Leto m.
V CMJi, ta* 25. »ruta L 1893.
Štev. 24.
DOMOVINA
T lilij I k., 16 In a*. 4sn niktfi bmci -	naj m isrolijo poMjsU ura in »tru tn aicer frankiraso. - 1
vaskofcrst po 10 kr . o4 gsnnond-vrau	m eek> leto 2 (M. a« pol Ma 1 gld. aa OKrt lau SO kr Mmntm
k*rW aa na »rsesjo. - Is ta
a naj aa poSUjs:	„
Takšni so, ki niso več nafti!
' ■ Val**)«. .. Vrtale K<laj 1» mine potrpi lenje' -lleil dir. heil 'iermama' — Zakaj se tako mučil za trozveso? l-oljši kup bod« m I »olj varna »k.a pred barbari l.'ust in roparskim: Francozi in poprej bodo položene mostnice za veliki neintki most iz Hamburga do Adrije. če razglasil hitro manifest in če organiziral iz slovenskih in sploh slovanskih renegatov janičarski kor! No, v Celji .lobil same generale, pravcate Hermann Teutoburgov.-e, in v Velenji in Šoštanj i nadobudne adjutante in pa nekaj materijaja za .Fuhrueeen* da jojmene' — Po Itevilu bode malo nabdra v Velenji. ali je tem ljutejii. o čemur sem se prepričal tam za svojega dvadnevnega bivanja na novi mali.
Gospod urednik. Vi veste, da je bilo zadnje •edne v Velenji dosti vetra. Petoriea kandidatov za janičarsko vojsko — dva za mesto adjutantov. jeden za turlki boben in dva za na »šoto* — začela je pogumno (?) boj v zasedi in ,s pestjo v žepu", z brezimnimi pismi, a kričanjem „Wacht am Rhein" in „da» dentache Ued" in tulenjem: .Pomagajte, deutsche Brilder' nas davijo in nas odirajo .na meh"'* Hetz aber Hetz! — Brez izjeme je obsojevslo pravo prebivalstvo to pol latinsko početje, kar so mi trdili, ker poprej niso poznali imenom Nemcev v Velenji. le za časa volitev prillo je na povrije dvojno politično miš-ljenje in glasovanje. —
Ali čuj svet. ostalo ni pri .Hetz". nego prešlo je do pravega katilinarskega dejanja! lian pred Gospojnico oblačil se je preprijazni trg praznično za novo mašo. Večina .eeht nemškega su-
rogata* drvi na večer po cesti. .Bos bindisHi«-Fetzen . h runter mussens" zabobni turški boben. Kakor švigneš, plsneta dva junaka ('-) is vrate. udereta jo pri lielem .lnevu v božji hram in od tod v zvonik, odlomita drog s trol-ojnico. jo raztrgata z njega in jo skrijeta pod ploščo. — Kdo je slutil takšen čin. ko so jih možj«S in dekleta videli begati iz cerkve!? — Človek bi sodil, da je za takšno dejanje zmožen le neve<len gorjanec ali pa mestna prepita bara!«' Ali ta razbojnika imata za seboj več nego srednje šole. Da je jeden golobradič in da se je dragi pošteni rodbini skazil, to ne zmanjšuje groze početja! -
Moj Bog! vzdihnil sem in še zdihujem, ali je le kje pravica ali je še kje polten je in ali je še kaj mož na svetu?! Tukaj gledamo zdivjanoet. katero nam poraja osnova srednjih šol na nemški podlagi, o. Nemec dobro v.'-, kaj dela in kaj na-meruje! In pri tem zavijajo se v plašč finega patriotizma in .Staataerhaltung". — Slovenec pa imaš ž nj>™> le davek pa puško!
Recimo, da ti pobalini obesijo v čisto slovenskem kraji i/.dajsko m pomenljivo .črno rudečo-žolto" zastavo in če i'i naših ljudi kedo po pravici zahteval ali izvršil odstranitev le-te, ves Izrael bi bil po 'koncu od Rinžeflus^ do Rei-cbenberga in dalje: tiijal bi se olisedni stan. ker smo in vsaj smo - v objemu — v trozvezi .Bridka tal«»t me prsftine Ko ae s| .omilim domovine* . .
Posnejmo dva momenta iz vsega zgornjega ! Za zavednega narodnjaka je to strašno, t« se mu na lastnih tleh. v jednakopravni državi, za I katero je hodil in bode še do zadnje kaplje v ' boj — kajti vse se omaje - le zvestoba Slovenca
in up v njo ne na takšen način oskruni naj svetejša svetinja narodna ne državna, ta znak gorke domovinske ljubezni in zavednosti! «■ dr->avni se ume še bolj• Povdarjain. da je to za zavednega narodnjaka In kaj pa je takšno dajanje za mlačne ali vsnj na pol razsodne? Barbarstvo. tudi skrajno barbarstvo' Podlost in moralni propad, na katerem .dober t«-k* materi Germaniji. In morebiti ni tako- Mož poštenjak, čist. znač^jen. priljubljen, daruje prvo sveto mašo Vsak v.'-, kaj je to zanj. kaj je to za kraj! Divjaki mej Culi vtaknejo puščice pred mašnim plaščem v tul. In tukaj? Kaj počno njega rojaki, tovariši iz nedolžnih let?
tirom in strela i bolj kakor divja druhal ranijo njega, in tudi svoj rod in to v cerkvi, kjer hoče prvo nekrvavo daritev darovati' Fej te bodi . . .
O patres patri' kje ste?
Ne morem, ne morem dalje danes
---
Štajerski deželni odbor — „commis vojrageur" za nemftke tiskovine.
V ,'1'agespost* št. 225. večerni list. se nahaja mej poročili o sejah deželnega odbora tudi naslednje
I. Vsem občinam, razun mest z lastnimi pravili, dodelijo se blsgsjniški dnevniki po uzorcu. kakor ga bo deželni odbor propisal.
Za upravljenje ubožnega zaklada ima ae ' posebni dnevnik ustanoviti.
LISTEK.
Šolska obiskava v Črni Gori
Vršil jo in popiasl Milsn Kosti«, glavni nadzornik (.Dalje.'
Iz jezera vozi se do .Vir* — trga skoz malo reko Virovšnico. katera vsprejemlje v sebe tri manjše rečioe iz Crmniškega okrožja in teče v Skadersko jezero.
Skadersko jezero ali .Blato*, kakor ga ime r.ujejo Črnogorci, prostira se od Črne Gore vzdolž do Skadra. Dolgo je 10. a široko 8 ur. Todi Črna i.ora ima v njem d.la Ono izteka skoz Bojano v Jadransko morje.
Voda je v njem slarfka pijača Ono narašča vsake jeseni in vzdigne se več čevljev pa prelije vse okolo ležeče zemlje in več od pol polja Crmniškega: a po leti po Jurijevem pade. S tem pn-tapanjem oplodi ono vsa polja kakor Nil v Egiptu. Tedaj se tod seje vsak«, leto koruza .S-je se šele pred Petrovim. No časih osahne v-sla jako pozno, in mnoga polja ostanejo neob-vjana. a mogla bi se poeejati s prosom, giraši. o in drugimi pičami katere bi uspele še za časa Glavni nadzornik priskrbel je učitelju rješ-kemu popu Veku nekoliko mer prosa iz Avstrije, in :a je zasejal ž njim zaostale njive in dobil •J. i rn-r prosa a še ma je propalo pol. ker ni
vedel upotrebiti ga o svojem času. A da mu nadzornik ni nabavil prosa, zemlja bi mu ostala pusta'i
Kedar je veliko deževje rano v jesen. do gaja se. da ljudje s teškim trudom dokončajo koruzno berbo in da jim tu in tam potopi voda preje nego pride do roke.
Vir je mesto za Crmniški trg in semenj, kateri se obdržava vsak petek Zgrajeno je kakih trideset hiš od lesa največ krtine za ljudi, kateri prihajajo na semenj. A je tudi nekoliko kolib za trgovce Tn je nasut koe ravnice, ker bi <lrugače preplavila voda ves trg. S Crmnico zvezan je Vir z jedne strani z nasi pom. a z druge z mostom
Najživlji je semenj t jesen Tn se dobiva | sira. smetane, grozdja kutin, granatov. sinokev I in nelug jabolk, vina jaje*\ perutnine in suhih rib. razne robe za obleko moško in žensko. Prav dobro je in okusno . rmaiško grozdje. Največ se prodaje rdečega drsna in kozjih sisov ivrat grozdja), katero grozdje se da po zimi dolgo obdržati in laglje ga je raznašati. ker je trdno. Na mestu velja oka 5—10 krajcarjev; a za prenos iz Crmnice plati se «0—100 kr. za 20 ok Kutine so jako velike, večje nego največja vrat. ki rodi pri nas. a podolgaste jto
Ta dan. ko je prišel glavni nadzornik, ni bile. baš semnja
Pred hanom (krtinoi v gornjem nadstropju na hodniku je stal proto (nsdduhovniki črmniški Jovo Plamenac v svoji črnogorski obleki.
črnogorski duhovniki so ostali — na srečo — pri svoji narodni obleki in se nosijo kakor i drugi j Črnogorci. Do dobe sedanjega metropolita lian jona niso oni nosili ni brade ni dolgih lasij. Po nplivu drugih oseb privolil je visokopreosveščem llarijon na to reformo. Pa tudi sedaj neradi puščajo mlajši duhovniki lasi in brado, in celo se sramujejo postiti dolgo brado. Samo proto in in 'iijakon .-etinjski nosita o prazničnih «lneh .anterije* rneka spodnja obleka i. a todi prot-> crmniški je prišel nekako do nje. pa jo todi on obleče, kedar pride o slovesnih dneh na Ce-tinje. (Glavni nadzornik šol kot upravitelj <-e-tinjske bogoskivije boril se je /a načelo, da du bovniki. namreč črnogorski, ne nosijo ni od sedat druge oltleke nego narodno, katera je todi lepša praktičneja in primerneja za one a prav tudi za naše kraje. V hogosloviji je l»ilo tudi proti njegovi volji .odredjsno*. <ta ee bogoslov-i obla čijo v man ti je (kotel. No. čas je dokazal, kdo j-imel praveje nazore. Sedaj j« pulčeua tudi bo-gosto vceni m rodna črnogorska obleka Rektor bogoskivije je vedno govoril .Treba da idemo na to. da se naše svečenstvo odlikuje ne z dolgo brado, lasmi in obleko, nego z umom in razu mom! — Zavest rešava a ne kroj obleke V
Te dnevnike bo deželni odbor proti plačilu lastnih stroikov vročil dotičnim občinam. Iz tega sltdi
1.	Da ao ae deželni novci vporabili ali ae nameravajo vporabiti, da aa ti dnevniki naroče za deželni odbor.
2.	Da bodo ti dnevniki, oziroma uzorci za dnevnike izdali ae izključljivo v nemškem jeziku; kajti od deželnega odbora niamo vajeni dobiti niti alovenske tiskovine, niti nemiko-slovenske.
3 Da bo deželni odbor te tiskovine pripraviti naročil kateri graiki, toraj nemški tiskarni in plačal te iz deželnega zaklada v kojega vplačujejo tudi davkoplačevalci alovenake narodnosti. Pravilno bi bilo, da se občinam, ako že potrebujejo v tako Malenkostnih zadevah varstva deželnega odbora, naznani, po katerih načelih naj se dnevniki zapisujejo, da se jim pa prepusti, v katerem jeziku, da dnevnike vodijo in kje da si jih naročujejo.
Sklep deželnega odbora je nepostavna pro-tekcija n »-mikih tiskarn v Gradcu, z denarjem slovenskih davkoplačevalcev, ter nepostavna omejitev občin, določevati svoj uradni jezik.
Opozorujemo toraj slovenske občine, naj dotičnih uzorrev ne naročujejo. oziroma, ako se jim dopošljejo. jih kot nenaročene vrnejo ter si omislijo slovenske tiskovine.
Vse slovenske čaaopiae in rodoljube na slovenskem štajerskem pa prosimo, naj občinske predstojnike in tajnike v tem pouče.
Veaelil nas bo uradni popravek štajerskega deželnega odbora da je pripravil tudi slovenske uzorce in da je za dobavo uzorcev razpisal kon-kurz.
Slavnost na Tehaijih.
Teharjani imeli so v nedeljo 20. avgusta t L naroden praznik, kakoršnega bodo še dolgo pomnili. Že par tednov poprej naznanjali ao po Celji in okolici plakati, da ae bode ta dan vršil III. občni zbor podružnice av. Cirila in Metoda, javna tombola v prid šolake mladine in izlet .Celjskega Sokola'. Prijazna vas Teharje je od nekdaj priljubljena. nekoliko po svoji zanimivi okolici, nekoliko po svoji znameniti zgodovini Zato je kaj pripravna za shajališče celjskih okoličanov. V nede|jo popoludne pričelo se je ljudstvo trumoma shajati. Slavnostni prostor pred gostilno gospoda Cajhena imel je postavljen krasen slavolok z lepim teharskim grbom: dve zvezdi v modrem polju, pod njimi tri zelene gore. Mlaji bili so na vrhu olepšani z lepimi trobojnicami. Pred hišo razpostavljeni so bili darovi za tombolo v ukua-nem redu Ob zidu razpostavljena so bila razna znamenja nekdanjih teharskih plemenitašev. ka-kor: žezlo. helebarde. zastave, jedna iz 16. stoletja druga iz 1. 1717. G. Pečnak. čegar zasluga
je bilo vse to urejevanje, posodil je tud zgodovinsko sliko nesrečne Veronike Dsseniške. Takoj v početku je nastala okolu te zanimive razstavice trdovratna gnječa. Ob 4. uri naznanil je strel, da se bliža iz Celja . »|jski	Do dO čilih
Sokolov, na čelu z za.- ivc akad <*pv. va .Triglav'. prikorakalo je na slavnostni prostor. Pri slavoloku pozdravila je v kujnih ) .scdah gospodična Vrečarjeva došle Sokdle in poklonila v imenu teharakih Slovenk starosti lep Šopek, gospodična Mastnakova olepšala je zastavo .Triglava" z lepim vencem, druge Teharjnnke delile ao prekrasne šopke. Mej burnim pozdravljanjem občinstva odgovarjal je starosta .Celjskega Sokola". V tem času zbralo ss je bilo gotovo nad 2000 glav občinstva. Pripekajoče solnce in velika gnječa je za nekaj čaaa vse gibanje onemogočila. Nato ae je vršil občni zbor. Načelnik podružnice gosp. kapelan Potovšek |>ozdravi v izbranih besedah podružnične člane in došle goste. Tajnik gospod Vrečar poroča o ugodnem stanji podružnice v preteklem letu. Dohodkov podružnica ni odposlala vseh glavni družbi, ker je porabila nekaj za podporo vbožnih šolskih otrok iz Št. Lovrenca nad štorami in iz Tehaijev. to pa zaradi tega. ker ondotna .šulferajnska" šola baš s podporami izvablja slovenske otroka Poročilo vzelo se je s priznanjem na znanje in voM v-.- je zopet stari odbor. Oaobite zaslug«: z-, oj družnice imeli so gospodje: načelml- -itajnik Vrečar in načelnikov namestnik 1'ečna'i. velepoaeatnik na Teharjih.
Po občnem zboru telovadilo je na lepem prostoru poleg šolskega poslopja 50 Sokolov proste vaje in za tem na raznih orodjih. Občinatvo je z največjim zanimanjem gledalo te vaje in mnogokrat oaobito deputacijo ljubljanskih telovadcev burno pohvalilo.
Za telovadijo vršila ae je tombola. Kraani dobitki, mej njimi mnogo šaljivih — glavni dobitek bil je jednoletni oven — zanimali ao oaobito kmetsko občinstvo. V tem ae je vlegla noč. Nastopila sta govornika Drag. Hribar in dr. Treo in v navdušenih besedah razlagala pomen družbe sv. Cirila in Metoda in sokolstva. Vsem gostom za krasni obisk zahvalil se je v toplih besedah gosp. Pečnak. Zdaj pa so zadoneli prijetni glasovi teharsko-celjskega mešanega zbora, ki so peli več navdušenih rodoljubnih pesmi mej burno pohvalo. Nad Teharji pokali so možnarji. iznad travnika poleg cerkve dvigale so se rakete, sukalo se je goreče solnce in pri tej krasni podobi odšel je v redovitih vatah .Celjski Sokol". Občinstvo se kar ni moglo ločiti. Dolgo v noč so se še razlegale rodoljubne pesmi izmej veselega občinstva.
Ločili smo se od drazih nam Teharjanov s zavestjo, da je in ostane celjska okolica neomah-Ijivo narodna in da ne bode dolgo, ko bode potekel čas teharskemu nemčurskemu oljčinskemu
Ko zapazi proto in učitelj boljevški glavnega nadzornika, gresta mu naproti do čolna
.Že smo dvomili, da li pridete k nam." reče radostno dobri proto Plamenac in poljubi se v obraz z nadzornikom
.A kako da dvomite?" .E kako- Glej vse čaka čaka. a vas ni. pa smo mislili, da ste pozabili, kar ste nam obečali."
.Ne. verujte, ne bi mi se duša umirila iti s Cetinja. a ne videti Crmnioe - črnogorske Italije, odgovori mu iskreno in zadovoljno glavni nadzornik."
.Dobro ste nam došli. — I Jej. dečko to prtljago samo v ban: pa pridite, da popijete kupo vina. ker vidim, da st« se dobro utrudili."
.Pa ga dajmo. Po trudu se je treba tudi odpočiti. reče jima glavni nadzornik, izplativši jim vozarino: po tolar srebrn na vsakega, a tolar za čoln"
Vozarji so popili po čašo crinniškega črnega vina ker lielega je ledko najti pa se vrnili s .srečno pošel" in .hvala na vinu", ksjti so hiteli. <la se ta dan vrnejo še na Ljeko.
.Mi smo vas čakali od dve ure popoldne." reče proto. ,Hil je tu tudi vc-jvcnla Mešo in ka-petan in njih več dragov, pa niso mogli dolže čakati, ker imsjo neki nujen prepor. A so mi rekli, da jim poročim, kedar prideš, in da jim
naznaniš, kedaj boš prišel v Dupilo v šolo. Pa smo poslali, da oprostiš, konje nazaj.
,E pa nič. A so li Boljeviči koliko odtod?"
.Jedno uro p-'-šice in vse po ravnem."
.Dobro torej. Hajd pa pojdemo."
.čuj no dečko, poprimi ta kovčeg pa hajdi naprej'" reče proto jednemu večjemu fantu.
Glavni nadzornik vrnil je državnega konja in spremljal ca z Rjeke nazaj, da ne troši mnogo na šoliki račun; kajti hrana in piča za konje draga je po C mi Gori. A Vedel je. da se po Črni Gori mora mnogo pešačiti, a tudi da se more skoro povsod dobiti mezeg (mulai za jahanje. Pa tu-li ako to ne izgM* .gr-spodski". zato je vendar prihranjeno s tem !:asl 10—20 gld. v srebru'
Glavni nadzornik, pr o. r..*"elj in dečko z robo šli so po polju C"mr:škitn. Tod vodi steza vse izpfid gore
Polje crmniško prostiralo se je v dolgo kaki 2 uri. a v širino 1 um V ujeta sta tudi dva tri karnenita brda Vse p dj« je izpresekano s , potoki in rečicami. Z malo .mslrine in troška mogli hi se napraviti jarki in zajeziti voda. pa prelivati vse polje, ktvJu1 je komu volja Tu in tam se vidijo vrbe. Po pobrdju vzdigujejo se vinogradi, v katerih se nahaja tudi nekaj sadja, a ponajveč smuke., granat ».v m kutin. 1 Vsaka skoro zgradba - 7r. i.jiva — ograjena je a kamenito auhomejo. da oe bi velika voda
uradu. Prirejalcem te avečanoati, oaobito gospodičnam in dekletom teharakim pa kličemo še iskreni: Živeli!
Celjske novice.
(Komisija na ipitalakam pokopali*« eolj-
akeea ) Celjska bolnišnica ima že nekaj let avoje pokopališče. Za to izbrali ao tri ni've «»* oa»ti. ki pelje v vaa Dobrova Da pa možje za poko pališče niso izbrali pravega prostora, se lahko vsakdo prepriča kdor gre tam mimo. 2e prvo leto. ko so začeli pokopavati, tekla je na cesti ia studenca, ki je ravno tam. krvava voda Sosedje ao ae pritožili. Zato jeli ao poaipati ceato in so jo toliko zvišali, da so studenec pokrili. Voda je sedaj tekla pod ceato na travnik gospodarja Šribarja Ker se je pa jela U voda še dalje po sosednih travnikih in njiv*b odcejati, in je neprijetno dišala pritožili so se dragokrat. Na pritožijo je komisija sklenila narediti na oglu pokopališča globok vodnjak, kamor naj se nezdrava voda steka. Začeli so ga delati. Naredili so v pretečeni jeseni H1,, metra globoko jamo in na-vozili kamenja da bi vidnjak sezidali. Pa sedaj jim pride draga na misel. Pokopališče leži veliko višje nego celjsko mesto, in se voda proti mestu v Savinjo izteka zato so se bali. da bi prišla ta mrliška nesnaga v mestne vodnjaka I Silo so opustili, jame pa niso zasuli. Ker pa od tega časa niso ničesar več storili, da bi grdobo odstranili, pritožijo ae sosedje gg. Dolinar, Klančnik in Vrečar v Gradec. Dne 10. avgusta bila je zopet komisija. Pa čudni gospodje govorili so samo nemški. H komisiji pozvanih sosedov, lahko trdim, da ne razume, razven dveh. nihče nemški Teh še skoraj vprašali niao ničesar, kje in kako trpe škodo. Le redko črhnil je kdo kako beaedo in aicer le zato, ker je g. komisar na kričanje meščanov opomnil, naj tudi ubogi .kmetek" besedico zine. Drugače obnašali so se dragi. G. Dolinar prosil je. naj bi se ta grdoba tako ali tako odstranila ker se je bati, da bi se med tamoš-njimi prebivalci, kaka nalezljiva bolezen začela, in on v svojo hišo pod pokopališčem, kamor voda teče. ne more stanovalcev dobiti, zadere se mu dr. Keppa: .Sie haben einfach stili zu sein, denn ich bin ein Sachverstandiger". No. zakaj pa so bili sosedje pozvani, da bi ne smeli še besedice ne Črhniti? Kmet plača težko davek, trpi škodo in ako se pritoži, ali klobuček nosi za gospodi ter prosi, da se človeku v srce smili, pa ga poslušati nečejo? To je lepo! To je izvrstno! Neolikan kmet. kakor ga Celjani radi imenujejo, ima desetkrat milejše srce. kakor ti izobraženi gospodje. Dalje so prosili, da bi se vodnjak, do 5 m napolnjen z vodo. tekočo iz pokopališča, odstranil. ker neprijetno diši in bi se lahko kolera začela začne zopet dr. Keppa: .Ihr Bauern lasst
ali dež spral one s težavo nanošene zemlje. Da ni teh ograj, odnesla bi voda vse te njive na po-brdju in ostal bi gol pust kamen.
Do polovice — ali todi manj — planin vidijo ae vinogradi, zgradbe in gozdi; a iznad njih se vzdiguje sivočrnkasti kamen, kakor da kljubuje vsem elementom. Že so mu se i vrhovi izostrili o zob časa. In zares kedar se plaziš po teh pečinah, očntiš povišno ostrino, katera reže. kakor da je res biušena. Hudo je tu .modnemu" čevlju; podaje se ta karnenita stena samo črnogorskemu opanku A uboga Turjad mora o njih krvaviti hlačje. — Pa razven Turkov bilo je tam tudi drugih krvavih glav! —
No, mogli se bodemo še pozneje pobliže seznaniti s prirodo crmniške nabije (okrožja >. — ,E sedaj hajdmo na planino." reče proto in gre v naprej. .Ti gospodine jo dobro mahaš po ravnem, daj. da vidimo, kako bodeš v brdo."
.Gotovo slabeje: kajti kjer aem se jaz rodil, tam je narita krtina skoro največji breg. No. vendar me je Črna Gora naučila tudi pešačiti."
V razgovoru vzpenjali so se oni po strmo-nitem |s>tu. kjer bi naš brat izplazil jezik na vatel .A je li dobra ta voda-" vpraša glavni nadzornik, pnšedši do studenca.
.Je. kakor i jedna v Črni Gori. Samo ti ne bi svetoval, da jo piješ. ker si utrujen in znojen. reče proto.
i Tihi le prihodnjič
Priloga «Domovini* 5t. 24., dne 25. avgusta 1893.
du In dn Rab' and schaats nor um Hftuser, wo ea atinkt wia Psst." Dobro pač. da nlao vri navzoči takega jezičenja razumeli, sicer M bil to gospodi« slabo naletel, ker Je bilo to issivanJe neopravičeno. No, gospod doktor, ako asm nečete odstraniti grdobe od pokopališča, potem bo is v natih hišah bolj dišalo, kskor ste se vi izrazili. Pomagajte nam torej ia odstranite nsm to, da vam pri nss ne bo vihalo nosil! Dokler pa tega ne storite, mislimo, da ste vi krivi, da v naših hišab hujši duh, kakor v vaših. Naše go spodinje so skrbn* Navedem vam hišo blizu tega pokopališča, bolj snažno, kakor marsikatera v vašem mestu, kjer ae sučejo veliki trebuščeki! Ako mi ne verjamete. poučim vas lahko. Le v vašo .vahtarieo" razglasite to. ia jaz vam bom v .Domovini" navel hiše po imenn. Torej gosp. doktor, ne psnjte naših gospodinj! če smo bolj revni in nimamo črne suknje, kakor vi, ne mislite. da bi bili tudi tako neomikani. če vi po nas udrihate, mahali bomo tndi mi vas. Omenim še eno. Ooepod, velike postave, kterega pa jaz po imenu ne poznam, izustil je. ko so se sosedje začeli vstavljati trdit vam teh goapodov: .Alao. soli daa alles auf uns falbn -" Na koga pa' Zaksj pa niste nas varovali, da moramo dihati izpriden zrak. puhteč ia te nesnage? Komisija je bila že večkrat, pa vam ne gre v glavo, da bi speljali vodo vsaj pod zemljo, za kar je tndi prostor, da bi vsaj mak) očiščena na drogi strani tekla na dan. Gospodje vseli so 3 steklenice vode saboj. F.no napolnili so iz studenca tik meje za poko (tališčem, drugo vzeli so iz vodnjaka, ki stoji na oglu. in o katerem sem že omenil, pa za tretjo je bila huda Na Hribarjevem travniku pod po kopališčem teče krvava voda aa dveh straneh na dan. Pri toženci zahtevali so. da se tudi iz te vode napolni ena steklenica, pa kako je bilo hudo' Gospodje ao bili kar razburjeni. .Soli man da z\vei Stunden vsrweilen ? Ich muss ura 1 ,6 fortfahren!" To in enako smo slišali. I^s samo g. komisar je ostal. Na jezičenje dr. Keppa-ta: »Bleiben'8 halt sie da. ich bleibe nioht", j- bil komisar le tiho. in čakal pri jami. ktero je ukazal izkopati, da se je voda natekla in steklenica napolnila. G. komisar vendar zna. da se mora tu in tam malo na kmeta in njega mnenje ozirati. Gospod Keppa izustil je tudi: .Ich \veiss ja. sie vvollen uns nur die \Viese aufdrangen, daas \vir sie kan len mfichten." Pač dobro da vas posestnik razumel ni. Slišali bi Se njegovo mnenje, i in je mož poštenjak, kakor ga poznam /e 15 let. Da bi vam on travnik zasolil. kakor vi trdite, je gola laž. Posest ik Sribar želi le samo, da bi se nesnaga odstranila, ker se lioji. da bi mu žival, ki mora krmo rastočo tam, na gnojišči jesti, ne zbo lela. kajti še v največji vročini, ob senenej košnji je po travniku grda luža. kri in voda Te nezdrave krme tudi njegovi konji ne marajo jesti. «'n plačuje od travnika davek, pa mrvo. ki je vedno tako draga naj bi v gnoj metal? Gospod motite se. ako tako mislite. Travnik prodati je le iz tega vzroka voljen, ker ste ga vprašali za njega. On ni Judež? Gospod, vi imate slabe nazore o nas. Zapomnite si le samo to, da želimo mi pripomoči pri tej nesnagi, in da nas, ako še pridete na komisijo ne obirate tako. kakor ste nas oni dan. Za danes naj lio dovelj; ako se pa ne bodete prihodnjič obnašali nam nasproti drugače, oznanili bomo svetu še več.
(Ia eotysksga okraja.) (Slovenščina pri c. kr. pol. uradih.) Nedavno bik) je čitoti v slov. listih, da pošilja c kr. okr. glavarstvo mari borsko županom dopise in ukase le v nemškem jeziku; nič boljše ae ne godi slovenskim županom v celjskem okrsju. Sicer si prindeva c. kr. okr. glavar v Celji vstreči tudi v tem oziru našim županom in jim olajšati njih itak teSek poeel, a tem. da pošijja občinam saakase in dopise v obeh jezikih. Nektere občine dooegle so tudi pri vis. c. kr. miaisterstvr da jim mora dopisovati c. kr. okr. glavarstvo edino le v slovenskem jsaiku. človek bi mislil, to js vse lepo in prav. Ali temu ni tako. Slovenščina, v kteri dopisqje to c. kr. okr. glavarstvo občinam, js taka, dn js naši žu ' » slovniških
morajo Citati. (Kaj pomaga tsdsj rasna in dobra volja g. c. kr. okr. glavarja, če pa aima potrebnih konceptnih uradnikov v urada, kteri bi bili po polnoma zmotni slovenskega jezika ia piaaH tako. da bi naši tupani lahko razumeli.) Večkrat asm sliOal totiti slovenskega župana rekoč: To so vsa dopisi, sicsr na sni strani nemški, na dragi pa slovenski, a nobenega ne razumem; kajti nem Sčine nisem zmoten, slovenščina pa je taka, da ss Bogu usmili!
iČadae oaaitarao rsmto.i Ni te davno, da je bilo čitati v .Domovini", kako je celjski magistrat pritiskal dr. J. Se: ne ca glede gnojne jame. ki stoji na lastni zemlji posestnikov! in katera ne dela nikomur nobene sitnosti, človek bi mislil, ako ne pozna razmer, da je sanitarna oblast celjska res tako skrbna Pa druge misli je mogel dobiti vsakdo, če je šsl mimo prostora, kodar je celjska nemška gospoda obhajala veselico požarne brambe. Tn ob cesti, ki teče potok in se vije glavna cesta ter so bivališča ljudi, postavili so med druge šotore neko kolibi<-o, katera bi imela biti stranišče, ki je bila zelo po mankljiva v vsakem ozira. Zbito a par desk. <la bi ne samo sanitarna, temveč nravstvena oblaat mogla govoriti besedo. Kolikor mi poznamo '-oljsko prebivalstvo, vemo. da ima vendar druge potrebe kakor Culakafri in da loči spol. Zato pa smo se tem bolj čudili, da na mestu, kamor je imela priti vsa razna nemška gospoda, tako slabo skrite za vse slučaje, posebno če se jemlje v poštev. da so bile razne .Kosthalle" in .Wein-halle". koder ae je točilo pristno germansko pivo in vino ter prodajali .Glimmstegeln" pod veliko nemško frankfurtarco. In če t-vli pozabimo to. pozabiti ne moremo in ne smemo, da je to stranišče delalo smrad, ki je okužil dotični kraj. da skoraj ni bilo sopsti. Da je bolnišnica v bližini in kolera ne daleč. Kako postopanje je to? Slovenca mučiti in mu delati sitnosti na vseh straneh, same oblasti pa tako neprevidne. Kam pridemo? — O veselici sami ne bodemo govorili, ker so sami nemški listi rekli, da se je izjalovila in to nam bodi dovolj. — Glede prostora pa bi bilo želeti, da bi se zbral drugod. Poleg bolnišnice. v kateri morda ravno bolnik na smrtni po stelji bije zadnji boj življenja in mu ž-> stopa mrliški pot na čelo. tako vpitje, tak traš. to ne najdeš niti med divjaki in gotovo tudi ne ugaja vsim Celjanom, ker znamo, da jih je dosti, ki imajo srce za bližnjega, dasitudi je revež.
(Prvi milijon!i V SM.štev. .Domovine' od 5. avg. poročali smo. da je .Južnoštajerska hranil-i mca" pri uradnem dnevu dne 2M. julija t. I. do-| segla milijon goldinarjev Vlog. To je velikan-I ski uspeh, na katerega so celjski Slovenci, in j vsi štajerski Slovenci opravičeno ponosni. .Južno-! štajerska hranilnica" obstoji sedaj malo čez polna | štiri leta. in vender se je tako razvila, da ima | sedaj vže čez milijon goldinarjev vkig. Kako velikanski napredek je to. razvidimo najbolje če primerjamo svote vlog. katere je imela ..lužno-šta-jesrka hranilnica" s svoto vlog, katero je imela mestna celjska, ali nemška hranilnica v enaki dobi svojega obstanka — Imela jo vlog
.Južnoštaj- hranilnica, mestna Celjska v 1. letu . gld. 2K1.16?6I, gld. 19.1O0HO v 2. letu gld 510.096-83, gld. 58.41148', v 3. letu . gkL 706.261'521, gld. 124.H46-29«, v 4. letu . gld. 918.74906»;, gkL 223*2041 in sedaj » teku petega leto ima .Južnoštajerska hranilnica" vže čez ea milijon. — Ker ima celjska posojilnica vže tndi nad en milijoa aktiv, imata oba to denarna savoda Posojilnica in Južno štajerska hranilnica v Celji, katera vodijo Tk> ia sprotno, seusj vže čsa leMtantfnv! — parila!) Daadaaas imajo vo&-svoja poslopja zavarovana oopor po potaiju Prigodi ss pa, da ta ne s plačilom zavarovali Zgodi aa pa potem, da pogori,
v sna, da odrajtujejo zavarovalnino vodno na prej, da ae bodo, če se njim prigodi nesreča imeli jsao, pota, in otroško, ter itak nobsns od-
dobili. —
in polna germanizmov je tako lesena, da js as more nihče razumeti! Hazun tega pomnotuje c. kr. okr. glavarstvo večino dopisov in ukazov na hsktografu tako slabo, da ss taki dopisi ne
vkljub temo. da jo Ishko fes Isto osa plačeval sa-
po svojih pravilih opravičena plačilo odškodaiae odreči, ako točno do ure, ob kateri js zavaroval aina za plačati isto ,ni plačana, ter se ae sso rejo potom pravde k plačilu prisiliti Svarimo toraj poaeotnike, ki imajo svoja poslopja zavaro-
js gosp. Pečnak tndi aa posodo sastovs ia bste-barde, ki so bile last teharsko vasi Župan Kovač pa js po aasvstu svojega Zsphu dovolil izročitev teh stvari le proti temu, da jo g Pečnak garantiral za vsako poškodbo s SOOO gld. Ali gospod Psčaak ss ai vstraAil, marveč je tudi s tsm zneskom postavil se za poroka. Čast!
(K dola Islsajsks liliilti) odpdjalo ss js v sredo 23. t m. is takojšno jeteišnice 62 jetnikov, pod nadzorstvom treh paznikov. Vzeli so seboj vso potrebno prtljago sa čas treh meaecev. Delali bodo med Ljubljano in Radolfo-vem v okrajih Trel*ye, Miraapeč in I»g Pred nekoliko dnevi peljalo ae je tudi iz mariborske kaznilnice, na ravno to progo k enakemu delu. do 120 kaznjencev. Iz lju^mske kaznilnice pa jih je do 50 kaznjencev tamkaj. Kaj je temu vzrok, da je toliko kazea<-ev k tej zgradbi poklicaaih. ko je vendar toliko dragih delavcev, ki ai v tujini kruha iščejo? Je-li tema vzrok nizka plača, da delavci ob njej shajati ne morejo? Ali je res pomankanje delavcev zavoljo izseljevsaja v daljno Ameriko? Ali je oboje? Podjetniki teleznice bi pa vendar radi /gotovih to progo do konca tega leta.
(Begun prijeti Tukaj pri g. J .laniču od dela na travniku. 20. julija t. I. vbegli. iz Er-jav>-a pri Rogatcu rojeni Anton I<orber, je bil v Vidmu (Udine) na Talijanskem 25. julija, radi somMivih ponarejenih listin, prijet in l>ode zopet pripeljan nazaj. Namenil jo je popihati v Ameriko ali sreča ni mila liegunom.
Spodnje-fttajerske novice.
(Slovensko učiteljsko zborovanje v Mariboru i 16. do 1*. avgusta je bilo lepo in krasno. Do&lo je bilo v vsein skupaj do 121 • učiteljev, iz vseh slovenskih pokrajin; le tužni Gorotan ni bil zastopan. Zlorovanje se je vršilo pod vodstvom predsednikov gg. Ribnikarja in Praprotnika Prvi dan sta zborov la upravni odbor in odpo slanci; prvi se je pečal z notranjimi zadevami .Zaveze slovenskih učiteljskih društev", pri dragi je poročal predsednik Ribnikar o tem. kar je v pretekli dobi ukrenil v prospeh društva in uči-teljstva — Poročala sta tudi blagajnik Lapajne o društvenem denarnem stanji in urednik Nerat
0	društvenem glasilu .Popotniku". Vsa poročila so se /. odobravanjem vzeta na znanje Potem se je zvišala letna društvenina tako, da bodo udje posameznih učiteljskih društev za .Zavezo" 20 kr. na leto plačevali. Določil se je še občnemu zboru dnevni red. Od h oglašenih vprašanj sta se izbrali prvi dve, namreč: .Najnovejše re-torroatorne težnje na pedagogiškem polji* in .Kaj in kako naj mladina čita". Ostali
1	nasveti oziroma loma so se izročili upravnemu odbora v primerno rešitev, posebno so se mu priporočile .volitvene pravice slovenskih učiteljsv". — Glavni zbor je bil v četrtek, 17. t. m. v veliki dvorani Gambrinove gostilne. Otvoril ga je predsednik s slavoklicem na presvetlega cesarja, aa kar je zbor sklenil, da ae odpošlje odanootna izjava zbranega učiteljstva aa pre-svetlega cesarja. Premilostoemu knesoikofo, g dr. Napotaika ao jo prsdssdaik g Ribnikar v imena .Zaveoa" sam poklonil, kar jo aaoasraval storiti tudi zaotopaiku cesarske vlade, okrajosmu glavarju, ako bi ga bil aaftsl doma. 0 prvi točki dnevnega roda js poročal oblino, temeljito, v rsustraaskn dovrši«—, slovenskem govoru, ravnatelj mariborska^ o6te|pšča in nndaoraik
okraji, g H. Sckroinor. poldrago aro traja*** govora bodo lo poročali strokovnjaški Moti; js« Is nmiaim da jo bil ta govor jedro vasga zborovanja in da jo bil g govornik dika vaeh sborovalcov in da si aK>n*> učitelji ia učiteljski pripravniki Meti v veliko
srečo, da im^o tako i......vodnika in od-
gojitelja. - Tndi drugi govor g aadočitoija j. Lobaan v Begunjah pri Ctaknki. mnoga do brsga satediasksga pisatelja, js bil dobco oonovan ia dobro preuMljsu. napravil ugodsa utis ia bil
I« nekoliko spremenjen po dodatnih predlogih gg.: Freuensfeld, Kosi, Praprotnik in Lapajne. Zborovale« Je bil prisrčno poidravil g. Karat v imenn mariborskega učiteljskega društva. Došlo Je pa todi veliko brzojavnih pozdravov. Po glavnem zboru so o£ite(jski odposlanci, t j. zastopniki poeamesnih drnitev le enkrat zborovali, da ao določili čss 8. skupščine (v avgnstn bodočega leta, najbrfte v Gorici) in volili novsga predasd-nika ia novi upravni odbor. — Predsednikom je bil iebran s nova g. V. Ribnikar, nsdučitejj v Dol. Logatci; v odbor večinoma prejšnji odborniki. Na novo ao izvoljeni le gg.: A. Praprotnik (Mozirje) in I. Lapajne (Krško) kot podpredsednika. I. Šega (D. Logatec) kot tajnik, 1. Kemc iG. Logatec i kot blagajnik, J. Frenensfeld (Ljutomer) in A. Kante (Sežana) kot odbornika
(UOlaka razstavi v Maribora) Iz tega mesta nam poroča sotrudnik: Mnogo sličnih razstav sem že videl, a nobena mi ni tako ugajala kakor ta. Navadno se pri takih prilikah izloii. kar se dobi v trgovini raznih učnih pripomočkov, večinoma tujih; ali se pa pokale aa ogled, kar hranijo bogatejši zavodi predmetov te stroke, ki so se bili tudi kupili. Tnkaj amo pa videli največ učila ki so jih učitelji mariborskega učiteljišča in vsdnice ter mariLorske okolice (okraja) sami ali izumili ali naredili ia v celoto in skupino sestavili ter tako urediH. kakor jih mora učitelj v šoli jemati v roke. stopajoč od niije do višje stopinje, od lehkega do težkega L« nekaj izmed nastavljenih predmetov je lastnina zavoda vse drugo so učitelji sami naredili vsled spodbude gosp ravnatelja in nadzornika Schrei-nerja za svojo in šolsko rabo ali navlašč za to izložbo. Izložena učila so bila v 4 prostorih on-dotnega učiteljišča; slovenski učitelji, zborujoč v Mariboru, ogledali so jih bili 17. t. m. pod vod stvom gosp. ravnatelja samega, ki je z umno in ljubko besedo dodajal k razstavljenim predmetom, kar že oni sami niso povedali. Za vse predmete so bila tu lepa učila na ogled, in to najboljša, kar se more v tej stroki na dan spraviti. Videli smo tu učila za nazorni nauk. za čitanje, računstvo. zemljepis, zgodovino; z eno besedo za vse predmete. Izvirnih učil je bilo največ za nazorni nauk. za računstvo (po Lavtarjevi metodi), za razlsganje nekaterih berilnih vaj v naših čitankah. za zemljepis (osobito za krajepise in krajevide), za prirodopisje (nagačene živali), za prirodoslovje (priprosti in težji fizikalni aparati) itd. Ne prišel bi h koncu, ako bi ae lotil obširnejše opisovati razpostavljene predmete ali ako bi hotel navajati celo imena vrlih slo venskih učiteljev, ki so izdelali in izložili ta učila Ta izložba zasluži, da ai jo ogleda sleherni učitelj, ki službuje v nje bližini, in da jo strokovnjašk: listi tako obširno in temeljito ocenijo, kakor zaaiuži. 0 učiteljih pa, ki so v zvezi s tem zavodom in osebami tega zavoda, sem si pa po pravici mislil, da si trudijo šolo v resnici zboljšati in ravnati se po zlatih Slomšekovih beaedah: .BoljI« tole nobene Kakor p* slabe." Saj se pa tudi marsikateri slovenski učitelj tako trudi in dela. kakor je le pred letom umrli Jamšek govoril: .Kedar bom nehal delati, nehal bom tudi živeti." Naj dodam Se to, da se je ravnopravnost varovala skozi in skozi pri vseh razstavljenih predmetih; napiai so bili najmanj v dveh jezikih, v nemškem in slovenskem, pa tudi v latinskem (pri znanatvenih predmetih).
Štiridssetletnieo maiaištva) praznovali so preč. gg. konzist svetovalec in profesor Janežič, dekan in nadžupnik Tomaž Mraz, župnik Blaž Dolinšek. župnik Martin Kragl, župnik Anton Šiba!. in kot soposvečenec, kanonik in dekan Anton HajSek. — Po cerkvenem opravilu zbrali ao se prečaatiti gospodje jubilantje pri gostoljubni mizi gosp. župnika teharskega, Antona Šibal-a ter v prijateljskem pogovoru pretreaovali svoje dosedanje delovanje, katero je bilo uspešno tako na cerkvenem, kakor tudi na narodnem polji. Dal milostni Bog Se mnogo let preč as ti t i m go-s|>odom. da bi še mnogo koristnega dosegli v prid milega nam naroda'
(Na Slomiekovam grobu> in na Tomšičevem na mariborskem pokopališči so bili 17. t. m. ondi zborujoči slovenski učitelji zapeli nekaj primernih j pesmi ter s tem pokazali, da so došli zborovat I
na svoja tla. na poavočena tla, ko to bili došli v Maribor, kjer počivsjo zemeljski ostanki prvega aloveaakega pedagoga.
(Cšitetjaki sootopaikii v okrajnih šolskih svetih za bodočo šestletno dobo. Pri slednjih uradnih učiteljskih skupščinah so bili izbraai: aa celjski okraj g. Koderman, za ormoški' g Porekar, za ptujski g. Žihsr, za Rogatec g. Sekirnik. v ljutomerskem okraji g. Freuens feld, v št. lenartakem g Mohor, v mariborskem g. Karat, v slovenjebistrišksm g. Kristl, v laškem g. Kropoj, v konjiškem g. L Tribnik. - V nekaterih okrajih še ni bik) okrajnih uči-teljski konferenejj in tudi teh volitev ne; večinoma ao ti učitelji narodni, le nekateri ne krop ne voda ali oek) bolj voda kot krop.
'? eaviajakl 4*Uai) bode letos hmelj doksj slabše obrodil kakor prejšnja leta Pomladi ss Je bilo vsled suše menda na njem toliko hmeljnih uli zaredilo, da ao ga v rasti skoro popolnoma zadušile.
(Ma Kafcika pri Maribora* so zapazili trt no
uš, pa boj« tudi drugo žival, ki trs to kvarjjivko.
(Javno vpraftaaje) ravnatelju Terpotitsn v Trbovljah. Koliko časa bode še trpelo, da dobimo kmetje občine Ojstro. denar, kateri jo določen za uničena naša poeeetva? Zemlja je razpokana hiše poikodovane. tako, da nam občinski odbor prepoveduje notri stanovati, denar pa baje leti pri ravnatelja Ali tudi tuksj poklicane oblaati ne morejo pomoči revežu-kmetu do pravice? — Težko je biti dane« človek, in silne dušne moči treba da ne zavre kri. ko moramo na prostem vzdihovati: .Gospod ne vpelji naa v skušnjave".
Prizadeti.
iDramoljskim) županom je jednoglaano izvoljen veleposestnik in trgovec g. Franjo Sve-telšek. Koliko zaupanja ima on v občini, vidi se iz tega da jim on že 13 let župani.
(T Sevnici) se je sestavil odbor novsga bralnega društva ter se volil sa predsednika g. notar Veršec. Odbor dela zdaj priprave za prvo večjo besedo.
(Radeiki moeti čez Savo pri Zidanem mostu se bode začel v kratkem zidati, ker je došlo potrebno dovoljenje od vseh višjih uradov.
(Mrtvo ženako, > menda kako beračico ao na Vidmu iz Save izvlekli okolo 10. t. m. Utegnila je biti že nekaj dni v vodi. Najbrže se je ponesrečila
(Is Br«iie.i Neki dopisun .celjske klepetulje" opisuje veselico nemškega otroškega vrtca dne 30. p. m, ter hvali veliko število obiskujočih otrok; pri tem pa ne pomiali, da obiakuje več ko polovica slovenskih otrok to zabavišče. Radi bi vedeli, koliko imajo pravih nemških otrok Oposaijati pa moramo pri tej priložnosti stariše teh otrok, ki ao tako slepi, da ne vidijo, ko ae njihovi otroci ponemčujejo in oč(jo svoj materni jezik zaničevati in zatajevati Ali vas ne zbode v srce, ako čitate: .rein deutach soli die Schule sein" pa iz valih otrok. Žalostno za tako stariše, da pedenj daleč ne mislijo ter taka zabavišča podpirajo ter ne pomislijo na posledice takšnega delovanja Vi bode te odgovor dali, kar ate na valih otrokih pregrešili, ae tiati, ki vaa silijo in priganjajo v takošne zavode otroke pošiljati.
(▼ Globokem i pogorelo je zopet te dni precej veliko poslopje s hrano in krmo vred. Bog se uamili!
(V Breiicei pripeljal ae je to dni dr. For regger (Porekar) najbrž tukajšnje Nemce in nem-čurje obiskat in pogledat ali še žive. Ž njim prisopihal je tudi aevniški dr. Kautachitach. Imamo tudi tukaj nekaj brezobzirnih nemčurjev. ki vedno na ta ali drugi način v gostilnah brez vzroka napadajo in zbadajo Slovence.
(HaMaikasn okrajnega sestopa v Gornjsm grada i je od cesarja potrjen č. g. A. Rodolek. župnik v šmartnem.
iGornjegmjaki okrajni sastepi je /legel tako jajce, kakoršen je on sam. V okrajni šolski svet je izvolil same nemčurje. ki bodo slepo pritrjevali Krženjaku, učiteljskemu zaatopniku. motu. kateri ne bi tako zoper Slovence deloval, ako bi le malo premišljeval zgodovino svoje osebe. — Kaj bode torej Se v bodoče s šolstvom in uči-teljstvom tega okraja ko ae je že dozdaj pripe-
tilo, da mora v marsikakem slučaji nskrivi mesto krivega ali vsaj P<>l«f krivičnika trpeti?!
(Groaaa nevihta) Je bila dno 5. t m., katera se je vlekla čoz kalobško in slivnilko občino ter je provzročila preobilo škodo s svojo več kot eno uro trajajočo ploho. Povsod Jo lilo, kakor is škafa po strehah, bregovih in v kratkem jo napolnilo vso jarke in potoke, da Jo preplulo marsikatero njivo in travnik oma^ealh občin. Brez vseh i^jsm bilo je vss deloma globoko v blatu zakopano, doloma popolno aničeno.
(Ma dravskom petji,) kjer je bila do zdaj bolj •)> manj velika mlačnost v narodnem obziru, osnovalo ss je žs vsč narodnih, osobito bralnih društev.
iBatiaska pstta) nima slovsaskoasmikih
tiskovin. Zakaj no? Ah ne ve. ds je c. kr. urad. ki mora spoštovati $ 19. Umetnih naših snkoaov? Ni mu tršba posnemati ■Istiaakiga ravaatstystvs, ki kar nič ns spoštuje ravnopravnost!, kakor bi to kot dsAalai urad storiti moral.
(I Battes) sa asm poroča da Jo oadi bilo mseeca avgusta dok^ gostov, naj vsč Ogrov, Hrvatov, Nemcev, Srbov ia seveda Is smlo Slo vencev. Cesarjevi rojstni dan as js dostojno in običajno praznoval a kooceitom In plesom. Zdrs višče Je bilo s zastavami okrašeno, tadi s hrvatsko trobojaico, pa tndi i aeisogibao fraak furtarico. Oficijelni značaj aa SiaUai Je nessški. sli v govorici gosposki Is sok) hrvaščina prevla duje Kaj pa slovsnščina? Siovsnako Js Ijodstvo — služi — tuji gospodi in govori — tuj jezik
(Bralas drattvo r Dsttša) ia podružnica av. Cirila ia Metoda zborujeta v nedeljo dne 27. t. m. Vspored. Zborovanj«, p«tj« godba ia igra .Ošabni berač". Gospod Vi vod skrbel bode. da bodo gostje v vsem dobro postroženL Začetek ob 3. uri popoludne. K vdeletbi uljudno vabi odbor.
iKapsIsks brates drattvo) priredi v nedeljo, 27. avg. t. I. ob 3. uri popoldne v gostil-niči g. Leop. Horvata v Kapeli veselico s petjem in godbo in sicer s sledečim vsporedom: A. 1. D. Jenko: Naprej! marš; 2. H. Volarič: Za dom! moški zbor; 3. govor č. g. dr. L Gregoreca. kanonika in državnega poslanca o novih davkarskih in vojaških predlogih v drž. zboru; 4. J. Haydn: Cesarska pesem, moški zbor; 5. Salmič: Venec narodnih pesmi, potpouri; H. dr. Ipavic: Planinska roža, petero8pev; 7. Suppe: Overtura k operi .der Tannhftuser". B. Zabavni del. K obilni udeležbi vabi odbor.
(.Mi vstsjsmo, a vas j* strah" Te pesni kove besede veljajo za ljutomerske neznosne šolske razmere. Narod v okolici se vzbuja, se zaveda svoje narodne časti, snuje čitalnice, snuje si gasilna društva itd. — To navdaja nemčurje s strahom V tem strahu jim je v tolažilo mini-sterstvo — tisto ministerstvo, katero tudi Slovenci v drlavnem sboru zveato podpirajo — dovolilo nemško lolo. nemško šolo za slovenski trg, kjer js le pest nemških otrok — Za šolo bodo najbrže porabili staro šolsko poslopje, katero je Mavri« za 8000 gld. kupil. Za koga? Mar-li zase? Mar-li z lastnimi novci? Saj se poznamo! Za Msvričem. c. kr. poštarjem, stoji .Scholverein", .Stidmark", nemška hranilnica, ki ai zdaj že svojo hišo zida za njim atoji vas nem
(▼ Ptaji) na trgu prod dravskim mostom blesti se tale napis: .Tukej Je vsako neoana-ženje pod kaštigi prepovedano". Tako mrcvarijo nemškutaiji naš mili jezik, da ao človeku gabi. in vendar iščejo na naši zemlji kruha; ne potrudijo pa ae priučiti se našemu jeziku. Želeti bi bik), da se oni napis reaovira.
• Mariborska tttalaioa ia Umharatt) Lepo napreduje in se raze vi ta čitalnica mariborska, ona ne goji samo čitalnico v pospeh narodne omike in izobratbe. temveč tudi vodi čitalnični zbor. Nastopil jo ta zbor tudi 17. t. m. aa Gam-briaovem vrtu ter vžil laskave pohvale Krasno so se razlegale kepe slovenske pesni, med dru-zimi je občinstvu najbolje ugajala L. Hudover-nikova .Naša zvezda". Jako spretao ia dovršeno je pel mešani zbor. katerega vodi mladi, a na darjeni pevovodja g. Kerat ari. Veliko uspeha želimo čitalnici mariborski, da bi le večkrat nas osrečila z lepo slovansko pesnijo! — lznenadil naa je tamhuraški zbor. Dasiravno amo že več-
krat «uU o tamburatih na Slovaaakam, ..odar moramo aa Bariborakega poasbno oasaitl. Mlada goapico ia foapoditt ao tako prodano vdarjali d. aa jim »i bilo naCuditl Navdutaal posdrav II klKemo: Ca«
in slavo'
(U Mk| V nafam okraju n je le vet-km izražala želja, »g U aa uataoovila posojil niča, ki bi ponvi« » proopeb kmetljsksrau Ia obrtnijsksmu staaa. — Dober nnmsa pooojilaic Ja oMe znan, da bo pa tuk^ tak zavod aa dobri podla«, aaeeo pričakovali ie zarad t«a. kar ja pri aaa oeitno, kako marljivo Ia vatrajao akrbi ljudetvo n nor« aaaada viaogradov, ki bodo, kar gotovo priCakujeno, prejiaje blagoetaajo apet povrnili. — Vaak, kdor aa atrinja a to na opra vieaao željo, aaj aa lavoli kmalo p« podpiaaaen ofilaaiti piamano aH oaebao, da bo nogo* skli-oati kmalo i—iirtlal škod Poaebao prosim Caat p. t. duhovteiao, da H aaj bila tej ra« naklonjena Andnj Levak, velepoeeotalk
Drag« ilovanake novic«.
iPialtt aa. CtaSa Ia Mllil.i Ja prejele naatopaa darove: Sla.no uredaUtvo ,81oveaak«ga Naroda- Ja tarofilo lam kna aabraaih od daa 29 mala do II. Jaiga ia iakazanih v 191-157 ttevilkih. Na poaaaaatao kraja, odnooao poaa maaaa darovalca aa iatiiiiiiat prva krava na dale takale: Stari trg SS, Tnt 1, Ljubljana 3, Hallr <0, Zagorjaa 10, 2alro 18, St Jernej 21. ljubljena devet. Trat 1 Itd. Vrhalkn ao, Zaforje 91, Krtko 24 Itd.. aoaUlaa Llojd, Žnianfnrk i. dr. 74. ZagorjanAosr, deeetorica i. dr 44, Breiice 4«, posamezniki II. Črnomelj 96. Zatieina M. Iv. Rožic 10, Unk 26, posamezniki 12. (roepa Vrtec v Sevalci 50. St Jurij 24 90, Lotki Pouk 6, po-aamezaiki B'30, Ptuj 41. Ribnica 40, Sava K. Po stojinn 100, ljubljena 101, Litija «8. Kamaik 25 311 Itd. Borovalca 35, Cerklje 18, pooameraiki 8, Kraaj 101, Novo mreto 61, IHinaj 20, Selce 10, Vrhnika 50, Kranj 10, poaameeaiki 4, Železniki 26, Loi 15, Smartao 10, Kmnjakn Gora 22, Kcstafr Jevica 6, Novo Itato 10», Ljubljana 10, Šmarje 38. Fort« (Nordpol) 55, drugoletniki 10. Itd U-tija 59, dva tujca 10, itd Celje 90. Ploj le. itd. L V. 20, Poatojina 7. Celje 100, Metlika 30. Kri-iper 20. Karlovec 15, Celovec 40. Breiioe 8, Slo-venija 203«. Narodna goatilna 14. Loka 207. Kamnik 27, St Pavel 40. itd — šentjakobsko treovaka ianaka podtalnica v Ljubljani nam je poelala 350 gld. 8» kr. t J. znesek vseelice dne 18. roinika in darovane prve krone z željo. da ae vpile trikrat kot pokroviteljica Lep vzgled polrtvovalnegn domoljubja, v katerim M odliki), jejo tadi poatojinake, trtatke in vedno delavne litijake Slovenke! Za poetojinako žensko podružnico nam je poalala g. Joeipina Kraigher 214 gld. in aicer 1110 gld. pokroviteljine in 114 ndnine. za trlaiko ženako podružnico nam Je izroCila g Ljudmila MankoC 170 gld In aicer 100 pokrovi teljine ia 70 gld. ndnine in ute Četrto pokrovi-teljino no poalale litijake in imartinake Slovenke katere zaatopa kot Četrta pokroviteljica g Ivana KanfliC. In todi ientpeterake domoljubkinje v l.jabljani n« zaMtajajo sa ientjakobakimi: po alal« ao 100 gld., da ae vpile njih podružnica za pokroviteljico. — Pokrovitelji z zneekom 200 kron ao poatali: Ce. gg. goritki bogoolovci 1. 1892 93. g. Fran Jurca veletriec v Poetojini, in .Novo-metki aamci*. — Predsednik podružnice ZatiCin* Vitja Gora- St Vid. g. notar Pimat nam je po. alal kot podtalniCen donesek 100 gld - Za ae žanako podružnico nam je pcalala g Mici Mahor-Pitava 07 gld.; prve krone pa ao darovali v Sežani : Frnnja Gulip Nežika Stolfa, Neiika lltaaic, Zinka Sirca. Mici MahorCiCeva Kosovel. Kante. Rajmnnd MahorCiC. Kanobl. Dettoni. Hren. Man-kof. dr. Ribar. Gerhec. Batiatig, l.eban. rodoljub, idealist narodna žena po 1 kr.. Marija 1'ngl, Pavlina Resinan. Hraiovec, dr. Oatertag po 2 kr. pnVica v goetilni Jožefa štoHa 3 gld. 411 kr.. v kavarni liolenCvvi 7 gld. 65 kr, pri dražim Ma-horCiCevi II gld. 17 kr.. vaasla dražba v Bivati II kron. Veaela dražba v Sežani 12 kron. — Prvomeatnik litijake podružnice, C. g. Jernej ZupanCiC. nam je poalaj 80 gld. — Druitvo učiteljev v kamniškem okraji Je pristopilo dražbi kot pokrovitelji doplačalo je namreC «6 jrld. k
lani v u niaaaa poalaaln 34 gld podtalnica aaa Ja IzroOla kroma dar 190 kr kot dohodak vaaslloa aa Kotlarjevra vrta. -Urednlitvo .Min' nam ja iiroalo 116 km, Ia karanih v 15—1» a (Vaa*a skup Ja doasdsj aa bral .Mir- 3«6 kroal) — UndnlHn .Primer skoga lista- aaa Ja poaklo 39 | nato drotto Ia v listu iakasaaih — V Ti Ia lUnkl Blatrici so darovali prva krona: ve g dekan L V sest. «. gg Motma FsfjMdC, Rudolf, Bik, gospa Ivana VaMM. R KovnC, TomMc, M. Hodnik. Joaipiaa Kranjec, Joaip TtaaiU, U-Caa, Samaa, Barbier, nadneitelj Zamik, učiteljica Bizjak. Tereoija Benlgar, Pr. ValaaCIC, Fr. M gar, SUMI, Traovakl, H Psrkan, Zagorje, Fiacher po 1 krono. g. Marija Soovan, učiteljica Proara Ia drogi neimenovani po 2 kroni, BrMakova hiia 2 kr. 20 vla. goapa Bachmaan 4 kr. vssga vkup 46 kna. katen Je nabrala Ia draiU poalala g. Franjica Briniek — O. Fr. Setina v Craomlji Ja poslal 33 kron; polsg zadnjic Imaaovaaih ao darovali po 1 kr : Fr. Soitariie. Avg. Kooo, M. Pavlin VC. g Fr. ServicelJ. koosadator aa Ka beroi. Ja daroval 20 kr.. v«, g. Simsa Madsa. kopalk v kstseai Kaplji U kr. sknpnl 91 kr 0. Fr. HraAovec, blagajnik gnika iavanakadsmllke podratalca nam ja poalal 24 kna; darova« aa gg. dr. Klaalme. B. Kocbek Ia Lipama. JerovM po 2 b. goapa Oala. g. Dollaa. gde S. Prta, (de. K Pran Orcaaik. Rad« Niiaianvsas, gg. LJobec, Hanptaaaa. t llrii|ii. Upta, Volkov«, Žokar, Basat. F. H Nekasaovaa. drd Majar, Rejnik po I kr. — V Mariboru ao darovali prva krona: dr Medved 10 kr. gg. M. Cizal, prof. Ja novink, prof Metek, prof Koprivaik, nadneitelj Nent ravnatelj Schreiner pn 1 kr.. e. g Joief Sigi. kapolnnvKnmnici 1 gld, vessladralba70kr, droga vsaala dražba 30 kr, vasga vknp 10 gkL, U aaa Jih Ja poalal g nnduCite|j Nsrat — Obrtno poroočDO draltvo nam jt dovolilo pn oMsam zbora tO gld. darila Daje eo le darovali! Mlado IJabljaaske rodoljubkipje 15 kron; ttajerski do moljobi iz tlivnilke okolica: gg M. Katar 2 kr, R Graaelli, župnik Vidmajer. župnik Kozinc, ka pelan Kapler. Volovtek. Joaip latjak, JariJ Leajak. B Sirk. S Kam. J. Bevc. Fr. I^anikar ia po ftiljatelj Fr. Kn^jc. po 1 kr. skop^ 14 kron; v Grabttenji na Korotkem je daroval vC. g dekan Jedenkrat 650 gld, drugikrat 5 gkl, cerkveni ključar Jotef Tavtic 1 kr, aeiaenovan 1 kr.; v Žalci ao darovali nadalje prve krona gdC. Mici Hifler. gdC. Kani Grabnar, gg dr. F. Majer, žnp-nik G rokovnik, Mikek. V. JaniC, Weasely. Jakob Janic. Jug. Srajca, PriPilek, skupaj 12 kron, ki jih je poslal g Sirca. — Slovenci v KoCerji so poslali U kr. g. Vojteh Candolini v Kostanjevi.i daroval 10 kron.; v Materiji so darovali prve krone: K. Kaatelic. S. Kaatelic. dr. Rybltr. Počivalnik, Renko. Rapotec. StaaiC. Bratina. in po tivljavka gdC. Zinka Kaotalic po 1 kr. akopaj 9 kr, v Opatiji ao darovali prve kroae: družina TomliC iz Volovaksp 5 kr, Zofija iz Opatija, AnCka ia Brucka in potiljavka gde. IJna po 1 kr.. akupaj 8 kr.; v Policah pri av. Petro pri Rad-goni ao darovali prve krone: Fr. Pranjidsl. A. Tridav. L ZenliC. J. Zemlie. J. lanCie ia poti-IJatelj Pele! po 1 kr, akopaj 0 kr.; Ivan Strsžitki daruje prvih teet kron prvo potrebni dražbi, g. Miha Pesjak v Kamni Gorici prvih 5 kron; do bitek stave pri Sokolaki alavnoeti ia prvn krona neimenovanca pa iaiata 5 kr. v koriat družbi. Prve krone so te darovali; g A. Stnrm c. kr. pottar v Jeranjicih 4 kr, vC. g dr. Fr lampe 1 staro krono, t j. 2 kroni, gde. A. Divjak, učiteljica in g. Rajko -luatin, nadneitelj na Strsk-Ijnvi, g. J. MalnnriC, tolski voditelj na Čretajevci. g Fr. Jug. poeestnik v Šmarji pri Jeltah Ia g. Fr. Peterlin. aCitelj v Kolovrata, po 1 kr. — Prav vrael pojav za nato dražbo je doba .kroninih darov- in ajedoo prelep odaev nesebične potrt-vovnlnoeti slovenske^ obCinatva Toraj Rog po vrni' Mi le talimo da bi doba .knainih darov' le dolgo tajala m da bi ie dalje tekmovali v rodoljubni potrtvovalncati domoljubkinje z rodo Ijnbci. stan a stanom, kraj s krajem. Bog daj avojega blagoslova!
Vodstvo družbe av. Cirila in Metoda (r Vran 0talila), alavni alovenski pesnik je 16 avg t. L v veliko žalost avojemn naroda prominal. Ril je auplent v Gorici in v Maribora.
RojMloe ao aa odloČile Ia kratek 6as tivljsaja; moral Ja v cvetji n jiga #vVsa>s MRI m od alkp naroda, kaltta^ Ja laka jjakil Hod ja
udarec, kateri Ja sadel ......... rod t sartjo
"	«M prst« od
prokrodoi. da aaa aa H tarnati 28 M.
Dnatra .Pnvalk" v ljnbl|stl privadi v asd#> das 9 nplrakn t L klal aa Usd UdtMMkl odpeljalo m Ia dta ob 7. ari 14. ma. zjataj i drža vasga kolodvora DA^akip v Lana ia od tod aa priprevljaeik voaovik aa Bkd. Opo ladaa bodo skapae obad v hotala .l.u^saa ko pal- Kavart (brea pgaCa, 'sijal boda 9 gld Da tuvllo vooov olt adalr
do daa 98. t a. oglaati svoj prihod iktluaai tajaika dr. M Pkca v ljaliljal Kakor Cnfssao Ja iml»«gi ta u izlet m Hlada Ia v LJobljaai Jako vsUko a Ja lan« MtU pav
.) O. A Kasslsr. I Metliki, priailllra Ja v bika. Ka aja govo mrato ja iatarvaa anttaltaat dr. V. J*
nelic. Not kandklal v KoCsvJI g. J. Tkara Je hasaivaa aotarjsa v Lo^Ui
(Trt 11 lil I I ......Inllliilal vtra^a)
zh^la a Ja daa 19. t a. m Uredao sljsjsa naCin SlavnoaU a Ja nlslrtlln anogo Hrvaakik druttev in doilo Ja tadi a
Slavnoani govor je govoril gosp dr. Ivan Tavčar Ljubljanski .Sokol- Ja telovadil aa Javtaa trga ia po telovadbi Mo Je aaogo Ijodij aa po
kopaliiCe, kjer |o draštvo .'j-^D---■ zapelo par
nagrotaic aa grobovih psanlkov-pncokov: Pro tirna ia Janka Na veCer Ja bil koacert
(Ka Ingia iiklasa tkan rtov. Mjal-aaga draitva Java-| daa 13. t a v Kraaji izvolil to Je za leto 1893 94 aledaCi odbor: S. Ravnikar Vladlair, aind jnr. predaedaik. g Go vekar FranCitek. atnd. asd. tajnik; g Mati Jotrf. stud techn. blagajnik; g Arhar Ivan, abit. tajniku. namestnik; g. MulaCek Ivan, abit blagajni, kov naaeatnik odborniki: (g. Or.gorsc F-anCilek. atnd. jnr. ia g Kogej Stanko, atnd. jnr. podpred-aednika t VrtaCaik Ivan. atnd. Jor, g Oralen Ivan, atnd. med, g. Ometaa Jožef, stod ing. g Poljanec Leopold, atad. phil, g Žma.ec Ivan. atnd jur, g Zwitter Ivan. atnd jnr, g Gruatar Rudolf, ttud Jur, g Sabec FraaCitsk. stud. aed g Toaec Ivan, stod. jnr, g Preveč Jotef, atnd jnr ; preglednika: g Venera, stud jnr ia g. Blet weis Demeter vitez Trsteaiiki, cand Bed.
iPiiikal vlak aa av. VUarja Ia k Karlji vozil bode po jako "'*—■ oal v ao boto, i septembra 1893. Volni liatki dobivajo a v trgoviai g. Ilragotina Hribarja v Celji.
(Btaada v	j—■—■ Dotoijako okrožje
sloveaskega ferijalnega druttva .Sava- Je vabilo k lepi narodai zabavi 13. t a v Kostanjevico. Ker jo pa glavno draltvo .Sava* iati daa zborovalo v Kraqji ob priliki tridesetletnica oodotne Čitalnice, zalo dolenjsko okrožje .Save-, ki niaaa v tvojih pravilih podružnic, nI aoglo dobiti za zbor nmdnaga dovoljenja Vsled tep ja meato dijnikega draitva priredila ieto zabavo podral niča av. Cirila ia Metoda. otojeC«ga pod vrlim vodotvom g notarja Hodoveraika. Beaeda M Ja vrtila akoro z iatim prograaaon. katersfa Je bila aeatavila ia nemmili .Sava- sama Sodelovale so tudi iste aoei Shvaool m Je tako vrtila: Dopoludae je bila mala ia psldlga. oboja Je Iaael mariborski etolal vikar ia kapelaik C g L Ho dovernik. ki je lasel tako kraeao propoved. ka kortne ni ie Kcataajo.ica alitala Popoludne a je nn vrtu gospe HnCntJeve vrtal v priCo aaogo brojnsga izbranegn obCiaatva koacert Slavaoatai govor je hael g notar Hudovsrmk. ki a Je ia kazal topet moj teiskega govornika B Bapremen-Ijivim domoljubnim aavdatH«aa Kootaajeviiki pevci ia pevke a poaoejo nekaterih oooedaih mladih in atarib imej dragimi staro*a pevcev
z« .Savo* g. ŠuSterftiči moči ao peli pod vodstvom g. Trčeka tako isborno. tako ljubko, da ■e je akoro vaaka paaam morala ponavljati. — To je bil ulitek U dan. kakoršnjih je malo v Kostanjevici! Po koncertu pa je bilo napitnic. navdušenih napitnic. govorov, jedernatih. gromo-vitih govorov na kupe! — To je bila avetla stran te besede. Ima pa tudi senčnatih! Daai je bilo veliko občinstva pri beaedi, vendar smo pogrešali mnogo Koetanjevičanov. zlasti nekaj odličnih mol Zakaj se ti kidajo- Zakaj kažejo tako malo naklonjenosti do onih ognjenih domoljubov. kateri ao bili beaedo prirediliTako malo je olikancev v Kostanjevici, pa da bi še ti ne bili edini?! Kako je li mogoče brez edinoati vzdrževati več dobrodelnih ustanov in društev, kakoršna ao te in kakoršna se še utegnejo osnovati. n. pr. kmetijska podružnica podružnica Ciril-Metodove družbe, čitalnica posojilnica itd. Torej sloga jači!
•Bralno društvo v Radečah, i Dolgo vrsto let so skrivale prijazne Radeče svoje slovensko srce pred svetom, dolgo ao spale v narodnem obziru — toda zdaj ao vstale in se začele veselo gibati. še pred izvolitvijo sedanjega g. župana ee je sicer v združevanji odlikovalo. 6. ližnar je že več let apretno vodil radeško gasilno draš- 1 *vo in radeško obrtno zadrugo. Odkar ao mu pa aotržani zaupali še častno breme župansko začel je živahno delujoči in značajni domoljub delovati s pomočjo zvestih narodnih prijateljev tudi na polji narodne omike in narodnega gospodarstva. Poleg ustanovitve posojilnice bila je v torek 15. t m. prva beseda mladega .bralnega društva" v Radečah pod predsestvom g. župana Rižnarja. Na lično ozaljšanem vrtu domače ' gostilne bilo se je zbralo veliko domačih gostov in narodnih prijateljev iz okolice med katerimi ' smo opazili vse stanove: kmetovalce, obrtnike, učitelje in duhovnike. Domača godba je svirala Vesele komade in osem izurjenih ljubljanskih pevcev je prednašalo točno in dovršeno več prelepih slovenskih pesmi. Slavnostni govor je imel sam g. predsednik, ki je osobito vse goste prisrčno [»ozdravil, poudarjavši. kako so se Radeče dvignile in kako hočejo delovati pri novih narodnih podjetjih. G. Dragotin Hribar iz Celja je v daljšem, krepkem in jasnem govoru pohvalno i omenjal prebujene Radeče oziravši se na žalostno zgodovino Slovencev od srednjega veka naprej do najnovejših časov, v katerih s« je vendar Slovenec zbudil in nehal biti .podlaga tujčevi peti". G. Leveč se je govorniku toplo zahvalil, i Na to ae j'.- vršila še tombola, petje in prijetna zabava do pozne noči. Lep narodni praznik ostane vsem v prijetnem spominu.
Vojaške atrelake vajo* pri Krškem a', se letos že sredi avgusta končale, ker a-> je vojaško poveljništvo balo, da ne bi moštvo dobilo griže, ki se je v teh okrajih pokazala, če tudi ne v veliki meri. Vojakom se je bilo po končanih vajah podati na daljno pot čez Štajersko na < igersko v okolico K i se k a, kjer bodo veliki vojaški manevri. in kjer namerava naš cesar svojo armado predstaviti nemškemu cesarju, ki ga pride obiskat
i JCmetaki dom" w Celovcu to je, hišo z gostilno, za Slovence nameravsjo ondi postaviti Da si stvar še ni zrela, pa že kričijo naaprotni časniki, če zida v Celovci Italian ali Francoz, so vsi tihi. če pa hoče domačin Slovenec isto storiti, je pa kar krik in vik, da je joj!
(Pevsko drufttvo Jlabreftiaa") v Nabrežini priredi na nedeljo dne 27. t m. veliko veselico na prostem; z veselico bode združen ples in druge zabave. To za obstanek ia probujo slovenskega živ|ja ob morskej obali toli važno drufttvo pridobilo ai js koj pri prvem svojem nastopu pohvale od vseh strani. In koliko je društvo napredovalo, pokazalo bo pri tej veselici. Nabre-žincem smemo čestitati na njihovem vrlem in požrtovalnem pevovodju g. Joa. čerin-u; pod takim vodstvom bodo pevci pri vsakem nastopu ai pridobili nove pohvale. Prepričani smo torej, da ne bo nibče, komur dopuščajo opravila zamudil pevskega užitka pri vrlih nabrežinskih pevcih.
(Petindv^eetletniea „ft—paakaga Tabor-ja" v Geriai) V nedeljo 17. septembra t L obhajali bodo goriški Slovenci 2o-letnioo alovečega in za probujo slovenskega ljudstva v teh krajih preznamenitega .Šempaakega taboija", ki m jo
vršil 1«. oktobra I. 1*6*. Slavnoet, ki se bo vršila na prostoru bivšega taboija pri Šempaau. bo imela političen in zabaven del ter utegne postati znamenit in sijajen naroden praznik ne le za goriške, marveč za vse Slovence.
iHrvatakoešov—eka vsajemnooti se je pojavila prav lepo pri učiteljstvu hrvatskem v Istri. Učiteljsko društvo voloektga okraja kjer so hrvatski učitelji v večini, pristopilo je kot član. k .Zavezi slovenskih učiteljskih društev" in bilo pri velikem zboru v Mariboru po dveh vrlih ao-bratih zastopano. K temu hvalevrednemu koraku jo je poleg domoljubja naklonila stanovska korist kajti istersko šolstvo je vsled sličnosti šolskih zakonov podobno razvoju slovenskemu šolstvu, dočim loči isterske hrvatske učitelje od bratov v Hrvatski razen politične meje drugo šolsko zakonodalstvo.
Druge avstrijske novice.
(Coaaijev rojstni dani so po vsej Avstriji praznovali s tisto prirojeno zvestobo do presvetlega cesarja, s katero ae avatrijako ljudstvo od nekdaj odlikuje in katero raate tem bolj. čim večkrat ima priliko, apominjati ae blagega deželnega očeta.
(v Kneaoftkof dr. Jano* Zwergeri umrl je po dolgi mučni bolezni dne 14. avgusta Porojen je bil v Altreinu na južnem Tirolskem I. 1824. kot sin priprostih starišev. V duhovnika bil je posvečen L 1851, v škofa posvečen pa 1. 1*67. — Pogreb je bil v soboto 19. t. m. Ljudstva vdeležilo se je brezštevila in prav mnogo visokih in najvišjih dostojanstvekov. — Pokopan je v cerkvi Srca Jezusovega v Gradci. — Ravno ta dan zatisnil je oči škof dr. Binder pri Sv. Hi-politu. Slovel je radi učene knjige .0 zakonakem pravu", katero je spisal. Bil je zelo mirnega in blazega značaja.
i Poljsdeljsko ministerstvoi je letos radi pomanjkanja krme dovolilo živinorejcem v bližini cesarskih gozdov, da se jim na njih prošnjo : sme dopustiti, pobirati brezplačno krmsk« rastline j in listje iz njih.
'Voditeljem vojnega ministerstvai je imenovan vit Mer ki. rodom Dunajčan.
<V Pragi i morajo imeti ulice dvojezične napise, češke in nemške: tako je namestnija odredila. Torej imamo tudi Slovenci pravico terjati ta'-i h napisov, zlasti Slovenci v ('elji, Ptuji. | Trstu. Gorici itd.
i Med m^dočeftko stranko) je neprijeten razpor.
i Na Tirolakemi bodo postavki konec septembra junaku iz francoske dobe Andreju Hof-ferju spomenik. Takrat utegne sam cesar zveste Tirolce obiskati.
(V Galiciji i. kjer bodo sredi septembra velike vojaške vaje, je več slučajev kolere: zato se boje, da ne bi se ti manevri odpovedali
(? Dubrovniku) v Dalmaciji so med bratskima narodoma hrvatskim in srbskim nevšečne prepirke.
(Slučaji kolere) ao tudi v Galiciji, v Ru nuniji in drugod.
Ogled po širokem sveto.
(Na Nemškem i je med strankami glede vladne politike, povišanje davkov in vojakov velika nevo|ja
(V Srbiji) preiskujejo nekatere bivše mi niatre, ki ao v straha da bodo ceM obsojeni.
(Anarhfcti aH prekuenki), ki so bUi doftii na delavski shod v Curihu, so bili od posveta vanja izključeni To je prav Saj se s ljudmi, ki so zoper vsak red človeške družbe, ai mogoče
(V ▼eftinfteun) zboruje narodni zbor 3je-dinjenih držav in m posvetuje o neugodnih kup-čijakih in denarnih razmerah, ki m ondi nastale.
(b Amerike) prihajajo od tuših rojakov knj različni glaaovi, ki dejanako potrjujejo, da tudi v Kolumbovi deželi ne gre vse gladko, da se ne cedi mleko in med, kakor m jo našim rojakom dozdevalo, predno so m preselili. Mnogi tam bolan leti, mnogi nima dela in mora stradati; največ je pa takih, katere lakota in bolezen muči.
<▼ daljno Ameriko i bodo najnovejši parniki samo 5—6 dni vozili. S takim parnikom se bode te dni iz Bremena odpeljalo tudi 12 Slovencev na razstavo v Chicago. do kamor bodo z vožnjo po železnici vred potrebovali 9 dni.
Dopisi
Za Smikela pri Batolfovnm nn Do-
meeeca avgusta t. I. — Kdo iz med č. bralcev .Domovine" v svojem življenju ni še imel priliko opazovati nesrečne mlade in odrešene ljudi, katerim je Vsegamogočnost odrekla jeden poglaviten čut, to je posluh in val<?d tega tudi drugi dar. ki je še važneji; dar govora! Vsled tega da se otrok porodi, kojemu je sluh pohabljen, ali pokvarjen, se mu tudi govor ne razvije, ker od druzega sveta ničesar, nobenega glasu ne sliši, ter se mu um na to atran ne razvija, ker meni. da je ves svet nem. Tudi se mnogokrat pripeti da poznejše bolezni v otroški dobi pouzročujejo. da otrok sluh zgubi in vsled tega polagoma tudi dar govora zanemarja, postaje vedno bolj tih dokler popolnoma ne umolkne — Taki ljudje ao potem atariSem. avojim bratom in aeatram. avojim sorodnikom in dostikrat i občini v nadlogo, kateri jih morajo oblačiti, hraniti in jim stanovanje preskri»eti. ker si sami tega zaslužiti ne morejo.
Koliko dobrega stori tedaj tak milosrčen človek takim revežem, ako ž njimi dobro ravna, ako jim dela in zaslužka da. ter sploh ima srce nasproti takim revežem odprto. Koliko večji dobrotnik je pe Se le tiati, kateri take reveže od-gojuje. jih zopet pripravi k govorjenju, jih uči kako rokodelstvo ali jih sploh pripravi k temu. da si zamorejo sami svoj kruh. če tudi le skromen, zaslužiti. In ako uže dečki, uporabljajoč svojo telesno inoč, ložje pridejo do kruha, koliko težavneje je to pri deklicah ki se kaj ta-«-ega nikakor ne privadijo.
Zato je pa jednih najlepših mislij zavode ustanoviti, v katerih zamorejo taki mladi nesrečneži vsaj toliko izobraziti se. da zamorejo Boga spoznavati, da se nauče brati, pisati in računiti. poleg tega še kakega praktičnega dela. s katerim se zamorejo pozneje živiti. Taki zavodi mnogo veljajo, vender država ima moč in jedino ona zamore kaj jednacega storiti posammku je to nemogoče. Poleg držav« snujejo v sedanjem času tudi dobrodelna društva take in jednake zavode.
Jedno tako društvo so šolske sestre .du notre dame" /naše ljube gospe*, katere se v prvi vrsti s poukom pečajo in imajo tudi pouk gluhonemih v svojem zavodu.
Jeden tak zavod obstoji v šmihelu pri Ru-dolfovem, kjer imajo čestite šolske sestre poleg svoje trirazredne dekliške ljudske Sole, poleg tega. da pripravljajo učenke za učiteljišče, še zavod za gluhoneme deklice. Kdor je imel ke-daj priliko prepričati se. koliko in na kak blag način se tukaj neme deklice v branji, pisanji, računanji, itd. poučujejo, koliko truda si pri-zadevajo. da iz teb revnih deklic izobrazijo krščansko izgojena dekleta, ki so sposobna za vsako domače delo i. t d. — ne more m dovolj naču-diti marljivosti, potrpežljivosti in vztrajnoeti K. šolskih sester, na drugi strani pa ae moremo dovolj Bogu hvalo dati, da je on vstvaril tako blage duše, ki vse svojs tivjjeoje žrtvujejo v ta namen, da svojemu bližnjemu olajšajo, ki ao taki raveži, da nimajo vsak čutov razvitih, težavni pot ekozi življenja —
Ta blagi zavod bodi priporočen vsem! Priporočan bogatim in revnim starišsm, ki imsjo neme otroke, priporočan deželnim In duhovnim oblastvoaa da pa podpirajo v njegova« delovanja
dolžnost, da no posabi a* to zavod, asdaj, ko m ima nov m vod a gluhoneme postaviti, da m »voli osi ruti aa «. šolska asstrs v Šmihelu ki ao strokovnjakinje v poduku gluhonemih otrok, ki to težavno dalo I* pn **nje število let ia vrtnjejo, ki ravn* deklice brezplačno poučujejo in hranijo. Gotovo bodo one i nadalje v enaki meri delovale. —
Ia SavBlea. Pri naa še hudo pogrešamo prave narodne odločnosti in nato todi naiim .Nemcem", katere bi lahko eeitel na prste obeh rok, ailno raae greben. V nedeljo praznovali ao nemčurji deaetietoi obetanek nato .lulferajnske" lole ter ae pri tej priliki obnaiali v našem .narodnem' trgu nad vae meje nesramno. Njihovi goatje iz Ljubljane ia Celja Šalili so na kolodvora alovenaki govorečo družbo; c. kr. čsstnika ki je tudi alovenaki govoril, pa ao ae drznili vprn Sati, je-li v iatini avstrijaki oficir. No, tu ao pa ti rogovileži naleteli na pravega kajti ta gospod jim je nezaalilano hitro aapo zapri. Obžalovati je le. da ni bilo pri tnki priliki na kolodvora niti orožnikov niti kake drage straže. Todi se mora pričeti zoper ponemčevslno .šolferajnsko" lolo odločen in brezobziren boj. — NaSe bralno drnitvo, za katero je nabranih že blizo 100 članov, pa tndi ne nahaja toliko simpatije, kolikor bi js v nnrodnih krogih zsalnžilo. Ustanovni veselici ae delajo celo zapreke akoravno aa je vaa narodna okolica Is veselila na to alavnost in akoravno so taks veselice pri nas za probt^o narodne zavesti zelo potrebne. — Todi reda zlasti glede časopisov v draitvu ta ni pravega — Prosimo torej, da •• v merodajnih krogih uva-žujejo te pritožbe — pa brez zamere! — Isto tako nam poročajo v nesramnem obnašanji pija nih . tarnat čkov" na Zidanem mosta Kaj ae že vas ti ljudje upajo, presega vse meje. Mi ne, da bi hujakali, ali takim srboritnežem bi se pač prileglo, ko bi jih kdo polotil čez koleno in jim naštel nekoliko pomirlivega loka ter jim pregnal srboritaost. — 0 Slovenec, ti si pač pohlevna duia!
Za rraakalavaffa, 10. avgusta Vesele dni smo praznovali v početku tega meseca ko so obiskali nato faro milosti vi knez in ikof la vantinski. Izpolnile so m ob tej priliki nate vroče želje glede posvečanja (konsekracije) krasne podružnične cerke sv. Trojice na Oojki. Na tem prijaznem griču postavili so naši očetje ce-ksv leta 1844. Že dozdaj js bila obiskovana od romarjev iz raznih krajev, a zanaprej, ko je že posvečena po v iS jem naSem duhovnem pastirju, bode gotovo Se bolj na glasu. — Po skončanih ceremonijah posvečevala delili so knezoSkof sv. birmo. Omeniti moram, da ae je za ta slovesen dan dne 2. avgusta pripravljala cela občina že več tednov. Slavoloki so bili postavljeni na aedmih mestih; posebno lep je bil tisti pred farno cerkvijo in pa oni pred hišo trgovca Dominika Bezenška. Med drugimi napisi na slavolokih omenjam te-le kot posebno pomenljive: .Beseda Tvoja oživlja našo vero." .Tvoj vzviSeni duh vodi naša srca." .Višjemu pastirju našo ljubezen." Ti trije napisi se pravo prilegajo našemu milemu knezoškofu, a vzlasti je resnica da velja njemu ljubezen ljudstva in spoštovanja vsakega ki ga je imel kedaj srečo videti. To isto je povdarjal v navdušenem govora Frankol-ski rojak gosp. prof. Bezenšek iz Plovdiva ki ravno sedaj biva tukaj na počitnicah, ter vpričo knezoškofa razjasnil pomen teh treh nadpisov zbranim gostom pn obedu v župnikovem stanovanja ter nazdravil vrlemu vladiku: da bi ga Bog ohranil še mnogo leta svoji škofiji in Slovencem sploh! Ta slovesen dan ostane Frankolčanom in sosednim faranom nepozabljiv.
Za veseljem in srečo pride pa včaai kmalu žalost in nesreča Tako se je tudi nam zgodilo. V soboto dne o. avgusta proti večeru prišla je nenadoma grozna neviht«. Nad Konjiško goro zbrali so se hudi temni oblaki Začelo je liti. kakor, da bi iz škafa teklo, najbrž se je oblak pretrgal. V pol ure je nastala strašna povodenj, kakoršne še najstarejši ljudje ne p »mnijo. Voda je narasla za meter in više; mali potok ki teče ■koz vas. je postal divja Sumeča reka, ki je pustošila njive in travnike na deuno in levo. od-uašala luoste. podirala jezove itd. V nekaterih hišah je na|»>lnila voda kleti do stropa, raztopila je sol v skladišču tukajšnega trguv<-a razrnesila in odnesla moko iz mlinov, pokvarila drevje itd. Z edno besedo, to je bilo grozno, in škoda je velika za uboge ljudi. A poleg tega je isti večer na nekterih krajih še U^a potolkla To je preveč na enkrat. Tem snoinakom bi se moralo pomagati na kakoršen koli način. N'aj merodavni gospodje to reč ne pozabijo in posebno naj gledajo.
da dobe olajšanje ubogi davkoplačevalci iz naše in iz sosednih občin, ki so od škode prizadeti.
Knjiiemott
(Dr. Jea Vodnjaka stoaai dramatični ia
ri. Pod tem naslovom je prišel na avetlo II. zvezek Vošnjakove .Narodne knjižica (I. zvezek obsegn njegov prelepi roman .Po-bratimi" i in obsega dramo ligrokaz) .Lepa Vida". Pred to prekrasno gledališko igro js životopis pisateljev iz peress dr. P. Turner-js. Ns čelu je tudi VoSnjakova prav dobro zadeta slika Knjižica obsega v uvodu (životopis) 7 in v svojem pravem delu 96 atrani v oamerki. Izišla je v kaj lični obliki v tiskarni in zalogi Drag. Hribarja v Celji in stane 50 kr. O vsebini te knjige je le en glas. Životopis našega starega domoljuba, toda od dne do dne mlajšega pisatelja je sicer kratek, a v vsem resničen. Vsaj našteva le objektivno delo blagega, za dom in rod tako vnetega rojaka našega 0 drami, o igrokazu samem je tudi Is ena sodba Prekrasno je izpeljaaa v dramatični obliki pripovedka o lepi Vidi, narodna pripovedka katero je bil že pred 60 leti ia več med Slovenci živeči Poljak Korytke napisal v pesniški obliki in katero js bil Jurčič v prozi (nevezani besedil tako lepo naslikal, da lepše ni mogel. Zdaj js pa nam naš dr. J. Vošnjsk isto podal v dramatični obliki tako popolno, v tako lehko umevnem in prav dobrem jeziku, da človek težko odloži prelepo berilo, kedar ga je začel brati. To dramo je sicer na majhnih odrh težko predstav Ijati; toda v Ljubljani m je letos z elikim vspehom in v posebno zadovoljstvo predstavljala in se bode gotovo vsako leto večkrat ponavljala Vsaj tudi zasluži!
(Bela ftsaai ali prva reč med štirimi poslednjimi. Spisal Slovencem za novo leto IH90. kanonik dr. Ivan KriLmič. Drugi popravljen m pomnožen natia Z dovoljenjem preč. knezoškofa lavant. ordinarijata v Mariboru 1893. Tisk Cirilove tiskarne. fiotovo bode draga izdaja ravno tako kot prva ngajala ljndstvu in se bode priredila še tretja te prekoristne knjižice.
(»Narodna biblioteka") snopič 4A. 47 . 4*. 49.. "jO. 61, 52_ 53. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman. Poljski spisal H. Sienkievicz. Poslovenil Podravski. Novo Mesto 1893. Tiskal in založil J. Krajec. — Že lani smo naznanili, da je v Krajčevi zalogi izšel prvi del slovečega tega romana. Sedaj sta izšla v štirih zvezkih tudi dragi in tretji del O romanu samem govorili smo že obširneje, ko je izšel drug prevod v zalogi .Matice Slovenske". Ker je Krajčeva .Na rodna biblioteka" jako r-enena seglo bo občinstvo gotovo po teh knjižicah, prinašajočih naj/name nitejše delo genijiUnega poljskega romanopisca.
i Knjigar Jaa. Gioatiai) v Ljubljani je izdal zabavno knjigo .Barvaste črepinje, zbirka povesti j in pesnij". katere je v prozi češki spisal sloveči J. VrchKckjr. Preložil J. Skslar. — Knjižica obsega na 8H straneh 16 povestij ali slik iz življenja. Cena le 30 kr.
Zahvala.
P'.dpisari ttejeta ai v prijetno dolžnost v imena odbora ..Bralnega dru*tvi" na Dolu javno prav prisrčno aahvalo tem |»otem i sreči tram vrlim pevskim sbori.m. ki so pri ustanovni vsssliri ia L m. sodelovali Novi molki sfaor ..Trboveljskih perrev' j« g, prav mlad. a prav krepak, m stani sbora ..Zagorskih Sokolov" in is Ijtfkegs trga srovsrotfa sta ros največ* občudovanje. Hvala Vam in bratski poedrsvl
Dol pri Hrastnika 1H. svmsts MM.
Alojs 1'odmenik. Ujnik. Ant. ftshst. predsednik.
Zahvala.
I povodom velikega pevskega i odsležiH in pripomogli, ds m
p* slavi
j* i«ta vkliub tieugodn«
svojo najiskrensjAo zahvalo, f _ ... ,___._ ________
odboru v Mariboru sa požrtvovalnost pri dičnesi okra-tenji slavaosasgs prostora, nadaljs psviikamu druttvu ..Slavec" v Ljubljani in litijskemn pevskemu dru»tvu sa mnogobrojno in (•oirtvovalno sodelovanje pri petju; potem gospodo Pranju Oerbiču sa isboroo pevovodstvo skupnegi pevske« sbora. vestn društvenim povsrje-nikom in kapelnikom posamestiih pevskih shorov sa njih trud pri pevskih vajah; slodnjič nem i-ev.em in pevkam, ki so s svojimi krasnim glasovi pripomogli k najidjajnemu u*|«hu. kojega smo doaefrlf v pevskem obsiru: vsem skupaj in VKSkemn p. -ssmeaaenii bodi prierčna zahvala
IFVaiio ČJuden.
a ti
... ..^rj.-.-., i * ■■
preCast duhovtčiru, avo|s
JfigjjSg
po i|)«>Wk esaah, slattk, srsksrsih, si-
in vseh v nieg> .vo stroko spadajičih ttvari. raptavila naredim doliro. hitru nuU"n<i m ceno. Pottna na.- čils ixvr»njeio se p'eeej Ceniki .iresplačno s po po A ti. V renikih je natančneje popisano. kolike Usa jswrti i garantiram* sa katero utvar in kako s» sanjam.
Voftni rad n» jmftni Mnaici,
veljaven od 1. maja t. L irsovlak i
popoludne: poAtni vlak ob 5 uri 24 m. |iopotudn« in ob 3. ari Hi m.ponoči; lokalni vlak ob «. uri 25 m. zjutraj; meAani vlak ob
5.	uri 4.» m. dopotadas.
Odhod ii Celja proti Trsta. lira-vlak ob 3. uri 27 m. po|>"ludne in ob 4. uri I* m. zjutraj: |«.Atni vlak ob 10. uri 2U m. dopoludoe in ob I. uri SI m. zjutraj. lokalni vlak "b 6. uri :»» m. zjutraj m ob t), uri zvečer do Zidanega mo»ta-. mešani vlak ob
6.	uri 40 m. svečer
Odhod ii Maribora na Keroike Braovlak h 3. uri 25 m ponoči: l- kalni vlak ob &. uri 25 m. ajutraj in ob 10 nri 4 in. dop. ter ob :» uri 2il m po|».|ndne. Odhod ii Pragerokega proti Ptoji itd. Ilrz-vlak ob .H uri :m m |»>noči: iselsi vlak ob ». uri .17 m. d'»-l>..lii-ItK- in ob 8. uri 10 m. zve."«r: mrAani vlak ol> :» nri :VT» m |« p.ludne Odhod is Celja v Vrleaje- kleftani vlak oh rt ari 55 m.
Odhod''i^Velerj* v Celje. V-nni vlak -4. 3. uri 30 m.
zimrai m z. uri :I5 m. popolu<lne.
v Zagreb 0*e»mi vlak ob 5 zjutraj in 1. uri m. ter ob S. uri IO
OdSsd 11 Pstiraa v Konjic« "h 10. uri 25 m. dopoladne
in ob 4 uri 10 m. popcJndns. Odked is aeajie v Polu »n« ob «. uri » m. zjutraj in 1 nri 10 m. po|*ludne
ki je apolnil 14. leto. je krepek in zdrav, ter prstenih starišev sprejme v učenje Jakob Laurič, vrvaiski mojster v Celju	(90i—8
3 dijaki
i spremejo na stanovanje in hrano v Celji v šolski ulici št 1	Jim t-1
Hogo MertACompMžitec(Su2)česu.
PoftdoTfcli* trfOfiu
štajerskega hmelja
P"fmd
ijanlč dB Eoksrti
j priporoča ne g> .»podom pridalo vate I jem hmelja. sa po-
nitke postaje na Staje skem poslan, ako se naročnik »kliče na ta časnik, stane pri meni en modri« na |«resih (Feder-matratieV Ti mivlroci so solidno ia najli.-lja« tva rine narejeni, imajo po :K) dobro rezanih, močmi, peres ia najMjfc'gs I skrenega drata, ao a finim afriknm taiieciranl in močnim platnenim rvllhom preoblečeni ter pri najtežji rn»-i «k> IS 21» let nobenih popra* ne zahtevajo. — I'ri naročilih s dežele nastani naj se vselej natančna mora postelj« v n .tranil luči Ako k« torej dobi sa U gld. dober, fhinko dop..glan. tapeciran modri« na peresih, je par neumestno kupovati malin vredn i nadomestke. kakor tičaste žunnice, »dimnice itd. kateri pravemu namenu. Imeti dobro posteljo ne vstrezsjo.
ANTON OBREZA,
Spreten
trgovski pomočnik
za na deželo
| obeh deželnih jesikov vtič. dobro Izurjen v trgovini ia domače pridelke, za leleanijsko. špecerijsko In tudi ina-I nufakturno blago, ►e sprejme tak'.i proti dobri plači
Ponudi« naj se .»IpoJljejo p.hI naslovom: Josip i Sirca, trgovec v Zalet.	KCi 2 -4
T IjDbljM!.
Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem l«ili »lav občinstvu najl-olje pripor-čena za nakupovanje iiataic. aalonakih garai-tar, divaaov, stolov, preprog, aafriaial m vsega
v tapetniško ol.rt spadaj, čoga dela	Ceniki
s |- doliaini zastonj in frank- II tra m poMena postrežba. nizke i enej->ti- • pri l-ahtčili in ob-»:ni'Hh nar .čilih. ^Jf
Otročji vozički k elegantni fini. in močni •bivajo i-e pri meni skozi
> jo^g
vitje po veaki ceni do 15 gld. Pn meni J4 ntjctntjši *uj* otročjih roMi/kor. m) 25-11
PreMlitav obrti.
Podpisani uljiidno naznanja, da te svojo »tolarsko obrt * 1 dnem t. m iz hi*s »t. 2* preselil v hišo »t. 1* v (iraiki ulici. Celje. (107) 2 -2	Štefan Boucon, »tolar.
XJč:en.cEL
veščega slovenščine in nemMine. šolsko dobro izobraženega. vsprejmem takoj v svojo trgovino z mešanim
blagom
106 2-2 Joalp Sirca, trgovec v talci.
■f.fMifiMitifiMMifcfr;
Preselitev io priporotba.
Z dnem SI. avgusta 1.1. se preselim iz poslopia brelke hranilnice v hiio it 20. nasproti lekarne, ter se svojim dosedanjim častitim naročiteljem za njih od leta 1879. sedaj mi izkazano zaupani« naj topleje
aahvalmiem in priporočam. da me l tu 8« dalje ob -kavati blagov .le.
01» jednem uljudno priporočam i
„ • moških. ienskib in otočjih črevliev j». najnovejši modi in kolikor mogoče nizkih cenah »J- solidno postrežbo.
Z velespoltovanjem
(loi) 2-2	Ivan Sollnor,
čevljarski mojster V Brežicah, meseca avgusta 18!«.

Lekarna Trnkoczy-ja |
zraven rotovia v Ljubljani
) prodaja in vsak dan • prvu pošlo raipoillja J
.sK&SK+r. t
Marijaceljske j kapljice /a želodec * ^•J-JitV !
zdavno preverjeno in znan- + zdravit-s čvr-tilnim in kre- J
pilnim vplivom pn aaete- + aeaa prsfcavUeaja. Ki !+
I kr, ■, tuct 1 gld., I tucat J
,__ . .jcatov samo • (M. K %
•++++.+.+++++++**++++
Strune
citro, gosli in kitaro
trgovina D. HRIBAR v Celji.
Oznanilo.
S šolskim letom !«•«. Vi. ao razpisane :: ustanove po :**) gld. t. j. tri sto goldinarjev avatr. velj. na leto za medicin«-«, ki imajo na štajerskem domovinsko pravico.
Prošnje z rojstvenim in domovinskim listom izkazom završenih študij in reverzom. naj se ulože pri po<lpisanem deželnem odboru do 1. septembra t. I.
Gradec, dne 15. julija 1 "MS. <10212-2 Od ttajerekega dozolncga odbora.
ki je dovršil par razredov gimnazije ali meščanske šole. je poštenih starišev in le{>ega vedenja sprejme se za trgovskega učenca.
ki je dovršil z dobrim vspehom ljudsko šolo. je priden in marljiv, pa'se sprejme v knjigoveznico za učeni a.
Vež se izve pri Dmgotin Hribar ju v Celji
IzuLčnaa. pisma
'Lehrbrie/j
t uloveiif-kem in nemškem jeziku, pri|-oroča ..brtnu ladrugam in mojstrom
Drngotln Mrtbar .
Celji.
Trgoiina papirja itd. Dnjotini Hribaija! Olji
priporoča
zrakoplova m m am^ja m
(Luflballonsi	iDrachen.
po 65, 811. 1-ao. 2 - S - jfc po 111. 15. 20. »P. 40 kr

Prevzem gostilniške obrti.
• eljskim in okoličanskiin »tati.vmkot
g-oatilno in poanatTO
kak'
,	i apailaj-ičim senčnim vrtor
odem nadaljeval oirt.
Prizadeval si hodetn vselej aa-Iovoljiti p. • •rkimi t»r mrzlimi jedili |k, zmernih cenah.
Točim izključno ttajeraka naravna vina. in KoigiAko vino is leta 181P2., . Ljutomersko vino iAllerheiligen iz leta 18HU. Ljutomersko vino (Jeruzalemsko) is leta i8s«, o dobro Heininghauaovo uletam. pivo. mnogoštevilnega obiska, se priporočam
in keg'.|i»čeiii •ijačsm! in «.kn
. liter p..
- spoštovanjem
Na Tebarjih. 10. avgiisu Isski
Jurij L«m«i

- « ?? b U ali *l*it hi

Izdajatelj in urednik Oiagetin Hribar. Tisk PniStvene tiskarne n Hril»ar v