57. številka. Ljnb!j;ina, v četrtek If. marca. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan ivefrr, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejem an a» a vstrij iko-oger ske dežele za vse leto 10 #ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j n b I j a n o brez pošiljanja ua đon Ml so lete 13 gkL za Ottrt leta 1 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 #ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ra<-u«a s« po 10 kr. za meaec, po 30 kr. za četrt leta Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaš«, jedrn krat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 k ništvuin upravniitvo je v Rudolfa Kirbiša hiši. Upravni št v n nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Za oznanila plačuje se od četiri stopne petit-\rste po (i kr., če »e (DlrMiftit* jedt-nkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvnle frankirati. — Rokopisi s; ne vračaj«*. TJ red ni št v «i in u p r » v ni 4tv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,. Gledališka stolbt". Borzni davek. (Govor poslanca g. Ad\ Obreze v državnej zbornici 5. dno t. m. Po stenografskem zapisnikn.) Visoka zbornica! Za predlog gospoda poslanca Tlirka in tovarišev povedalo se je že toliko v vi-sokej zbornici, da bi se v resnici reklo nositi „sove v Atene", ako bi jaz še z mnogimi razlogi hotel podpreti ta predlog in to tembolj, ker je pričakovati, da bode i levica i desnica zbornice glasovala za to, naj se ta predlog izroči odseku v pretres in poročanje. Jaz pričenjam z načelom, da borzni zaključek, ako je res realna trgoviua, ako se tu v istini pre-podaja blizu 5000 gld. svojine, vsekakor lahko prenaša davščine, celo Vio promille. Ako pa tak borzni zaključek ni prava trgovina, nego je le stava, igra, hazard-igra, potem, menim, ga je še posebno za-đavkati. (Dobro! na desni.) Kakor vidite, jaz sem vsekakor za to, da se zadavka borza. Izkustva zadnjih let so, to rečem sam, nekoliko ponižala moje zaupanje v dohodek iz borznega davka. Kakor znano, večino zaključkov borzne trgovine uredi arrangement-bird, zasnovan po „giro- und kassenvereinu" in opravilno poročilo tega biroa razodeva nam jako ukovito in natančno sliko, če ne vseh in celih trgovin na borzi, gotovo pa o biba-vici (fhiktuvaciji) trgovin, ki se v letu storijo. Tako čitamo v poročilu za 1885. leto na strani 22 v sklizali 14, da je znašal letni revirement dotičnega prometa v vrednostnih papirjih 1881. leta, leta torej, katerega sem čast imel, predložiti nasvet za uvedbo borznega davka, 4626 milijonov — stoti-sočice izpuščam, ker so brez pomena —, 1882. leta znašal je letni revirement le 2943, leta 1883. zopet znatno nazaduje 2665, leta 1884 2363 in leta 1885 tudi nazaduje 2031 milijonov, torej nizko pod polovico revirementa leta 1881. To znatno nazadovanje prometa pa — povem naj Vam to, moja gospoda, v Vaše tolažilo — zgodilo se je skoro jedino v arbitražnih in diferenčnih trgovinah, ker na polji realne trgovine, osobito pri rentah, bil je nernal napredek, ki še vedno raste. Tako vidi se na pr. jako vesela prikazen, da se nekaj let sem avstrijska renta, sploh avstrijski vrednostni papirji, prav nič ne oddajajo na vnanje trge, kakor je poprej bilo. Tako se nekaj let sem skoro nijedna avstrijska renta ne oddaja na Ho-landsko, kar se je poprej godilo v ve i i kej meri. To je naravna posled ca tega, da se je okrepil domači kapital in le podpira mojo željo, da se uvede borzni davek, ker vidim, da take trgovine lahko plačajo. Kakor je omenil gospod poslanec Ttirk v svojem govoru, predložil sem jaz z nekolikimi tovariši 1881. leta načrt postave o zadavkanji trgovin na borzi vrednostnih papirjev in ta načrt je bil oddan tedanjemu pri3tojb'nskemu odseku, da ga pretresa in o njem poroča. Jaz sam .sem bil član tega odseka. Tedaj pa se zgodi — u ver jam Vas, gospoda moja, da ne po moji krivdi, nego po želji vlade in po sklepu odsekove večine —, da je moj predlog bil vzet kot §.15, kasneje §. 17 v pristojbinsko novelo, tedaj predloženo od vlade. Posvetovanja v pri stoj binskem odseku so bila dolga, trebalo je pozvedovanja in proučavanja, potrebne so bile celo enkete o borznem davku, kakor tudi o drugih paragrafih pristojbinske novele. Čeprav je odsek prav marljiv bil — imeli smo vsak teden po več sej, nekaj mesecev celo vsak dan sejo, — bilo je venrter posvetovanje v odseku do 1884. leta, ko je odsek slednjič mogel visokej zbornici predložiti konečne svoje nasvete. To pa se je zgodilo tako kasno v sesiji, da stvari ni bilo možno še leta 1884 razpravljati v visokej zbornici; nego je prišla stoprav v februvarji 1885 na dnevni red. Dne 12. februvarja bila je po predlogu kmetskoga poslanca cela pristojbinsku novela z borznim davkom vred zavrne na v odsek, da se znova pretresa in poroča. V tem se je končala zakonodavna doba, in tako bilo je delo treb let, bile so mnoge odsekove seje in enkete zastonj in druzega nič, kakor potrata časa. Nekoliko besed si dovoljujem reči o borzno-prometnem davku, ki ga je tedaj predlagal odsek, ker se je zadnjič o tem govorilo, ker je podoba, da gospod poslanec Ttirk prav ne razumeje predloga, kakeršnega je tedaj odsek predlagal visokej zbornici. Predlagana ni bila gotova pristojbina po 5 kr. za zaključek, nego postopna (progresivna) pristojbina, in sicer tako, da bi za vsacih 5000 gld. kurzne vrednosti treba bilo plačati 5 kr. Tako bi na pr. za borzni zaključek s 25 kreditnimi delnicami, ki njim je danes okolu 300 gld. kurza, tako da zaključek vse vrednosti znaša 7500 gld., plačati bilo dvakrat 5 kr. Ozreti se moramo še nekoliko nazaj; določeno je bilo, pa za vsak zaključek morata se izdati dve zaključnici (Schlusszetel), namreč jedna od dajalca in druga od jemalca, tako da bi od vsacega borznega zaključka 10 kr. padlo v državno blagajnico in tako bi n. pr. danes za zaključek v kreditnih delnicah, kateri znaša 7500 gold., plačati bilo dvakrat 10 kr., torej '20 kr. Za borzni zaključek v delnicah severne železnice, ki imajo danes 2362 gld. cene, tako da zaključek obsega 11.810 gld, vrednosti, bilo bi pristojbine plačati trikrat 10 kr, torej 30 kr. i. t. d. Vidite torej, moja gospoda, da se je tu istinito predlagala postopua borznina ali zaključnina. Res je zaključnina na Pruskem, v Berlinu, večja, toda naj se pomisli, da se tamkaj zaključki le dvakrat v meseci likvidujejo, pri nas se pa to godi dvakrat v tednu, tedaj štirikrat tako pogostem. Papirji se tedaj pri nas štirikrat tako pogostem prevedf) in bi tedaj štirikrat tako pogostem plačali davek. Ali čemu besedovanje I Postava se je zavrgla in tedaj rečem: „Schwamm d'riiber'! Nameraval sem jaz sam v sedanjej zakonodavnoj dobi oglasiti nov predlog za borzno-prometni davek, da me neso gospodje poslanci Ttirk in tovariši, dejal bi, kakor bi se jim mudilo, prehiteli še 9. oktobra, tedaj, kakor vidite, prve dni potem ko je bil otvor jen državni zbor. Njihov predlog je v obliki resolucije z dvema vrstama — kaj tacega se naravno, kaj lahko naredi! A naj bo to, kakor je. (Konec prib.) Politični razgled. Notranje Aežele. VLjubljani 11. marca. Nemški klub bode v petek v državnem zboru predlagal premembo tiskovnega zakona, od- LISTEK. Kako sem se spreobrnil. (Dalje.> Lepo sem povedal, pa baš toliko opravil, kakor da sem v nekem svobodnem evropskem zboru govoril zoper privolitev nekih dvajseterotridesetih srebrnjakov, namenjenih nekim jezikovnim posku-šnjam. Prestopili so čez moje ugovore ali prav za prav Čez mojo osebo na dnevni red in k drugi točki: Kdo bo pisal tisto povest ? Pri tej točki se je že vnela slovenska nesloga. Slučaj, ki je tolikrat odločeval zgodovino slovenskih plemen, odločiti je moral tudi tukaj, in bil je usmiljen. Vrgli smo žreb; bil sem zadet jaz in ne prijatelj V. Priložnost mi je tedaj dana, v dobi neizogibnih vsestranskih obzirov, te obzire uporabljati sam proti sebi, bolj nego je to storil prijatelj V. v svoji ustni povesti. Zvedite tedaj moj dogodek. Povest sama na sebi je prav vsakdanja. Da se tedaj prav mikavno razviti, gotovo pa najlepše v dramatiški obliki. Ker pa tej obliki nisem kos, podajam samo ogrodi in črtež, nadejajo se nado- budnega dramatika, ki bi iz mojih podatkov osnoval veleumno tragedijo ali komedijo, kakor mu bolj ugaja. Naslov naj bo po slovečih uzorcih: BHoja na črno kavo, ali: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade." Mesto dejanja je dolenjsko mesto, čas: jesenska nedelja leta 1884 od 10. ure zjutraj do 3. po-poludne. Dejanje, nekaj pred kulisami, nekaj za njimi, Be vrši nepretrgano. Pravilo o jednoti mesta, časa in dejanja posnelo bi se po tem igrokazu, ako nas ne bi bil prehitel že stari Aristoteles. Delujoče osobe bo samo tri, in mej njimi ni nobene ženske, tedaj je igra prosta ljubezni in v njej se „ljuba mladina ne bode pitala s „kužljivimi prismodari-jami". Kakor je igra nedolžna in postna, pa vendar ustreza sedanjemu okusu glede kratkosti, ker ima samo tri prizore. Dovolite, da Vam ob kratkem načrtam vse, posameznosti prepuščajoč bistroumnosti spretnejšega igrokaznika. Prvi prizor. Gospod V. stopa po glavnem trgu, oziroma po jedinih ulicah mojega bivališča. Na obrazu mu beremo, da je prišel iz Ljubljane in da premišljuje, zakaj in kako je ta naselbina — ne Ljubljana tem- več dolenjsko mesto — zadobila naslov mesta. Od druge strani pristopiva gospod Z. in jaz. Običajno pozdravljanje, povpraševanje in zaslužena hvala prekrasnega jesenskega vremena Gospod V zavida Dolenjcem, da se jim nebo tako prijazno smej a, na kar njemu, Gorenjcu, zapojem znano na Gorenjskem rojeno na Dolenjskem domačo pesem: „Pridi Gorenje" itd. Potem pride poglavitna reč: moje z veščimi razlogi utemeljeno vabilo, naj se gospoda potrudita v moj vinski hram, pokušat mojo črno bur-gunščino. Pri tej točki naj pesnik rabi mnogo besed in izbornih superlativov, in naj se ne boji za-bresti v tisto drugod tako zoprno pretiranje. Pri prvi predstavi bom že sam skrbel, da bodo gleda-liščni kritik in poslušalci vsi zaporedoma uverjeni, da pesnik mojega vinca ni prehvalil. Mene to stane neznaten sodček tiste burgunščine. Kakšen bo pa vspeh! Razprodani bodo vsi gledališčni prostori, kar se do zdaj pri slovenskih predstavah ni posrečilo. Pesnik bo pa slavljen s tako gromovitimi roko-ploski in burnimi vzkliki, da bi oglušil, ako ga ne bi poslušalci ob jednem zakopali pod mehkimi venci, katere bodo nanj metale bele roke nežnih krasotic. No, zdaj sem pa sam zabredel v pretiranje! Jaz sem tedaj vabil na burgun^čino. Prijatelja V. in Z. se pa neupogljivo branita in naposled pravo časniškega koleka in še nekaj podobnih reform. Take reforme bi bile res potrebne in mi le obžalujemo, da se nemški liberalci poprej nanje neso spomnili, ko so bili v večini Tiskovna svoboda je res jako omejena, kar najbolj čutijo slovanski časniki. Odprava koleka se že davno obeta, pa finančni minister vedno ovira to stvar. Poštno ravnateljstvo v Pragi je strogo za-ukazalo vsem poštarjem v krajih, kjer biva mnogo Nemcev, da morajo razen dvojezičnih dopisnic imeti dopisnice s samo nemškim tekstom. Zopet nov dokaz, da se pod Taaffejevo vlado ne zatirajo Nemci. Vii;tuje države. llolgairwki vladni krogi preudarjajo, ali bi Cankova tožili zaradi veleizdaje, ker je mej vojno vedno ruval proti knezu. Tiskarja Rovačeva, kateri je tiskal nek oklic Cankova, mislijo tožiti zaradi motenja javnega reda in miru Na konferenci v Carigradu se bode kar potrdil tiirško-bolffarskl dogovor in srbsko bolgarski mir vzel na znanje. Mejnarodna komisija, ki bode pregledavala vzhodno-rumelijski upravilnik, bode pa imela svoja posvetovanja v Berolinu. Ruski listi neso nič prav zadovoljni s arbsko-bolgarnko mirovno pogodbo. „Peterburgskija Vje-domosti" pravijo mej drugim, da je karakteristično, da srbska vlada neče formalno priznati navadne konsekvencije konca vojne in demonstrativno molči o obnovijenji prijateljskih razmer z Bolgarijo. S tem hoče pokazati, da z bolgarsko kneževino ni narav nost sovražna, pa tudi prijazna ne. Morda hoče Srbija pri prvej priložnosti zopet vzbuditi vprašanje o srbsko-bolgarskih nasprotstvih, morda pa tako postopa iz notranjih, rekli bi privatnih uzrokov. Z Bukarešti m mirom nikakor ni rešena kriza in tudi ni zagotovljena trajnost miru. Bukareški mir je prav za prav ie premirje na nedoločen čas. Mirovna pogodba ne daje nikakeršne garantije, da bi se kmalu sprijaznila sosedna naroda. Od kar je Srbija postala kraljevina, se njene finance vedno slabšajo, četudi rapidno povišuje davke. Nekoliko so temu krive večje potrebe za dvor, najbolj pa slaba uprava. Ker je narod nezadovoljen z vlado, treba je bilo raznih naredeb, da se ohrani red in zaduši vsak ustanek. Za vse to je pa bilo treba denarja. Mnogo je vohunstvo požrlo sredstev deželi. Ker se je vlada bal *, kakega prevrata, plačevala je drago vohune, da so Jej poročali o vsakem političnem gibanji v deželi. Deželna uprava se je moderno uravnala brez ozira na posebne razmere in potrebe dežele. K vsemu temu je pa prišla še vojna z Bolgarijo. Vlada je marala iskati denarja na posodo Razpisala je 40 milijonno posojilo, za katero je pa dobila samo 25 milijonov frankov, tedaj je že naprej za deželo 15 milijonov izgubljenih. Od teh 25 milijonov jih je za vojno vlada porabila polovico. Od druge polovice se pa mora odšteti: 1. 31/* milijon, da se poplačajo julijski kuponi od srbske rente; 2. 8tyg milijona za plačilo novih Baiige-jevih topov; 3 1 2 milijona za vojaške plašče, katere je'poslala „Lilnderbank44; 4. 1*3 milijona za patrone, katere še neso plačane; 5. 350.000 frankov pa za druge dolgove zalagateljem. Vladi ostanejo tedaj še samo trije milijoni. Iz navedenega je tudi razvidno, da bi Srbija že zaradi slabili financ ne bila zopet mogla začeti vojne z Bolgarijo, ko bi jej tudi ne bile branile velevlasti. Novega posojila pa ne bi bila več mogla dobiti. Poslednje posojilo so pokupili Nemci, katere so zapeljale visoke obresti. Sedaj so pa tudi Berolinski bankirji toliko poučeni o slabili finančnih razmerah srbske države, da ne bi hoteli ničesar več posoditi. Na Francoskem se je objavil zakon, da bosta velikonočni in binkoštni ponedeljek praznika. Do sedaj teh dveh dnij Francozje neso praznovali. Dopisi. las Celja 9. februvarja. [Izviren dop.] Dne 22. februvarja t. I bila je glavna obravnava zoper g. Lednika, kaplana v Žavci, ki je bil zatožen, da je baje ptiče nagovarjal, naj v kazenskej zadevi zarad razžaljeni* časti njemu na prid krivo govorijo. Preiskavo vodil je adjunkt Fran Toplak, ljubljenček Heinricherjev in velik Nemec, ki našo „vahto* vedno z respektom imenuje le: Das Organ der Deutschen in Untersteiermark. Pri omenjeni obravnavi pokazalo se je pa jasno, da je cela zatožba I njeni dan jako slabo. Ne, da bi deževalo ali snežilo — le burja, huda mrzla ledena burja. Zadnjo nado, da bo na večer jenjala, odpiliala nam je tudi. I Ura je 7l/a, pričeti se ima veselica — pa sobana ! je prazna. Kdor še nikoli veselice priredil ni, ne j ve, kakšen strašen klic je za aranžera beseda ; „fiasco". To je nekaj, kar se ne da z nobeno drugo ! stvarjo primerjati, — nekaj, kar nema ne rok ne j nog, pa se vendar aranžera tako oklene, da meni, j da je v železnih sponah. Sedaj ga stisne na hrbtu, i da se ves upogne, sedaj ga davi za vrat, da je v J prvem trenutku rudeč ko purman v drugem pa bled bila tedencijezna in brez vsake podlage, kajti vse ! k° mrtvec. — Tak je učinek b'sede „fiasco«. Tudi priče so potrdile, da ni res, da bi jih bil g. Led-nik nagovarjal, naj njemu na ljubo krivo govore, nego da jih je vse samo opominjal, naj resnico in le golo resnico govore. Vsled tega bil je g. Lednik oproščen. Jedna zaslišanih prič je rekla, ko se ji je omenjalo, da se njena izjava ne vjema s tem, kar je v predpreiskavi po zaslišanji g. ad-junkta Toplaka izjavila, da polovico tega, kar je priča govorila ni vzaslišalnim protokolu, in polovico tega, kar je v protokolu, ni ona — priča — govorila in ni res. Veliko strmenje vzbudilo je obnašanja g. Toplaka pri tej glavnej obravnavi. Obravnava vršila se je v dvorani, kjer so navadno porotne obravnave. G. adjunkt Toplak usedel se je kot gledalec mej obravnavo v porotniško klop, nasproti pričam, ter kimal z glavo in kazal z roko, da ni res, kar priča govori, ali jim tudi na jednak način pritrjeval, ter postajal hudo razburjen, ko se je jelo kazati, da bo zatožba ovržena. Hitel je tudi k državnemu pravniku ter ga tam informiral in poučeval mej obravnavo. Tako vedenje od strani sodnika, katero bi lehko priče v njihove j izpovedi rotilo, je res jako Čudno ter je prouzročilo v narodnih krogih mnogo govorjenja. Iz Knežaka 0. marca. [Izv. dop.] Nekateri hudobni ljudje trdijo, — jaz jim verujem, — da mačka, ki je tri dni stradala, pa se najedenkrat znajde v kleti, polni kranjskih klobas, svinjskih gnjatij in pečenk, kjer si lahko izvoli, kar njeno mačje srce poželi, da taka setradana mačka v tej nove) poziciji ne uživa one slasti in onega veselja, katero uživajo nekateri ljudje, gledajoč svoje lastne besede v kacem dnevniku ponatisnjene. — S kako slastjo, ne slastjo, s kako strastjo jih prebirajo, sto in stokrat jih preberejo, izstrižejo iz časopisa in jih slednjič kakor drag zaklad hranijo. Radi napeljujejo govor na oni dopis, da bi zasledili kakšen učinek so napravile njega besede, in ako se kdo najde, ki dopis pohvali, potem, g. urednik, imate največjega triumfatorja pred seboj. S pokončno glavo ponosno pohaja iz kraja v kraj, povsodi mu je pretesno, se daj je v tej, sedaj v onej družbi — povsod ga je videti, — kjer se govori o njegovem dopisu. — Tako trdijo nekateri, in to sem premišljeval, ko sem se namenil, tudi jedenkrat tako rajsko veselje uživati, poročati Vam o veselici, katero je priredilo naše narodno bralno društvo na dan 28. svečana. — Vreme prejšnje dni lepo, bilo je ravno na ome- naši aranžeri — bilo jih je več — začeli so spoznavati to strašilo —, pa kmalu so ga zapodili: soba, lepo okrašena s cesarsko podobo, zrcali, zastavami in z zelenjem, začela se je polniti tako, da je kmalu prostora zmanjkalo, ljudje so morali stati mej vratmi in tudi zunaj vrat. — Da se je toliko občinstva vest lice udeležilo, zahvaliti se je v prvej vrsti sosednjim Zagorcem; z mnogobrojnim prihodom pokazali so, da se naše društvo zanimajo, da so pravi sinovi majke Slave. Živoli! — Po 8. uri prične se veselica, zastor se vzdigne in začuden gledal si na odru osem prav trdih kmetov v irhastih hlačah, visocih škornjah in s svetlimi gumbi na telovnikih. — Marsikedo se je začuden vprašal, kaj to pomeni? V odgovor udarili so mu glasovi lepe pesni: Moj dom" na uho. Bdi so isti trdi kmetje, ki so jo peli, pevci iz Orehka — ki so iz prijaznosti sodelovali pri veselici in oskrbovali petje. — Po končani pesni zadoneli so burni živio-in dobro-klici po sobi. Vse je bilo začudeno in iznenađeno, tako dobro in lepo so peli. Da ne bo dopis predolg, omeniti mi je še, da so pevci zapeli v teku večera še „Na straži44, „Slovenska dežela41 in „Venček narodnih pesni*. — Vse pesni bile so z glasno pohvalo vsprejete. Sosebno dopadala je druga „Na straži1' z bariton solo g. D. Č. tako, da so jo morali ponavljati. Res čast in hvala gre gg. pevcem in pa g. pevovodji. Vas Orehek sme ponosna biti, da ima take vrle vaščane in pa tacega učitelja, ki tako goji narodno petje. Le tako naprej, narodnjaki, sebi in domovini na čast in slavo. Druga točka sporeda bila je deklamacija: „Jeftijeva prisega44; ta lepi pesniški umotvor našega S. Gregorčiča deklamoval je tajnik br. društva g. T. — Povsodi spoštovani in priljubljeni gospod, kateri v narodnih zadevah v splošno zadovoljuost in hvalo drl uje, pokazal je tudi pri tem svojem nastopu, da mu ni vsak kos; rešil je svojo nalogo, tako izvrstno, da ni bilo ploska ne konca ne kraja. — Po deklamaciji vršila se je tombola. Dobitke darovali so nekateri tukajšnji rodoljubi, mej katerimi ne smem pozabiti tukajšnjega župnika, g. A. Ponikvar-ja, kateri je z lepimi darili k tomboli izdatno pripomogel. — Šaljiva loterija napravila pa je mej navzočnimi prav veliko smeha. — Zadnja točka sporeda bil je „ples", ki je do ranega jutra trajal. Udeležilo se ga je precejšnje število občiustva. Pogrešili smo le nežnega spola, mogoče, da je burja naše zale plesalke prestrašila. Tako tedaj se je naša veselica vršila in končala, na katere izid sme odbor s popolno pravico ubranita. Da, tacega upiranja svojim vabilom v hram dotle nesem našel iu nesern pričakoval! Ko-nečno povabi gospod Z. mene in gospoda V. na čašo čriie kave po kosilu. To povabilo se sprejme brez ugovorov. Raziđemo, jaz v nevolji ona dva po opravkih. Zagriujalo pade. Drugi prizor. Miza pri gospodu Z. Osebe poprejšnje, ki pa zdaj sede. Gospod Z. postavi na mizo steklenico črnega vina, pove, da jo je ravnokar prejel od vinogradnika iz okolice, ki baje dobro vino prideluje in mene in gospoda V. naprosi, izreči o tem vinu stro-kovnjaško oceno. Midva se tega opravila lotiva precej in prav strokovnjaški, kajti vino je bilo izvrstno in zaupanje, katero je imel g. Z. do najine vinske modrosti, naji je častilo in navdajalo s ponosom. Boste pa vi, pesnik iu oba predstavljala, tudi tako kos vašim nalogam, kakor sva bila midva izvornika. Pesnik naj pomni, da sva pretresovala vse lastnosti, katere morajo biti v dobrem vinu in katerih vino ne sme imeti, da sva bila že pri številu teh lustnostij navskriž mislij, kaj še lo pri posameznih lastnostih, na katere sva vino pokušala in s »oskušala Daije je g. V. govoril z mirnim pohodu umetnike, jkakor bi njegova sodba morala biti neovrgljiva. Jaz sem pa govoril bolj z nestalno prevzetnostjo diletanta; ker nesem bil preverjen o vseh točkah svojih so d njih rekov in so tedaj, kakor se to često godi, krepki izrazi nadomestovali stvarno prepričanje. Govor se je pletel o vinu in pri vinu. Tedaj mora biti dialog živahen, bister, rezek, v kratkih stavkih, sploh, kakor bi v Ljubljani rekli, dvoboj z — rapiri. Najrajši bi jaz sani spisal ta dialog, pa žali-bog, danes nesem več v tisti koži kakor v jeseni 1884; tudi mi ni dano pisati mikavnih dramatičnih govorov. Spisal sem sicer že mnogo govorov in dvogovorov o prav zanimljivih predmetih človeškega veselja in trpljenja, pa pisal sem jih vedno po nekem kopitu, ki je že nad sto let staro, pa še danes ne klasično. Take dialoge so pač vestno in natančno brali pametni in učeni možje ; pa nihče ni mislil na njih tisek, temveč ko se je vse prebralo, pokopalo se je tudi vse z nagrobnim napisom: pravda N. N. zoper N. N. za kozjo brado ali za j kaj druzega. Takšnih dialogov občinstvo ne mara. ; — Vajina naloga, bodoča igrokazna umetnika, je • pa morebiti še težja od pesnikove. Pred no stopita na oder, dobro opazujta, kako ! se kozarec previdno in ne do vrha nalije, kako se v roko prime in pred oči dvigne, kako se skozenj proti solncu zre, kako se potlej ustim približa, kako se vince duha, grenka iu sreba, pivčka iu pije, kako se ustnice krčijo in širijo, kako se vince na jeziku razgrne, k ustnemu nebesu pritisne in naposled slovesno po grlu spusti, kako zamišljeno mirno se kozarec na mizo postavi, in kako se ta operacija resno in slovesno trikrat in večkrat ponavlja. Tudi oči imajo svoj opravek: ne samo spremljati temveč naprej naznaniti morajo vsak pivcev občutek, vsako muzanje, vsak nasmeh in vsako hvalečo ali grdečo besedo. Glede oseb je opomniti, da je bil starejši strokovnjak jasnega pa mirnega obraza, kakor zdravnik, ki bolniku žilo tipaje stavlja gotovo diagnozo, da bolezen odjenjuje. Mlajši strokovnjak je bil sicer tudi jasnega obličja, pa uhajal je nekoliko iz svojega navadno mirnega temperamenta, kakor nekaj jednacega opazujemo pri zagovorniku, ki svojo stranko zagovarjaje naleti na nastavljene zapletke, ki mu prvotno upanje ugodnega uspeha resno omajujejo. Tako sva pokušala midva. Sodba je pa bila različna. Moja ocena se je opirala na neovrgljivo resnico, da moje burgunščiue ne prekosi nobeno vino v okolici. Tajiti pač neseni mogel, da je črnina, ki sva jo sodeč pokušala, res prav lino, izborno ponosen biti. S to veselico se je jasno dokazalo, da se z malimi rečmi in pripomočki lahko mnogo stori, ako se ima le resno voljo, kateri ne sledi le besedovanje, ampak tudi delovanje. Slednjič še nekaj: Nekemu olikanemu gospodu iz K......c, ki se za narodnjaka šteje, poslal je odbor vet povabil, da je razdeli tamošnjim občanom. Omenjeni gospod poslal je vsa povabila z opombo nazaj: ,,Jaz nisem Vaš sluga". Gospodu bi svetovali, da bi pazno prečita! knjigo „Olikani Slovenec" in se nekoliko poučil, kaj se spodobi, kaj pa ne. Domače stvari. — (Doktorjem j ur i s) bil je promoviran v 5. dan t. m. na vseučilišči v Gradci g. Valentin T e m n i k a r. — (Dovtip ali ka-li?) Mej kompetenti za mesto okrajnega glavarja v Celji imenuje se tudi — Franzl vitez Vesteneck. — (V Zagrebu) bila je glavna obravnava proti g. Klementu Božiču, uredniku in proti Juliju Korauerju, sotrudniku „Obzora" ker sta o znanih dogodkih v saboru priobčila v „Pozoru" v 5. dan oktobra izvestje, v katerem se je mej drugim z razprtimi črkami čitalo: „Na to zastupnici ustaju sa svojih sedala. Njeki pograbe grofa Hedervarva za prsa, drugi ga rivaj o iz sabornice, dok ga njetko silno porine rukom in turna nogom iz sabornice-. Zaradi teh stavkov pričelo je državno pravd-ništvo tožbo proti omenjenima gospodoma, češ, da je ta vest lažnjiva in pogubna ne le za Hrvatsko, ampak tudi za sosednje dežele. Oba zatoženca sta se dobro zagovarjala, branitelj dr. /ali ar govoril je prav lepo in korenito pobijal zatožbo, a vse bilo je zaman, sodišče obsodilo je urednika Božiča na 4 mesece, sotrudnika Rorauerja na 2 meseca ostre ječe in na 300 gld. izgube na kavciji. Zagovornika dr. Zaharja, ki je parkrat proti sodišču ostro se izrazil, obsodili so na 50 gld. globe, menda za to, ker je v svojem zagovoru rekel, da se mu zjutraj, idočemu k sodišču, zdelo, da vidi pred seboj napis: „Lasciate ogni speranza!" — (Nezav isnost sodnikov na Hrvatskem.) 1. t. m. bila je objavljena razsodba stola sedmorice proti dr. Starčevičn in Gržaniću. Prva obsodba se je tako premenila, da se tema dvema rodoljuboma ni uničila vsa politična prihodnjost. To hrvatski deželni vladi ni po volji. Še tisti dan je poslala predsedstvu najvišjega sodišča dopis, v katerem zahteva, da se jej naznani, kako dolgo že služijo predsednik in sovetniki najvišjega sodišča. To se navadno tedaj zgodi, kadar hočejo kakega uradnika deti v pokoj. Ker so sodniki sodili po svoji vesti, ne pa po želji bana, hoče jih tedaj vlada poslati v pokoj. — (Iz Komende) poslal se nam je o pokojnem graščaku g. M. Črniči obširen nekrolog, kateremu posnamemo sledeče: Pokojnik porodil se je v vasici Črnomaljskega okraja, blizu graščine Krope, lastnine barona Alojzija Apfaltrerna. Kot pastirček prišel je na Križ pri Komendi. Baron Apfaltrern opazil je njegovo nadarjenost in poslal ga v šolo, kjer si je pridobil potrebnega znanja. V vino, toda posamezne lastnosti pripoznavši sem vselej pridejal omejitev : moja burgunščina je neizmerno boljša. Da svojo burgunščino bolj povzdignem in gospodu V. bolj pokažem, kako tenek in obrisan je moj okus, sem našel v pokušanem vinu tudi nekatere nedostatke, se ve da s pristavkom, da svoje burgunščine še ne omenjam ne, ako bi imela le količkaj tistih napak, katere kaze dobroto sojenega, sicer prav poštenega vina. Gospod V. je krepko nasprotoval. Napak, katere sem jaz našteval, ni pripoznal, temveč odločno rekel, da je vino prav izvrstno, kakeršnega v obližji našega mesta ni pričakoval in da jaz v svoji kleti ne premorem boljše kapljice. Da sem pri taki sodbi moral uiti iz svojega navadnega temperamenta, to je gotovo. Ko sva tako dosodila vso steklenico in je kučegazda gospod Z. zastonj se potrudil z dokazi iz svoje viuosodnje skušnje, mene spreobrniti k nazorom gospoda V., prinesejo črne kave: prvič, da se razgreti dubovi pomire, in drugič, da se igre naslov : »hoja na črno kavo" opraviči. Potem se raziđemo, gospod V. proti jLjub-ljani, jaz proti svojemu vinskemu hramu. Zavesa pade. (Kouee »rib. teku let je postal oskrbnik Križke graščine, kateri posel je dolgo let izvrstno opravljal. Po dolgoletni službi kupil je nekdanjo komendo vitezev malteških, kjer je pričel vzgledno gospodarstvo. Pokojnik bil je narodnjak, ljubil je svojo domovino in se zanimal za vsa naša podjetja. Parkrat je kot veleposestnik z nasprotniki glasoval, a z britkim srcem in le vsled hudega pritiska nekega plemenitega veleposestnika. Rajni bil je izvrsten družabnik in ljubil je sosebno lepo slovensko petje. Da je imel mnogo prijateljev in spoštovateljev, kazal je njegov slovesni pogreb. Mej drugimi prišla je deputacija Kamniške čitalnice, oddelek požarne brambe in pevsko društvo „Lirau, ki je pokojnemu pred gradom, v cerkvi in na grobu zapelo tri prelepe zbore, da je bilo vse ginjeno. Bodi mu blag spomin mej nami! —č. — (Nabiranje doneskov za zgradbo „Narodnega doma" v Ljubljani.) Minulo je četrt leta, odkar smo podali zadnji pregled o razprodanih knjižicah. Ker so se mej tem Časom razmere zopet močno spremenile in se je število razprodanih knjižic podvojilo, se nam zdi primerno, podati prijateljem našega podjetja in pospeševalcem naše ideje drugi pregled. Razprodanih imamo 58 knjižic, izmej teh 1 desetkrajcarsko in 57 krajcar-Bkih. Nabrana svota je narastla na 1200 gld. Desetkrajcarsko knjižico je, kakor smo že omenjali, kupila celo kegljačka zaveza „Edinost" v Ljubljani. Krajcarske knjižice pa se mej posamezne dežele tako razdele, da je izmej njih 46 kranjskih, 6 štajerskih, 3 primorske, 1 koroška in 1 spodnjeavstrij-ska. Od 46 kranjskih zopet je 27 Ljubljanskih, 4 Vrhniške, 3 Zagorske, po 2 Mokronoški in Krški, po 1 pa iz Komende, Mengiša, Metlike, Novega Mesta, Podbrezja, Radovljice, Rakeka in Št. Jarneja. Od 6 štajerskih je jedna Celjska, jedna Mariborska, jedna Videmska, jedna Ljutomerska, jedna Seegra-benska in jedna Trboveljska. Od 3 primorskih sta 2 Tržaški in 1 iz Reke pri Cirknera. Koroška je iz Beljaka, nižeavstrijska z Dunaja. Naštete krajcarske knjižice bo imele 38 poverjenikov, izmej katerih je bil jeden (g. dr. V. G.) poverjenik devetim, jeden (g. E. L.) petim, jeden (g. J. G.) štirim, je-den (g G. M.) trem, dva (gg J M. in R. K) dvema in 32 jedni knjižici. Doba, ki je potekla od prve poslane knjižice, znaša 238 dnij, bilo je pa v prometu: 8 knjižic od l—10, 4 od 10—20, 8 od 20—30, 9 od 40—50, 3 od 50—60, 3 od 60 -70, 1 od 70-80, 2 od 80—90, 5 od 90—100, 4 od 100 110, 1 od 110—120, 3 od 120 — 130, po 1 od 150—160, 160-170, 170—180, 180—190, 190—200, 210 — 220 dnij. Cele knjižice so bile kupljene od posameznikov v OBrnih slučajih, in sicer desetkrajcarska in sedem krajcarskih, izmej teh je kupil jeden tri, pet pa po jedno. — Konečno nam je še omenjati, da smo dobili 56. in 57. krajcarsko knjižico pod št. 291 in 410 (poverjenika gg. A. P. in dr. V. G.) iz Ljubljane in da so poslali v zadnjem času večje doneske na desetkrajcarska knjižice pod št. XII., XXIII. in XXVIII. gg. K. P. in dr. E. V. iz Ljubljane ter g. V. K. iz Trsta. Lepo hvalo za marljivi trud! — (Požar.) 2. t. m. je navstal ogenj v škofijskih hlevih v Djakovaru. Vzlic hitri pomoči zgorelo je 6 konj. Kakor se sodi, je zažgala zločinska roka. Poslopje zavarovano je pri banki „Slaviji". — (Dostavek.) Poročilu o darovih za podporno zalogo slovanskih vseučiliščnikov v Gradci dostavljamo, da je gosp. dr. Rud. Gl.......za leto 1886 poklonil 2 gld. — (Morilec svoje pas trke pred porotniki.) [Konec.] Žena potem pripoveduje, da je bil njen mož v torek tistega tedna, ko se je zgodil umor njene hčerke ž njo v Ljubljani. Odšla sta z doma ob Va? uri zjutraj. Ona je hčerki rekla, predno sta odšla, naj počaka očeta tam, kjer bode rekel. Ob 1/a 10 uri je prišel mož domov in takoj ga je vprašala, kje je Johana. Prinesel ni mož nič druzega domov, kakor tri slanike, in pravil, da je svoji pasterki kupil klobaso in žemljo, potem pa jej rekel, naj gre domov in da je odšla ob Va5 uri proti domu. Prinesti bi bil moral mož vsaj 5 gld. domov, a niti krajcarja ni imel. Pravil je, da je 25 kr. dal fijakarju, druzega denarja pa ni bilo najti, da si ga je iskal po vseh žepih. Zimska suknja njegova je bila mokra, najbrže od snega, in rekla je žena zatožencu: obesi jo na peč. Vprašal je mož, kaj je jesti, potem pa šel spat in celo noč se ihtil, kar ni sicer njegova navada, tuko da je bilo ženo kar strah. Drugo jutro jej je rekel mož, da ni še bil tako pijan, kakor včoraj in da, če ne bode prišla hčerka dopoludne nazaj, jo p'»jde popoludne iskat. Ko je šel nje mož po vodo, pravil je, da je pri vodnjaku slišal, da so našli dekle ubito. Pa rekel je takoj: Saj ni naša, prestara je. Ona ga je silila, da bi šla gledat, pa je kaj nerad šel. Rekla mu je tudi, naj obleče suknjo, pa dasi drugače ni nikamor šel brez nje, ni je hotel obleči, češ, da je mokra. Mej potjo je dejal: „Zaradi štruce še ne bom smel povedati," na kar je ona rekla: „Janez, pa vender ti nesi tega naredil?« On pa je rekel, da naj ne bom tako neumna in naj kaj tacega ne govorim. Zakon njim ni bil ravno srečen, kjer je mogel, jo je udaril in večkrat je bila bolj črna, kakor bela po životu. Otroke je tepel po glavi, a vendar večji delež tepeža spadal je na njo. Ko so bili pri „Ankerji" ni ostala umorjenemu dekletu nobena doma kuhana jed v želodci, le kar so od „Lo-zarja" prinesli, je prebavila in ljudje so govorili, da je hotel dekleta zastrupiti. Ko je od štruce praviti začel, bila je ona prepričana, da nikdo drugi ni dekleta umoril, ko on. Vzela ga je za moža, a nič kaj rada, pa ranjka mati so rekli: „Če tega ne, pa nobenega!" Pravil je, da ima 800 gld., pa ni imel uič. Spravil je vse kmalu v nič. Predsednik vpraša kralja, ali ima kaj ugovarjati, da bode žena na njo izpoved prisegla. Kralj pravi, da ne, na kar žena priseže. Predsednik jo sedaj vpraša ali je popolnem prepričana, naj pove sedaj pod prisego, da ni nikdo drugi, ko Kralj umoril dekleta? Žena pravi, da je popolnem prepričana, na kar Kralj pravi, da se laže. — Priča Marija Jurjovec, bivša natakarica pri „Ankerji", je videla, kako je Kralj s trsko nekaj belega mešal v žgauco in zelje. Ona ni jedla, dekle je pokusila pa je takoj izblu-vala, kakor tudi zmirom kavo. Ona je na to takoj izstopila iz službe, ker si ni bila življenja zvesta. Kralj vse zanikava. — Poklice se priča Marija Vidmar. Kralj je proti temu, da bi prisegla, ker je njegova sovražnica. Priča priseže in pove, da je natakarica pripovedovala, da Kralj meša strup v jedila za dekle, in da dekle vsa jedila , doma kuhana izbluje. Kralj, da je svojo ženo zmirom pretepal in jedenkrat, ko je klicala na pomaganje, je priča hitela na pomoč. Kralj jo je pa pahnil proč in še po glavi udaril. Priča Ana Lisec, katera je to slišala šla je vse ovadit k policiji. Prašd je Kralj, češ, da ne bo Johanca živela več 14 dnij, nekega mizarja, koliko bi veljal pogreb za tako dekle. — Priči redarstveni nadzornik B e r t o 1 o in dr. Kovač pripovedujeta, kako seje pričelo pre-iskavanje. Dr. Kovač je odredil, da se je dekle poslalo v otroško bolnico, kjer ni niti jedenkrat bljuvalo, torej se ni moglo preiskavati, kakšne jedila je doma dobila. V bolnici je dekle vidno okrevalo. Vnanja znamenja so bila pa taka, da se je nameravalo dekle zastrupiti. Kralj zanikava, da bi kaj v jedila mešal. Prebere so spričevanje dr. Ma-der-ja. K njemu prišel je Kralj z dekletom, proseč, naj mu da spričevalo, da je dekle bolno, da ne bode moralo hoditi v Šolo. Dekle je res bilo videti jako slabo in ukazal je dr. Mader strogo dijeto. Za zdravila mu ni bilo dosti mar, a vendar jih je dr. Mader zapisal. Opomnil je Kralj, da je zato prišel k zdravniku, da ne bi imel zopet kakih sitnost i j s sodnijo, kakor zaradi umrlega fanta. Obiskal je dr. Mader potem jedenkrat dekle na domu in ker se mu je zdel ves položaj jako sumen, da se dekle zastrupljava, naznanil je to takoj pismeno dr. Kovaču. Predsednik opomni potem h Kralju, da se bodo zaslišale njegove priče: To sta natakarica Marija S t e g e n š e k in postrežkinja Reza F urla n, obe v službi v gostilnici pri „Polarstern". Obe pritrdita, da je bil Kralj 14. januvarja v gostilnici, pil vrček piva in jedel nekaj svinjiue, a obe povesta, da je bilo to po kosilu kmalu mej 3. in Va*. uro. Kralj pa trdi, da je ondu bil od 6. do 7. ure. Priči trgovcu Schafferju obljubil je Kralj za dolg 80 gld. obrestij pastorkine dote. a dobil ni nič. S tem je zaslišanje prič končano. Prebero se še nekateri dopisi in potem se dokazilna obravnava sklene. Obsodbo smo že priobčili. — (Oznanila.) De/.elno gledališče v Ljubljani daje se v zakup za leto 1886/87. Pogoji se izvedo pri deželnem odboru kranjskem, kamor je prošnje poslati do 16. aprila t. 1. — Za slušatelje medic nsko-kirurgičnega tečaja tia vseučilišči v Gradci razpisaui sta dve ustanovi po :.J52 gM. Prošnje do konca t. m. na deželno vlado v Ljubljani. — Razpisana je služba 4. učitelja na ljudski šoli v Senožečah. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do konca t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 11. marca. Ker se je na Beneškem kolera začela močneje prikazovati, zau-kazal je trgovinski minister za italijansko blago prihajajoče iz krajev na avstrijski meji do Ja-kina (Ancone) sedemdnevno opazovalno reservo. Pariz 11. marca. Mej postajama Mod-tone in Monaco trčila sta dva osobna vlaka. Veliko mrtvih in ranjenih. Devet vagonov zdrobljenih. Zadar 10. marca. Cesarjevič Rudolf in Štefanija sta včeraj popoludne dospela v Lakromo. Benetke 10. marca. Preteklo noč umrl tukaj delavec družbe „Stazione Maritima" za kolero. Pariz 10. marca. Iz Amiensa se brzo-javlja, da je blazen človek na slavnega romanopisca Jules-a Verne-ja dvakrat z revolverjem ustrelil in ga na nogi lahko ranil. Bukurešt 10. marca. V gorenji Mol-daviji je zaradi velikega snega promet ustavljen. Tudi tukaj sneži od včeraj zvečer neprenehoma. Razne vesti. * (Lepa nagrada.) „Alliance israelite" je bila obljubila 100.000 gld. Dunajskemu odvetniku dr. Koppu, da bi zagovarjal rabinca Blocha, katerega je tožil profesor Rohling. Ker je pa sodišče za izvedenca bilo izbralo jednega protestanta in jednega žida, je Rohling umaknil tožbo. Sedaj pa „Alliance israelite" ni hotela izplačati obljubljene nagrade. Dr. Kopp je tedaj nameraval tožiti bankirja Gutmanna, kateri bi bil imel nagrado izplačati. Nazadnje so se pa pobotali, da dr. Koppu plačajo 75 000 frankov, ako objavi v 20.000 izvodih govor, kateri bi bil govoril pri obravnavi, ko bi Rohling ne bil tožbe umaknil. * (To so ribe kihale!) V Dublinu dobil je v četrtek 4. t. m. parnik „Integritv" čuden in redek ukaz, da mora odpluti na morje. Parnik je imel namreč na krovu 24 ton (48 000 funtov) tabaka duhana, kateri so carinska oblastva pogreznila v morje, ker dotični lastniki neso hoteli plaćati carine. Oblastnije bi bile pametneje storile, da so, makari ceno, ljudem poprodale duhan, kolikor toliko bi so bilo skupilo zanj. Tako bodo pa le ribe kihale. Poslano. Bolezni vsake vrtite, zlasti bolesni živcev, |»»-dlco, bolečine v želodci, nervosno Humenje po aieslh, trgnule po useitlh* slab posluh, glavobolje, migreno, bledico In mrlviro ozdravlja po r:i- cijonalnej zanesljivi metodi. Pri bolnih na plfučak in nitdiiMl|ivili dosežemo v Štirih tednih čudovito vspehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor. (708- 15) Privatna klinika „Freisal" t Solnogradu (Avstrija). Tufcl: 9. marca. Pri Slona t MatuS, Stampf z Dunaja. — Matersdorfur iz Keke. — Nastopil z Dunaja. MnUelt Uabnenkam z Dunaja. — Diamant z Prago. — Kossler ti Celovca. — Kullman z Dunaja. — Simoni-ohek iz Gradca. Umrli so v LJubljani: 6. marca: Neža Kikelj, delavčeva hči, 3 leta, I lovca 5t. 36, za j etiko. 7. marca: Urša Mehle, mestna uboga, 74 let, Karlov->ka cesta št. 7, za vodenico. 10. marca: Katra Švab, gostija, 57 let, sv. Florjana ulice št. 16, za otrpnenjem. V deželnej bolnici: 4. marca: Marijana Košir, delavka, 17 let, za srčno hibo. 5. marca: Marija Zaviršck, posestnikov« hči, 3 leta, sv. Florjana ulice št 1, za jetiko. — Josip Šus er, postre-ščkov sin, 2 leti, Rožne ulice št. 3, za krčem. — Franca Avpič, posestnica, 32 let, za jetiko. — Barba Zadnikar, gostija, 74 let, za starostjo. — Barba Zadnikar, gostija, 74 '..t. la starostjo. — Marija Sturman, gostija, 68 let, za starostjo. 6. marca: Ilelena Čeme, gostija, 67 let, za srčno hibo. — Luka Indof, c. kr. tinam-ni patnik, 42 let, za jetiko. 7. marca : Alojzij Gerčar, posUč, 45 let, je bil umirajo« prenesen. — Filip Naglic, sobni slikar, 38 let, za jetiko. Meteorologieno poročilo. S p Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperaturu Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 3 h a d 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73889 mm. 737 88 mm. 738-10 mm. — 6 2" C 0 6° C — 36° C z. svz. z. vzh. z. vzh. d. jas. jao. jas. 000 um. Srednja temperatura — 3*1°, za 5*9° pod normalom. ZD-clzisljsIssl "borza dne 11. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo ) Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta ........... 5°/„ marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London............ Srebro........... Napol. ...... C. kr. cekini ...... Nemške murke 4"/„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1H64 100 gld. Ogrska zlata renta 4°/0 ... „ papirna renta 5" '„ . . . . 6% štajerske zemljišč, odvez, oblig. , Dunava reg. srečke 61*/,, 100 gld. Zemlj. obč. avHtr. 4 "v1/,, zlati zast. listi . Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećke . . 100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . Poslano. 86 gld. 30 kr. 86 • 85 115 n 10 ■ 101 v 70 n 874 — n 299 n 30 12 i n 90 9 n 9 9& n n 5 ti 92 61 ■ 62 V, i 129 • 170 n 50 ■ 104 ti 65 v 95 ti 60 ■ 104 it — 117 it n 126 t 75 113 it — ■ 108 it 70 179 75 n 20 ti 25 ■ 117 40 807 • 50 (3- 10) GLAVNO SKLADIŠTE Št. 14.324. najčistije lužne "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, r kas izkusan liek proti trajnom kašlju plućevint I želudca bolesti grkljana I proti meh: rnlm kataru, H INK K MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. »♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦»♦e»e»e»»o< X Umetne (50—13) i iol@ ta sotoovja : T ustavlja po najnovejšem amerikauskem načinu J :brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in o vse robne operacije ♦ i zobozdravnik A. Paichel, | poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. Razglas. (122—3) Zaradi oddaje gradnje novega poslopja za transenalno nastanjevanje vojakov, oziroma bolnice za slučaje epidemij vršila se bode S80. dan t. m. ob 10. uri dopoludne ustna ponudbinska obravnava pri podpisanem magistratu. To se javno naznanja z dostavkom, da se bodo do imenovanega dneva vsprejemale tudi pismene ponudbe in da so načrti, proračuni in stavbinski pogoji pri tukajšnjem stavbinskem uradu na ogled. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 1. marca 1886. Župan: Grasselli. Št. 4180. (181—2) 'Razglas. Zaradi oddaje gradnje normalne, za 3 batalijone pešcev s štabom vred namenjene, iz 10 poslopij obstoječe vojašnice, za katero so stroški proračun jen i na 465.422 gld. 70 kr., vršila se bode pri podpisanem magistratu v 39. daII t. III. ob 10. uri dopoludne ustna ponudbinska obravnava; vsprejemale pa se bodo do tega dneva tudi pismene ponudbe. Ponudbe smejo glasiti se na posamezna poslopja ali pa na celo stavbo skupaj. To se naznanja z dostavkom, da so dotični načrti, proračuni in stavbinski pogoji na ogled razpoloženi pri tukajšnjem stavbinskem uradu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 5. sušca 1886. Župan: Grasselli. Važno ""W za trpeče na prsih in plačan. Neogibno potreben zoper kaielj, hrlpavost, zasllzenje, katar in oslovski kaielj, za take, ki že'e dobiti (Mat. in krepek glaB, za ikrofelj-naste, krvione, slabotne, bledlone in krvl-revne jo sok kranjskih planinskih zelišč, s podlo* lom o Itlallm apnom In železom pomešan. Lastni irdelek. Cena 56 kr. Dobiva še v (673—18) LEKARNITRNKOCZT zraven rotovia v LJubljani. ■V Razpošilja se vsak dan po poŠti. P. n. občinstvu udano naznanjava, da sva kupila na tukajšnjem trgo-višči obstoječo trgovinsko prodajalnico tvrdke FRAIV KAPUS s 1. marcem. *_» Radi zadostne zaloge in spretnosti v prodajanji sva v stanji popolnem ^% zadostovati vsem znbtevam. 4{ S posebno pozoruoMtfo kupovala ava. blago in po ceni pripo- ^ rcoava vse v našo stroko spadajoče stvari. IJroBiva za blagovoljni obisk in znamujeva bo ^\ % velespoStovanjem 1 HOČEVAR & ZUPAN. 8 1 Ooljo. dne 9. marca 1886. (146—2) irebanje Že prihodnji Hloscc. |^incsema jjgiiil SREČKE _ I Glavni dobitek v gotovini rT denarnih dobitkov. 10.000 jjfc 5000«gjg 2Q°lo|14788 I£irLceern.-sre£Ire dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: ltii4liiii|Mst;i. Waita5nerga»se 6. (142—4) Izda tel j in odgovorni urednik: Ivan deležnika r. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne."