvim kamenjem preizkušajo svojo srboritost, ker nad takega ki se lahko brani, si ne upajo, sicer pa to ni njih prvo in tudi ne zadnje delo." „Ali ni nikogar v vosi, da bi ukrotil te fantičke, kaj pa odrarli fantje, ali jim vse to pustijo. Kaj pa oblast?" Avtobus pripelje in tujec vstopi, ne da bi dobil odgovor na vprašanje. PODBREZJE V nedeljo 21. aprila popoldne ob 3. uri bo govoril v našem prosvetnem društvu znani predavatelj prof. Janko Mlakar o potovanju po severnih deželah, o katerih se danes največ govori in čita. Govor bodo pojasnevale številne skioptične slike. Poleg domačih faranov vubimo tudi okoličane. ŠMARTIN PR! KRANJU V nedeljo, 21. aprila ob 3. uri popoldne uprizori tukajšnja Dekliška Marijina družba igro „Dve materi". Ker je dohodek igre namenjen okrasitvi majniškega oltarja, vljudno vabimo k številni udeležbi. Vstopnina običajna. Za brate in sestre v Kočevju! Zdrava narodna zavest naj se pokaže v dejanjn in ne samo v besedah. Za« to bo vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan na Vnebohod 2. maja žrtvoval, kolikor more, za kočevske rojake, Slovence! In dan bo nabiralni dan za kočevske rojake po vsej Sloveniji. Sestanek ZZD v Kranju bo v nedeljo 21. aprila ob 9. uri dop. pri Jelenu*. - Vabljeni. STRAN 4 >GORENJEC« PRIMSKOVO Mladina vabi vse, zlasti pa naše mamice, k I materinski proslavi ki se vrši v nodelj0 21. j aprila ob poli 4. uri popoldne v Prosvetnem, domu na Primskovem. Pridite poslušat in pogledat, kaj so se Vas naučili naši mali- Šport V nedeljo, dne 21, aprila o!> 5, uri popoldne prvenstvena nogometna tekma a K. REKA : & K. KRANJ (Ljubljana) (Kranj) V nedeljo, dne 21. aprila igra v Kranju moštvo SK. Reke. 7.e pur let »sporedoma je od-neslo moštvo SK. Reka iz Kranja pri prvenstvenem tekmovanju obe točki. Ali bo tudi v nedeljo tako? Ce hoče Krunj v nedeljo /inrigati bo morati zaigrati vse dr u guče kot je pokazal v nedeljo napram SK. Svobodi. Delavski obzornik ===== Kdo terorixira delar*tvof lx, večkrat smo ua tem mestu obravnavali terorizem, ki ga Uganjajo rdeči plačanci med uašim delavstvom. Večkrat smo dvomili iu tudi danes isto ponavljamo, ker vemo, dii gre rdetkarjem za vse kaj drugega kot pa za prave delavske interese, za katere se borijo naše orgunizacije. Taka podla izrabljanja strokovnih delavskih interesov javno obsojamo, kajti dovolj nam je nesramne in izdajalske prooagande. ki jo finansira kominterna. Prisiljeni smo, da bomo napravili temu enkrat 0-dločen konec in da pokažemo pravo pot tistim, ki še niso spregledali, ki se pustijo voditi za nos in ki ne vidijo, kam jih lahko pripelje njihovo protinarodno in protidržavno prepričanje. Čudimo se mnogim tistim, ki Še brodarijo po gnojnici boljšoviških in komunističnih ge-el in s tem postajajo naravnost izmečki človeške družbe, ne da bi se tega vsaj malo zavedali. Znan je slučaj v kranjskih tovarnah, du primanjkuje surovin in da bo moralo zapustiti veliko števila delavstva delo. Nismo tega krivi mi in zato je vsako podtikanje rdečih voditeljev, češ. vlada je temu kriva, podlo in nesramno. Prav tako pa je vsega obsojanja vredno hinavsko zanimanje rdečknrjev za pomoč brezposelnim, češ, zgladite se v naši pisarni, 'mi bomo vse storili, mi vas bomo zaščitili pred nasiljem oblasti in pred zlorabljen jem kapitalistov, ki imajo celo oblast pod svojim vplivom. Prišli s0 res nekateri delavci v dotično pisarno in kaj se je zgodilo. Dotični rdeči gospod jih je najprej vprašal, kje so organizirani. Ko so delavci povedali, da nikjer, ali pa mogoče pri kaki drugi organizaciji, potem so začela deževati na uboge delavce prigovarjanju rdeče organizacije, češ mi smo za delavcu, mi pa bomo zaščitili, mi smo storili to in to itd. Sume debele laži in žal, marsikdo se u j u me. Šele tedaj, ko postane takšen delavec pri-ilvš tdeče organizacije m se vpiše "*f" njirftf krog. ko ga spravijo v svojo družbo, potem šele se začno navidezno |>otegovati za svojega sodruga mi vseh koncih in krajih iu tudi Če je trebu, se z denunciacijo izpodrine poštene delavske tovariše. Celo tuko nesiafmni so naši rdečkurji, da si upajo trditi, da bo le ti sti deležen brezposelne podpore nu borzi dela. kdor bo vpisan v rdeči organizaciji in kdor bo imel od nje priporočilo. To so debelo laži iu le žal, da takim besedam, ki so popolnoma demagoške in nimajo nobene resnice v sebi. mnogi delavci verjamejo. Zakaj gre rdečim sodrugom? Swno M to da bi pridobili čim več somišljenikov, du bi lahko pospešeno delovali v svoji protinarodni iu protidržavni akciji in da bi nekateri rdeči sodrugi zlezli preko hrbtov in krvavo prislu z enega delavčevega denarja do vodKteljskih mest. Samo to je njihova želja in nič druge gn. Brigajo jih delavski interesi, ki so jim le dobrodošlo geslo za hujskanje proti oblastem-Zato pu odločno protestiramo proti takemu postopanju in izrabljanju zaupanja oblasti ter javno Ugotavljamo, du o podporah brezposelnim ne bo prav nič odločala ona klika, katere žrle.' naj bi postal pošteni slovenski delavec kj ga je vzgojila slovenska muti v molitvi in delu. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plaća D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki" ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipica) Kolesa prodajam še vedno po starih nizkih cenah. — Julij Zevnik, Stražlšče. Premalo pažnje polagate na fotografiranje svo-■ jih dragih, če bi katerega izgubili, šele takrat znate ceniti pomen fotografije, ako J° imate. Slikanje na domu izvrši Foto Jug, Kranj. Pred 12 dnevi se je izgubil pes volčjak z malo kosmato brado z imenom „Nero". Najditelj naj psa proti nagradi izroči v gostilni Bašar, Stražišče. Dvosobno stanovanje oddam s 1. majem ti 11 pozneje. Poizve se pri: Gregoriju Jenkova al, 5, Kranj. Pocinkane c0Iske vodovodne cevi prav dobro ohranjene večja količina na prodaj zelo u-godno. Naslov v upravi ..Gorenjca". Staro železo kupuje do preklica po najvišji dnevni ceni tvrdka P. Majdič ..Merkur", Kranj. Pohištvo si nabavite najceneje in garantirano solidno izdelano sdinoie pri znani domači tvidici KO S ANTOM STROJNO MIZARSTVO - KRANJ Oglejte si stalno zalogo. Naročila se sprejemajo še vedno po starih cenah. Cenjenim meščanom in va.ščanout vljudno naznanjam, du sem e preselil v hišo g, Lo-vrenčiču št. 106 nasproti osnovne šole na Primskovem, Vljudno se priporočam za na-daljna naroČila. Postrežba točna in solidna. Trider Jožef, krojač. Primskovo 16>. Špargljeve sadike dveletne nudi po zmerni ceni Martelanc Ivan Krunj, Stara cestu tO. Odda se lokal v sredini mesta nu zelo prometnem kraju takoj. Odda se tudi enosobno -lunovanje s kuhinjo. Več se poizve pri Anton Štete, Krunj. Bodeče žice več sto metrov (tudi rabljene) kupim po ugodni ceni. Mayr Pavel, Kranj- Odda se stanovanje dve sobi in kuhinja takoj. Naslov v upravi .Gorenjca."' Odda se takoj v najem cela nova hiša z vrtom v Zg. Bitnju. Naslov v upravi. Šivalne stroje in kolesa najceneje kupite ali zamenjate v trgovini Omejc Ivan Kranj. Tavčarjeva ulica 9, vrhu Rožen venskega klanca. Sprejema tudi stroje v popravil >. 20 praznih zabojev različne velikosti prodamo. \. Šinkovec, vrvarna, Kranj. Iščem dvosobno stanovanje z vsemi pritiklina- mi. Naslov v upravi „Gorenjca". m tBI, Elektrovsrjene štedilnike, kakor hsdl vsa ostala ključavničarska ucla Izvršuje r strokovni Izdelavi FLORJANČIČ ključavničar KRANJ Najboljše in naj le pše obleke za bir-mance in prvoobhajanca dobite pri nas ŠTEFAN ĆENČIĆ in FRANC KOŽELJ Plašč ali obleko lahko naročite tudi po meri. Za birmo priporoča botrom in botricam vsakovrstno izbiro peciva, bonbonov in čokolade znana Slaščičarna Š I N K KRANJ • nasproti farne cerkve III Botri! Botrice! Ob priliki birme se Vara toplo priporoča ■ ■ ■ fotograf Štefan R o v š e K K ran J, Cojzova 4 (pri starem pokopališču VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri Centralni vinerni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11. Milnica Zagorska: 63 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) Marija Sedemžalostna, je vdahnila Turkom — nevernikom misel, da so opustili obleganje in Marija je podpiralu brambovce, da so se borili in niso utrujeni popadali čez obzidje. Počasi se pomika sprevod okrog cerkvice obsijan od sončnih žarkov, Marijina podoba čudno krasno žari in tisoči vzdihov hite do nje, sto in sto prosečih pogledov išče tolažile v njenih objokanih, žalostnih očeh. Duhovnik, ki je stopal za podobo v zlatem, rožnatem plašču, je zdaj začel moliti in njegov visoki glas je šel do src vseh in vsukega posebej. ..Mati usmiljena!'' ..Prosi za nas!" „Devica tnopočnul" „Prosi za nas!" „Stolp Davidov!" ..Prosi za nas!" fz vseh grl hkrati se je vzdignila prošnja, zabrnelu je in odhitela pred prestol Matere vseh Zemljanov. B lo je nekaj veličastnega v tej molitvi. k<> je tisoč ust s spoštovanjem in zaupanjem izgovarjalo te kratke besede. Ko je Sprevod prišel okrog cerkvice, so šli z Marijino podobo še okrog grajskega obzidja. Ustavili so sr pred tremi križi, ki so stali na vzboklini sredi ograjenega travnika Zraven križa je rustlu stoletna lipa, že skoro vse listje ji je odletelo. Ko se je sprevod ustavil pred križi je ptt lipa stresla s selre še zadnje zvenel.> 'istje, stresla ga prav pred noge Marije Sedemžalostne, koketajoče se v soncu, kakor bi hotelo nu tu način počastiti Kraljico nebes. Izpred križev so se napotili nazaj v cerkev. Povsod je Marijo pozdravljalo nešteta vdanih src. Starčkom so drsele solze iz oči, matere BO pritiskale k sebi malčke, kur jih niso vzeli Turki \ robstvo in jih izročale Mariji v varstvo. Vmes so bile tudi matere, ki »o jim krvoločni pesjnni pobrali otroke: te so trepetale ob mislili nanje ■n prosile Marijo, naj ne dopusti, tla bi f njihovih srcih Za urednika in izdajatelja odgovarja Verlovšek Milan v Kranju. ugasnila misel na Bogu in Marijo, da bi zamrl sjiomiii na mater, ki jim je prva sklepala roke v molitev. Mariju, vrni jih, vrni! Z zaupanjem so v Marijo gledali možje, ki so vzdigovali domove iz ruševin in niso vedeli, s čim bodo v tem letu preživeli družine. Pa bo že! Marija je pomagala doslej in jih tudi zdaj ne ho zapustila. Ko je šla miino njih Matiju, vsa zlata in žalostna, so trenutno pozabili nu bolest in na vse nadloge, ki s() jih zadevale in jih še tepejo, niso občutili ran, ki so še vedno krvavele in skelele, skelele. V srcu se je naselil mir in tiha blaženost, ostalo je upanje, veliko in silno, kakor gore, lepo in nežno, kakor jutranja zarja. Tedaj je nov vzdih priplaval do Murije. Prvi jo je tako pozdravil siromak, berač ob lipi in za njim so ponovila vsa usta: Pozdravljena, kraljica nebeška, pozdravljena s to tisočkrat!" Sprevod t Marijino podobo je krenil v cerkev. Za njim s0 drli v cerkev, kdor se je mogel priniti notri, ali so klečali zunuj na tleh in želeli in hrepeneli, da bi čuli vsaj besedo iz svetega lirama. V cerkvici so pa postavili Marijo Sed'Miižalostno v glavni oltar, kjer je preje kraljeval sveti Bernard. Sveti Bernard je zdaj stal zgoraj na lesenem pozlačenem podstavku, Ko je bila Marija z Jezusom v naročju v glavnem oltarju, se je vsem navzoč' m iztrgul iz prsi vzdih, globok vzdih olajšanja in tihega veselja. Potem so cerkvico zagrnili oblaki dišečegu kadila in maš-nik v rožnatem plašču jr prvi daroval sveto mašo pred Marijo Taborsko, ljudje so klečali in molili in peli: hO Marija, Mati Sedemžalostna! V naročju držiš Jezusa: mitov in bled je ljubljeni Tvoj Sin, prebada sedem Te mečev bolečin:::" Po daritvi pa je župnik podbreiki govoril dolgo, dolgo, da so se ljudem srra v prsih topila. In znova so vse duše zadrhtele, kakor struna, če udari godec ob njo in zopet so vsi klicali s srcem in z ustmi: „Pozdravljena, Kraljica nebeška, pozdravljena stotisoč-krat!" V glavnem oltarju taborske cerkvice je zakraljevula Marija Sedemžnl.ostnu. Sonce je padalo s^ozi barvasta okna Nanju in nu mrtvega Sina \ njenem naročju. Podoba se je kur izgubljala v mavričnih barvah. Sedem mečev z zlatimi ročaji se je lesketalo in kri iz njenegu srca je bila rdeča, živordeča. Samo obraz Marijin se ni skoro nič spremenil v tem blesku. Samo lahno je bil obžarjen, z globokimi, objokanimi očmi, ki so te povsod našle, mir a globoka bolest je bila razlita po njem. Kraljevala je nad petimi vasmi: nud Podtubrom, Britofom, Srednjo vasjo, Dolenjo vasjo in Bistrico. Kraljevala je nud polji, gozdovi, nud domovi in nad srci, ki so jo ljub Iu, k: so ji bila vdana. Po daritvi so začeli verniki hoditi po kolenih okrog oltarju, da bi jim Mati božja izprosila pomoč pri svojem Sinu. Po kolenih je lezla okrog oltarja sivolasa starka, ki so ji edinega sina ubili Turki. To je bila zanjo rana, tako globoka, ko je vedela, da jo bo prej pokrila črna zemlja, preden se bo strašna rana zacelila. Ko je pa starka gledala Mariji v žalostno obličje, ji je bilo kot bi vlil v njeno rano olja. Nič več ni bil spomin na sinu luko pekoč, nič več ji ni bilo tako težko misliti, da je zgubila edinca. Z golimi koleni je drsala okrog oltarju in šepetala: ..Mariju, tudi ti si zgubila Sina in huje ti je bilo kot meni!" Po kolenih je drsel okrog oltarja stari Vilibald in zu njim sin Martin. Martinu je bilo v duši sladko in bolestno, da bi plakal od gunotju, od prečudne sreče. Glej, tol'ko ljudi je prešlo ob turškem vpadu, ni skoro srca, ki bi ne bilo globoko ranjeno. Tudi on je trpel, a trpljenje njegovo je moralo priti, da je mogel zaživeti v nove, srečnejše dni. Trpljenje njegovo je bilo, ki g« Je obvarovalo nesreče, pogube. Glej nikogar mu ni vzel strašni turški vpad, vrnil mu je svobodo in dom se že tndi dviga iz razvalin. Tako mehko je bilo Martinu ta hip v duši, da bi molil, molil za vse, še celo za Volbenkovo dušo. Spominjal se je, kolikokrat je klečal pred Marijo Taborsko nesrečen, ponižan do smrti, danes pa je bil srečen in mir je nosil v duši, saj ni bilo nikogar več, ki bi mu ga hotel skalili. Molil bi pa od prevelike sreče moliti ni mogel in je v sladki boli neprestano ponavljal: ..Mariju Taborska, Marija Mati Sedemžalostna!" In Polonicu je drsela po kolenih okrog oltarja, pa goreče zahvaljevala Mariji, du se je vse dobro izteklo. (Dalje prihodnjič.) m^wmmw^^fBa^KmMi^anwvmmvimrfi\vm t>mmnmmammiintmm»i — mi Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.