St. 24. V Gorici, 16. junija 1888. ,,Softa" izhaja vsak petek in velja po postiprejemana ali v fiorici na -lorn poSiljana: Vse l'eto.....r. 4.4( Pol leta......, *.2i Cetvrt leta......I it Pri oznanilih in tako tudi pri ,.]><>. $!imtcak" se plaSuje xa navadno tristop. no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 » u u >, 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Zavece &rkfi po prostoru Tedaj XVIII Posamczne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah na starom trga in v.nunski uHei ter in pri opravniku v prodajalaici G. Likarja v semeniSkih ulicah h. fr. 10. ; Dopisi in aaroenina naj se. poSlja opravniStTu „So8e" Via Seminario St. 10, RokopiSi se ne vracajo; dopisi naj so blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nopromoinim so naro&nina ttnit, akoso oglaae pri opi-avuialvu. Poziv! Slovene! pripravljajo se povsod, da bl doatojno slavili Stiridesetlotnieo cesarjevega vladanja, Ker ni mogoce, da bi povsod slavili dan nastopa clruzega one decembra, pricolo so slavnosti ze sed:ij. Politifi-no druStvo „Jez v Brdih" sklenilo je priiediti slavnost V ta namen dne 24. junija. Uvoijeni boio, da se u-deleze vsa Brda in tudi diugt bliXnji kraji tega pra-znika in sijajno pokazejo svojo vdanost in ueomahlji-vo zvestobo svojemu vladarju. Program to slavnosti se nabaja v tern Hstu med domafiirai vestmi Tudt Vipavska dolina, kjer isto tako 2ivo klijo ljubczen do nasega vladarja, pripravlja se, da bo slavila ta veseli dogodek. Znauo nam je iz dobregi vira, da nBralno druStvo y Seln" priredi doatojno slavnost v ta namen dne 15. julija. Odbor poprosii jo za pornoc" odlicnjake v Vipavski dolini iu v Gori-ci, in vsi so radostno zagofiovili, da bode vsak po svoji mo6i priporaogol, da ee slavnost — kolikor mo-gr ee — velicasluo izvrSi. ICtoj bo nam zdi primerno izbran; Selo je ne-kako geografigno srediSSe Vipavska doline. Mozjo, ki so stopili na 6elo slavnosti, so nam tudi porok, da no bodo Stcdili ni truda ni 2rtev, da se slavnost do-stojiio in namenu primerno zvrSi. A izid je vendarlo odvison od_ dobrohotnosti, s katero sprejmo vsa Vipavska doitna vabila k toj slavnosti in od udole2be v obCe. 2* ozirom na preimeniton dogodek ia vzviseni namen nadgamo se, da bodo vsa Vipavska dolina tekmovala v tern, da bode kolikor mogoce sloveano prazaovala v Selu SsiridesetletDico ceaarjevega vladanja. DruStva in obSine naj nikar ne zamudo po svo-je pripotnoSi v tos da se ta dan uredno poelavi. Brici, Vipavci in drugi kraji, tu poka&tc, da „Hrast so omaja in hrib, a zvestoba Slovenea ne gane!* Dr^avni zbor in minister Gautsch. i. Ako primerjamo lotoSnje razmere dr^avnega zbora z- lanakimi, uvidimo, da so se prav tako pono-vile, kakor se ponovi vse y naravi. Kdo se no spo-mioja ve6, da so nasi poalanci v zasedanji drSavnega LISTEK. StareSmstven sklep. -Delo dela mojstra Cast." A. Klodid. Bilo je v K—enegft onih let, v katerih jo v e 1 i ka aula ukoncala skoro vso poljeke pridelke. Bevicina biia je velika, lakota se je priblizevala obdini * brzimi koraki. I^upan sklide staresine k seji. Na dnevnem redu je: mizerija in §e kaj druzego. Zupanu, kot bogatazu, ne pristoja govoriti o miseriji in revscmi, katere tudi ne pozna in je uikuli ni poznftl na svojem domu, za ono pri sosedib pa se ni dosti brigal. Besedo poprime pod^upan, bogat kmet in krimar ter omeoja Skodo suSe. On sam obLuti uzo zdaj veliko mizerijo, kajti vina to5i mnogo manj kot prejSnja leta. StareSini kimajo z glavami, v znamonje, da se popolnoma vjemajo h trditvijo, da bode treba ve6krat piti vodo mesto vina. Oobra bo tudi kaka piseal iganja. Ravnati bo treba tako, kakor uta delala „liai-ca, lisjak sta pila tabak; tabaka ni bilo, sta pila vodo." Vsak pove o sebi, kje in kako uiB duti na-•Jedke bud# itifo. 7bora lani pravice Slovencov prav tako vrlo dobro za-govanjali, kot letos; da so njili prepricevalni govori na§im nasprotnikom prav tako zapirali sapo, kot letos, in daso vlado izueuadojali prav tako, kot letos ter da je nas vse to z nado boljie se bododnost napol-ujevalo prav tako, kot lotos. A kaj se je godilo lani po vsem tem se srednjimi Solami in kaj se je ie letos zgodilo s proSnjo trzaSbih Slovencev za slovensko Solo v Trstn, So preden so posJanci odnesli pete iz Dunaja?! Taaffe je zastavil svojo mozko besedo — s tem so letos tisili slovatiski poslami svoje volilco; Taaffe pa jo rekol, da je vse uiinisterstvo vzajemno, in Gautech je zavroii projtojo 1429. dru^in za slovensko §olo v Tratu—kako soglasje je v tem in kako se vjema to a Taaffejevim geslom. da ne puati Slo-vanov piitiskati na stenol n^fate, ne plasi se!« — Gautschu lani ni bilo mar Slovanom spolniti obljubc, da bi bil na§o nomSke sole provstrojilV slo-vansko, tnarved nastavil je seb'ro na kulturo in pros-veto Slovanatva a torn, da je vzel Slovanom ve6 Sol in na nekaterih omojil Stevito uconcev ter tako za-prodil mnoSitev slovansko inteligeace, kafora Siri in vzdriuje kulturo med narodom. Da je minister Gautsch lani pottmi, ko so bili nasi poalanci v drzavnem zboru tako temeljito pojasnili, koliko krivice so godo Slo-yanom, tako postopal, yzbudiio jo mnogo nezaupa-nja, nevolje in razdrazenosti. To je bilo jako napelo notranji polozaj; vse je tezko dihalo, kaj so bode zgodilo, kedar se snide dr2avni zbor. Govorilo ae je, da bi bil imel Gausch trdno zaslombo za svojo pos-topanje; a njegovo potovanjo v Galicijo tikoma prod sasedarijein drzavnega zbora kazalo je, da je potrt* boval v dizavoem zboru prijateljev. Omahljive in ko-i-istolovne Poljake je hotel za so pridobiti, zato Be jim je bil iel dobiikati; bvalil jih je, kako lepo nem-Ski govore, sli6no basni, v kateri je lisica hvalila kro-karja na drevesu s koseekom sira'v kljuau, kakoje lep, da bi ga kraljem pticev izvolili, 6e bi znal peti — dajezapel in mu je odpadolkos sira lisici v 2rolo. Slovanski p^slanei so bili v velikik skrbeh, ker se niso zancali, da no bisliPoljaki Gautschu na li-manice. Ako bi se mu bili Poljaki udali, bi se bil kmalu ves polo2aj premenil po Gautachovih nacelih Slovanom na skodo. Posledioe so steer pokazale. da se po'jaki niso bill udali Gautschu a njifa nejasno in nedolocno vedenje je bilo vendar Gautschu toliki po-moLek, da ga na§i poslanci niso upali prijeti zarad njegovih uredeb tako, kakor bi ga bili radi. Po dblgem razpravljanji in tarnanji zasu5e se govor na vreme in i-azpravlja se, ali bode tudi pri-hodnje lcto susa ali ne. To je bilo znamenje, da je debala o prvi togki dnovnega reda uio kondana, da ima le ^o 2upan kon-6no besedo. BVeste, mozjo", pravi 2upan, j,nasi dezelni poslanci so sklenili nabirati darove v podporo istim krajom, ki so prizadeti po letosnji suii. Jaz ptediagam, naj tudi nasa ob6ina napravi proenjo; morda prileti tudi nam kaj.a BPrav, morda priloti tudi nam k3j 1" — pritrju-jejo stareSini enoglasna, in prosnja za „podporoa je bila enoglasno sklonjena. Med posameznimi predlogi prions prvi zopet ppd2upan B. „Slavno stareSinstvo! Raynokar sem vam govoril o nase ob5ine mizeriji, kar ste mi vsi. potrdili. Sprejela seje tudi enoglasno prosnja za podporo. To je prav. Ali, sinocl se je govorilo pri nas, da nameravajo nasi fantje imeti prihodnjo no-deljo zopet „gran bal!o,a to je, pies na nbarjaijih.tt Veste, slavni staresiui, da jaz niacin bit nikdar iu nisem tudi zdaj naspiotoik takitn veselicam. Mladina naj se veseli. Pa, slavtio staresinslvo, vpraiam, ali gre proinja za podpoto iu pa ,,grau ballo" akupajP" MU2e, da ne gie l" pritrjujojo stareSini. „Jaz tudi mislim, da ne! Ako zvedo nasi do-2elni poslanci za naS Qgran ballo," splava nam pod-pora no Soft, Iu da bi ute^oiJi zvedoti, jo *koraj fiovor poslanea Klnna v drzavnem zboru, dne 1. maja 1888. (I>alj«). Razburjenosfc, katero je ta korak visoke nau8ne uprave provzro^il mej slovenskim prebiyalstvom na Kranjskem, more si le oni misliti, ki je videl prizore, ki so se isti dan vrSili pred gimnazijskim poslopjem in na javnib prostorib po Ljubljani; rft^sburjenost je bila Se toliko ve^ja, ker so bili stariSi vefiinoma iz boljsih krogov na§e Gorenjske, ki po navadi poSiljajo svoje otroko v srodnje Sole, in ee jim je neraogoSe zdelo, kar je v ve6ni spomin objavila BLaib. Ztg.a Promo2noj§i so se vrnili v Kraoj, kjer puste" na svoje troSko poucevati otroko kot pnvatiste ljubljanske gim-nazije. A ni veliko manjkalo, in naucna uprava bi prepovodala tudi privatni pouk. (6ujte! Cujte! na de8nici.) Ve6je Btevilo revnejSih pa morda bolj na-darjenih ugencev je morda za vedno. odgnal iz Sole ta korak naucno uprave, ki je brez primoro v avs-trijski kulturni zgodovini, To lopo osvotljuje ucno prostost v Avstriji. Na dotiiino razprave naSega zas-topnika v budgetnem odsektt opravideval jo gospod nau^ni minister, kakor sem ze opomnil, svoj ukaz a tem, da se jo nekdaj spodnja gimnazija v Erauji us-tanovila v ta namen. da bi se zmanjSalo Steviio uden-cev v Ljubljani, da pa ae ta namen ni posre&l. Na Kranjskem res tigc^ uSenci le v glavno mesto, zato bo treba y Ljubljani nove spodnjo gim-nazije pod posebnim vodstvom, in potem so ne bo iaoglo vec" govoriti o pomanjkanji Sol. Torej vpraSam visoko nau6no upravo, kedaj se bo ustanovila nova gimnazija v LjubljaniP Za. pri* hodnje Solsko leto je to popolnoma nemogo6e, ker je treba novega poslopja, to pa se ne more zgraditi o pravem oasi in tudi ni v proracunu potrebae evote. Ako hoce g. minister tudf v prihodnjo imeti anuraerus clausua" za ljubljansko gimnazijo, zopet se veliko steviio nadepolnih ucehcev no bo moglo obrniti v srednje Sole, akoravno bi drzava, morala za to akr-beti, in sme prebivalstvo tudi to firjati od dr^ave. Zato naj bi ostala spodnja gimnazija v Eraoji tako dolgo, da se v Ljubljani ustanovi nova gimnazija. Ko bi potem v Kranji no bilo dovolj uSencev, kat pa dvomim, lahko bo naudna uprava Se vedno storila svojo dolznost, in se ji ne bo moglo ofiitati, da nam ne dovoli potrebnih Sol. Pri reSevanji tega vbraSanja pa je treba uvaze-vati Se drugo stvar, ki je gotovo tudi nauena uprava gotovo, ker ^Soca" posebno rada pere javnega plesa nmazano penlo. „7ato predlagam: slavno stareSinstvo naj skleue, da letos Supanstvo ne daje dovoljenja za javne plese." Molce posluSajo stareSini modrovabje podzupa-novo, mol(5e prikimujejo, le par „uLeja je bilo slisati; niolce je sprejet prod log, 6e tudi nekaterim ni bil po volji. Tudi iupan ni prijatelj takim sklopom, ki diSe po morali, a pod2upanu mora tudi vedkrat pritrditi, kajti rnoz je bil dolgo let zupan in je tedaj nekak starosta in cestitljev prednik na zapanstvenein pre-stolu. ^upan tcdaj obljubi, da letos ne da dovoljenja za pies. II. StareSinstvo se razide v svesti si, da je storilo imonitne sklepe. Radi podpore jim aklep iigaja; radi plesa pa se boje fantov ia deklst, a tudi marsikoje matere, katere najvedje veselje je, gledati tnleoozobo hiSerko svojo, kako skaSe in se vrti po barjarjih, — co tudi ima Se^hoditi v nedeljsko Solo,in ni So bila pri prvem sv. obhajilu.... Posebno pod^upan B; 8d drzi, 6esi ali sem ga ugnal v kozji rog aoseda' svojega in tekmeca, pri katerem so uameravRli fanti imeti plea. „Zdaj boste plesali, falotje! Ne poznate Se starega B. Kdo vam je zraeSal pamat, da ho^ote imeti plea dr-god in no pri meui, kakor po navadif Za fOfeda fcumnrja jo ne b<> prezrla. Tudi z narodno-politifinega ataliSfia 8e mi ne zdf primerao, da ae z novo gimnaBtfo 8e pom-uozi stevilo ufiencev v Ljutyjani, ker bi no brio v nikaki pravi razmeri s prebivahtvom. in bi z realko znaSalo akoraj dvajaetino skupnega prebivalstva. Ker je nasa srednjeSolsku mladina lahko. razbur-jena in se ue more vedno lociti od javnih dogodkov, prav lahko se' nasprotnikom narodaostnega niiru pos-refiijo razna izzivanja in mladino sapeljejo do divjin razgrajanj, o katerih alabih naslsdkih mladiaa navadno Se le tafias pvemiSlja, ko je ze prepozoo. Videli.smo tukaj na Dnnaji, v Ljubljani in drugod, kakor hitro se mladina poprime novo idejein atori korake, valed katerih oblasti prifinfi preiskavanja; alabe naaledko morajo ljudje pronaSati, akoravho obsojajo in kazna-jejo potem moraiae provzrofiitelje takia izgiedov in zapeljivce. Disoiplina, nadzorovaoje dijakov in zabra-njevanje takih izgredov pa jo veduo teiavnejSe, ko* likor vefije jo njihovo Stevilo. Zato mislim, da bi bilo bolje, naj se pusti spod-nja gimoawja v Kranji, in fie bodo razinero zahte-valo, raziiri v zgornjo gimoazijo, kakor pa v Ljubljani uatanoviti novo solo. Kmalu se bo dote preprifiali, da bo Stevilo ufienoev na novi zgornji gimnaziji ravuo toliko, morda ae vetsje, kakor pa na drugi srednji soli v Ljubljani, ker bi pobrala procej ufiencev Iju-bljanske gimnazije. In ker se vedno povrafiijo fiasi, da brezvestni agitatorji te ali oao straoke p»dp;hujejo nemire in motijo brezskrbne mlade ljudi, zato bi v takora odlofiilnem trcnotku tudi disciplina na ljubjau-ski gimnaziji bila lozju. Opomnil aem ze, da tudi apodnja gimnazija v Kranji ni bila tako alaba obiskovana, da bi so na-redba naufine uprave a torn mogla opravifievati, in da bi v tem oziru enaka oaoda prej morula zadoti vefi drugih soi. Tako na primer ima nemSka apodnja gimnazija v Kocevji le a pocetka vedao manj ufiencev kakor oua t Kranji in bi torej zasluzila tudi vefijo pozornost varfine naufino upiave. JaV, tega ne pravim zato, kakor da bi zelol, naj ae odpravi gimnazija ˇ Kofievji, naaprotno, po mojih mislih iaia vsaka Sola pravico svojeg* obstanka, in mi privo?fiimo od sroa avojim nemSkim sodeLela-nom lastfio Solo, ki bo Kofievarjem morda §e bolj potrebaa in koristna, ako bodo omejili ali prepovo-dali kroSojarstvo, ki jo Kofievoem glavni vir dohod-kov, in ae bodo morali obrniti do drugih virov. Zato bi obzalovali, ko bi se odpravila gimnazija v Kofie-vjii za katero je mestna obfiina ze veliko atorila. O-pomoim to le zato, ker bocem refii, da mora filovek po treznem premisljevanji vaoh razmer iskati pravi vzrok, da se je odpravila gimnazija v Kranji, v anti-patiji visoke naufine uprave proti slovenakema pre-bivalatvu (Tako jo' na desnici.), in ker je bila ta Sola v ofieh naufine uprave slovenska. V teh mislih potrjuje na3 tudi lo (Oujte! na desnici.), da je gos-pod naufini minister dolofiil numerus clauaus le za slovenske oddelke na Ijubljanaki gimnaziji (Cujte! na desnici.) in je prepovedal le slovenski paralelni raz-red; gotovo pa ne bi ugovarjal, ko bi stariSi hotel i vpisati svoje otroke v nemSke oddelke. (Kfici na desnici: To on hoce!) Qospod minister je danes temu odlofino ugo-varjal; toda clovenski narod tako sodi, in gospod naufini minister moral bi si 2e prej misliti, da bo tako sodil in zato od njega ni bilo politicao madco. da je 8pravii v nevarnost avojo veljavo in Se vefi dobro ime vlade zaradi malih troSkov, katere drzava plafiuje za gimoazijo v Kranji. (Tako jo 1 na desnici.) Ko ae je jeaeni minolega leta zopet aeSel dr- dovolj pies na harmoniko." — Tako je godel sam In amejali so se iatega vefiera pri pod2upanu. Zunaj na vasi pa so faatje Skripali zobmi in se hu-dovali na B. ki jim je zmeSal Streno. Ta past bo res pust — brez piesa.... Io tuhtali so, kako bi omeh-fiali B. in stareSinStven sklep. Konec vsemu posvetovanju je bil — vatop v podzupanovo krfimo, kjer so klicali liter za litrom. Podiupanu, kakor je kazalo, ni bilo kaj tacega prevec zoperno. Vino je tekofirna in posebno, ako ma je primeSane Se kaj vode, da je krSfitmo, odpu- . Sfiajo ae v njem razni sklepi. Tekofiine mehfiajo razno trde refii. Vino je pokazalo tudi tukaj bvojo mod. Pozno v nofii pride v razgovor tudi pies in do-tifini 8tareSinatven sklep. Fantjo bo uze razumeli, zakaj in kako je priSIo do aklepa. Namignejo, da bi imeli pies pri — pod2upann B. In stena je biia prebita. Podzupan B. vzame pei6 v avojo deano roko in zapiSe, da on odstopi od avojega predioga, da nima nifi proti pleau in da tisti stareaini, ki so tudi teb miflli, naj te podpiSejo. Pola je romala od etareSine d» druzega in vsak se je podpieal, ali pa podkrizal... Poslednjifi pritisae zupan na njo Se pefiat in fantje bo uobili dovoljeojo za plea. No, plesalo'se je t ncdeljo pri podiupann, da je bilo veselje.... To je stareSinatveni sklep. zavai zbor, opuatili srao parlamenfcarna demonstracijo, ker smo prifiukovali od previdnosti in ueprtstranoati gospoda naufinega ministra, da bo teneljito preaodil korake kranjakega dezelnega odbora in mestne obcme v Kranji in na najviSjem meatu priporofiil njeno proS-njo. Zai, da smo se varali v avojih nadah; gospod naufini minister ae je gotovo bal, da bo kaj izgubil na casti, ko bi se bil po nafielu „sapientia est mu-tare 8en:antiamtt udal naSim proSnjam, ker bi ae morda potem ljudem zdelo, da njegove naredbe tiiso vedao primerne in vfiasih potrebujejo popravil. Zato so je glcde gimnazije v Kranji do aedaj upiral in bi nam proj uatanovil z vefijimi troSki novo Solo v Ljubljani, kakor pa puatil gimoazijo v Kranji iu tako preklicai avojo naredbo, uasproti danaSnjim besedara, kjc bi .spioli bil minister, ki se ne bi moral ozirati na finaufini polozaj drzava. Prebivalatvo na Gorenjs-Icoin viaoko cent gtmntzijo v Kranji, iu zato je 36 oboin poalalo v z-ian^om zaaedanjt petioijo deiolnemu zboru, kar morejo apiifiati go podje od one (leve) strani, v kateii prosijo, naj bi dcz^Ioi zbor posredo-val v tej atvari — da i amrcfi oatane gimnazija v Kianj'. Dozelai zbor jo spozn il potrebo sp idnjo gimnazije v Kranji in uarocit dezolaemu odboru, naj stori priroorue korake, da a.f ohraui gimrlazji. Jaz pa midlim, da im.i o t«m vpvaSaiijt govo-riti vefi ah mattj tidt ta viauka zborniea. Ni treba posegati v pravice ckseku'ivo in ji dajiti navodila, vender ima visoka zborniea vazao, rokel bi, odlofiilno bosedo; kajti gospod minister nam tie more dati ob-ljubljono novo Sol>>, ako mu ta vhoka zborniea ne dovoli stedstov. Pameteu c'ovolc uo bo nik>mur oi~ rekel potrobnih nrodst'iv, ali ravi)>> tako umovno jo, da mora zborniea prosoditi, fij ho sied^tva potrobiu. Kakor sem dok»Zi«I, je Sola za nas na Kraiijukcm potrebna, ni pa potrebno, da bi moiala biti v Ljubljani, marvefi je 2eleti iz innogih vzrokov, ki sem jib prej navel, da so ne uatauovi v Ljubljani. Na komt je drzavi, prebivalatvu iu discipliui, da gimnazija v Kranji ostano, in fie bodo zahtevalu razmere, razSiri v zgornjo gimnazija. Zato bom pii dotifiaetn na-dovu nasvetoval rc-solucijo, da ostane gimnazija v Kranji, in tc reso-lucijo ze sedaj priporofiim vtsoki zboniici, da bo po-kazala guspodu naufiaemu ministrn, da nofic k vsem naredbam g. naufinega miniatra refii „da in amen" (Prav ros! na levici), iu tudi ne le zaradi tega ria-loziti drzavi vcfije breme, da ostane malo premisljena ministrova naredba. Gled6 nasvetova^e i*e3olucije v budgetnem od-seku, rekel je naufint'minister, kakcr je v porofiilu I na strani 35, tako-le (fiifea): | nNaufina uprava bo z naj vefi jo pazljivostjo za- | aledovala predmet lesolncije ter letos resao skuSala reSiti to vpraSanje,kt more na eni straui ustrefii zel-jam slovenskim, na drugi pa opravifienim zahtevam naufine uprave, ki zeli, da se ufini namen v nem-Sfiini zaradi tega kolikor mogofie doseze, da morejo ufienci v viSjih razredih lahko posluSati pouk v nera-Skem jeziku." Ravno tako je danes govoril Nj. eksrelencija. Ees je fiudno, da leta in leta potrebujo naufiua u-prava, da se odloci uatrefii zahtevi slovenakega na-roda, in da ni treba dol^ih preiskavaoj, kedar se gr6 za to, proti zeljam in pravioam slovenskega naroda kuj storiti. (Tako je I na desnici.) Kar fiez nofi nas izneoadijo pomenljtve naredbe io ukazi, kakor se je to n. pr. zgodilo glede zviaanja Solniue, z ukazom, po katerem so se odpraviie srednje Sole; o tem si dovolim opomniti, da o gimnaziji v Novelcta. (CeSki apisal Joaip Kajetdn Tyl; poslovenil Vlastimi.) (Ko«eo) XIII. Kaker bi bili o plat zvona bili, raznesla' ae je po mestn vest o straSuej dogodbi oa konjskem trga. Dve osebi ste pri tem omedleli — vdova krojafiova in Pepica. Kajti preden jo cela dogodba iz ust do net priSla do njenih uSes, bila je baje krogla uboge-mu Pepfiku raznesla glavo na tisofi koscov; levo ra-mo odtrgala; pravo koleno okrvavila in palec na no-gi razdrobila. Pepfiek pa sprehajal se je mej tem po mestnih zgradbah na svezem zraku, in fiudne mi-sli so ma rojfle po giavi. Bil se jo u2e spametoval, in ailil se jo sedaj celo stvar si modro iu natanko raz-loiiti. „8melo tedaj lahko refirS," pravil je sam pri sebi, gledaje zraven na krogljo, ktero je drial i z vdrtim krajearjem v roei — „ smelo tednj lahko re-fieS, da si jo ljubU do smiti, Konee tvojega iivlje-nja je pa novo zivljenje, in nikdo ti ne more zabra-niti, poavetiti ae, komar se ti ljubi.** Iz teh tehtnih in po najpravilnejSi slovnici go-ˇorjenih besed je videti, da je bil Pepfiekzolfi in ne-navadno ginjen. Iz romantifinega zaljubljenca naredil 00 f& wakdanji, praktifion filovek, Kranji ni potrebaval nobenih informacij in poizvodo-vanj, in fie sc.m prav poufien, izdal se je ta ukaz proti uasvetu, ki ga jo s tebtnimi vzroki izdalo oblastvo, ki ima v prvi vrsti o ten* soditi. Mogofie, da je gim-nazijsko vodstvo v Kranji izrazilo svoje mnenje, ki pa po mojih mislih ni bilo odlofiilno za miniaterstvo, ker bi to bila sodba o lastni stvari, ker jeznauo, da ufiitelji raje bivajo v glavnih raestih nego v mestih po de2eli. Pa tudi od Nj. eksceloncije posebno povdarjant vzrok glod6 nemSfiine ne more opravifievati tega ko-raka visoke naufine uprave. Omonil sem ze, da se je poakussalovenskimioddolkLv Ljubljani popolnoma obnesel, zato smemo misliti-, da manjka le dobre volje, ker se odlaSa takimi paralelnimi razredi v ostalih deielah. StneSno jo ze, da nam vedno povdarjato vaz-nosfc nemSkega jezika, ker o tem od nas nikdo ne dvorai. Najbolj ameiito pa,jo to, kakor je storil gospod predgovoiuik, da nam priporofiajo neraSfiino, ker jo svetovni jezik. Kavno zaradi tega no potrebuje piivilegija, marvefi si ga sam pridobi. (Prav resl na desnioi.) Prav bivz po treba se sklicujejo na armado in vojno upravo, ker kmalu ne bo potrobnih sposobnth podfiaatnikov, kakor smo nedavno sliSali od enega govornika z one (leve) strani viaoko zbornice. Vpra-Stm: Ali nimamo skupne armado in ali se podfiastniki nabirajo samo iz dezel te drzavne poloviee in ne tudi iz dezel ogotako krone? (Prav res na deanici.) Od kot toroj pride, fie je to res, da se vojnu uprava obrafi* Torino lo na na§o deLele in no tudi v enaki meri na de2ele ogerske krone? Gospod vojni minister je sicer nekedaj z zadovoljstvom povdarjal v de-legaoijab, da ogerska vlada skrbl za to, da je nem-Sfiina obligateii predmet v srednjib Solah. Pri nas smo ninogo dalje. Pii nas nemSfiina ni le obligaten predmet na srednjih Solah, marvefi poufini predmet, in kot obligaten prodmet ze nafietiri- in vefirazrednih ljudakih Solah v viSjih razredih. Na Kranjskem je Se za to preakrbljono, da ae nemSfiina poufiaje kot neo-bligaten predmet tmli na vefi kakor dvorazrodoioah, iu zato dobfi uCite'ji So posebne nagrade. (Klici na dosnici: Nepostavno!) Ce jo torej visoka vojua uprava sadovoljna z (Xjersko, potem no more biti z nami nezadovoljna iu so o nas prifcozevuti; in fie proj ni manjkalo podfia-stuikov, km je bifo lo malo Sol. in so se vecinoma So le pri vojakih ufiili brati in pisati, tudi sedaj jih. ne bo manjkalo, kor je Sola v vsakem veejera kraji, in kor se nemSutna mnogo poufiuje. Da nam jo visoka naufina uprava lo uiilo «a-klonjena, razvidi se jaano tudi iz druzih slueajov. Nedavuo je bilo izpraznjeno raesto akriptorja v IjubJjaaskt licoj ki knjiznici. Njen najvefiji zaklad jo bogastvo starostovenskih rokopisov iti alovatvenih del sploh v tem jeziku. Omenin lo zbirko naSega ufie-nega rojaka Kopitarja, in jaano jo, da taka zbirka potrebuje slaviata, in da bi skriptor moral biti slavist, da bo zbirka na razpolaganje ufieujakom, kar ja nje.n namen. Skriptor bi 2o zaradi tega moral biti slavist, kor je sedanji knji2oifi;ir vodom Nemec od Rena ob holandski mcji (Cujte! 6ujte t na deanici), ki je po-polnoma nezmozen slovauakega jezika, torej tujec v alavistiki. Tudi se ne sine prezreti, da ima skriptor vedno opraviti s slovonskimi ufienci, kateiih jezik bi torej moral znati. Akoravno je bilo vefi dovolj sposobnih prosilcev, vendar je visoka nauena uprava dala to 8luzbo slovenSfiine nezsnoznomu materaatiku^ (Oujto! Cujte I in veselost na desnici I) Tako eta v naSi „Ne vem.B refie sam pti sebi, „hofiem li Se dalje svoje givljeoje staviti v nevarnost J Pepica je vse-kako lepa — ali go3podinja je bogata in stara; Bog da, da hitro umrfi, in potem Se le lahko ogledara se po drugi — po mladi, fie treba po Pepici I Victoria ! to je bila modra miael I Moramo si dobro pre* misliti 1' — Potem pa zafiel je premiSljevati —. Kdorkoli ljubeznjivih fiitateljev si je ogledal Stevilo vseh oddelkov te novelete, preden jo je zafiel, brati, moral je uze vedeti, da ne bode nifi ve-selega, Trinajst pog'avij! Trinajstica je nesrefina i osodepolua — polna negode in tragi ko I Trin&jste bi ne stavil v loterijo, ako bi mogel zadeti, ker vem, da bi ne zadel. S trinajstimi bi ne jedel pri jedni mizi, i ako bi na njej bile sladfiice iz obeli Itidij. Trinajstica je bedna Stevilka ~ in da bi fiitatelji lahko precej na prvi pogled spoznali bedo v tej no-veleti, moral sem jo razdeliti na trinajst poglavij, Prav za prav hotel aem pisati kaj veseiega, ker vem, da se nahaja v zivljenji dosta 2aioati, zakaj bi jo filovek tedaj moral Se v zabavoih apisih sreceva-ti ? — toda devetnajati dan suSca me je ohladil I Mi-li Boze, kak zafiitek pomladi jo? Zaranasneg in led o poluduc pljusknlica, a popoludne deL in blato 1 Le-po bi se zahvalil, ako bi imel vsako leto imeti ta-kov prazntk. PraSka dekleta in mlademfii si, aeve, also nikakor hoteli dati letne alavnosti pokazati; in bi-lo jih je polno mej platneoimi kolibami; a vse bla-(Dalje v prilogi.) Priloga k 24. štev. „Soče". knjiznici narae§cena dva uradnika, ki tie raoreta razu-meti najveojth zakladov naSe knjiznice, kaj Se znan-atveno predolati. Jaz uiraam niSeSa proti osebi nove-ga skriptorja; ou je morda izvrsten moz" in bo dobro opravljal svojo sluzbo. Jaz to le zato ouieuiin, ker so je ze dolgo pred imenovanjem 5ulo, kdo je izvoljeni, in sicer na priporoello viSjega drzavnega uradnika, ki se priSteva stranki leve strani visoke zbornioe. (Cujfcel _ 6ojte! na desnici.)____ ______—L-^_________ Ker se je ta govorioa pozneje uresniclla, zopet aklepamo, da visoki naucnt upravi ve6 velja priporo-fiilo priatasa liberal ae stranke, nego zninoat in po-trebe slovenskib ncencev in slovenskega naroda, Enako antipatijo kaze nauena upcava proti slo-venskemu narodu pri ljudskih Solah. Izvanrodno jo httra in odloSoa z ukazi proti slovenskeinu prebival-stvu, a ze16 poc&sna, kedar je treba zaoj kaj atoriti. Evo Vam dokazov: NemSki n8ehulvereintt je pred nekimi leti tistatibvil v Ljubljaoi Stirirazredno nemSfco desko ljudsko Solo, za katero je kranjaka hranilnica priskrbela proatore in JradLplacuje vol ike lefcue do-neske. Gospod nauini minister je tej privatni Soli hitro dal pravico javnosti; a pri torn ni o*talo. Akoravno ta Sola mnogo Skoduje po ukaz'u vlado usta novljeni mestni nemSki deSki So'i, ker jo u5eu"i jako slabo obiakujejo, in akoravno jo bilo gofcovo, da bo Se slabeje obiskovana, ako dobi privatna Sola netn Skega B6ohulvereinau pravico javnosti, vendar je vlada naroeiJa kranjskemu dezelnemn zaatopu. da razSiri niestuo deSko Solo in ustanovi drugi razrod. Ker pa je Solski poroSevalee define vlade v kranjskem deieluem zbora moral piiznati, d* tukaj ne zadostujejo potrebni piatavni pognji za razSirjonje Solo, kranjskt dozolni zbor ni dovolil brezpotrebnih troSkov za drugi razred. Vendar je Nj. oksceloncija g. naucni minister nodneuo nkazal, da so v prihodnjeaj letu mora odpioti drugi razred. (Oujtel Cujte! na desniei.) Dopisi. Iz Brd, 14. junijti. Letos prazoujemo Sfciride-sefcletrio vladanje naiega milega vladafja. Tadi Brioi hoeomo pokazati, da % veseljem obbajamo slavno to leto, pokazati hocemo udanost, zvoatobo in ljubezen do preavitlega oesaija. V ia namen zodinila ao se nQsa druStva tOi* povabila zupaoije in aplob vao bri ako Ijudetvo, da bi akupno napravili slavnoat v Kvt-Skem. Zdi se nam ta kraj za to najprimcrnejSi. Pri-pravljamo ae. da po svojih moSeh v dan 24. t. ra. izvr&imo nameravano slavnosfc, kolikor mogoSe dobro in lepo; upamo tudi, da se to zgodi. Slozno smo za 5eli, a „v slogi je mo5.8 Spared voselice izbran je menda vrlo; daj Bog, da bi se tudi ljudstvo te ve-aelice vdeli'zilo v ogromncm Stavilu. Na meji smo; koliko bolj je (orej potrebuo,. da pokazemo naSim sosodom in tudi raSim na^protnikom, kako nam bije erce za mogoSno Avsfcrijo iu njenega vladarja! — Priditi!, Brici, 24. t. m. v Kvizko 8astit VaSega co-8arja, izjavljat neomahljivo zveatobo za domovino! DokaSilo, da je „Edinost Brioem trdoa veza, — da „aovrazna mo6 ne sme tod 6rez!" Ta dan bodi nam velik praznik, — kdo bi ga z veseljem ne prazno-val ? — Nadejamo se, da nas poSasto z vdelc&bo tudi nasi bratje soaedi iz Goriee in okolice. V dan 24. t. m. nodi nam geslo, Naprej, v KviSko poslavljat z Brici naScga preblazeaega cesarja Franca Jo2efaI! too, premo&eno in otrplo! Bil ti je zalosfien psalm o pomladanskej slavnosti. Jedina tola^ba naS.i je bila, da smo imeli Se tu redkega, inozemakega gosta — slavno darao Velrybo. Ravno sem ae bil 6ez mero prijetno /.abaval & njo (kajti ona je jako skusona o-seba in priSla je iz daljuih krajev), ko sem, izatopiv-Si iz velike njene lesene pa!a5e na Prikopih sreSal pogrebnt sprevod ali prav za prav mrtvaSki voz brez vsakega eprevoda. Nikdo ni plakal za njim; jedino nebo gledalo je zaloatno nanj. Na golem, 6rnem to-z:i pribit je bil majhen veneo iz narejenih belih roz, a v vozu spala je — Pepica, Nikdo Se ne vc\ kaj se ji je zgodilo. Pred Seterimi dnevi poslal jei je Pepfiek pisniice z krogljo in odprtim novcem, a dru-gi dan izpilo je ubogo dekte za pol goldinarja zjed-nioo.*) PepLka gnalo je epoznanje na postelj i v hudo bolezen, kjer sedaj v divji fantaziji preklinja strupe-no babo. Baba ne Bme svetn pred ooi, a gospoda desetdika odvcdo za Stiriaajst dni v zapor. To je 6eSka noveleta po najnovejSem iu\6inu. Kdor v6 napisati botjSo, dobi v jYe^en spomiu ono osodepolno krogljo i & njo vdrti novec. Jaz jo za to-le Se nocetn — daai bi jo morobifci zasluzil. »)#3SWj luC«»ka — aoliterot kialir*. IzKobarldske okolice, dne 4. janija. — Neki dopisnik iz tolininskih hribov to2i v »So6i" St. 21, da nSo5au donaSa premalo krepkih in raznovratnih za-nimivostij iz tega okraja ter uavaja tudi prav resnigne nzroke, ki dopisuike* zadrzujojo. Kader pride kak dopia v BSo6i", ako je koliko kaj zbadijiv, popraSu-jejo bralci: „Kdo je pa to pisal ?* Uganujo in sum-nici se zdij udaograyega in_so_kterega napad: ter_sa mu zuga z vsatn hulim, coto da sluzbo ini so teg i ni bui, ker ne mislim p»ati o posamezoih osebab, ampik sploli nekaj milega razodeti, kar imam \hi doigo &%$& na arou. Dia za dnevom in pri vaiki prlliki alisi ae, kiko ljud t>2i o slabih 5aaih, d% ni v»S inogoce Uh.ii'Ui; divki bo vedno veoji irJ, dobodki pa ved«o m%njS;. M4)jo rateajo pa jo. da to.-'ozbo niso opravi-6ene, ali vaaj lo doloma. Cas jo postaji vedno alabSi. To bo5d:c v kratkem d.>kazati, kar dolgih spiaov ne akladam: Dokler so ofcrooi, mladi mozjo in Lene svoje atarise vbogili, bilo je vse b-.ljie, a aedanji mladint je Vji diugacia; fieravno j.» -*!-i a«i z,»t {n'epri^ati, da imi o6a, oziroma tast pnv, pi si misli. a kaj vo ta atiieo, sij ni hit n kdar v nob mi S»!i, jaz pa sem studtral in b 1 sem toliko iet i>> svetu. Sodajua mladina s-ftuiujo so imsiti domifio obleko, kupuje si v Sacuaah najbilj ftio in dr.igi, ;er da jo naredtti le takiui kroiadoni. ki delajo b>Ij po mestrto alt bolj modern». Itiva» tiki delajo. tudi kraodko dekUta ali mUde znie, ak<> lo kolikokaj zamorejo. Uzrok slaboga 6na je tud«, di fanti in m'ali mozjo, gospodaiji ia o&atyi pr.3pog)3tomi iiofi ia dan po krcmah in zgaujarijah pMed^i>} in sv»| krvavi zasluzek zapravljajo, kvartajo in B)g vo kij via v-ganjajo in svojo imotje zeni in poslom v va^tv) pre-puS5ajo; zona in otrooi pa d.nna dost;knit bror, po. trebne obleku in praznim Solodcom na uhi vlo^ejo in jokaje priiakujejo, kdaj bode o2ji blagialov od hise. ^ene takili moL nekoliko caaa objokujejo in obzvlujojo svoj stan, na zadnje pa otrpnejo tor so poi!jcd-iic* §o one udajo pijanCevanju, ces, saj mi nic no pomiga moja skrb in moj trud, 5e gi ti pij.s cele no5-, zi-kaj bi ga jaz ne! In tako zaene id, di p.-tde p:ooio-iunje na boben, taki ljudjo p.i v pro?goinji grob. Obzalovanja vredn) je, da so noktero kr5me celo nocSi odperte, kjer se shajajo fantje in mofje, da ka lijo nocui mir. Oulno, da zupanatra v tej zadevi n:c no store! ________ V Sebreljah, 4. junija. 80j, kak gronok tuien je locitvo zadnji ias" ! Reaaico teh besed spoznali smo pretoklo nede'jo, ko se je od nas poalovil pre5. g.Ad.Harmej? kojije bil 13 let naS Ijubljeni 2upnik. Velikaje bila naSa 2alost, ko smo izvedeli, da naszapu-sti, pa etokrat tczjo nam je sedaj, ko ga ni ve6 mod na-mi. Kdo more popisati velike njegovo zaslngo za naSo ob-i6ino! Saj ime njegovo slovi po v^oj Sloveniji! Sre&ia je nasa ob6ina, da ga jo imela,a src6en jo tudi Komen, di ga je dobil. Stnelo re6omo, da on jo osrecil nas in prihod-nje rodove n*Se fare. Ko nanih in njegovih kosti ne bo ve6, govorili bodo naSi nnuki, kako blag; gospod je bil on. Y aaboto zveder zapeli so mu domadi pevci v slovo tuzuo podoknico. Ta ve6er imel je zadnjid svoje pevce krog sebe. Opominjal jib je, da bi ne opustili nikdar lepega petja. V nedeljo imel je ta zadnji^ sv. maSo in sicer ob 6. uri zjutraj. Poalovil se jo v krat-kih ginljivih boaodah od vemikov in cerkvc. Po sv. maSi pa nas je zapuatil in odSel v svojo novosluLbo, v Komen. Sp^emljili amo ga, doklsr smo mogli, potem pa milo za njiin gledali, dokler nam ga ni skrila dal java. Ni ga bilo med nami suhoga ooesa; vse je jo-kalo, ko amo se lodili. Bog Yam plati, gospod de-kari, kar ste za nas dobrega storili! Z Bogom! Tnini obLinarji. nlz Cerkljanskega okraja" siovencem jo v temeljnih postavah zagatov^jonienakapravnost; naato-lu juatiduega miniatra sedi baron Praiak in vendar M\>q mod nami Se ljndje, ktorij vse to prezirajo ia meoijo, da smejo z nami ravnati, kakor z vbogo rajo. C. kr. uradnije so vatanovljene za ljudstvo, Ha mu delajo pravico. Krivica jo, da e. kr. okraja) sodiSSe v Oerkaem slovencke vloge reSuje v nomskom josiku, da as v zemljiSki kajigi vkljub ministeraki odlo6bi Sopiri izktjtt31jivo nemSki jezik in da stranke povabila, plaSilno naloge i. t. d. dobivajo v nerazumljivi jim tujSSini. Zeloti je pri tern 8odiS6u, da bi zavladai pri obSevanji se sfcrai kami nekoliko dostojnejSi ton, da bi aa kmeta, ki pride od Bog ve kje, no odpravljalo lo z boaodami 8tihoa ali pa ^mwHil* Pri nasi sodoiji se pa ne gode samo te krivice, ampnk Se druge. Po druzih sodniSkih okrajik posta-vljeni so poaestniki ali diugi za to sposobni, ljudje, ki seatavljajo zapise z<% merlice in inveutarje, tako do vbogi kmet take stroSke lahko poplada, pri nas pa opravija to c. kr. uradnik, kateremu je zasluzek od-visen od daijave. Kako da ta preraeuni daljavo, hofiem Citafceljom z onim sluSajeua nekoga naznaniti. Dae 29. maja t. 1. se je pri promoze'ija v Sobreljah inventor vrSil; temu bil jo delagiran urainik, kateremu je o, kr. okrajuo sodtSSe odmerilo daljavo iz Cerknega v ebrclje in uuzaj na 93 klm n(Sest in de vet-do s e t k i 1 o m o t r o vw) katero pot slab peSec v 3 urah probodi. Vo uradnik tabelah znaSa daljava iz Corknega v Sebrelje 16 klm; torej tje in nazaj 32 klm, Kako se je uapravilo 96 klm, to vedo le Bo-go vinad nami; tun-da jo Sul komisar skozi Gorico v §e> brcljc, ker si je zi-Dveu So 2 dijeti zara^unil. Ltleti bi bilo, di bi viSja sodaija takim komiaijakim jezde-oetn nekoliko na peto atopila. PoiitiSni razgled. Nova postava o davku na zganje je dolgo delala vladi in straukam drzivuega zbora velike skrbi; vladi, ker je bila se svojimt dogovo-ri tako dalec jjiSla, da ni mogla ve6 nazaj, a ve&ini diiivncga zbora, ker ni mogla pomagati vladt napivj. Poglavitui tezava je bila, zadovo* liti Galijiji in Bukovini, ki izdelujett %. vsch 2ganiu in imajo posnmftznikt nt^kake s^moiz-delne pravico ter bodo m^rali nvjvefi tega dav-ka plafievati. Tom te2 'jo je bilo to dogaati, kcr st jc levica vse prizadevala, da bi bila iz tega gospodarskega vpraSanja naredila veliko politic^ no vpraSanje ; ponujala .se je namreft Oalicija-nom, da jim vse privoli, dile ji pomagajo vrefii sedaiijo vlado in vina»j§itt sedanjo v^clno dr* zavnega zbora; toda Galicijani niso hotcli iti levicarjem na lim mice, ampak so tudi to zade-vo rcsili z desuico tako, da je dancs ose:n dni sklenil drzavui zbor z 12 glasovt veiine, da bode dobivala ua leto G.ilicija do Iota 1910 po 1 tnilijon, Bukovina pa po sto tisofi goldinar-jev do ieta 1911 povrafiilaod vpladevanega dav-ka za odskodniuo samoizdelnili pravic in obile-ga davka. V torek je bila ta pt stava sprejeta v tretjem branji se ici nroti 130 glasovi. Potem so se vrsile volitve v deligacije. Zi Gori§ko je bil izvoljen grof Coi-juini ; za Trsfc Burgsteller; za Istro Milevoj; za Dalmacijo Klaifi in za Kranjsko dr. Poklukar, na kar jc predscdnik zaklucil zasedanjc. Od 9. dne t. m. zborajeti dolegaciji vBii-dapeStu ter obravuujcti skupni dr^avni prora-6un. V nedoljo sprejel je cesar obe delegaciji ter je po nagovor predsednika Smolke odgo-voril, da se od poslednjega zasedanja politicne razmere niso spremonile in je milovaje omenjal smrti svojega starega prijatelja in zaveznika, nemSkega cesarja ter dostavil, da je zveza z no vim cesarjom enako sr^na in trdna. Cesarjevi6 Rudolf potoval je v Bosno in Hercegovino; i njim je tudi cesaricina Stefa-nija. §la sta skozi Zagreb, kjer so ju jako slo-vesno sprejeli; na hrvafeki pozdrav odgovoril jc cesarjevid hrvatski. Nemskemu cesarj-? se je bilo zdravje toliko zboljSalo, da so ze upali, da do dobrega oz-dravi, a kar nacnkrat se je bolezen tako shuj-sala, da se vsaki dan pri5aknje naznazila o nje-govi smrti; razSirila se mu je bolezen vjednik, da komaj se kaj zavzije, — Od kar je on vla-dar, nemskim ministrom ne gre vse tako gladko, kot je §lo pod prepustljivim Yiljelmom. Pred par tcdni je hotel Bismark odstopiti, ker ni bilo vse po njc$ovi volji, zdaj je pa minister notranjih zadev, Putkamer odstopil, ker ga je cesar posvaril zarad pritiskanja na voliice. Domade in razne vesti, Podpisuje se v mestu proSnja do nasega slav-nega meatnega stareSinatva, naj bi z ozirom na izid zadojih dopoloiinih volitev, pri katerih je proato meScanatvo sijajno zma^alo svoje upravitelje, odpa- edina pot; zanrn'i so hudobni dnbovi aejali luliko! Bozji duh naj vlada. mad duuovuiki in ucitolji! Siavnost Stiridosetletnega vlj* lanj-i Njegovoya YoliSanstva presvitlega ceaarja . F r .m •: a J o L e f a I., priredijo skapno briska druitra, ninnec; Sloven-ski jcz, Oitalniot v Koiijakoto, Kst>i!iL'c-> b.aluo druStvo v &t. Florjanii, Slav, citalniza v Cot-ov^m, Bral-no druStvo v Kozani, Vino in andjoroJRko drustvo za Brda — so solelovanjem drugih btUkik rodoljubov dae 24. junija 1888. v Koj^k^m n\ grajakoui dvori-ScVbl. g J*«. Kumuja, Spored: 1. Slavnostni govcr. 2. „Cesarjova kantata* — Hiibar-Haydo; mo-Ski zbor z godb-i. 3 .Briakih S'ovncev pozirav svo-jemu cewrju* — po S, Grogoeicu; deklamicija: 4. .Slovan na dan" — VoIariS; imSmi zbor. 5. „Av-8lrija ir; Slovenoi" — govor. 6. ,Jadtuasko tnorje* — Hajdrih; m>5ki sb-ir. 7. „Slovenij* zvoaU* — prizor. Oseb.1: Slovoaija, Avatrija, Iredenta, Hforka Slovenija, Dvoma dnma Avatrije, Brambovsi pevajodi Br. budnioo. 8. „Siavjani> bi vrctue nesluzilo, se odlo2i slavnost. Ker jo ta slavjo3fc ze Brda vazna, jc veieapoStovano .ob-diustvo iskronc vabljeao k obilnt itde!eLitvi! Slavnostni odbor. Vrodina je letos zgodaj prifcisoila; druga let a | je bilo o tern casu dezevno in se hladno, a letos jo I vie susa in na solneu 35 stopin R. g>rkote. Iz vsch straui uaSe dezele smo dobili porc?ila, da suai del*, vzo veliko skodo. V gorakih krajik zarad su$e nil i kapusa niso migli vaaditi. Bog varnj, 6o. no bi bilo preteklo nedeljo in danes uekoliko do2jv kor zdaj ]e So vae preve6 miado, da bi obsuSi mo^lo kaj oditi. ^idinja je nekako s prstom na frvlo k \je povedal.t, da je bil pri obhodu dne svotoga re^njegt ^elesa' od raagiatrata sumo 2upan in dva slu^i. — Pece jo, kerr jo je obbod prepriSal, da so kljubu J iidov8kemu naporu in njogovemu liberalizmu zopefc [ vraca med kristjane boljsi kerScaoski duh in ker vidi, I I da so tudi odlifinejSi krogi zopct kreoili na pravo I krscansko pot — da jo, kakor je BWieuor Zeitung" I objavila, najvisji dvorti nujster Njegovoj{a Voli&in- I [ atva celo odredil, da ae morajo vsi clant redo? sv. I I Stefana, Leopoldovega, 2oIezne krone in Franc Josi- I povyga vueleziti slovosnega sprevoda na dan sv. ve- I snjega Tolesa. — Pa isafii magtstratofci! [ 6esko-slovenska vzajemnost. Po o5ali smo I V 21. it. naiega lista, da so Cehi uatanovili druStvo I I ^6esko3lovinaky spolek" v Pragi, koje bode tudi naSe I I zavode podpiralo. Poslal je v dar ze lopo vsoto 20 gld. I druzbi av. Oirila in Motoda; 20 gld. BDi'ii2bi av. AI»-I hora" ; 30 gld. „Naroini Soli"; 5 gld. BD.araal;i5uemu I dru§tvuu; 10 gld. MGlasbeoi Matioi; 25 g!d. BS!ovon-I ski Matititt. Za slovenski provod lepo ceske -salonske-J I pripovcdko „Nebesaa jc o iiocil spolek kovonskemu I prelagateljn primerno nagrado. BSlovon3kerau pisate-¦ Ijskeniu dru§tvu je tudi odmenjena podpora. Poleg I tcga so je vccja vsota odlocila v podpora s'ovenskim I djakom. ki bi se u6ili na 6e8kem vseu5iHici. Ce so I ze zadetkom vrli spo'.ck tako blagodusno spominj* I naSih sloveaskih zavodov, koliko lepegi sadu iiim a« I ©beta v bodocnosti. Slava vrlim biatom na aevem! I Mi jim ne moremo tega vrniti, a i srci jim ohrariimo I iskrcno zahvalo. I Qrozovito za irredeatarje. „tfeuigkeits I Wcltblatt" poroda, d-i jo neki naaiesfeai^tveui amdnik i v Zadru izgubil aluzbo, kor ga je namestutk videl, I ko se je ponaSal z marjetico za gumbom. ao bajo 80 dobili nalog, da so knr najhifcreje priufid masevati v staroslovonScmi in sploh alov. bogosluiju. Smodke so se z dnem 1. junija podra^ile. Ma»sikatori kadileo so jo vslcd tega zarotil proti prcdrogomu zoliSfiu — a navada jo iolezna srajca. Ooppod fimintSni minister pa upa letos pridobiti dr-iavi torn potom 1,712.900 gld. „08ch", praski list katol. duhovatva piinosol , je 20. maja naslednjo vest: , nNa god sv. Cirila in Metoda imelo je aslo-.jvan8ko_dobro_deIno druStvo v Petrogradu" v dvoran&it Mgosodskiiji duma" slavnostni ob6ni zbor. Predse-doval j« ptodsednik, general -ad jutant grof Nikola] PavloviS I'itiatijev, a navzo^i so bill: oarjev brat ve-liki knez Vladimir, carjev adjutant • general-adjutant Richter, vsi miiiistri in nad 4000 izbranega obcinstva iz uajviiih krojiv Petrogradakih in ruskih. Groflguatijev govor i 1 je 0 leto-§njeni900 1etnem jubiloju pokristja-njenjavseli Ruaov, — in I z r e k 0 1 jo & e-l j 0, da b i so v a i S 1 0 v a n i na'svotu t d r u-zili v eni cerkvi in~onotn in istem j eziku." Ziravniki v Evropi. Od vaeh evropakih drziv ima Itaiija najvcc zdavnikov 17.568 ; NemSija 16.292'; Francija 14.316; Anglija 14.081; Avstrija 11.000. Od toll jih zivi najveS po me^tih, a na do-zeli ljudje pomiraju br«z zdiavniSko poraocf. Sesterki. V Castagnole pri Luganu v ^vlci prineala je Sfcorklja 38 letni materi. ^upanji 6, reoi . lest 2ivih ctro6iLkov, ki so pa kmalu umrli. Ta' slufiaj je morebiti edini na svetu. Cvetdidno korzo imeli so lani v Ljubljani prvikrat in letos ga bodo imeli zopet 13. dne t. in. Lep bode gatovo, ker priprave ka^ejo, da bode vdo-leiba ranogobroja 1; najeto so za to ze vae boljse ekvipa^e ia do 60 konj zi jaliaaje. —> V Goriei bi se tttk cvetlicni korzo gotovo boijse ponesel nego puatni, ker bi so v njom akazwalo ^cveSlioa v ove-tlicali" v pustnem pa se skazujojo lo wvin:tlc3 inasi* be v kipljicah." „Na§ cesar Franc Jozef I"; spomeniSki spic 0 Stiriilesetletnici ujogove vlado za slovensko mladtno, tiskala in zalozila Ig. pi. Kieinmayr & Fed. Bamborg ? Ljubljani, 1888. — Ta knjizica podaje domoljubno spisan kratek.pw'gh'd 40'etnega vladanja naSega mi-lostljivega cesarja., Knjizica se 4<)bi po bukvarnah za 18 kr. Pjesnigka djeia Fra Grge Mapbida izdaja Milena Mra^ovio. tiaka nBosanska pbgta* vSarajevu. Dozdaj je iz§el 6 zvozok; prido pi se 14 zvezkov, kojih vstk stane 30 kr. Naro6ila sprejoma tiskarna „Bosanska posta" v Saiajovu. Dr. Zernikova zbrane spise bode izdala „Harodna tiskarna" v Ljubljani; uiredila jili bota gg. dr. Voanjak in I. L deinikar. Stritarjevih zbraaih spisov iz§la sta 46. in 47. zvezek. Podobi Brjavca in Stritarja d)bitijov prolajalnici Likarja v aomenilkih uliouh hat. 10 po m kr. Slovensko druStvo v Ljubljani. Gg. dr. Vosnjak, L. Sveteo, J. Murnik, dr. vitez Bleiweis, lir. M»§6 in dr. Tav6ar so kot zaSaani odbor ulo^ili pri dezetni vladi pravila pjlitiSkega slovensklga drui-tva. Dt-'zolna vlaai je z odlokom dne 3. junija t. 1. [ oznaoila odborn, 1-t ne prapovocluje ustanovitvejdruz-1 tva. Zafiasni o.lboi- bodo akli:al obfini zbor precej ko se vpiSo dovolj udov. Drzavne redarje (policijo) 12 mo2, monda dobimo v Gorioo z zaSetkom prihodnjega mescoa. S .tern bode nokoliko z ulostono vazai potrcbi. atilo raestnega tainika Karola FAVETT1JA ter s tem I odgojEprilo na zaano odprto piamo mesfiana Franca I Marcinija, na katero g. Favetti ni odgovoril niti be- | aedicp. Prepricaui srao, da ta vest razveafdi vae me- I atne prebivalce bruz razlike stanu, narodnosti in po- I liti&ega misljenja tor da v«akdo pohlti podpiaati se j na "p'rolnjo, ki namoraya storiti konoc sedanjim g 0 I spodarskim, politi6nim> narodnim in | drt&bihskiro mcatnim razmeram a tem da se zamasi I njib ptavi i.z v i v e k in da te jim preatrize srfina I korenika, I MeSCanje, prebivalci g>iilki! tu gre za naao I atvar! I Poslednji list So5e, St. 23. je tudi aaseglo driavno piavdniSkvo zarad uvodnega 5ianka: ,nZora I pitoa, bit' ie dana!* v katerero je bil opisan napre- I dek wtorakih Slovanov in postopanje ondaSnjih lalio- I nov, — Ker jo kasacijski aodni dvor na pritozbo „S!o- I venakega Nwroda" razsodil, da se mora natanko za- I znamovati atavek, ki je zaplenjoo, vea ostati clanok I pa mora biti prost, da diiavno pravdniatvo ne more I zabraniti drugi natiak, pri^akovali smo, da bo ta raz- I aodba tudi za naa kaj veljala, a prepricaoi amo, da I bomo morali Se posebi iakati tega prizninja pri ka- j sacijskem aodiS5i. I Kij bi rekli? — tSasi so za nas taki, da mora- I mo kar od dveh zaaeg v enem listu govoriti — tudi j c. k. aodnija je potrdila, da smo v uvodnem 61anku I nagoga lista at. 20 s „citati« (navajanjem) o nekdanji I slovenski litargiji in papezevi naklonjenoati Slovanom I — auntali! pa je — mir besedt! I Pre6estiti gospoddekan, Adolf Harbelj, I preselil ae je prejSnji torek v svojo novo sluzb.>, iz I gebrelj v Komen. Kako priljubljen |e bil v desedanji I eluibi, kaSe danainji dopis iz Sebrelj. EomenJSanom 1 oestitamo, da so dobili tako vrlega gospoda dekana, I ufenika in mo2a v polnem pomeau besede! I F. Z. M. baron Kuan ogiedal si je tnkaj- I Snjo posadko proteklo srod» pri vajali na Rojicah, v I ectrtek pa pri vajah v Brd=h. 1 Radodarni donesk'. Za otroski v r t in de- I kl Sko solo so darovali: J. ;J. v C. 2 gl. 50 kr.; I J. K. v T. 2 gl.; F. L. v R. 3 gl..; Ivan6i« Josip I v Goriei 1 gl.; Franjo Ferfila v Goriei 1 gl. — Za I Studentovskn kuhinjo ao dali: J. J. v C. 2 gl. I 50- kr.: J. K. v T. 1 gl. 60 kr.; Al. B. v P. 1 gl. 18 kr.; F. L. v R. 2 gl.; I. G. v I. 2 gl.; Ivan&c Josip v Goriei 1 gl. 69 kr.; Franjo Ferfila v Goriei I 1 gl. Presrcoa hvala v^em clovekoljubim darovalcem! I Na§ega slavnega pesnika S. Gregorcica poezije II. zvezek je dotiskan in se ze razposilja. I Razpisani sluzbi. V Pazinu in Tolminu ste I razpisani sluzbi okrajnega ziviaozdravnika v XI. raz- I redu. Zjlifceva se aaanje dezelnih jezikov in nemS&ne I Prosnje je vloziti do 15. julija t. 1. pri c. kr. predse- j dniStvu -.lezelnega namestniStva v Trstu. I TukajSnji zavod gluhonemih. je obhajal prcjsiijo nedeljo popoludne nenavadno s'ovesnost: Nji-gova prevzvisenosfe knezonadSkof priSel je bil v zavod podelili zakramd.it svete birrae nekaterim go- I jeacero. K s;j:vjnejSemu sprejeniu Njegove prevzvise-nos«i. pripomogel je najvec slavni dezelni odbor, ki ae mu je z dr. vitezom Pajerjem na 5efu na poseben nacin poklonil. Pred vstopom v domaco kapelo na-govoriia je gluhoncma deklica italijanaki Njegovo pre-zvi^onost in mu podelila Sopek belih cvetlic. Potem . je sledilo izpraSevanje birmancev iz verouka. Pri tem vtrinjala se je marsikomu solza pomilovanja gluhonemih oirok. Ko je Njegova pievzviSenost izrazil svojo zadovoljnost glede gojonctv, podelil je nekterim zakrament sv. birme in koncal sloresnost s popolu-dansko aluzbo bozjo. Pri odhodu ao mu je v imenu gojencev razloduo zihvalil za toliko milots slovenski gluhonem dedek. — Iz tega se vidi, da lopi napredek tega prepotrebnega zavoda tudi naj od!icnej§e osebe zanima. Krajna uditeljska konferenca jo bila v §t. Andrei! dne 6. t. m. UdeleSitev jo bila mnogobrojna; poleg voditelja kenference, gosp c, kr, okr. s. nad-zoroika fr. Vodopicc, 32 mViteljev in uditeljic, bila jo tudi foretorica preeestitih gospodov duhovnikov. Konferenca je pricela ob 8. uri zjutrsj, a kcagala po 1. uri popoldne. Ves faa vztrajala je tudi imenovana cvetorica duhovnikov ter se dobrodejno vdelezovala razprave. Pokazalo se je, da je mogofie skupno dc-lovati v' prospeh vzgoje naSe mladine. To poljo daje d?8ti dela cerkvi in Soli. Jako vazno to6ko : „Vedenje javnega u&telja v obcini *, reSili so u-eitelji . tudi pismeno. Pri ob6du po koferenci na- Eivalo se je slogi med uditeljstvom indu-ovenatvom, med ccrkvijo in solo; — vrlemu o^etu in „generaluK u^itelstva, bl. gosp. Fr. Vodopivcu, c. kr. okr. Sol. nadzorniku; — ci na-pitnic Nnjegovemu Veliianstvu aledila jo cesaraka himna. Veseli nas, da vidimo lepo slogo med pre-fiestito duhovS5 lir-va!» le p> ra^votij.ii.ji bj^jpin, Katyliaki duh.vuiki Govori se po mes'u 0 brzojavnem naznanila, 4a je nemSki cesar danes o poludvasajste are umrl. Domadi adtavnik. 2) Slabo prebavljanje in pokvarjenje zelodca. Naaa modna kuhinja in modni na6in livljenja sta uzroka te bo!e/.ni, ki nas nena- doma napade. Moogi ljudje trpe dasih za boleSinami I v praih in bokih, 6aa;h tudi v hrbtu; cutijo ae za- spane in trudne; iniajo slab okus v ustih, zlasti zju- ytraj; nek poseben slez se jim nabira na zobeh; sla- hsti uimajo do jed't, v zelodci lezi jim neka teza; y zelodcevi votlini dutijo 6asih neko nedolofieno otrp- njenje, katerega ne odpravi uzivanje jedi; ofii npa- Idajo, roke in nogo so rade mrzle in mastne; cezne- hkaj 5asa za6ne §e koSelj, — sprva null, 6ez. nekaj meseoev z zelenkastimi izvrzki, — Kogar ta bolezen I napado, 6uti se vedno zaspaucga, a spanje ga ne lupokoji; potem postano uervozen, razdrailjiv in I nejevoljen; napadaji ga hude slutnje; $6 hitro I ustane, vrti se mu v glavi, kakor bi se mu I sakala cela glavn. Ureva ae mu f jih zamafie; I kc-U mu je 6aai!i aulia in vru6a; kri po stane gosta in I zaoataja; belina v o5eh pouraeni; vode ima lo malo I ia uiPtM* j«; &@m& jo p» ptuti do%o minio, uibew Re na dou neka goBca. Hrana (se mu" vzaiga v grlo; vid peSa, pod oomi se pokazejo pege, Tako slika to bolezen Krom8W2ska lekarna na Moravskem. ki po-nuja proti toj bolezni mpeSuo zilravilo. ICar pa na deleli malokdo skuia tako lekaiske piipomoeke, pri-poroSajo zdravniki sledeee: Gbrkih in moSoih pijafi ne uftvaj a meato njih pij pogoato hladne stadentttrico, ki zolodoc zoio kre-pi, osobito na teSee; pij tudi pogoato vodos sladkor-jem, posebno co trpi§ na zgagi; o Senior amo ze go-vorili. Zmerno 2ivi, 2elodca nikoli no prcnapoloi, a po kosilu malo Srne kavo ali caja pij. Sprehod pod milim nebom je silno koristen. Kopaj seyleko& vo- dFw ribaj pogh nazua* nil proved za eden list, priobe'ovali jih bomo le po malo ; danea te-le: Urs'tfi Jo2ef, B'jo, 17 gl. 60 kr.' Kovacifi Anton, poaeatnik Sveto, 4 gl. 85 lu\ ; Prelec Joaip, sfcacuuar, Komon, 8 gl. 80 kr.; Baudol Alojzi, poaeatnik, Komen, 13 gl. 95 kr.; flBralno druStvo,1* KrSko, 11 gl.; Perio Andrej, Xupan v Slivrenij 21 gl.; Cotar Joaip, uditelj v Zg.miku, 16 g!. 40 k-. *. Kriz-man Anton, posestnik, Rihenberg, 8 gl. 80 kr , Rarer Joaip, miz»r, Rihenberg, 8 gl. 80 kr. ; Mr kovec Alojzi Brje, 7 gl.; Lah Andrej, Lup. Dutovljo, 10 gl. 27 kr.; PI. Loeatolii Fiac, Vrtojba 6 gl.; Kravanja Andrej, vikarij v Oreliku 29 gl. 17 kr.; Strea Andrej, posestnik, Idersko, 10 gl. 27. kr.; Ur§i5 Viktor, ucetelj, ^fc. Viaka gora, 14 gl. 67 kr.; Soprano Ivan, St. Martin, 11 gl. 80 kr.; CitalniCa v Konjakem za leti 1882 in 1883, 8 gl. 80 kr.; Pipan Valentin, poaeatnik, Sveto, 17 gl. 90 kr.; Citalnica v JelSanah 9 gl. 73 kr.; Koai Ignac, Dunnj, 14 gl. 30 kr.; Lo-vrenfiak P. ucitelj v Breiicah, 14 gl. 30 kr.; Nanut Miha, Banjaluka, 16 gl. 50 kr.; Piesnifiar Fr. Kuti-na, 17 gl. 67 kr.; Poljak Andrej, financni afcrafcar, 7 gl. 33 kr. Dalje prih. Naznanilo. Iz neke Btrani nase dezele (ime-nujera je ne, da ne bi Sol tudi tja neki jvelik trgovec havzirati,) dobivam povpra§evanja in aem dobil od ondot tudi Se mnogo naro&l, ne vein ali iz naklonje-noati ali zarad povotjne poatre^be — nadejam ae, da zarad obojega— zato naznanjam, da Bern ze pio-eej dobro preskrbljon z vso piaaraiiko robo ter da imam zdaj primeroma ceno prav dober papir 500 pol: uvadnilki od 1 gl. 80 do 3 gl. 20 kr.; konceptni od 1 gl. 30 do 1 gl. 80 kr.; raznotere piaanke s pivnikom od Grubbauerja 100 za 80 kr.; piaemske zavitke 100 od 25 kr. navzgor; Skatle perea 144 od 30 kr. do 1 gl. 10 kr.; in splob vae tako ceu6, da enakoga ne more nobeden ooliden (pravi) trgovec ceneje dati. Ob encm naznanjam, da imam knjigovoza, ka-teri prav ceno in liLno zve2e; torej sprejemam tudi knjige v vezanje. V Gorici, 8, dne junija 1888. GAgPAB LIKAR, trgovee. Javna zalivala. Gnnjanhn srccm izra2a po Splaarii v 8vo« jeni in svojib otrok imeni najtopiej&o zahvalo V8om onim, ki ao blagovolili i»s^-s!iii blag 8pmin nepozabne ujagove soprogc, < ztt<'ma mat ere a torn, da so jo spremili 9. tm. k. vecnemu poiiikn. Oaobito b>di zahvala oni odlioai gos-podi, ki ae je vkljab daljavi in drugim kraj-nim neprilicnostim pogreba vdele2i!a ter z lepimi venci in ganljivimi napisi v to pripo-mogla, da je bil sprevod tako neprifiakovano veliiSaaten. Ravno tako iakrena zahvala bodi tukaj-anjim uradom, vodstvu IjudSke Sole v Kojskem, kakor tudi izbornemu pevskemu drustvu v Kozani, ki so se se evojo prisotnostjo blago-voljno apomnili pokojne. Vai torej, brez razlo6ka, naj bodo pre priSani, da njih sogutje ui malo pripomoglo olaj&ati globoko bol in 2aloat ostalih. V KOISKEM, 10. junija 1888. JOSIP URBANClC. Zahvala. PrearJSno zahvalo izretcamo vsem sorodoikom, prefi'eStitcj duhovScwi in oo. kapucinom, vodatvu sole, dolavakemu podpnrnemu druStvu, darovateljem pre-kraanih vencev, prijatoljem in znancem ter vsem, ki ho o bolozni naSega pokojnega odeta Antona Lokar, trgovea in veleposestuika, razodeli svoje socutje in njemu akazali poalednjo iast, da so ga spremili k vednemu pokoj. AjdovScina, dne 4. junija 1888. RODBINA LOKAR. Javna zahvala. O smrti nepozabnc nam matore, oziroma ta§6e in stare matere, goape Terezije Jakon6i6, dol2nosfe mi je v imenu vseh mojih svakov izre6i pte-srLno zahvalo za brezStevilne dokaze, odkritoarcnega so5utja o bolezni in amrti, osobito preC. gosp. Franca Smrekarju, tekajsnjemu vikaiiju, za veckratno obis-kovanje v bolezni, dalje veem sorodnikom, prijateljem in zuanoem od blizc iu daloc, ki so v tako ogromnem stevilu vdeleSii: so sprevoda drage rajace k vednemu po6itku. Iz dna area klidem vsem: Bog aioterno po-vrnil V M e d a n i, 12. junija 1888. Ferdinand Sfiligoj. Zahvala. Nnjtoplejsa zahvala vaem sorodnikom, prijateljem in znancem, koji so ae udolezili tako obilno in a tako ncpriSakovano krasnimi in mnogimi .venci pogreba nepozuljene heerke doloma aestrico, gospice Ivankc Pefcenko. Posebna zahvala §e 6astiti duhovscuii, g. nadu^itelju in milo8tivi grofinji Matildi Attems, koja je nam izra-zila svoje gorko soSutje z mnogimi ualugami. Rihenbork, 13. juoija 1888. Mlujogi OSTALI. Razpis sluzbe. V Bovcu Razpisana je tHJ:,ika 7. lelno plado 400 gl. id 30 gl. pau-iaia. Proailci morajo biti zmo2ni slovenScino in nemSeine tor vloziti avojo proSnjo nardalje do 15. .t. m. 0'>6inski urad v Bovcu, dne 1. junija 1888. ^upan JONKO. St. 360. Razpis drazba Po sklcpu c. k. pomno^enega okrajnega Sol-skega sveta zidala sc bode golska hisa v Dol. Tribu&i. Preudarjeno je za to delo 1352 gl 85 kr stro§kov in se odda dne 28. junija 1.1. ob U. uri predpoiudne po drazbi prl podpisanem uradu. Dotidni nadrt, preudarek in pogoji so raz-polozeni v tukajSnji uradniji do dneva drazbe. C. k. okrajni Solski svot v Tolminu, dne 2. junija 1888. Cudovite kapljice sv. Antona Padovauskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobvodojna poroot in ni troba mno-gih boRodi, da so dokafco njihova Cudovita mo6. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajiajo in pr^enejo prav kmalu najtrdovrataije le* lodoilb bolosti. Prav izvrstno vetre^ajo zo-per hemorojde, proti boleznim na jetlih in na vraniol, proti Lreveanim boleznim in proti flistent, pri 5on8kih raosefinib nadleznoetih, jast, zoper bitje area ter distijo pokvarjeno kri. Ono ne prognjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi prod rsako boloznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicab na sveta; za narofibo in pofiiliatve pa edino v lekar-nici Criatofoletti V Qorici, v Trstu t lekarni C. Zanetti in Q. B. Rovia in Jckarni Alia Ma-donna v Korminu. Ena Btoklenioa stane 80 novoev. „SLOVANSKI SVET," slovenski casopis, ki izhaja dne 10. in 25. vaakega tneseca na 16. velikih straneb, objavlja pclitiCne <5lauke in spise kattarne vscbine, kakorSni so za na§o in sedanjo dobo, zlasti avstrij-akim Slovanom, jako potrebni in vaSni. Priobftuje prerode slo-vanskih del, dopise iz slovanskih dezel in drzav, vcati, dogodke in sloyansko knjizevnost. Cene je nenavadno nizke. „SlovanslLi Svet66 Rtoji: za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za Setrfc leta 75 kr. Narocnina se poSilja upravnistva flNarodne TiBkarne* v Ljubljani. Izdsjatolj: Fran Podgornik. IVAN CESCIUTTII DROGER eje v 2ast opozoriti tukajSnje slavno ob&instvo, da je odprl DROGERIJO V OORIOI | predSkofijo (Via dell'Arcivescovado) St.3 I z bogato i popolno zalogo drog, zdravilnih I trav, olj, Spiritov, barv mletih na olji in I suhih, barvarskih potrebSfiin, kcmijskih priprav, vsakovratnih firnc^ev, dopidev in gob na veliko izbiro, krtad, zatnadkov. Fortlaudskega cementa in hidravliduega japna.'— . i Zgoraj imenovana nrma sprcjema ua- j ro&la na debolo in na drobno, jaindi dobroto , I narocenih stvari, najniSje cene in natuncno | I izvrSitev sprejetih narotil. — Samo sredi RaStelja St. 7. V GORICI. ZalogaiiorimberSkega drobnegril razproriaja na debefo in na drobno. razne :detdje, olepSevalno in zarastilnc tra-vc, knnno rcpo in razna zelecadna semena. Samo sredi Rastelja st. 7. Bi Zelodcne bolezni BB hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo zelodSno zdravilo. Izbrati y raznih zolodcnih boleznih zdravilo, katero bi t resnici odgovarjalo namonu, ni Itihka stvar dandanea, ko se prodajajo vsakovrstna taka zdravilo. Veoji del onih kapljio, izlifckov itd itd., ki se oznanjajo in priporocajo obSinatva z viaoko lotecinii besedami, ni druzega ko prevarp, pogosto se Skodljiva. Samo jerazalemski balzam, oze davno znan po syoji priprosti sestavi in po ozivljajoci avoji mod na lelodcne zivce, si je pridobil prednost pred vsemi dru-gimi do zdaj znanimi. pomoSki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki Tcdno rasto. Ta balzam, bogat krepSajoce modi kineskega ra-barbara, korenike, ki je sploh znana po avojem pre-barn em tsspenn, daje gotovo sredatvo proti zelodCnim slabostim, izvirajo&m iz uerednoga prebavljanja. Zato so priporoCa, ko jesti no disi, proti neprijetni sapi, gffjuau, riganjtt, zabasanja, nemorojdalnim tezavam; pomaga tudi proti zlatenici, glistam in boleznim r drobu. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri €L B. Rovis, v EORMINU pri A. Franzoirf, t TOLMIN0 pri C. Palisca. I urn mm, I 1 babica v judovskih ulicah (via As- , coli), h. st. 18, II. cadstropje, o- pravlja svojo slaZbo manj premo- Msnini prav cend in tudi brczpladuo. AfARMACELJSEE KAFLIKR f so izvrstno zdravilo za vse zelod*-( & geve bolezni; nepresegljivo zdravilo ' JL \ so ob slabej slasti do jedi, sla--¦ X ilbem vzdxmur napenanji, ki-jJL ii slem zdrgovanji. zvijanji pd; T | trebnhu, preHajenji zelodca*. ~% 1 -gagi, naWrariji skamenelea, %i\ X. _ dpravo preobilne^leme, ble»- Jf J dice, gnjopi in riganja, jglavo-j"% \ bola pd zelodca, zelodcevegai X, * fcrfia, je proti otrjenja in zagatL ^ jf ._. ____ prenapitji. glistam, bolezni nat- % vranici, jetrah in zlati zifi. " % Cena male steklenico z naznaailom vporabe"' -V je 35, vedje pa 60 kr. Osrednja razpoSiijavnica jo - ¦» t Eromerizab. M-l l©lL in sicer po naslednjih cenah: | spomladanske ia letao obi- ke od gl. 8 naprejf I „ . jnpiSe „ , 4.50 „ i , n hla6e „ » 2 50 „ | » » 8"Ne w „ 9.— „ ^ salonska obleka ....„» 25.— n lf^ obi eke za deklide ia defiko „ „ 1.30 „ fg plaSci za dom in za de2 . „ w 9.— „ LJ Narocila se po Selji izvergujejo po iro najnovejsem kroj za vsak stan in po ftt] t_j poSteni ceni. M> hA Uzorci se poSiljajo po zahtcvanji &] III naogkd. |! i| 7 Gorici, s& hwi mti\ Tojasii, I | Izdaten zasluzek ! zamore si pridobiti kdor zivi na kmetik in zna slo- | venski pisati. Ponudbo naj so poSljej o v zaprtih li- stih z napSsom „Izdaten zislu2ek upravniStvu Sofio," Gospodu O. ]ir*l'OOOILjI-jrC.Jj lekarju «pvi aiigeK5' v JjjuUljani. Moj sin jo frpe! >korf dvo leti vslod gastralg ,je, slabcga pre- bavanja in zelodCaega krea, da ¦•ga'jo~ta Lolezcn v-ega shujSala in skoro uuiPiln. Pri n'jem po- skuSal som vaa sredstva, ki nam [ill naSa. vt-da za'iajo in tudi uispin pozab.l najriizliCnejaih ru- IninHkih voda. Toda zboljSek bil jo lo za malo tronutkov. Slcdnjii1 si domislim, ])0»luziti so Vase zclo pohvaljcno csence za /elo- dec, in vspcli jo oil tako nngol in sijajon, da jo moj sin porabivSi samo 6 ateklonic popolnoma o^- dravel. Pri takem vspelin morem Vaao cscuco lo nnjgorkeje priporoeati vsem trpocim vsled slabo prebaVC, zlaie iiie itd, ter Vus tudi pooblastim, da to spritfevalo mojo hvaleznosti kot v resnici znsluzeno poltvalo tudi ra.'iglasito. Y Trstu 1887. Dr. Leon Levi. OOOOO+fOGOO©* KMETOVALEC edini sloveuaki, gospodarski list s podobnmi, ki izbaja dvakrat na mesec na celi poli, in pri-nn8a poljedolako, zivinarake, vinarskoin druge OH-€3<3e=X>0: TmaSTVSSXSL »M*S2Zm2*ZM*Z Radenska kisla voda in kopalisce. Radenci na slov, Stajerskem ob vzno^ji Slovenskih goric. fiot zdravilna voda. Radenska kiila voda itua med vsemi ovropskimi kisloci najvee nafrona in litija. P088bna njena lastnosf je, da pomaga pri vseh boleznih, kojo' dobi clovek vsled prevolike kisline v avoji vodi, kakor pri hudioi, pri kamnu v zeiodcu, mehurji in ledioah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati Sill, pri boleznih V mehurji pri zaslizenjih, kadar se nApravlja kislina v . zelodci in Srevesu, pri vredu kaiarih in 2iv5nih boleznih. ": IT/tf TKimivna Vai|a Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in MkVl UiUUlMUl VUUcl. m06nega penenja jo radenska Jdsla voda najbolj priljubljena pozivljajofia pijaoa. Pomeaana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem jo mocno Jjumoca, zejo gaaooa pijaca, kojo imenujejo mineraUii Safirpanjec. < Akv