CELJE, so. septembra 1976 — številka 39 — leto XXX — cena 3 dinarje GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Danes opremljamo žalsko obvoznico s »prometnimi znaki« tia obeh straneh. Najbolj zavoljo tega, da bi »potniki« našli pravo pot, umirili vožnjo in . .. sedli k razumnemu pogovoru. Kajti, tudi za to obvoznico veljajo znaki omejitve in prila- goditve »vožnje« prometnim pogojem. V nedeljo so Laščani prvič prisluhnili javni radijski oddaji, ki smo jo tam organizirali. Njihovi delegati so tudi zapeli zakonske pesmi in upodobili svoje boljše polovice — za darila, ki so jih prispevala tamkajšnja podjetja. Nekaj več s te oddaje vam poročamo na naših straneh. Tudi v današnji številki ne manjka novic o jesenskih sejemskih prireditvah, ki jih občani v velikem številu obiskujejo. Medtem pa se naši fantje urijo v Kolcarjih; v torek smo jim pripravili majhno presenečenje, ko je trnoveljska ZARJA nenapo- vedano zavzela položaje. VAŠ UREDNIK V septembru so nekatere enote teritorialne obrambe celjskega območja imeje v Savinjski dolfni vojaške vaje. Pripadniki teritorialnih enot so v enem tednu, kolikor je trajala vaja za posamezne skupine, ponovili med kadrovskim rokom osvojeno znanje in pridobili novih izkušenj na modernejšem orožju in za specifične pogoje vojskovanja kakršno bi čakalo pripadnike teritorialnih enot. Seveda so poleg vojaškega urjenja imeli tudi program družbeno-politične vzgoje in izobra- ževalno-kulturnega delovanja. Na posnetku posadka protiletalskega topništva med vajo na terenu. Foto: J. Krašovec OCENA AKTIVNOSTI razdrobljen skupni trg? Ocena aiktivnosli komunistov pri ureisničevanju skle- pov konference Zveze komunistov v nekaterih delov- nih organizacijah je bilo osrednje vprašanje, ki ga je obravnaval na seji sekretariat medobčinsikegra sveta ZKS Celje v petek, ki ji je prisostvoval, med dragim, tudi LOJZE BRIŠKI, član izvršnega komiteja predsed- stva CK Zveze komunistov Slovenije. V oceni, ki jo je podal RUDI PEPERKO, je ta poudaril, da so bile priprave' na konferenco v delovnih orgianizacijah dob- re in ocene kvalitetne, pri izvrševanju stališč pa ures- ničevanje kompleksne problematike stabilizacijske po- litike ne poteka dovolj hitro. Skupno jim je to, da so v organizacijah združenega dela v z.amudi zlasti glede sklepov, ki imajo kratkoročni značaj, dajo pa lahko hitre rezultate. Predstavniki delovnih organizacij so v razpravi po- jasnili, da uresničevanje sprejetih nalog poteka v skla- du z realnimi roki, vendar pa, na primer, spreminja- nje medsebojnih odnosov ni mogoče doseči čez noč. Predstavnik kmetijskega kombinata Šentjur pa je opozoril, da so težave v kmetijstvu tudi zato, ker smo prej razbili kot organiziirali enotno jugoslovansko trži- šče. Temu pripisuje tudi slabo preskrbo z mesom. Posebej pa so poudarili, o tem je govoril tudi LOJ- ZE BRIŠKI, d.a je poletna politična aktivnost spodbu- dila delovne ljudi h konkretnim političnim akcijam za stabilno gospodarjenje. Komunisti so objektivno ocenili slabosti ter na tej podlagi sprejeli primerne ukrepe za reševanje vprašanj, ki zmorejo hitreje, tu- di z uveljavitvijo zakona o združenem delu, zagotovi- ti skladnejši družbeni razvoj. B.V. SOCIALA V LAŠKI OBČINI VELIKA STISKA še za pisalni stroj nimajo Od aprila 1975 v Laški ob- čini deluje samoupraivna sku- pnost socialnega skrbstva. IVtnoge začetniške težave so že prebrodili, pravzaprav pre- brodile, saj so tu zaposilene 4 ženske. Vsaka ima svoje področje dela; skrbstvo os- tarelih in mladoletnih, raz- vrščanje otrok, oddajanje ot- rok v zjivode, družbeno de- narne pomoči, družinske za- deve. mladoletni prestopniki. Pa še nismo našteli vsega. Toda niti ena nima pisalnega stroja, pravzaprav ga nima.jo niti vse skupaj. A zakaj nimajo stroja? pre- prosto, ker ni denarja. 66"b od bi-utto osebnega do- hodka odvajamo za delo te skupnosti. Skupnih dohodkov je bilo 3.218,196. Domske oskrbnine v splo- šnih zavodih pa se gibljejo od 6130 do 10500. Podpiran- cev je približno 100, kategyri- Kirani pa so v štiri skupine. Najnižja podpora je 200, naj- višja 550 in iz republiškega sklada 720. Mnogim je ta de- nar edini vir preživljanja. 13 otrok je v rejništvu, ceio v Moravčah je eden, saj rejniške družine ni lahko dobiti, čeprav rejnine ni lahko nizke Na socialnem skrbstvu se kopičijo prijave o mladolet- nikih. O mladih ljudeh, ki drvii-^ na motornih vozilih brez izpita, pa o onih, ki iciadejo milijone. Dva mlado- letna prestopnika sta pod strožjim nadzorstvom, kar pomeni, da bi morala vsake 14 dni priti na razgovor. V Zidanem mostu iztcpajo potniki brez vozovnic; maj- hni preplašeni begarvčki, pa oni, ki sploh niso majhni in sploh ne preplašeni, in taki, ki vodijo s seboj cele druži- ne. Dekleta pa jih nahranijo, kupujejo karte, jih vodijo domcv. Rešujejo probleme družin. 3biskuje'jo oskrbovance v do- movih, največ jüi imajo v Loki. Ukvarjajo se z alkoho- liki in pravijo, da imajo za- vodi za zdravljenje alkoholi- kov mnogo premajhne kapa- citete. Zdravljenje je prekrat- ko in ni kontinuiranosti. Al- koholiki se Po odhodu iz za- voda znajdejo v starem okol- ju. Pi-av tiako je premalo de- lavnic za duševno prizadete otroke, k. so prej živeli v do- movih. Znajdejo se v okolju, ki zanje nima dovolj posluha in v katerem se njihova spre- tnost, znanje, ne ohranja u: razvija. Veliko problemov lahko k sreči rešujejo le s toplo be- sedo, s razumevanjem za tu- jo stisko Včasih celo komu urejajo nadeve na dragih ura- dih. mnogim namreč pred- stavljajo edini stik s svetom, še vedno pa je ogromno vprašanj, ki jih lahko reši le denar. BOŽENA PAVCNIK celje: samo naprej Misel ni nova. Rodila jo je razprava o srednjeroč- nem programu razvoja in s tem spoznanje, da moč- no zaostajamo zlasti na družbenem področju. Po- rodila pa se je tudi ob prijetnem občutku, da je prvi samoprispevek v celj- ski občini uspel in da smo tudi s temi sredstvi delovnih ljudi in občanov dobili v občini več novih otroških vrtcev, dve novi osnovni šoli, več preureje- nih, dve telovadnici in še kaj. Ob tem razpoloženju in želji, da hočemo samo na- prej in da lahko mnoga vprašanja družbenih de- javnosti nadalje uspešno rešujemo le z združeva- njem sredstev, s solidar- nostjo delovnih ljudi in občanov, se tudi predsed- stvu občinske konference SZDL v Celju, na seji v torek dopoldne, ni bilo težko odločiti, da sproži pobudo o razpisu novega samoprispevka. Smo torej na pragu no- ve in pomembne akcije, ki bo v javni razpravi izo- blikovala končni predlog novega referendumskega , programa. Po prvi zamisli i pa naj bi ta načrt zajel nove objekte otroškega varstva, osnovnih šol, kul- turnih centrov v nekate- nih krajevnih skupnostih, zdravstvene postaje v ne- katerih večjih krajih, celj- sko bolnišnico, področje socialnega skrbstva itd. MB ŠMARJE PRI JELŠAH IMELI DVOJNO SLAVJE svečan zbor aktivistov of — krajevni praznik Praznik krajevne skupnosti Dramlje, ki so ga slavili v nedeljo, je bil letos združen z zborom aktivistov OF celj- sko-savinjskega okrožja iz le- ta 1941—1945. Na skrbno pri- pravljenem prostoru pred os- novno šolo v Drami j ah se je že pred pričetkom sloves- nosti, ki se je pričela ob 10. uri dopoldne, zbralo veliko gostov, domačinov iz bližnje in daljne okolice in pred- stavniki iz pobratene krajev- ne skupnosti Šentvid pri Lju- bljani. Krajevna skupnost Dra- mlje je v zadnjih letih doseg- la hiter razvoj in se je pred kratkim z otvoritvijo mdder- ne avto ceste še bolj pribli- žala svetu. Skrb za moderni- zacijo kraja je vse bolj pri- sotna, saj število prebivalcev nenehno raste. V tej krajevni skupnosti posvečajo veliko pozornost prav izgradnji cest in po potresu prizade- tim stavbam. Najbolj pereče je slabo stanje razmajane šo- le, saj so po potresu mora- li podpreti učilnice in zgrad- bo samo. Zato je njihova pr- va skrb izgradnja nove šole, v sklopu katere bo tudi ot- roški vrtec. Upajo, da bo šo- la nared do 1978 leta, ko bodo praznovali 100-letni- co šole. Čaka pa jih še vrsta drugih nalog iz srednjeroč- nega načrta, ki jih bodo s skupnimi močmi prav goto- vo uresničili. Nedeljske slovesnosti se je udeležil tudi predsednik predsedstva skupščine SRS Sergej Kraigher, narodni he- roj Peter Stante-Skala, pred- sednik okrožnega odbora aktivistov celjsko-savinjskega okrožja Peter šprajc. Slav- nostna govornica je bila se- kretar okrožnega komiteja Milica Molek-Lenka, ki je v svojem govoru orisala preho- jeno pot aktivistov in par- tizanov v času NOB v teh krajih. V svojem govoru je med drugim poudarila,' da so se partizani tedaj z vso res- nostjo zavedali organizirane- ga množičnega zaledja, pre- pletenega s terenskimi in va- škimi odbori OF, narodno za- ščito, varnih kurirskih zvez •in sposobne obveščevalne službe. To širino dela so do- segli v teh krajih in je rasla vse do osvoboditve. Mladi so pripravili kratek kulturni program z recitaci- jami in folkloro, vmes pa je prepeval zbor Bratov Ipavec iz Šentjurja. S slovesnosti so poslali avstrijskemu konzu- latu v Ljubljani protestno pi- smo, v katerem so predlagali najodgovornejšim jugoslovan- skim predstavnikom in dele- gatom, da predložijo pravič- ne zahteve koroških Sloven- cev in gradiščanskih Hrvatov pred forum organizacije Združenih narodov. Po zaključku programa je sledilo prisrčno tovariško srečanje med aktivisti OF, domačini ter ostalimi gosti. MATEJA PODJED 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 •— 30. september 1976 SZDL CELJE Na širšrni cel.jskom »biniičjii zmore kinetijst\(i pri- delati, če izzvamemo Jabolka, zelje, mleko in (leliio niJ'so, le okrog odst. potrebnih kolirln. \ Dobrini so izračunali prehrambeno letno bilanco. Kaj pove? Na celjskem območju kui)inio in jjojenio IdtK) ton krompirja, 1100 ton jabolk, :{50 ton ližola. KiOO ton zel.ja, 12(«) ton čebule, lOOO ton solate, 100 ton če- sna, IXOÜ ton svinjine itil. Razkorak meti kmetijski- mi možnostmi in potrebami porabnikov Je i)recejšen. Vzroki so različni. \ entlar vsaj za Olje \elja, da kup- ci, občani nismo zadovoljni s preskrbo. \c v trsi)vi- nah in ne na tržnici, saj v pitsamičnih obdobjiii icmanj- kuje zelenjave, sadja, včasih celo kruha, krizo z me- som pa že itak traja lep čas, \ občinski konferenci socialistične zveze smo se v organizaciji sveta za družbenoekonomske odi;ose v kmetijstvu in oh sodelovanju izvršnega sveta ter Do- brine odločili za sklic Javne tribune o i)reskrbi. Tribuna bo v torek, 5. oktobra 1976, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Kaj želimo s tribuno? Ne gre le za to, da slikamo ali lepšamo stanje. Najbrž tudi ne ho dosti pomai(alo samo kritično pretresanje različnih objektivnih \v,ro- kov za t<'žave v preskrbi s prehrambenimi j)roizvud, ki jih "ahko ■ dajejo v na.še gospodarsko in drugo življenje. Saj ne gre samo za gospodarske razstave. Dvora- na pod Golovcem bo lahko sprejela t-udi druge. Deseta jubilejna medna- rodna razstava je upravičila vsa pričakovanja V jubilej- nem letu se je pokazala v vsem svojem sijaju. Ne za- radi zlata, nakita, marveč za- radi dela, misli, kreativne sposobnosti oblikovalcev in zlatarjev. V. tej mednarodni preizkušnji so domači zla- tarji pokazali visoko vred- j nost. Sicer pa je tudi ta raz- stava potrdila sposobnost na- ših ljudi, zlatarjev. Zato je in bo ostala kot veren izraz ki sodi v evropski vrh. še predvsem zaradi poti, ki si jo je izbrala — -zaradi obli- kova.nja zlatega nakita. Poleg članov vseh šestih TOZD celjskih zlatarn, so- deluje na razstavi 12 organi- zacij združenega dela iz Ju- goslavije, enajst oblikovalcev- posameznikov, l.'i tujih raz- stavJjalcev in 17 tujih obli- kovalcev zlatega nakita. Deveti sejem obrti, ki ga pripravlja poslovno združen- je Formator, je letos povezal 221 razstavljal cev. Od tega okoli 190 obrtnikov družbene- ga in zasebnega sektorja. To je prikaz ne le obrtne dejav- nosti v celjski regiji, marveč- tudi v Sloveniji ter na delu Hrvaške in Srbije. Zastopani so celo tujci. Sicer pa ne gre samo za prikaz izdelkov, mar- več tudi za medsebojno po- vezovanje in sodelovanje. Hva ležna je ugotovitev, da ima- jo na sejmu svoj prostor obrti, ki počasi izumirajo. Ali bo to spodbuda za njiho- vo oživitev? Močno pa priha- jajo do izraza tudi novosti v obrtni proizvodnji! Morda bo treba v prihod- nje rešiti nekaj tehničnih vprašanj okoli postavitve raz- stavnega prostora. Kot vse kaže, pa je trgovina neizbe- žen spremljevalec te prire- ditve. Ljudje so to pestrost sprejeli in vprašanje je, kak- šen bi bil cxJmev. če bi pro- dajo blaga črtali s tega sez- nama. To je sejem v pravem pomenu besede, živahen, pe^. ter. In zakaj bi ne bil tale seveda kvalitetnejši, če uspe! va?! Svoj, težko pričakovani pre- porod je dosegela tretja raz. stava igrač. Kolektiv celjske Tkanine ima pri tem nepre. cenljive zasluge. E>obra igra- ča je dobila svoje mesto, ij, tako je bila v času razstave v Celju tudi ustanovna seja zvezne komisije za ocenjevanje igrač. Spoznanje, da bo tre- ba več sodelovanja med pra izvajalci igrač, uvozniki in tr. govci. je dragoceno, še bolj pa je pomembna ugotovitev, da igrača ni komercialno bla- go. kc gre v prodajo. Sicer pa je ta prireditev dobila na vrednosti tud] zaradi svoje pokroviteljice, članice zvez nega izvršnega sveta, Zore Tomič, ki je razstavo tudi obiskala. Ob vseh teh glavnih prire- ditvah pa se v tem času vr- sti v mestu ob Savinji še vr. sta drugih. Prav tako pomem- bnih. obetajočih, spodbudnih, In vse to daje mestu ob Sa- vinji značilen .sejemski pe- čat .- M. BOZIC CELJSKI DOM UPOKOJENCEV obisk iz srbije in vojvodine Dom upokojencev v Celju je v petek obiskala delegaci- ja iz Srbije in Vojvodine, v katen sta bila Milutin Rašo- vič, sekretar mestnega odbo- ra dmštva upokojenciv in Dobrislav Tripkovič, direktor združenih domov za upoko- jence v Beogradu ter mnogi predstavniki domov, beograj- skega mestnega sekretariata za socialno delo in beograj- skega komunalnega zavoda Gostje so v Celje prispeli po- tem. ko so si že ogledali do- j move na Dolenjskem :n v Ljubljani. Njihov obisk je namreč v sklopu izmenjave delovnih izkušenj s področja socialnega skrbstva ostarelih ljudi. Direktorica celjskega doma upokojencev Marija ^ štorman je predstavila dom, I zgrajen 1972 in orisala živ- ljenje v njem, goste pa ie pozdravil tudi predsednik OK SZDL, Jože Volfand. Po- udaril je družbenopolitični pomen takšnega delovnega obiska, ki predstavlja krepi- tev bratstva in enotnosti na- ših narodov in narodnosti. V razgovoru z gosti so so- delovali tudi mnogi pred- stavniki skupnosti za social- no skrbstvo v Celju, pokoj- ninsko invalidskega zavarova- nja in zdravstvene skupnosti ter seveda sami upokojenci, ki živijo v tem domu. Prijatelji iz Srbije in Voj- vodine so svojim gostiteljem poklonili spominsko darilo, bakrorez z motivom Beo- grada. Po ogledu doma je delega- cija obiskala tudi Logarsko dolino. B02ENA PAVČNIK ŽALEC: TEDEN KOMUNISTA 2. oktobra bo v žalski občini stekel teden komunista, ki so ga v občini pripravili pod geslom ČLOVFJK, DELO, KULTURA. Program tedna Komunista je izredno obsežen in predvideva sedem kulturnih prireditev. Teden se bo pričel s proslavo krajeraega praznika na Polzeli. Posebej zanimiva pa bo verjetno javna tribuna o delavci in kulturi, ki jo pri- pravljajo 15. oktobra v Tovarni nogavic na Polzeli. Ob vseh prireditvah niso zapostavili niti družbenopolitič- ne aktivnosti komuni'otov v zvezi z razvojem kulture v ob- čini. Tako lahko veliko pričakujemo od zaključkov seje aktiva komunistov-kultumih delavcev, ter od zaključkov st! vseh osnovnih organizacij Zveze komunistov in SZDL, ki jih bodo namenili problemoun razvoja kulture. Teden Komunista v žalski občini bodo zaključili s sklep- nim koncertom pevskih zborov 17. oktobra na Polzeli. B. S. madžarska delegacija v celju v Sloveniji se je ^a pnjateljskem obisku več dni mu- dila madžarska delegacija iz Železne županije, ki jo je vodil prvi sekretar županij i vodstva madžarske socialistične delavske partije Antal Kovač, železna župani ja namreč že vrsto let goji pristne in tesne stike s Slovenijo, predvsem z območjem, na katerega meji ~ Poniurjem. To je bil že de- veti tovrstni obisk, ki je namenjen predvsem širiivi kultur- nih, .športnih, pa tudi gospodarskih oblik sodelovanja. Med svojim obiskom je bila madžarska delegacija v sredo nekaj ur tudi gost Celjanov, l^led obiskom v Celju so si ogledali Zlatarsko razstavo in proizvodne obrate Libele. V Libeli pa so se zadržali dalj č-isa tudi v prisrčnem p>ogovoi-u z vod- stvom kolektiva, ki goji zelo uspešne in tesne stike z mad- žarskimi partnerji. Vied obiskom so zato Aečkrat izrazili željo, da bi se takšne oblike sodelovanja razširile tudi na dnige kolektive in -riruga področja, za kar t^bstoja močan obojestranski interes. B. S. V taborišču phpaä^ii kov teritorialnih enot v Savinjski dolini kroži anekdota, da je rezervni kapetan Vili Skrt prišel na proučevanje okoliščin, ki bi mu mogle priti prat za urejevanje nenehne sta- novanjske stiske v Celju, kjer je kot direktor stro kovne službe samouprav ne stanovanjske skupno- sti zaposlen. No. šotori so res najcenejša investi- cija . . . Vüi Skrt je kot večlet ni sindikalni delavec, bil je tajnik občinskega si7i dikalnega sveta, kot eden vodilnih delavcev v kolek tivu TOPER. in sedaj kot direktor pri stanovanjski skupnosti kratkomalo — znan Celjan. Da se je v Celju tako živo razvil TRIM, je gotovo on precej pripomogel. Ko je še de- lal na sindikalnem svet"u. je bilo njegovo priljublje- no področje rekreacija delavcev, tista ob koncu tedna, vsak dan in v let- nem dopustu — no. zdaj io ima. Vsak dan. do kon- ca tedna na neprediiide nem. dopustu. Sicer pa šalo na stran Vili Skrt. občan v uni formi, starešina v terito rialni enoti se je vojnih veščin učil v šoli za re- zervne starešine v osred nji Srbiji. Da je pri 34 le- tih kapetan. gotovo po- sledica tega. da je kot re- zervni oficir izredno akti- ven in da nenehno izpol- njuje svoje teoretično in praktično znanje. Tudi na pričujoči vaji ima zelo po- membno doltnost. Kako se počuti za ne- kaj dni iztrgan iz nepre- stanega vrveža stanovanj- ske problematike mesta, ki se hitro razvija? Pravi, da je za vse ta nekaj- dnevni vpoklic spremem- ba. ki poživlja. Enkrat nekaj drugega, nori kolek tiv in to dober. Nekoč so mislih, zna- nec kot poveljnik se ne obnese. Vendar to danda- nes gotovo ni res. Prav zaprav se v enoti terito rialne obrambe malone vsi poznajo, če ne druga če. vsaj na videz. Znan- stvo. prijateljstvo, delov- no tovarištvo, krajanski sosedski odnosi niso v Škodo občanom, kadar oblečejo uniformo in vza- mejo v roke orožje. Je pač zrasla in se razvila zavest, da so obrambne dolžnosti tesno povezane z vsakodnevnim življe- njem in problemi, da ne- kdanje miselne in fizične meje med oboroženo silo in civilnim življenjem ni več. Danes, tako raeni re- zervni kapetan Vili Skrt, ni treba občanov-pripadni- kov TO ali JLA na dolgo in vse mogoče načine pri- vajati in jim dopovedo- vati, da je treba na vaji osvojiti predviden obseg novega znanja in obnovi- ti morda pozabljeno. Zato lahko nekajdnevna va,ia odleže t»liko kot ne- koč dolgotrajnejši vpo- klic. Končno vedo. da za stroške posredno snmi prispevajo. No, pa smo pri ekonomiki, torej kon- ča jrno! JURE KRA.^OVEC St. 39 — 30. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 CELJE Ponedeljkov zasedanje vseh treh zborov celjske občinske jicupščine; najprej na skr/^.ii aatem pa na ločenih sejah; iiioramo uvrščati med po- membne prispevke pri ob- ravnavi aktualnih vprašanj. To ne velja samo za oceno ja-vTie razprave o osnutku za- icorif. o združenem delu, mar- več prav tako, če ne še bolj ga raz.9;'ab;an!e o izvajanju resolucije o družbenoekO m. skem razvoju občine letos ter o značilnostih gospodarskih gibanj v prvem polletju. Ni naklučje, če je tudi sku- pščina ugodno ocenila dose- danji potek razprave o osnut- ku zakona o združenem delu. Seveda, pa je razprava veliko bolj uspela tam, kjer imajo bolj razvite samoupravne od- nose in tam, kjer so smerni- ce osnutka zakona skušali uveljaviti že v življenje aH vsaj opozarjati na spremem- be. V razpravi je sodelovalo okoli 80 odstotkov zaposlenih v občini. In kot je v uvodnem referatu dejai predsednik občinskega sindikalnega sve- ta, Venčeslav Zalezina, je razprava o osnutku tega za- kona povzročila široko poli- tično razgibanost, ki je pusti- la tudi globoke pozitivne učinke. Razprava ni končana. Zlas- ti pa se je treba pripraviti na čas, ko bo zakon sprejet in ko bo treba njegovo vse- bino uveljaviti v življenje, v naš čas. Ocena o izvajanju resoluci- je o družbenoekonomskem razvoju občine letos ter o go- spodarskih gibanjih v prvem polletju je v marsičem opo- zorila na stare napake. Seve- da pa ob vsem tem ne kaže prezreti nekaterih pozitivnih rezultatov. Nanje v^krat po- zabljamo Pa ni prav. Saj so lahko spodbuda tudi v času, ko se v gospodarstvu in ne- gospodarstvu — sioer pa za- kaj ta ločnica, sao gre za enakopra^-no delitev dela — srečujejo z mnogimi težava- mi an odgovornimi nalogami. To pa je tisti čas, kd ga lah- ko imenujemo kot preizkuš- njo sposobnosti za premnoge vodilne in strokovne kadre. Tembolj, ker nekateri podat- ki govorijo, da šepamo v ko- merciali, da so nam tržne razmere skoraj tuje, da je izkoriščenost delovnega časa tu in tam slaba, da je še ve- l-iko nalog v iz\'Ozu in dia bo treba še marsikaij vskladiti pri delitvi dohodka in ostati v dogovorjenih mejah zlasti kar se tiče osebnih dohodkov. Razpravo o vseh teh in drugih vprašanjih, ki jih je v uvodnem poročilu nanizal pj-edsednik' izvršnega sveta občinske skupščine Risto Gaj- šek, je pokazala, da se zlasti v gospo^rskih organizacijah zavedajo nalog in odgov'omo- sti. Na mestu je bila tudi pripomba, da bi kazälo nego- spodarstvo, takrat, kadar gre za objavljanje rezultatov de- la, razdeliti na posamezne panoge, kajti vse metati v en koš rä dobro. Zato tudi globalne ocene ne povedo ve- liko ali nič. Na koncu kon- cev tudi nikogar ne prizada- nejo. Zaključki o« razprave in ocene so na dlani. Napeti vse sile, da ob koncu leta do- sežemo boljše rezultate ozi- roma takšne, kot smo jih predvideli na začetku leta. To pa pomeni dosti dela, na vsah način pa, kot je v raz- pravi dejal tudi sekretar ob- činse konference SZDL Rož- man, bo treba več mobiliza- cijskih sil pri reševanju last- nih problemov. Občinska skupščina je v nadaljevanju dela ocenila potek '-"pisa jiavnega posojila za ceste. Poročilo ugotavlja, da je celjska občina že pre- segla predvideno zadolžitev. Glede na višino zbranih oezi- roma vpisanih sredstev za 9,2% in to po stanju z dne 2. septembra letos. Sicer pa so delegati med drugimi sprejeli odlok o ure. ditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje in ne nazadnje odlok o uporabi sredstev občinske rezerve, ki daje 100.000 din za pomoč po potresu prizadetim krajem na Tolminskem iai 120.000 din za pomoč tržnim kmeti/ikim proizvajalcem mleka in gove- jega mesa v občini Celje, ki jih je prizadela letošnjia suša. M. BOŽIČ OBMOČJE seja sveta osmih občim Svet osmih občin se je na torkovi seji v Laškem v glavnem dal informirati o različnih vprašanjih in pro- blematikah skupnega pome- na. Ker bomo podrobnosti še obravnavali, se tokrat le na kratko. Povedati: je treba, da svet osmih občin "ni mogel raz- pravljati o skupnih inšpek- cijskih službah, ker občina Velenje ni sklepala o tem in sprejela stališča. Sledili bo- do pogovori v Velenju. Ob pripombah, da je to si- I cer naloga skupnosti za ener- getiko, so na seji vendar sprejeli^ sklep, da je v re- giji treba izdelati študijo o stanju na področju energe- tike (ne samo elektrike) in iz tega nadaljevati izdelavo, smernic, kajti to je področ- je, katerega važnosti se vsi premalo zavedamo. Nosilci naloge bodo poleg celjskega razvojnega centra in velenj- sJcega projektivnega biroja še občinske službe. Prve faze bodo potekale brezplačno ... Glede ustanovitve regijske interesne skupnosti za po- žarno varnost je bilo skle- njeno, da morajo biti naj- prej ustanovljene občinske ki naj ustanavljajo regijske. Vendar financiranje celjske- ga zavoda naj teče vzporedno. Enako mnenje so imeli o ustanovitvi regijske skupno- sti za varstvo okolja, kar je predložila občina Laško. In- formaciji o bodoči organizi- ranosti zavarovalstva v Slove- niji je sledila še informacija o zaposlovanju, štipendiranju in zaposlevanju invalidov. Na seji so podprli načrt o srednjeročnem razvoju in modernizacije celjske bolniš- nice, s ßimer je bila tudi na tej ravTii dana zelena luč za animiranje javnega mnenja ter sprejem sklepov, ki bo- do obvezovali. Imenovali so za to nalogo poseben štab. J. KRAŠOVEC STANE LESJAK ODGOVARJ/ Na vprašanje, ki smo ga nedavno zastavili poiiprttl- seduiku žalskega izvršnega sveta Stanetu Lesjakii v zvezi z fi^radnjo obvoznice v Žalcu, nam ta obširno od- govarja na 12. stniJii. Zaradi izredne aktualnosti te.sfa vprašanja smo namreč obvoznici posvetili več prostora in načrte o gradnji tudi bolj vsestransko osvetlili. Uredništvo sergej kraigher na sejmu obrti Predsednik predsedstva SR Slovenije, Sergej Kraigher, je v nedeljo popoldne obiskal deveti sejem obrti in tretjo razstavo igrač v dvorani pod Golovcem. Po ogledu razstavnega prostora je ugodno ocenil pri- reditev. Ne glede na to pa je menil, da bi naj ta celjska razstava dala v prihodnje še več poudarka malemu gospo- darstvu na sploh iii v tem okviru tudi obrtd. po poteh štirinajste Minulo soboto m mladinci planinskega društva Celje šli na pohod po sledeii XIV. divizije. Pešpot se je zanje začela v Zavodnjah nad Šoštanjem. Prvi dan so udeleženci odšli čez Sleme na Smrekovec, kjer so prenočili, naslednji dan pa so se spustili do Ljubnega, od koder so se z avto- busom vrnili v Celje. PrerrOili pa na Smrekovcu niso v planinski koči, marveč pod šotori. Pohod je bil organiziran v okviru društvenega programa oživljanja tradicij NOV. Se še spomnite člankov v časopisih, ki so pisali o podvigih Miloševiča, ki je v Sloveniji issvršil v en^ letu čez 100 vlomov, vdorov in velikih tatvin. Izkazalo se je celo. da so okradenci tatu celo slišali in bili s sto.rlicem v neka.kžnem yw^wak^xw.. Nepridiprav se .je na-"ad- no splazil skozi kakšno pritlično okno, klet ali čez balkon in se po mač- je sprehajal po stanova- nju C« ga je kje presene- tilo, da se je kdo od do- mačih predramil, je z ne- verjetno predrznostjo po- ložil prst na usta in pisk- nil čezenj:-psssst! Navad- no Se je napol predram- Ijeni obrnil in spal naprej, najbrž prepričan, da se kdo od domačih sprehaja po stanovanju ... Toda ie bolj čudno je, da je Milosevic dobil po- snemale», nekega Zupan- ca, ki j« na podlagi časo- pisnih poročil zvedel za novo »tatinsko metodo« in Miloševiča enostavno ko- piral. Vlomil je 24-krat in potem »o ga ujeli. Kaj je čudno? Najprej to, da razni ta- tici, vlomilci, roparji in podobni pridno berejo ča- sopise in jih uporabljajo kot »stroikoVno literaitu- ro«, ljudje pa, ki najj bi j:ih taki članki pripravili k večji opreznosti, niso niti za trohico previdnejši. Bralci niso prebrali in re- kli: zanimivo, zavarujmo se. Tudi Zupane je rekel: zanimivo, in je izkijšnjo takoj uporabil. In v tistih člankih je pisalo, kako je Miloševič prihajal skozi odprta ok- na, nezaklenjena balkon- ska vrata —'toda nič. Re- čemo pač,- to je pa res za- nimivo in odložimo časo- pis. Toda kc v predalu, pod blazino, med perilom ni več denarja, ko zmanjka nakit ali kakšna druga dragocenost, dvignemo vik in krik, češ, okradli so nas. Kje. neki hodijo miličniki, saj jih nikoli ni videti v bližini, tatOvi pa se sprehajajo kot se- ka- teremu zljubi... Smo res tako malomar- ni? Najbrž smo. Od leta 1970 naprej so vlomne tat- vine v nenehnem porastu. Preiskovalci ugotatvija.jo, da so oškodovanci v naj- več primerih nehote po- magali storilcem, da so lažje izvr.šili kriminalno dejan.}e. Samo v lanskem letu je bilo na območju celjske regije okoli 900 vlomnlh tatvin. V mnogih primerih vlom ni bil niti potreben. Dolgoprstnež je samo do kraja odprl ok- no ali snel okenske škar- ,}e, splezal na brtlkon, si najprej odprl vrata za po- beg in začel z »operacijo«. Nekaj .}e namreč treba vedeti: profesionalni zmi- ka\'t opravlja svoje delo strokovno, z izkušnjami. Seveda .)e naravnost ve- sel, če mu pri tem zara- di površnosti, neprevidno- sti. mailoniamosti poma- gamo. Prvo pravilo ho najbrž, da v drir/beni s*.mo/aščiti uspešno sodeUi.ie pred- vsem tisti občan, ki naj- prej zna in zmore zaščiti- ti .sebe, svo.je bližn.}e in svoje prernožen.)e. PIŠE IN UREJA JURE KRAŠOVEC (5) OTVORITEV TEHNIŠKEGA CENTRA v CELJU predvsem uresničene želje mladih Pretekli četrtek se je točno ob 16. uri pričela slovesnost ob otvoritvi novo zgrajenega Teimiškega centra v Celju, šola, o kateri so sanjale vse generacije mladih ljudi, je bila zgrajena v rekordnem času in je neprecenljive vrednosti za . vse dijake, pro- tesorje in ne nazadnje za naše regionalno gospodar- stvo. Ustavimo se za hip med, zdaj že zgodovinskimi podat- ki, o pričetkih Tehniške šole v Celju. Le-ti segajo v leto 1959, ko je prva generacija mladih ljudi z željo p>o teh- ničnem znanju zasedla klopi novo ustanovljene Tehniške šole v Celju. Prvo leto so di- jaki Tehniške šole gulili klopi v celjski gimnaziji. To- da začetki so bili tu in tre- ba je bilo nadaljevati. Le- to dni kasneje se je novo šolsko leto pričelo v prosto- rih nekdanje Industrijsko ko- vinarske šole, v stavbi, ki je sicer nudila streho nad gla- vo dijaKom in profesorjem vse do pred nekaj dni, še zdaleč pa ni ustrezala vsem smotrom sodobne vzgoje in izobraževanja. Temeljni kamen za novo šolo je 20. septembra 1974 položil dr. Avguštin Lah, ki se je tudi udeležil slovesno- sti ob otvoritvi nove šole. Ves čas gradnje se je šola borila s hudimi finančnimi težavami, Siaj še večina pod- pisnic družbenega dogovora o namenskem zbiranju sred- stev ni poravnavala svojih obveznosti. Zato I. faza šole še ni v celoti dograjena in opremljena. Da je bila i^ova šola resnično potrebna, pri- ča tudi podatek, da je 700 učencev in študentov čakalo nanjo, šest razredov šole za mladino je imelo pouk v improviziranih prostorih uč- nih delavnic, zaradi pomanj- kanja prostora sta bila dva razreda učencev na praksi. Sedem oddelkov zaposlerüh ni moglo pričeti s poukom, prav tako je na prostore ča- kalo 150 rednih in 200 izred- nih študentov Višje šole. Ko g jvorimo o uspehih in delovnih zmagah pa nikakor ne moremo prezreti prosto- voljnega dela dijakov šole. Dij-aki so namreč ves čas gradnje pridno p>omagali' de- lati, tako da se je veriga pro- stovoljnih delovnih ur usta- vila pri številki 40.000! To delovne uA-cijo lahko oceni- mo za eno izmed največjih v naši ožji, ah celo širši domo- vini. In če ob tem pK>misli- mo, da je objekt še nedo- grajen, saj načrtujejo še drugo fazo izgradnje šole z 18 učilnicami, bo prostovolj- no delo mladih teklo še na- prej. Otvoritve nove šole se je udeležilo preko 4000 ljudi: vse generacije učencev Teh- niške šole, njihovi starši, predstavniki CK ZKS, pred- stavniki SZDL, Izvršnega sve- ta Slovenije, Izobraževalne .skupnosti Slovenije, pred- stavniki Zavoda za šolstvo, Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij iz vseh občin celjske regije, slovenski uči- telji iz Tržaškega in drugi. Kulturni program, ki so ga pripravili dijaki šole, je bil hkrati protest zoper avstrij- sko vlado do naših manjšin na avstrijskem Koroškem in Gradiščanskem. Avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani so poslali telegram s protestno vsebino. Velja omeniti še to, da sta se delovna in dijaška skup- nost šole odločili, da se sred- stva, namenjena za pogosti- tev, nakažejo kot solidarno- stna pomoč prizadetim v Po- sočju. Za to humano gesto se je odločU tudi ansambel .\mfore, ki je sodeloval v kulturnem programu, saj bo tudi njihov honorar nakazan na žiro račun za Posočje. NL\TEJA PODJED 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 •— 30. september 1976 GOSPODARSKI KOMENTAR PIŠE BRANE S'^AMEJCIC Še nikf^i poprej msmo stanju in razvoju našega gospodarstva posvečali tolikšne pozornosti kot prav letos. Konkretne obravnave gospodarske problematike, posameznih delovnih organizacij ali tudi izsečkov iz kompleksne gospodarske problematike si kar sledijo. Obravnavo gospodarskih vprašanj imajo v svojih akcij- skih načrtih vse družbenopolitične organizacije, izred- na je skrb komiteja občinske konference ZK, izvršnega sveta in skupščine občine, koordinacijskega odbora za stabilizacijo in drugih. Cilj vseh teh poglobljenih, in kar velja posebej poudariti konkretnih in akcijsko zastavljenih prizadevanj, je enotnost gospodarskih in vseh družbenih dejavnike^ pri premagovanju težav v lastnih hišah, sprotno seznanjanje s položajem in hitro ter enotno ukrepanje, če je to potrebno. V Celju lahko tr4imo, da smo s takšnim delom zabeležili vrsto nadvse konkretnih pozitivnih premikov. Spomnimo se le na sadove stabilizacijskih prizadevanj, rezultate dela aktiva direktorjev—komunistov, hitro ukrepanje vseh družbenopolitičnih organizacij in ne- nazadnje tudi na zaves^tne akcije vseh naprednih druž- benih sil v združenem delu samem. Zato lahko danes govorimo, da nam je bolj kot kdajkoli poprej uspelo napraviti red v vsaki tovarni, v vsaki delovni organi zaciji. Dosežki, ki jih vsakodnevno beležimo, pa vzbujajo v nadaljevanju letošnjega, prav nenavadnega in za marsikoga presenetljivega poslovnega leta, tudi upra- vičen optimizem. Danes lahko, rui podlagi odgovorov ankete med direktorji celjskih organizacij združenega dela, že trdi- mo, da le redki celjski kolektivi ne bodo dosegli svo- jih letnih načrtov. Kljub slabi, nekoliko izkrivljeni in neobjektivni sliki v prvem polletju in slabim obetom ob pregledovanju polletnih rezultatov. Ta optimizem delov-nih organizacij, ki ni neupravičen, pa je najbolj zgovoren dokaz, kako lahko enotna zavestim akcija razreši tudi najhujše gordijske vozle gospodarskega trenutka. Le v štirih delovnih organizacijah celjske občine so svoje letne plane spremenili, ker je polletni rezultat pokazal, da letnega načrta ne bo mogoče uresničiti. Samo 16 organizacij združenega dela ne bo v celoti doseglo zastavljenih ciljev, pa še to bolj na račun izpada dohodka, kot na račun zmanjšanja proizvodnje, celotnega dohodka in drugih ekonomskih kategorij. To pa so podatki, ki zadovoljujejo. V veliki meri so delavci v celjskem združenem delu uredili položaj lastnih tovarn. Z bolj organiziranim in bolje načrtova- nim delom so uredili razmere v lastnih delovnih sre- dinah in kar najbolj zmanjšali vpliv notranjih dejav- nikov na slabši gospodarski položaj. Težje pa je seve- da z zunanjimi vplivi. Prav takšni razlogi, kot so težavne tržne razmere in predvsem vse bolj zaskrblju- joč primanjkljaj reprodukcijskega^ materiala ogroža uspešnost nekaterih organizacij, ki bi sicer uspešno poslovale. Zato bo ob tem, ko akcija za red v vsaki hiši še teče in ko v delovnih organizacijah z novimi prijemi boljšajo svojo storilnost, poslujejo bolj smotr- no in varčno, povezano in odprto, treba usmeriti akci- jo tudi navzven. Treba bo v odkrite pogovore s tisti- mi, ki bi morali oskrbeti zadostne količine osnovnih reprodukcijskih materialov, pa za to niso sposobni, vendar kljub temu omejujejo uvoz. Treba bo stopiti na prste tistim, ki ustvarjajo umetna republiška ali celo občinska tržišča in storiti vse za to, da se dejan- sko uveljavi enoten jugoslovanski trg. V delovnih organizacijah pa bodo morali ob sred- njeročnem in letnem planiranju pozorno spremljati svojo uspešnost in pričeti uveljavljati tudi kratkoroč- ne, akcijske plane z vsemi ukrepi, ki bodo pomagali k boljšemu gospodarjenju. GARAŽNA HIŠA ZA 96 AVTOMOBILOV v Celju je bila ob pospešeni stajiovanjski izgradnji dol- go zanemarjena gradflja garaž, ali pa so garaže gradili bolj priložnostno in nenačrtno. Celjski Ingrad pa je pred časom pričel z gradnjo sodobnih garažnih hiš, ki so izredno raci- onalno grajene, saj lavzenia veliko število garaž sorazmerno malo prostora. Pred kratkim so tako odprli prvi garažni hiši na Otoku III. V obi^h .je 12U garaž, vsaka velja le nekaj manj kot 50 tisočakov. Tudi na Lavi že raste garažna hiša, kjer bo 96 garaž, KJjub sorazmerno visoki ceni je že skrajni čas, da smo se lotili izgradnje garaž bolj načrtno. Ob tem naj povemo le, da je možen nakup garaže tudi na kredit. Ingrad pa je že razp(»sl-U posebno anketo, s katero želi ugotoviti interes med občani za nakup garaž. Rezultati te ankete bodo osnova za nadaljnjo izgradnjo garažnih liiš v Celju. B. S. TOPER PESTRO IN BOGATO ZA PRIHODNJE LETO Na zadnji tiskovni fonfe renči Modefesta v Celju je iz novinarskih vrst »padlo« na račun proizvajalcev obla- čil več očitkov o zasledova- nju mode za vitke, neupošte- vanju medštevilk, klasičnih bai-v za starejše itd. Prav za- to so nas predstavniki Topra Celje pred dnevi povabili na Dobrno, kjer so v zdravili- ški dvorani naredili »pi-avo velikansko izložbo«. Tu nam- reč že dvajset dni poteka pro- dajna akcija izdelkov za po- mlad in polletje 77. V dvorani se je zvrstilo že približno 80Ü poslovmh partnerjev To- pra in — sodeč po obrazih Toprovih predstavnikov — posel uspešno cvete. Morda to ni^ čudno, saj so se po prikazani izbiri za pri- hodnje leto pri Topru resnič- no potrudili zadovoljiti naj- različnejše okuse in možnosti (kar je morda še pomemb- nejše), hkrati pa so s to izbi- ro tudi jasno nakazali svojo vse močnejšo usmerjenost: športno rekreacijski stil. Namreč, srednje in dolgoroč- ni proizvodni program us- merja Toper v močnega pro- izvajalca oblačil in drugih predmetov za šport, rekreaci- jo, skratka za prosti čas. Pri tem Topet ni sam, saj bi si sicer težko »privoščil« nekatere izdelke s katerimi zdaj lahko resnično ponudi potrošniku kompletno opre- mo za rekreacijo. Povezali so se z Alposom pri proizvod- nji šotorov in sploh celot- ne camping opreme. Rezul- tat: prisrčen šotor za kampi- ranje za 1.280 dinarjev, pri- meren tudi kot tovor na kole- su saj tehta le kilogram in pol. MTT Maribor izdeluje za njih tkanine. Kot novost so pokazali tudi trenirke (drage — 5.50 dinarjev!) za katere, p>a zatrjujejo, da so nekaj I>osebnega. Kot vedno, tudi v priprav- ljenem izboru za leto 77., pre- senečajo srajce. Posebno ti- ste s kratkimi rokavi so ta- kšne, da bo marsikdo vprašal: od kod pa je? Sicer pa že daleč ni več pohvalno, če nosiš uvoženo srajco, ko pa prav naše čislajo drugod. Naj omenimo še slavni »blue jeans«. Ko gledaš pri- pravljene modele, se znova spomniš resnične zgodbice: »Celjanka je v Miami Be- achu kupila za nečaka blu džins. Prekrasen! Doma v Ce- lju so ga vsi občudovali. Na- to pa je nekdo na spodnjem notranjem robu odkril: Made in Yugos.lavia!« Žal, toda res je, da marsi- kje, kjer mi velikodušno no- simo denar čez mejo, bolj čislajo naše izdelke kot tiste, ki jih mi kupujemo pri njih. Sicer pa, spomladi bomo videli. Pri Topru zatrjujejo celo, da bodo z izbiro .zado- voljili tudi »debelušnejše po- stave«. No, pa nič hudega če tudi tega ne bo, saj ob se- danji preskrbi Celja z dolo- čenimi prehrambenimi artik- li res nimamo veliko možno- sti za »bolj okrogle postave«. M. SENICAR Tereza in Marjeta sta oblečeni v niajici»Tenis«, hlače pa so proizvod TOZD »Elegant«. ZARJA: VELIKA PRIDOBITEV Minulo soboto je kolektiv Zarje proslavil pomembno delovno zmago. S svečano otvorit- vijo so predali namenu novo proizvodno halo, v kateri je našel boljše delovne iiogoje ko- lektiv Konfekcije. 80 zaposlenih delavk bo v novi hali imelo mnogo boljše delovne pogoje, ob izboljšani tehnologiji in organizaciji dela zato upravičeno pričakujejo tudi boljšo kako- vost in višjo produktivnost dela. Ob otvoritvi je direktor Zarje Viktor Drama orisal raz- vojno pot kolektiva in opozoril na odločitev, da je edina pot za Zarjo posodabljanje in prilagajan.ie potrebam. To pa je mogoče le na enotni lokaciji. Zato je treba ob proslavi delovne zmage misliti tudi na prihodn.je naloge, saj kolektiv še čaka investicija v bol.jše objekte za preostala dva obrata Tudi rezultati sedanje investicije, ki je dosegla tri milijone dinarjev, bodo pomagali, da bo kolektiv lažje uredil stanje v teh dveh obratih. Svečanim govorom predstavnikov skupščine občine in krajevne skupnosti Petrovče, kjer raste nova Zarja, je sledila svečana otvoritev prostorov Konfekcije. Simbolični rez na.j- starejše članice kolektiva Konfekcije Jožice .Aristotnik je označil uspeh in pričetek novega obdobja za ta pomembni del Zarjinega kolektiva. TONE TAVČ.MJ Do 3. oktobra je še Ča^ da>i ogleifa^^^ 10. mednarodno jubii^no zlatarsl^ff razstavo v lapidariju Pokrajinskega muzeja.'. ■ St. 39 — 30. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 Igla pred Solčavo je «meraj dovolj privlačna. Izletniki, tu- risti se tu radi ustavijo ii občudujejo delo narave. Sicer pa se tudi obisk bifeja, ki ga upravlja jilaninsko društvo Luče, vselej prileže, Foto: MB trgovanje „OSTANKI PRETEKLOSTI?" PIŠE JURE KRAŠOVEC Zapimli smo »trgovanje«, ker pod to besedo misli- mo na vs»a pojavne oblike in načine menjave, oziroma prodaje ter nakupe. Samo dva primera hi tokmt obrav- navali: tržnice in prodajo cementa. Najprej tržnica — celjska seveda. Ne samo, da je pamenibna dejavnost za vsako mesto po gospoatirski plati, Icajti mestu daje pečat mesta — že od nekdaj. No, najbrž ni samo v Oelju ta primer, podobno je najbrž tudi v drugih krajih, kjer imajo tržnice. V zgod- njih jutranjih urah se zgnete na tržnem pro&loru toliko prodajalk in prodajalcev, da so drug drugemu napoti. Do opoldan se vrste pri prodajahnih mizah redčijo in ko je ura dvanajst, jih s tržnice dobexdno odslovijo, rasen tistih pod stojnicami zadružnih orga- nizacij in kmetijskih gospodarstev. .. Manjka samo še to, da bi med stojnicami krožile služkinje, kuharice in siromašnejše mestne gospice v krinolinah — prav- cata črnožolta idila. Da, pravcata črno-žolta idila, ko da bi ne bili ob koncu stoletja, ki je prineslo toliko družbenih sprememb, med njimi tudi to, da je vsa} polovica žena zaposlenih? Zapos/ilena žena lahko za gospodinjstvo dobi ostanke, plača vsako ceno v pro- dajalnah. Skratka, ostanek preteklosti. In cement. Zakaj pa ta? Najprej to, da cementa vedno manjka, važen pozi- mi, ko ni gradbene sezone, če niso tovarne v remontu, so elementarne nesreče tiste, ki povzročijo krizo. Kon- tingenti, ki jih dobiva trgovina, so preskromni in pre- poredki. Cement gre v denar kot medica. Toda spet so izbranci tisti, ki pridejo do njega. Kdor ima čas, kdor ima koga, ki je pri roki s prewozom, ko je vagon na postaji ali v skladišču, tisti se morda še do- koplje do kakšne vreče. Trgovcu je vseeno komu pro- da, le da proda in to koliko^ se da brez težav . .. Kaj storiti? Res ne vemo. To naj bi zaposlovalo gla- ve bolj poklicanih. Kajti ni samo to, da so zapostavlje- ni zaposleni delavci in dela/vke. Tudi to je namreč res, da zaradi takih razmer dnevno gre nešteto delov- nih ur v nič, ko uradnice mimogede na poti na pošto, p banko ali po poslih, skočijo malo na tržnico in ko zaposleni graditelji hiš kar prepogosto odhajajo po opravkih, v resnici pa na lov za »strateškimi materia- li« kot so železo, cement, opeka in morda še kaj. In če recimo, res cementa ni, zakaj potlej uvažamo vsakršno kramo, če imamo domačo proizvodnjo? izlet v čssr Zveza naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev Slo- venije s sedežem v Celju je v sodelovanju z generalno ^i'rekcijo čeških zdravilišč organizirala za slove'iiske zdrar ^iliške delavce strokovno ekskurzijo v ČSSR, z ogledom ^raviliških objektov in naprav v znanih zdraviliških kra- jih Karlovy Vary in Marianske Lažne. Ttbnično izvedbo strokovnega izleta je prevzela celj- podružnica Kompasa. delo na golteh Vsa pripravljalna dela za zimsko sezono tečejo na Gol teh po predvidenem programu. Zato pri Izlet- niku zagotavljajo, da bodo pravočasno urejeni zlasti tereni za smučišča, se pra- vi, da jih bodo očistih in tako na njih omogoči h smuko že pri manjši koli- čini zapadlega snega. To je vsekakor prednost, ki jo Golte morajo imeti. Medtem ko je Mozirska koča odprta neprekinjeno, je hotel na Golteh pripra- vljen za sprejem gostov le ob petkih, sobotah in ne- deljah. Te dni obratuje tudi gondolska žičnica. Sicer pa je razveseljivo, da imajo Golte tudi v tem času, ob koncu tedna se- veda, dosti obiskovalcev. Dobri pa so txwii obeti za zimski čas, saj je večina zmogljivosti v času od 8. januarja do 22. februarja prodanih že danes in to gostom iz naših sosednjih republik. Ne glede na to, bo dovolj prostora tudi za domačine, ki so sicer stal- ni obiskovalci centra na Golteh. celje: novi avtobusi Novi odlok o ureditvi pro- meta v naseljih v občini Ce- lje in s tem tudi v središču mesta bo terjal določene spremembe tudi v mestnem avtobusnem prometu. Tega se pri Izletniku dobro zavedajo. Zato so strokovne službe pripravile predlog, o kate- rem bodo razpravljali in od- ločali samoupravni organi, o nakupu petih tako imenova- nih zglobnih avtobusov. To je avtobusov s povezano pri- kolico, kakršni vozijo tudi po Ljubljani in drugih me- stin in sprejmejo do okoli 180 potnikov. S temi vozili naj bi pripeljali pyotnike tu- di na predele, kamor osebni avtomobili ne bodo mogli, torej v za promet zaprte cone. V kolikor bodo samouprav- ni organi Izletnika sprejeli to pobudo, potem lahko ra- čunamo, da bo Celje dobüo nove avtobuse v drugi polo- vici prihodnjega leta. In še to: en tak avtobus stane oko- li 150 milijonov starih di- narjev. Ni poceni! MB savinjska pot: vse bolj množično Čeprav minevajo šele štiri le- ta, kar je stekla Savinjska pla- ninska pot po obronkih Savinj- ske doline, se je pot v planin- skih krogih že močno uvel.]avila. Pot, ki je speljana tako, da vodi mimo vseh pomembnejših obele- žij NOB ter prek vseh višjih vr- hov in planinskih domov, žanje lepe uspehe. Doslej je pot opra- vilo že ;J80 planincev, zadnja čla- na PD Pakleniea iz Zadra in PD Zagreb Matica, kar zgovorno pri- ča, da se je pot uveljavila tudi izven republiških meja. še več, tik pred zaključkom poti so nam- reč tudi štirje inozemci. Samo letos je pot opravilo planin- cev. Poleg Savinjske planinske poti in Poti prek Dobrovelj pa po- staja vse bolj priljubljena in s tem tudi množična Trimčkova planinska pot, ki jo pripravlja telesnokulturna skupnost po delih Savinjske poli. To pot je lani opravilo 318 planincev, letos pa že 44«. Prizadevanja planinskih dru- štev in TKS, da bi pot čim bolj množično obiskovali vsi ljubite- lji planin, torej rojeva svoje sa- dove. Po predvidevanjih bo že tretjega oktobra podeljena tristo- ta značka za prehojeno Savinj.sko pot, saj bo tega dne zaključilo pohod Planinsko društvo Laško. Svečana podelitev značk bo na šmohorju, FßANC JEŽOVNIK celje PRIZNANJA NAJBOLJŠIM zlati grb mesta celja tudi martinu strašku Na samo organizatorji de- sete mednarodne zlatarske razstave, devetega sejma obr- ti in tretje razsta;ve igrač, tu- di skupščina občine Celje je letos podelila svoja odličja za najboljše izdelke na vseh treh jesenskih celjskih raz- stavah. Komisijo za podelitev grba mesta Celja je letos vo- dil Fedor Gradišnik. Kolektiv Zlatarn Celje je podelil deset bronastih, pet srebrnih in tri zlate plakete. Medtem ko so šest brona- stih plaket dobili tuji raz- stavljalci, tri pa so šle v Ljubljano, je eno dobila TOZD Zlatarna Celje za kom- plet zapestnice, prstana in ovratnice iz belega in rume- nega zlata z briljanti. V Ce- lju pa sta ostali tudi po ena srebrna in zlata plaketa. Sre- brna za ogrlico iz ebenovine ter zlata za komplet ogrlice, nadlahtnice in dveh prstanov iz srebra in poliestra. Formator kot organizator devetega sejma obrti je letos podelil dvajset bronastih, 15 srebrnih in 10 zlatih diplom. Med razstavljale! s širšega celjskega območja so brona- ste diplome prejeli: Karel Ravnak, mizar iz Arclina za tirolsko spalnico v kmečkem slogu, obrtne delavnice Rinka iz Celja za nahrbtno otroško nosilo, TOLO iz Šentjurja za ženski sobni natikač Maša, Rudolf šeško, krznar iz Ce- [ Ija za nerc spuščen plašč, Pranjo Felicijan, lončar iz Vojnika ža servis za vino, Fotolik iz Celja" za fotogra- fijo: razmišljanje. Avgust Oset iz Bezovja pri Šentjurju za mlatilnico s popolnim či- ščenjem, Kreator Celje za moško obleko s kombinaci- jo, Pohištvo Celje za spalni- co, Alojz Selišnik iz Luč ob Savinji za harmoniko vrat, Franc Kravanja iz Celja za kalorifer, šentjursko društvo invalidov za vrtno garnituro ter Franjo in Valerija Verd- nik iz Griž za talno ploščo. Srebrne diplome Formator- ja so prejeli: Leopold Drame iz Celja za gostinsko opre- mo, tovarna kovinskih izdel- kov in livarna Vitanje za op- remo za vinarstvo, Jerko Že- leznik iz Celja za sodarsko omizje, Bohor Šentjur, obrat Mestinje, za vrtno garnituro, Karel Ravnak iz Arclina za pomična balkonska vrata, Jože Kralj ič iz Arclina za kmečko sobo, Peter 2ehelj iz Mozirja za žensko jopico iz velur usnja, Anton Žagar iz Celja za dekorativni svetil- ni element s kupolo, Avgust Oset iz Šentjurja za kombi- nirani brusilni stroj za kose in ostalo ter Jože Kočevar iz Polzele za hladilni trans- formator. Zlate diplome pa so preje- li: Martin Strašek iz Mesti- nja za hidravlično stiskalni- co za grozdje, Steklar Celje za rastlinjak, LIK Savinja Celje za sistem Savinja, Cen- ter za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Ce- lje za notranjo in zunanjo opremo otroških vrtcev. Op- rema Celje za samsko sobo Erika, Jože Kraljič iz Arcli- na za vhodna vrata za vinski hram, Željko Tomažin iz Ce- lja za klobuk iz zajčje kože, Franjo Felicijan iz Vojnika za sobno peč-kamin v narod- nem slogu in Anton Krajnc iz Radeč za univerzalni apa- rat. Prva priznanja za dobro ig- račo pa so dobili Centromer- kur — Ljubljana, Ciciban — Miren pri Novi Gorici, Me- hanotehnika — Izola in Poli- galant — Volčja Draga. Grbe mesta Celja so dobili: Zlatarska razstava: zlati grb — Zlatarne Celje, TOZD Atelje Ljubljana za prstan iz belega zlata z briljanti; srebr- ni grb — Michael Zobel iz Zvezne republike Nemčije za broško z riunenim diaman- tom, bronasti grb — Zlatarne Celje, TOZD zlatarna Celje za komplet z ogrlico, nad- lahtnico in dveh prstanov iz srebra in poliestra. Sejem obrti: zlati grb — Martin Strašek iz Mestinja za hidravlično stiskalnico za grozdje, srebrni grb — Anton 2agar iz Celja za dekorativ- ni svetilni element s kupo- lo, bronasti grb — Zofija Pintarič iz Maribora za go- stinsko obleko »Sabina«. Razstava igrač: zlati grb — Ciciban iz Mirna za zlagan- ko živali, srebrni grb — Cici- ban za sestavljenko, brona- sti grb — Mehanotehnika iz Izole za kontejner »Veli Jo- ža«. Tokrat pomenek kar med sejem- skim vr\'ežc«n, ob razstavnem prosto- ru, ki je vzbujal veliko poromost in privabljal neštete gledalce. Na devetem sejmu obrti v dvorani pK>d Golovcem. Anton Žagar iz Celja je za svoj de- korativni svetilni element s kupolo prejel srebrno diplomo poslovnega združenja Formator in srebrni grb me- sta Celja. Visoki priznanji! Čestitamo! Toda, zdaj ni šlo toliko za to delo, za to priznanje, marveč veliko bolj za drugo plat, ki se je razvila med obrtnim mojstrom kovinoplastike in celjsko podružnico Ljubljanske ban- ke. Tudi Anton Žagar je med tistimi za- sebnimi obrtniki, ki je izkoristil po- nudbo celjske podružnice I^jubljanske banke in zaprosil in tudi dobil poso- jilo za spremembo proizvodnega pro- grama. »Naj najprej povem, da z vsemi svojimi zmogljivostmi sodelujem z družbenim sektorjem. To v celoti. De- lam samo zanj. Toda, prišel je čas, ko so se naročila s te strani ustavi- la. Kaj zdaj? In tako sem zaprosil za osem milijonov starih dinarjev poso- jila za spremembo proizvodnega pro- grama. Denar sem dobil in tako s po- močjo celjske podružnice Ljubljanske banke začel reševati svoj življenjski problem. Tako sem tudi v tem kora- ku Ljubljanske banke videl, da gre za konkretno pomoč in za čisto drugačne oziroma kvalitetne odnose do zasebne obrti. To me je tudi spodbudilo, da sem za sejem obrti pripravil povsem nov program in z njim kot vidite tu- di uspel.« »Kako tudi sicer ocenjujete odloči- tev Ljubljanske banke, da pomaga za- sebnim obrtnikom s posojili?« »Gre za zelo pomembno odločitev. Sicer pa menim, da bi moral biti ta vir sredstev za zasebno obrt trajen, stalen, kajti le tako se bo lahko obrt- nik odločal za uvajanje sodobnejše, nove proizvodnje. To velja tudi za moj primer, kajti z lastnimi sredstvi, bi ne mogel iti na pot, po kateri ho- dim zdaj. Z združenimi sredstvi pa se je lažje odločati za modernejšo' proiz- vodnjo, za nove stroje in podobno.« 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 •— 30. september 1976 narodni dom v celju PREVREDNOTITI VREDNOTE kakšen odnos imamo do pomnikov naše zgodovine Ko smo pred časom spo- ročili novico, da bodo v pro- storüi Narodnega doma v Celju, kjer ima sedež občin- ska skupščina, pričeli adap- tirati notranjost in restavri- rati zunanjost, niti nismo mi- slili, da bodo stvari tako hit- ro stekle. Kar nenadoma je podjetje Remont postavilo ogVajo in na ulico so že zasi- jale velike in povečane od- prtine nekdanjih oken. Ko smo pozvali na celovitost ak- cije in politični trenutek za- četega dela in na možnost, da bi ga opravili od strehe do tal, so se pojavili v Celju čez noč »ekonomisti« s sta- bilizacijskim in gospodarskim trenutkom, pripetim na ka- mižolo. Spraševali so se in se nemara se sprašujejo, če smo upravičeni zahtevati ta- ko finančno žrtev Celja za- radi čisto navadne fasade. Vprašanje je celo na videz umestno. Toda žal na tisti vi- dez, ki vara. Ki govori o tem, da premalo poznamo svojo zgodovino in svoje mesto v njej. Da se ne zavedamo, da se fasada razlikuje od fasade (so take, ki kaj pomenijo in take, za katere se skrivajo tisti, ki ne upajo pogledati resnici in dejstvom v oči) in da so vrednote v času boja za obstanek jezika in kulture bile drugače plačane kot pa tiste, do katerih smo prišli danes. Marjan Ašič, predsednik IS Sob Celje: »V prvi fazi ob- novitvenih del je zamenjava oken. Bila so stara in bi jih morali zamenjati slej ko prej. Preurediti moramo nekatere pisarne v pritličju stav- te zaradi boljšega po- slovanja občinske uprave s strankami, zdaj bomo na- redili iz štirih pisarn eno in odprli več mest hkrati za poslovanje s strankami, tako da bo delo tekoče od rojstnega lista do mrliškega. Vse. To priložnost izkorišča- mo budi za zunanjo ureditev Narodnega doma v prvotno podobo. To so v Trbovljah naredili že 1046 leta, mi pa se še obotavljamo 30 let po vojni.« Anka Aškerc, direktorica Zavoda za spomeniško var- stvo Celje: »Zunanja podoba Narodnega doma v Celju ni samo zgodovinski spomenik, je tudi umetnostno zgodovin- skega pomena in to velikega, ravno zaradi svojega zgodo- vinskega izročila. Pozdravili smo pobudo celjske občinske skupščine in smo tudi sode- lovali pri projektiranju del, tudi notranjih, saj je del, pi-votnih načrtov ohranjen v Zgodovinskem arhivu.« Ivan Seničar, ravnatelj Osrecbije knjižnice Celje: »Ce se kdo sprašuje o ugodnejšem ekonomskem trenutku naše družbe moram reči, da čaka zaman, kajti boljšega ali ugod- nejšega trenutka ne bo doži. vel. Kvečjemu se lahko zgodi to, da bo tudi v gospodar- stvu kaj bolje, če bomo pri- pravljeni tudi kdaj v kulturi kakšno stvar adaptirati ali vanjo investirati. Ko bo kul- tura bolj razvita, bo tudi dru- god bolje. Da pa bi moral imeti Narodni dom prvotno zunanjo podobo, ne bi smelo biti vprašanje.« Prof. Gustav Grobelnik, dol- goletni kulturni delavec Ce- lja: »Mislim, da smo v tem pogiledu v velikem zaostanku za drugimi vzhodnimi ali pa zahodnimi narodi. Na Polj- skem imamo lep primer, ka- ko so Poljaki uredili in na novo postavili Varšavo. Pa je šlo za cele mestne komplekse z več tisoč hišami, mi pa se sučemo okoli ene fasade že trideset let in se še zdaj spra- šujemo, bi ali ne bi. in konec koncev, ne gre samo za zu- nanjo podobo. Kaj pa boljša notranja ureditev — kaj tudi to ni ekonomika občine.« JOŽE VOLFAND, predsed- nik OK SZDL Celje: »Obno- vitev fasade Nai-odnega doma nekateri preveč gledajo kot olepševalni poseg v njegovo podobo. Menim, da gre sua pomembno, kulturno politič- no odločitev, ki bi morala imeti svoje nadaljevanje v uresničitvi načrta, da Narod- ni dom v prihodnjih treh, šti- rih letih postane kulturni center Celja. Za bralce No- vega tednika bi bilo dobro objaviti v podlistku vse, kar se je od začetka dogajalo z usodo Narodnega doma kot simbola slovenstva v Celju«. Takšna so mnenja celjskih družbeno političnih in kul- turnih delavcev. Niso edina in zato z njimi ne zaključu- jemo pisanja v današnji šte- vilki o Narodnem domu. Ve- liko je še tistih, ki so živo spremljali spremembe, veza- ne na to hišo in spomenik slovenstva v Cel.ju. Ne samo zaradi fasade, ampak zaradi življenja in dela v njej. Prav je tudi, da se dokončno od- ločimo, kaj bomo naredili, saj nam to narekujejo tudi dogodki na avstrijskem Ko- roškem, ki so simbol oživ- ljanja nacizma, obenem in predvsem pa pomenijo trdno voljo Slovencev, da se do konca borijo za svoje pravi- ce. Ne samo zaradi sedmega in devetega člena avstrijske dr^vne pogodbe. Ta dva sta prišla šele po drugi svetovni vojni na dan. Borijo se za svojo slovensko besedo za to, ker je na tistih tleh naša pradomovina. In tudi dogod- ki v Celju, leta 1941, ko so nacistični kremplji spraskali in tako oskrunili zunanjost slovenske hiše se v' ničemer ne razlikujejo od današnjih na avstrijskem koroškem. Ne samo v srcih in razumu tistih, ki so dolžni skrbeti zanj poklicno, ampak vseh nas, ki smo zgodovinsko, to- rej narodnostno vezani na njegovo postavitev in podo- bo, kakršna mu gre. Prav je, da se vprašamo tudi ob ta- kih delih za »gospodarski in ekonomski trenutek« današ- njega časa. Toda prav bi bi- lo, ko bi se vprašali to več- krat, takole, vsak dan pri našem delu, pri drobnarijah. V kratkem bodo gotovi pred- računski podatki in bo tu- di javnost seznanjena z nji- mi. Prvotno začrtana dela veljajo 170 milijonov din (to, kar že poteka), sicer pa, kot srno obljubili, še bomo DRAGO MEDVED žalec: že program za ceste Na zadnji seji občinske skupščine, ki je bila pred dnevi v Zaicu je predsed- nik občinskega štabd za izvedbo vpisa poscijčla za ceste Vlado Gorišek poro. čal o poteku vpisa, v žal- ski občini so dosegli že 193 odstotkov, torej so močno presegli predvideno vpisano stopnjo. Trenutno je žalska občina na dru- gem mestu v Sloveniji. Močneje so svoae obvezno, sti presegli le v Velenju. Takšen potek akcije v žalski 0'bčini, kjer so dd- slej pretežno zaključili vpisovanje le v skupini A, precej vpisov pa si ol:^- tajo še v skupioi B in skupini C, daje dobre obe- te, da Bodo Zaleani prese- gli predvideno vsoto vpi- sanega posojila za dobrih 100 odstotkov. Občinski štab je zato preko delegatov občinske skupščine pozval k pos- pešitvi akcije povsod tam, kjer je ta v določeni me- ri vseeno zatajila. Več bi morali vpisati še v krajevnih skupnostih, predvsem v Letušu, Bra- slovčah in na Gomilskem, slabo pa so se odrezali tudi delavci v zasebnem sektorju. Trenutno štrab priprav- lja načrt posodobitve tis- tih cest, ki jih bo mogo- če obnoviti z denarjem zbranim iz presežka po- sojila. Načrt še ni dokon. čen, trenutno pa razprav- ljajo o naslednjih cestah in odsekih: Kasaze—^Libo- je, Podvin—Polzela, Griže —Sešče, Prebold—Reka, Kamenče—Braslovče, Ža- lec—Griže, Ložnica—Pire- šica ter Lopata—Celje. Ob tem naj bi uredili tudi promet v Šempetru ter križišče v Ar j i vasi. Gre seveda le za okviren pro- gram, ki je odvisen od te- ga, aid bo dosežen več kot 100 odstotni presežek po- sojila ter od soglasja re- publiške skupnosti za ce ne. BRANKO STAMEJČIČ DROBNE ŠMARSKE # Nekdanja avtobusna postaja za smer Celje v Šmarju pri Jelšah je bila povsem neprimerna, saj so stoječa vozila močno ovirala promet skozi trg. Izgle- da, da bodo Šmarčani teh problemov vsak čas reše- ni. V bližini bencinske črpalke na nasprotni strani cestišča namreč pravkar urejajo novo postajališče in prav bi bilo, da bi slej ko prej postavili čakajočim občanom še streho nad glavo. % Vonarski jez naglo napreduje. O tem se lahko prepriča vsak, ki ga pot zanese v to idilično obso- teljsko dolinico. Prepričali smo se lahko, da delavci celjskega podjetja NIVO delajo na tem velikem pro- jektu takorekoč dan in noč pa tudi ob slabem vre- menu. Jez naj bi bil po zagotovilu delavcev NIVO-ja končan do 29. novembra. # V Šmarju pri Jelšah gradbinci ne poznajo mi- ru. Ko so pred nedavmim odložili zidarske odre n.a zgradbi nove banke, je marsikdo pomislil, da je se- daj glavno po potresu pač končajio. Ni tako: počasi gre h koncu gradnja doma upokojencev pa tudi novi blok za tržišče je že pod streho. # Menda je zmanjkalo denarja, menijo Kozjani, ko iz dneva v dan bolj radovedno pogledujejo svoj že do strehe zgrajen zdravstveni dom. Najbrž bo res ta- ko. Nekoliko bolj zadovoljni so Kozjani ob' pogledu na gradbišče novega bloka, ki pogumno leze navzgor. ® Končno' so se tudi Šmarčani naveličali večnega smradu iz že močno osovražene deponije odfKidkov v neposredni bližini njihovega kraja. Opazili smo nam- reč, da buldožerji že ravnajo zemljišče, na. katerem je bilo sporno smetišče, izvedeli i>a smo tudi, da name- rava skupščina občine Šmarje pri Jelšah stvar dokonč- no urediti. # Virštanjčani spet z velikimi upi pogledujejo pro- ti Golobinjeku, od koder delavci cestnega podjetja iz Celja že skoraj mesec dni pripravljajo cestišče za as- falt. Ker so menda traso zakoličili le do Sel, so Vir- štanjčani spet obupani, saj so jim vseskozi obljubo- vali, da bo letos cesta asfaltirana do Banovine. Treba je biti zadovoljen z malim ... • M. S. T. pomoč šentjurja, mozirja in izletnika Kljub temu, da v šentjur- ski občini še zdaleč niso, odpravljene vse posledice, ki jih je prizadejal junijski po- tres leta 1974, v občini do- bro poteka solidarnostna akcija za odpravo posledic po potresu v Posočju. Takoj po potresu, v mese- cu maju, je občinski koordi- nacijski odbor za odpravo posledic po potresu podaril Posočju camp prikolice in nakazal na številko žiro ra- čvma za Posočje sredstva v višini 30.000,00 dinarjev. Ob- činski odbor Rdečega križa je izvedel solidarnostno al^ci- jo po krajevnih skupnostih, ki še ni zaključena, in naka- zal na občinski odbor Rdeče- ga križa v Tolminu sredstva v višini 20.000,00 dinarjev. Osnovna organizacija ZSM Slatina pri Ponikvi je spre- jela odločitev, da iz svojih sredstev takoj nakaže na re- publiški odbor Rdečega križa Slovenije sredstva v višini 2000,00 dinarjev. Mladi so organizirali tudi zbiralno akcijo v svoji krajevni skup- nosti. Posamezne delovne organizacije v občini so se tudi odločile za eno delov- no soboto v mesecu, katere izkupiček je prav tako na- menjen ljudem, prizadetim ob potresu v Posočju. Do pred nekaj dnevi je bilo ta- ko v šentjurski občini zbra- nih 494.911,75 dinarja solidar- nostnih sredstev. Vseh načr- tovanih sredsterv za solidar- nostno pomoč v Posočju pa bo 523.033,15 dinarja in ob tem ne gre prezreti akcij, ki so še vedno v teku po po- sameznih krajevnih skupno- stih in organizacijah združe- nega dela. Medtem ko na širšem celjskem območju spontano" teče vnovična solidarnostna akcija za pomoč Posočju, so se delovni kolektivi v mozir- ski občini že organizirano lo- tili zbiranja pomoči. Delav- ci ELKROJ, GLIN, občinske- ga upravnega organa so za- služek prejšnje delovne sobo- te oz. enodnevni osebni do hodek že .zbrali in nakazali Posočju, v delovnih kolekti- vih TURIST, GG Nazarje pa bodo to storili te dni. Met krajevnimi skupnostmi mo zirske občine so Ljubenci ix nakazali 10.000 dinarjev koi del pomoči, ki jo namerava jo prispevati za odpravo po sledic potresa v Posočju. Sprejeli so klic na pomoi in takoj tudi ukrepali. Tata je kolektiv Izletnika že 11. avgusta prvič nakazal vred nost enodnevTiega zaslužka Blizu deset milijonov starä dinarjev. Te dni so po po tresu prizadetim v Posočjt že drugič nakazali enodnevK zaslužek. Spet okoli desei milijonov starih dinarjev. Ii to na pobudo konference si» dikalnih organizacij v pod jefcju. In ne samo to: zdaj so « območju, ki ga je potre najbolj prizadel, na Tolmin skem, že štirje Izletnikov avtobusi, ki so postali nov in začasni dom vsaj za šti ri družine, ki so ostale brei strehe nad glavo. Vsekakor zgledna solidar nost! PO 32 LETIH vsi sentiljcani sodelovali v nob Srečanje aktivistov OF šaleško-mislinjskega okrožja pri domačiji MARIJI HRI- BERŠEK v Šentilju, ki je büa med NOB ena osred- nih partizanskih postojank v nedeljo ob 10. uri bo, kot pravi JANKO ŽEVART eden izmed organizatorjev, obudi- lo si>omin na leta, ko ni bi- lo človeka iz tega kraja, ki ne bi bil povezan z NOB. Junija 1944 je bil v Šentilju tečaj aktivistov okrožnega partijskega komiteja, zato so na srečanje povabili tudi nekdanje tečajnike in člane nekdanjega okrajnega odbo- ra OF Šentilj. Bivši okrajni odbor, ki je zajemal območja občin Vele- nje in Slov. Gradec, iz žal- ske in celjske j)a kraje An- draž, Podkraj, Ponikva in Dobrna, je prav zaradi do- bre organiziranosti in mno- žičnega sodelovanja vseh krajanov bil kovačnica poli- tičnih kadrov za vso štajer- sko. Srečanje bodo popestrili s kulturnim programom v ka- terem bo sodeloval Koroški oktet, godba na pihala REK in recitatorji. Spregovorila bo ELA ULRIH-ATENA, nek- danja članica okrožnega ko- miteja KP. Šentiljčani so počaščeni ^ odločitvijo, da bo srečanj aktivistov prav v njihove! kraju. Zato so se na sreö nje skrbno pripravili, tue cesto od Šentilja do Kot, dolžini 2 km so v ta namC asfaltirali. V Kotah bod namreč v okviru srečanja teritorialne enote ponazoril obrambo kraja. Krajani P vsem udeležencem, pričaKi jejo jih več tisoč, pripra^ Ijajo partizanski golaž, sf pravijo, med vojno ga sK< roda nismo videli, zdaj ' ga pa le privoščimo. Da 5 krajani dobri organizator pa ni treba dvomiti. B. * St. 39 — 30. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 TEDEN DOMAČEGA FILMA tudi letos obiski v kolektivih in šolah I'd. šest letošnjih premier- p filmov je že odločeno, jga bomo povabili k sve- irti predstavitvi v Celje, rganizacijski odbor je sku- pri seznamu upoštevati jg važnejše filmske ustvar- jce, povsod pa bo na celj- 10 premiero povabil reži- jrja in več igralcev, ki se odo tudi potegovali za več ^grad. Naj vam danes predstavi (O ekipe za posamezne fil- ne, ki jih bomo verjetno peli možnost videti novemb- B meseca v Celju, jtiri dni do smrti Režiser; MIROSLAV JO- pč, igralci: BERT SOT- AR, PREDRAG EJDUS, ABIJAN ŠOVAGOVIČ in JUBA TADIČ. gple trave I Režiser: BOŠTJAN HLAD- j(IK, scenarist: BRANKO ^HÖMEN, direktor foto- pafije in glavni snemalec: ;URE PERVANJE, sceno- graf: NIKO MATUL, igralci: IJARINA URBANC, JOŽE HORVAT, BARBARA JAKO- PIČ, POLDE BIBIČ in LJU- BIŠA SAMARDŽie. Idealist Režiser: IGOR PRETNAR, skladatelj: BOJAN ADAMIČ, maskerka: BERTA MEGLIC, igralci: MILENA ZUPANČIČ, RATKO POLIC in še neka- teri. čuvar plaže v zimskem času Režiser: GORAN PASKA- LJEVIC, skladatelj: ZORAN HRISTIC, igralci: IRFAN MENSUR GORDANA KO- SANOVIC, DANILO STOJ- KOVIC in BATA 2IVOJI- NOVIC. Dekliški most Režiser: MIOMIR STA- MENKOVIC, scenarist: PE- TAR DULOVIC, igralci: ŽAR- KO RADIČ, DRAGAN NI- KOLIČ, . MIRKO NIKOLIC in OLGA K AC JAN. Vlak v snegu Režiser: MATE RELJA, skladatelj: ARSEN DEDIČ, igralci: SLAVKO STIMAC, EDO PEROCEVIČ, RATKO BULJAN, ANTUN NALIS, BRANKO MATIC in BUDI- MIR PAVLOVIČ. Za slovenski film »Vdov- stvo Karoline Žašler«, ta bo na spKjredu kot zaključna premiera TDF, bo ekipa se- stavljena pozneje. še zadnja vest: V Ljublja- ni potekajo razgovori z RTV in sicer zato, ker je velika verjetnost, da bo lju- bljanska televizija direktno prenašala svečano otvoritev 4. tedna domačega filma 19. novembra ob 20. uri iz kinodvorane Union. Po otvo- ritvi bodo lahko obiskoval- ci videli film »Idealist«^ te- ga pa bo za širšo slovensko javnost zrvečer predstavila tudi TV. M. SENICAR osrednja knjižnica: dokumenta- cijski center Osrednja knjižnica v Ce- lju je v sodelovanju z IN- DOK centrom uvedla nad- vse koristno novost. Pri čeli so namreč sistematič- no spremljati vse prispev- ke, ki jih v desetih slo- venskih časnikih objavijo o Celju in celjskem ob- močju. V dokumentacij- skem centru si torej lah- ko vsakdo ogleda vse pri- spevke, ki so jih slovenski novinarji namenili doga- janju na celjskem območ- ju. Knjižnica tako na me- sec arhivira preko 1000 prisi>evkov. Na ta način nastaja nadvse zanimiv Ipkumentacijski center, ki bo imel široko uporab- nost tako za sredstva množičnega obveščanja kot za vse občane. Za primer le podatek, da so v avgustu arhivira- li 342 prispevkov, objav- ljenih v Novem ted'niku, ki je z dobrimi 36 odstot- ki celotnega obveščanja o celju in regiji glavni no- silec obveščanja celjskih občanov. B. S. V torek zvečer so obiskali člani gledališke skupine Zar- ja iz Trnovelj enote teritorialne obrambe, ki vadijo svoje vojašice veščine v Zadrečki dolini. Pripravili so jim igro Jožeta Javorška Manevri, s katero so pred dvema letoma zaključili uspel repertoar. Zdaj so za to priložnost predsta- vo obnovili in po treh vajah stopili na oder, da razveselijo in razvedrilo tovariše v uniformah. Predstava Manevrov je bila v organizaciji Novega tednika in Radia Celje, za ig- ralce in za gledalce pa je bilo srečan,j<> veliko doživetje iu tudi za tmoveljsko Zarjo nekakšna vaja. Vsekakor bi bilo dobro tak.šna srečanja in takšno obliko sodelovanja med kulturo in vojaki nada'Jevati In poglabljati. Na sliki: ig- ralci so pri.šli v tabor s pesmijo, zastavo in harmoniko. O tem več v prihodnji številki. Foto: D. MEDVi:» Bachov orkester iz Londona ima na svojem repertoarju tudi dela Mozarta, Pourcella. Beethovna, Hä?idla, Telemana in Vivaldija. V Celju pa bo na I. abonmajskem koncertu v sredo, 6. oktobra izvajal samo Bachove kompozicije: znameniti RIERCAR iz skladbe »Glasbena daritev«, koncert za violino v F-duru ter tri Brandenburške koncerte, št. 2, 5, 6. Za ta koncert bodo v Narodnem domu že novi stoli. KOZJANSKI KULTURNI TEDEN uspela izredna kulturna manifestacija Prvi Kozjanski kulturni teden je končan. Dobi!! smo novo kulturno institucijo, pogojeno v dobri volji in trdnem namenu peščice ljudi. Združeni so v kulturno prosvetnem društvu Lesično-Pilštanj. To bi bile uvodne besede v rojstne podatke kulturne manifestacije, ki hoče samo na neposreden način podajati različne oblike duhovnega bogastva, ki ga med našimi ljudmi niti ni malo, le premalo se zavedamo, da ga imamo, da je na naših tleh in v naših srcih. Od tod črpajo korenine kozjanskega kulturnega tedna sok, da bi se še bolj razbohotile med tiste, ki ta sok tudi dajejo. Natančneje, začelo se je pred dvema letoma, ko so ig- ralci SLG Celje obiskali Pil- štanj, da bi se srečali s šte- vilnimi člani abonmaja Koz- jansko. Domače prosvetno tirušTvo je izkoristilo ta tre- nutek in ga razvilo v dolgo- l^rajni proces tradicionalnih kulturnih prireditev. Začeli so letos in povabili k sodelova- nju tudi Kozjane, saj se dob- zavedajo, da Kozjansko ni Samo Pilštanj in Lesično. Za- to so leto.šnji spored razdeli- li takole: V petek, 24. 9. je l^ila otvoritvena razstava ob uri v osnovni šoli Lesič- no. kjer je spregovoril ravna- telj Muzeja revolucije Celje ^rof. Stane Mrvič ob razsta- vi »Kozjansko v borbi«. Le eno uro 2ia tem je višja ku- ^t^osinju Pokrajinskega muze- v Celju, prof. Milena Mo- škonova odprla likovno raz- stavo dveh likovnih pedago- gov iz Rogaške Slatine: Dane Kočice in Antona Slivnika. Razstava je postavljena vJaz- bečevi hiši na Pilštanju. Sle- dil je koncert treh pevskih zborov: Pilštanja, Podčetrtka in Rogaške Slatine. Predsed- nik društva Miha Zakošek je v otvoritvenem govoru orisal pomen KKT in poudaril, da so to začetni koraki dolge po- ti. Sledil je nastop literatov »Beseda štirih«, ki jo sestav- ljajo: pilštanjski rojak Milen- ko Strašek, Tone Škerbec, Jože Olaj in Ivo Osolnik. To je bila tudi sklepna priredi- tev pivega dne na Pilštanju, ki je trajal vse v noč. Drugi dan je bil posvečen srečanju igralcev SLG Celje s Pilštanj- čani in gledalci abonmaja Ko- zjansko. V kratkem odlonxku iz »Saleitiskih čarovnic« so nastopili Anica Kiunrova, Ja- nez Bermež in Janez Starina. Miro Podjed je recitiral Pre- šerna, veteran slovenskih ig- ralcev Maks Furijan pa Aškerčev »Mejnik«. V po- zdravnem govoru ravnatelja šmarske DU Marjana Ungar- ja in ravnatelja SLG Celje Igorja Lampreta je bilo raz- brati namen in željo po vno- vičnih srečanjih in neposred- nih stikih med gledalci in ig- ralci. Tretji dan so v Kozjem, v kinodvorani, nastopili čla- ni skupinö Zarja iz Trnovelj z dramo Brendana Behana »Talec«. Domala polna dvora- na je navdušeno pozdravila amaterske igralnice te uspeš- ne in delavne skupine. Zad- nja prireditev v sklopu KKT je bil v to rede obisk nekda- njega komandanta Kozjan- skega odreda Marjana Jerina na osnovni šoli .v Lesičnem, kjer je pionirjem govoril o boju za svobodo. Kaj bi rekli ob zaključku? Predvsem to, da je prvi Ko- zjanski kulturni teden uspel. Podprle so ga šmarska Kul- turna skupnost, Steklarna Ro- gaška Slatina, Delavska uni verza Šmarje, Prosvetno dru- štvo Kozje, pomembno i>a je to, da je pokroviteljstvo prevzela občinska skupščina občine Šmarje. Pomembno je tudi to, da je peščica entuzi- astov zbrala toliko poguma in dobre volje, da je pripra- vila to prireditev, ki samo simbolično nosi naziv »tedna« in naj bo v tem načrt ob- I sega za prihodnje. Prav go- kreniti še v kakšen drug kraj Kozjanskega, saj jih ne manj- ka. Letos ni bila s strani Le- sičnega in Pilštanja najbolj primerno ponujena roka so- delovanja, če sploh bila, saj so Kozjanci mnoge organiza- cijske zamisli zvedeli prepo- zno in po naključju, pravi absurd pa je tb, da v orga- nizacijskem odboru ni bilo nikogar iz prosvetnega druš- tva Kozje. Zato je tudi pri- šlo do dvotimosti v delu in načrtovanju in se je ob za- ključku. kulturnega tedna znašel v Kozjem tudi skup- ni jezik koga voliš v sode- lovanju stori to glasno in jasno, do bo vedel, kaj nam je skriti. Organizacijske po- manjkljivosti ne smejo biti v škodo vsebini, neporičeni pa bi celo pomislil, da kdo ko- mu nagaja ... Treba je združiti sile v denarju, znanju in dobri vo- lji, predvsem pa v zavesti, da vsi delamo za človeka, nje- gov lepši jutri in s tem tudi ut«'jujemo temelje samoup- ravnega socializma. Kultura in človek sta nedeljiva, to pa hoče Kozjanski kulturni teden še bolj povezati-in os- vetliti. Prvi koraki na dolgi poti so šli v pravo smer. Prav pa bi bilo, če bi v pri- hodnje doživel več moralne in finančne podpore tistih, ki bi v občini lahko več pri- spevali, pa so le od strani opa- zovali, kaj bo z novorojenč- kom. Zdaj ko je shodil, mu je treba iti naproti odprtih rok! . DRACtO MEDVED fViiica Kumrova in Jane^z Bermeä Foto: D. Medved OŠ ŠTORE URESNIČENA PRIZADEVANJA Končno laliiko zapišemo, da smo tudi v celjski občini do- bili celodnevno osnovno šo- lo. Uresničila so se prizade- vanja in želje po celodnevni šoli, in sicer učencem in uči- teljem na osnovni šoli v Što- rah. Präg celodnevne šole je včeraj, prav na Dan pionir- jev, prestopilo 190 učencev razredne stopnje na tej os- novni šoli. Ta dan bo v šol- ski kroniki štorske osnovne šole prav gotovo zapisan z velikimi črkami. Ob tem pomembnem do- godku ne smemo prezreti šte- vilnih materialnih problemov, s katerimi se je v pripravah na celodnevno bivanje otrok borila osnovna šola v štorah. Toda ta prizadevanja bodo brez dvoma rodila lepe sado- ve, saj učenci, njihovi starši in učitelji niso prešli na novo obliko poučevanja nepriprav- ljeni. Eden izmed Številnih po- gojev za celodnevni pouk je vsekakor urejena šolska ku- hinja, ki jo zdaj šola ima in ki je v celoti stala 130 star- rih milijonov dinarjev. Skup- nost otroškega varstva je pri- spevala preko 30 starih mili- jonov, ostala sredstva so pri- tekla kot kredit Občinske Iz- obraževalne skupnosti in iz skupnih združenih sredstev. Poleg kuhinje so na šoli pre- uredili še dve učilnici, prido- bili 5 novih učiteljev .in eno stanovanje v Celju. Hkrati s tem pa so se na osnovni šo- li v štorah pričeli pripravlja- ti na prehod na celodnevno bivanje otrok v podružničnih šolah na Teharju, Kompolah in Svetini, kjer naj bi s ce- lodnevnim poukom pričeli drugo šolsko leo. Prav in še kako prav je, da o tem razmišljajo že zdaj in so že začeli s popravilom streh, fa- sad, centralne kurjave in po- dobnega. Na vsebinskem področju so se oblikam celodnevne šole približali že. v preteklem le- tu, ko so organizirali oddelč- ne konference in z njimi do- segli lepe rezultate na področ- ju demokratizacije v šoli. MATEJA PODJED 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 •— 30. september 1976 ŠMARJE PRI JELŠAH MLADI IN NOVI ODNOSI vključevanje v združeno delo in naloge Dokumenti, ki so skorajda vsi brez izjeme previharili delovanje mladih v naši skupnosti, torej tudi v šmar- ski občini, še vedno odme- vajo v prizadevanjih mladih. Tako so ugotovili na zadnji seji občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah, hkrati pa niso pozabili ome- niti, da še vedno niso nare- dili dovolj in da vsa izhodi šoa, sprejeta na IX. kongresu ZSMS v Moravcih pa tudi drugod, še vedno niso reali zirana tako, kot bi morala biti. V preteklem obdobju, o katerem so na seji razprav- ljali, je bilo več sestankov, na katerih so razpravljali o dovolj pomembnih zadevah. Govorili so o stabilizaciji in o vključevanju mladih v ta proces, precej pozornosti so namenili kadrovski politiki v občini pa posojilu za ceste in mladinskim delovnim akci- jam ter mnogočem. Ocenili so tudi delo predsedstva in ugotovili: delo ni bilo zado- voljivo, saj nekateri člani svoje vloge niso vzeli dovolj resno. Razveseljiva je tudi ugoto- vitev, da so bili mladi v ve- čini krajevnih skupnosti zelo aktivni, da pa so njihovi pro- grami prevej osredotočeni na kulturno in športno udej- stvovanje, premalo pa v kra- jevni samoupravi in drugih akcijah. Močan napredek je naredila tudi konferenca mladih delavcev, velik pa je delež mladih v aktivnosti raz ličnih oblik SLO. če smo včasih grajah od- nos delovnih organiziacij do mladih, ki so odhajali na mladinske delovne akcije, potem moramo, seveda z be- sedami mladih na sestanku, povedati, da se je ta odnos spremenil in da »o mladi popolnoma mdovoljni. Ne bomo naštevali vseh ugotovitev, radi bi povzeli le še spoznanje, da najbolj še- pa prav delo z mladimi kme- tovalci. Kako naprej? Naloge so, pravijo mladi, šmarčani, jasne; dosledno angažiranje pri uresničevanju in izvajanju ustave na vseh področjih življenja in dela mladih. Še bolj neposredni bomo morali biti na neka^ terih drugih področjih, tako na primer pri izvajanju za- kona o združenem delu v ÜZB, samoupravne organizi- ranosti v krajevni skupnosti in tako naprej. V sklop teh nalog spada tudi nadaljnje prizadevanje za stabilizacijo in napredek kmetijstva, še večja aktivnost na področju idejno političnega izobraževa- nja ter še mnogo drugih, prav tako pomembnih zadol- žitev. Kakršnakoli neresnosi pn realizaciji tako zahtevnega programa niti ne bo umest- na, še manj pa mogoča MILENKO STRAŠEK ŠENTJUR INŠPEKCIJA LE NUJNO velika preobremenjenost te službe Problem delovanja inšpek- cijskih služb v preteklem le- tu in o ukrepih za izboljša- nje tega stanja je pred krat- kim obravnaval ž^ Izvršni svet skupščine občine Šent- jur, v torek pa še zbor zdru- ženega dela skupščine občine. Splošna ugotovitev kaže, da so inšpekcijski' organi ukre- pali le v najnujnejših prime- rih in to takih, kjer je bilo pričakovati škodljive pK>sle- dice. Ta problem je posebno prisoten v okviru komunalne, gradbene in urbanistične de- javnosti, kajti en sam dela- vec je ob tem opravljal še referentska opravila za štiri referate. Sanitarna inšpekci- ja opravlja v občini nadzor le dva dni v tednu in se srečuje s številnimi problemi. Po programu je bilo oprav Ijenüi le 36 odstotkov del, kar vse narekuje, da je po- trebno temeljito proučiti in odpreti na novo sistematizd- rano delovno mesto s polnim delovnim časom. Po obstoje- čih normativih naj bi bil polno zaposlen sanitarni in- špektor na območju občine, ki šteje 15.000 prebivalcev. Šentjurska občina šteje pre- ko 17.000 prebivalcev in je na, njenem območju veliko nekvalitetne pitne vode, predvsem na področju kra- jevne skupnosti Ponikva in Dramlje. Zaradi vsega tega je nujno potrebno, da se vsi objekti, ki so pod kontrolo sanitarne inšpekcije, redno preventivno kontrolirajo in da se napake pravočasno od- pravljajo. Tudi odkrivanje šušmarstva v občini- je zelo težko in zapleteno delo, ki terja veliko časa. Na tem področju je bilo v preteklem letu po oceni opravljenih le 50 odstotkov del. Tudi temu je vzrok preobremenjenost inšp>ekcijske službe, ki poleg tega opravlja še vrsto dru- gih opravil referentskega značaja. V primeru, da bi se oi-ga- niziral v občini samostojni inšpekcijski organ na sedežu občinske skupščine, bi bilo od inšpekcijskih služb po- trebn6 oddvojiti referentska opravila, v ta organ pa na mestiti kot novo delovno mesto gradbeno in inšpekcij- sko inšpekcijo, komunalno in cestno inšpekcijo in s pol- nim delovnim časom name- stiti sanitarnega inšpektorja in delovno požarno inšpekci jo. Gozdarska in elektroener- getska inšpekcija bi v tem primeru še nadalje lahko ob- stojala kot medobčinska in- špekcija. Seveda pa taka or- ganiziranost inšpekcijskih služb zahteva samostojne ad- ministrativne moči. Opisano problematiko, ki ni prisotna samo na področ- ju šentjurske občine, kaže torej temeljito proučiti, da bo lahko delo bolje in nemo- teno teklo. M. P. LAŠKA ZSMS NOVOVODSTVO predsednik zvone lipoglavšek Prejšnji četrtek je bila v Rimskih Toplicah zadnja se^ ja OK ZSMS Laško v stari sestav, na kateri so mladi ocenili svoje dosedanje delo in zarisali programske smer- nice prihodnjega obdobja. V zadnjih dveh letih je bi- lo, kot je dejala predsednica občinska konference Panika Lapcrnik, še vedno premalo narejenega na področju idej- nopolitičnega izobraževanja. Zaživeli niso marksistični krožki m klulsi OZN. Prema- lo pozornosti so posvetili stalnemu delu s šolsko mla- dino Kljub kritičnemu pre- sojanju svojega dela pa mla- di prav gotovo niso mogli prezreti doseženih uspehov, ki se kažejo na področju pri- pravljanja za SLO ter nena- zadnje v razširjanju mladin- ske organizacije, saj so os- novne organizacije ustanov- ljene povsod, kjer so za to možnosti. V naslednjih dveh letih na; bi torej zaživelo idejno- politično delo, bolj bi se mo- rali povezati s šolsko mladi- I no, več vključevati mlade kmete v aktive mladih družnikov, te pa povezati s kmečkimi sekcijami pri KO SZDL. Skrbeti za nadaljnje usposabljanje mladih z nedo- končano osnovno šolo in še in še bi lahko naštevali, saj je mladinska dejavnost raz- vejana in zajema številna področja našega življenja. Na svoji konferenci v Rim- skih Toplicah pa so mladi laške občine izvolili tudi no- vo vodstvo. Predsednik OK ZSMS Laško je postal njen dosedanji sekretar. Zvone LI- POGLAVŠEK, sekretarka Vil- ma ŠKETAKO, lehnolog v Papirnici Radeče. Predsednik Konference mladih delavcev je ostai Franci HOČEVAR, predsednik konference mla- dih iz krajevnih skupnosti je Emil BEZGOVŠEK, koordi- nacijski odbor mladih v izo- braževanju bo vodila Darin- ka KNEZ, koordinacijski od- bor specializiranih organiza- cij pa Tone KOŠIR. Doseda- njemu vodstvu OK, pred- vsem pa predsednici Faniki LAPORNIK pa so se mladi zahvalili s spontanim ploska- njem. Svojo konferenco, s katere so poslali tudi protestno pi- smo v zvezi z dogodki na I Koroškem, so mladinci za- j ključili s sklepom, da sode- lujejo v republiški mladin- ski akciji za pomoč Posočju tako, da vsak prispeva 10 j dinarjev. | BOŽENA PAVČNIK Kaj še do konca seima Celjske jeseaiske sejemske prireditve se iztekajo. V nedeljo, 3. oktobra, bodo zaprli vrata deseti med- narodni zlatarski razstavi, devetemu sejmu obrti in ta-etji razstavi igrač. Sicer pa bodo do konca sejma in razstave še na- slednje druge prireditve: CETERTEK, ,{0. SEPTEMBER ^ 9.00 — zaključek seminarja o jx>znavanju dragih barvnih kamnov; 16.00 — tamburaški koncert pred pokrajinskim muze- jem; 16.30 — modna rj^/.ia v dvorani Golovec. PEiEK, i. OKTOBEIt 8.00 — začetek zlatarskih Športnih iger, 9.00 — seminar »nakic in moda«; 16.30 — modna levija v dvorani Golovec; 19.00 — start zlatega rallyja zlatarne C^elje. Proga je dolga 119 km. SOBOTA, Z. OKTOBER 10.00 — slavnostna s'.-ja delavskega sveta Zlatarne, Celje; 15.00 — zaključek zlatarskih športnih i.'-er; 16.00 — modna in zlatarska revija; 19.00 — zaključek zlatega rallyja (samopostrežna re- stavracija Gaberje); 19.(K) — modna m zlatarska revija z zabavnim progra- mom v dvorani Golovec. NEDELJA, 3. OKTOBER Ob 19.00 zaključek vseh pnreditev in razstav. šentjur: ocena akcije V šentjurski občini je bil v začetku akcije za vpis posojila za ceste for- miran poseben štab, ki je pripravil vse potrebno, da je akcija dobro stekla. Po- dobni štabi so bili formi- rani tudi v krajevni skuip- nostih m organizacijah združenega dela. Po začet- nih težavah, ki so bile kmalu odpravljene, je ak- oija dobro stekla in zaži- vela. Na to kaže tudi dej- stvo, da so v občini zbra- h precej več sredstev, kot je bilo predvideno za to občino. Ob podajanju po- litične ocene k tej akciji je prav gotovo potrebno izreči priznanje vsem ti- stim občanom, ki so vpi- sala posojilo za ceste, po- sebno pa vsem aktivistom in strokovnim delavcem, ki so pripomogli k temu, da je delo dobro steklo. V nekateriii krajevnih skupnostih so se še pose- bej dobro izkazali, saj so večkratno presegli predvi- dene vsote. V delovnih or- ganizacijah so po bolj ali manj intezivn; politični aktivnosti v glavnem rea- lizirali predviden vpis. ki hkrati predstavlja» glavni- no vpisanega zneska. Čepra-v rezultat take ak- cije ne more biti rezultat enkratne politične kampa- nje, vseeno na nek način pomen' barometer politič- ne zrelosti ljudi. Zdaj je tudi že čas, da v posame- znih krajevnih skupnostih in organizacijah združene- ga dela analizirajo odziv posa.meznikov v tej akciji in to predvsem zato. ker praviloma tisti, ki se v takih primerih ne odzove- jo, stojijo v prvi vrsti, ko je treba od družbe zahte- vati določene ugodnosti. Tu gre seveda le za tiste delavce, kjer materialno stanje ni vzrok za to,"da niso vpisali posojila. Rezultat dobro izvedene- ga posojila je tudi prese- žek, ki ga lahko občina v soglasju z republiško skupnostjo za ceste usme- ri v izgradnjo cest na svo- jem območju. M. P. ponikva pri grobelnem: jabolka za šolo z letošnjim šolskim letom so za učence 6., 7. in 8. raž^ reda osnovne šole na Ponik- vi pri Grobelnem uveljaviili celodnevno šolo. Da pa bi bi. la prehrana otrok vi+aminsko bogata, se je šola '>bmila s prošnjo za pomoč na nekare- re delovne organizacije. Pr- vi se je temu pozivu odzval kolektiv KK Šentjur, eko- nomse enote Slom pri Po nikvi, ki je šoli podaril pet- deset zabojev jabolk. Otroci so bili darila veseli in se ko- lektivu Slom zahvaljujejo za pozornost. S tem so na Slomu dokazali, da problemi celo- dnevne šole niso samo zade- va šole, marveč, širše družbe- ne skupnosti. ljubečna: mladi volili vodstvo Preteku teden su se se- stali mladi v Opekarnah Ljubečna na volilni konfe- renci. Za novega predsed- nika so izvolili Milana Ko- želja, za sekretarja pa Ireno Naglav. V programu svojega dela so večkrat poudarili sodelovanje z mladimi v krajevni skup- nosti. Plod takega sodelo- vanja bo v prihodnjih dneh nogometno srečanje v Ljubečni. Veliko poudarka so posvetili tudi gospodar- skemu in družbeno poli- tičnemu trenutku delovne organizacije. Mladi so si zadali nalogo, da bodo e>o- magali pri zunanji uredi- tvi Opekam in da bodo sodelovali na vseh področ- jih, kjer lahko izboljšajo materialni in družbeni jx)- ložaj delovne organizacije. Zaradi dosedanjega us- pešnega dela v delovni or- ganizaciji so predlagali za sprejem v članstvo Zveze komunistov Slovenije šest svojih članov. M. BRECL dobje: cesta in dom Prebivalci krajevne skup- nosti Dobje so zastavljeno akcijo asfaltiranja ceste pred nekaj dnevi uspešno zaklju- čili. Ob tem je pomembno opozoriti, da so krajani sami opravili veliko pripravljalnih del na cestišču, ki je zdaj prekrito z asfaltom in da so za asfaltiranje zbrali več kot polovico sredstev sami. Pred prebivalci Dobja pa je zdaj še ena pomembna ak- cija, in sicer izgradnja kul- turnega doma, ki ga bo v kratkem začelo graditi grad- beno podjetje Bežigrad iz Ljubljane, s katerim so pre- bivalci te krajevne skupnosti navezali tesne stike, ko je bilo to* podjetje določeno za obnovo po potresu poškodo- vanih hiš. Vse tako kaže, da bo za gradnjo kulturnega do- ma v Dobju nekaj sredstev prispevalo tudi to gradbeno podjetje samo. Izgradnja kul- turnega doma bo za to kra- jevno skupnost brez dvoma velika pridobitev. M. P, MLADI SO VADILI Oddelek za ljudsko obrambo pri skupščini občine Žale« je organiziral i>ouk obramlM» in zaščite za izvenšolsko mladino. V prvi izmeni ,je bilo 70 mladincev, ki so teden dni na Gori Oljki pridobivali potrebno znanje. Ob koncu so pripravili taborsko streljanje in re- zultat je bil zelo dober. V tem tednu pa se bo pričel še pouk za drugo i/.mcno. Na sliki: Udeleženci prve izmene pouka po uspešnem streljiujiu Foto: T. Tavčar St. 39 — 30. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 PO JAVNI RADIJSKI ODDAJI V LAŠKEM ali z drobnim pojasnilom, da o polni dvorani, tumorno sivem jesenskem vremenu, počutjem in veseljem »na višini« ter blatno umazani Savinji, kjer je odpovedalo še ribje oko, sploh ne govorimo. 2e pred oddajo smo skora;cla imeli polne . , . kaUi vsi so govorili, kako ste morali za vašo javno radijsko oddajo z direkt- nim prenosom i/,bra ti prav Laško, mesto, ki »slovi« baje po ljudeh, ki ne kažejo posebnega za- nimanja za ogled določe- nih javnih kulturo-z.^bav- nih oddaj. Kako je v.se skupaj re- lativno pa je pokazala od- daja sama, saj je bila dvora'na nabito polna, pa Čeprav so pivovairji Oi.lsii na svoje igre v Maribor in zavzeli devetnajsto m?s.to (bili so drugi v šahu), da so nekatere gospodinje kljub najboljši volji mo.'a- le ostati doma in kuhati, da ,so jo nekateri "prad oddajo mahali preko že- leznice na nek svoj vi- ke^nd itd. Prav polna d -o- rana in navdušenje v njej, ki mu ni daleč naokrog para, je še enkrat potrdi- lo našo pravo odločitev, da smo vseeno šli v kra;. ki »slovi« kot. z zmanjša- nim posluhom za podo])- ne stvari, kot smo jih pri- pravili tudi mi. Začelo se je kot ponava- di. Naiprej smo inor.;l:' vsled objektivnih levž;i.v naijti »botra« in smo ga tudi na.šli v PIVOVARNI Laško, ki .slovi po resnič- no dobrem pivu. Obstia- ni pa niso stali tudi vsi ostali, ko smo jim pove- dali. da bomo pri iiiih pripravili kulturno prire- ditev — tako BOR pa TIM in Volna ter Krajev- na skupnost, šola in sploh ne nazadnje čudoviti an- sambel Joze'-a Rusa iz R.i deč. Laško je bilo prvo je- sensko jutro, ko smo pri- šli, še pra?^o in mirno, saj je bila ura komaj ne- kaj čez šest. Povsod sana sivina, ki jo je mo»il:i sa- mo nekoč bistra Savinja, ki je barvo sPremenila ta- ko, kot ženska lase. Ven- dar. Savinja tega ni na- redila prostovoljno in tu- di barva ji čisto nič »ne paše«, kar lahko trdimo tudi za Laščane, ki niso z njo zadovoljni ter vse tiste, ki Laško obi.ščejo, zlasti v znamenitem zdra- vilišču. Pa dovolj o Savinji. »važ'iio« je to, da iijen problem rešujemo za raz- nimi mizami v obliki raz- iiovorov simo-ozijev. se- minarjev in podobne na- vlake o čistem ok )': , i. umazana Savinja pa ; :0e dalje.^ Pravijo, da je toč.), -i lepa čednost in pr;/,n,i i moramo, da so vsi naši gostje bili tokrat resnično točni, razen vodje ansam- bla Jožefa Rusa, ki je mudil nekaj minut, to .'•e pa tako za šefa spodobi Sicer pa je tako, celo noč igra.š in razumljivo je, da se iahko zaspiš v ^istih neka.j jutranjih uricah, ko položiš utrujeno telo toplo posteljo. Ansamblu ki igra v tej zasedbi že ne- kaj let, se pozna, da sra ^estavija-o stari glasbeni mački, ki poznajo svoj po- sel. To priznanje jim je izrekel tudi tdvin Fliser, ki je prvič pel z njimi in bil nad njihovimi glasbe- nimi sposobnostmi res- nično navdušen. »Dobri glasbeniki so, ni kaj re- či!« so bile njegove be- sede, ko so se poslovili in si obljubili, da bodo še skupaj sodelovali. Edvin se je pripeljal pet minut čez osem in zdr- "dral: »Iz Maribora sem odpotoval ob pol osmih. Do dvanaistih ponoči sem pel v Velenju. Po vaši od- daji grem v Zagreb, kjer imam napovedano snema- nje.« . Potem se je zapletel v pogovor z na- šim glasbenim urednikom Vojkom Riznialom. »Kje imate pa reportažni avt-o?« je bilo nje.govo prvo vprasa'nje. Obstali smo presenečeni, kaj^-i nimamo ga, vendar smo vseeno v stanju solidno izpeljati ja- vno radijsko oddajo. Med in po oddaji je Edvin po- hvalil prenos, kar mu tu- di lahko verjamemo, saj se na »tote« .stvari dobro spozna. Tudi sam je glas- beni urednik, pa še veliko snema po raraiih študijih. Pev-ski zbor TIM, ki bo prihodnje leto «la.vil po- memben jubilej, .5()-l€«tnico obstoja, in ga vodi Milan Kasesnik, se je predstavil s štirimi pesmimi, ki jih je izredno doživeto zapel. Novinar Jure Krašove<' je besed oval s predsedni- kom Krajevne skupnosti Laško o krajevnih proble- mih in s predstavnikom pokrovitelja PIVOVARNE — vodjo splošnega sektor- ja Marjanom Zorom. Po- stavil mu je tudi vpraša- nje presenečenja, ki je bi- lo nekako takole formuli- rano: »Na prostoru, kjer je bilo nekoč igrišče la.ških nogometašev. sT-e postavi- li novo tovarne 2a pivo. Ali mislite, da b; lahko nogometaši ziwli s tisrini denarjem, ki da-c ta tovarna?« Vprašanje ni presenetilo Marjana Zora. ki je kot v/. topa odgovoril: »Ce bi bi- li skromni, lahko . . .« Tudi v tej oddaji ni- smo mogli minio nagrad- nih iger. Tokrat smo jih lameniii zakonskim parom, ki se jih je tudi nekaj zbralo v dvorani. V prvi nagradni igri sta morala zakonca peti, skupaj seve- da, saj zakonsko življente je skupno. Zmagala sta Jožica in Jože Lorenčak iz Celja pred Miro in To- netom Koširjem iz Laške- ,ga Ce res tako lepo pojejo tudi doma. potem je njihovo zakonsko živ- ljenje na vi.šku! V drugi nagradni igri so zakon«;ki pari risali v karikaturi svojega part- nerja — kako si ga pred- stavljajo ali bi ga radi videli. Družine Ra.jh, Og- rajen.šek in Jančič so se z vso vnemo »vrgle« n« delo. v dvorani pa ni bHo konca smejanja. Zmagal je Ivan Jančič. ki je nari- sal ženo kot prijei'no mu- cko, kako pa je žena mo-, ža, pa je bolje, da zamol- čimo. Eventuelne spore sta verjetno reševala po- poldne doma. Oddajo smo izkoristili tudi za nove naročnike Novega tednika in pet- najst novih članov naše precej velike družine smo dobili. Izmed njih smo še tri i7.žrebali za nagra de: Mi'u černetič iz Ce- lja Csic&r pa Laščanka) je dobila darilo TIM (ot- roško postelj ico. ki j'i bo verjetno prišla praiv!), Martin Kolarič iz Laške- ga bo prvo lero prejemal naš časnih zastonj, Mari- ja Mešiček, Na Pristavi 21. Laško, pa si lx) lahka ogledala začetek letovšnje- ga Tedna domačega filma, ki bo od 19. do 25. novem- bra v Celju. Skratka: bilo je prijet- lU). in prav gotovo se bo- mo čez nekaj mesecev po- noTOO vrnili v laško obči- no recimo v kakšeii dmg kraj. Zdaj pa so na vrsti šentjurčani, kjer se bomo predvidoma dobili 16. ok- tobra, Laščanom pa hvala lepa za. obisk in prijetno spremljanje oddaje. La.škem je delaht na- ša eki})a: nai>oved()vaIcai IVIC.V BIRMK in AI,- F()\Z KUIMER, radijski tehnik JVNEZ KLANJ- ŠKK. zastopnik VALTKK I.EBEN ter člani redakci- je BO.IAN VOLK. MILAN SEMCAR. VOJKO RIZ, M Al.. BRANKO STAMEJ C\C. MF:TA POKLEKA in TOM: VKABL. ki je tudi tale zapisek sknpaj zložil. \ pr\i iiasrachn ijiii — »kako p»)jej»> ilružinski pari doma« — .K' »zmagala« družina .ložiie in Jožeta I.t»- rervak iz C^lja pred Miro in Tonetom Koširjem iz l>aške,!;a. Nagrada: televi/.i.p^ka iniziea (verjettu) televi- zor že iniatal). gledanje in — ce je holj klavern pro- gram — skupinsko i)tl,je. Tu pa nista shibal FRANJO FIJAVŽ: OB PRAZNIKU MOZIRSKE OBČINE (3) TRNOVA POT V SVOBODO Proti, koncu ai-gusla ,1944 je vodil v Bočni dr. Aleš Bebler-Primoi konferenco aktivistov OF za Spodnjv in Gornjo Sa- vinjsko dolino. Prisosivovali so tudi ko- mandant IV. operativne cone Franc Po- glajen-Kranjc, politkomisar Jože Boršt- ner, sekretar PK KPS za štajersko Jo- že Jurančič. sekretar izvršnega odhora OF za Štajersko Ivan Nemec-Vojko in tudi predstavniki delegacij zavezniških vojsk (za Rdečo armado polkovnik Bogo- molov. za Anglijo in ZDA majorja Lind, sfii) in Roberts.). Istega meseca je biia okrožna konferenca mladinskih aktivistov, V septembru so obseinl partijski honic- renci prisostvovali delegati e brigad Ljn- dskega zborovanja. katero je Vfxiil v imenu izvršnega odbora OF Vencelj Pev- ko, se je udeležilo v Slvtini pri Bočni okoli 4000 ljudi. Oktobra ie bilo zboro- vanje aktivistov r Okonin^. v Solčavi pa partijska konferenca koroških nktivk^tor, ki jo je vodil Franc Leskošek-Ln^a. Priso- ten je bil sekretar PK so. Koroško mg. Pavle Žaucer-Matjaž. Men vidnimi orga- nizatorji tedanjega političnega zirljenja in dogajanja so bili med drugimi Dušan Bole. dr. Darko černej, Jože Kocbek, Franček Majcen. Stane Kovač. Josip Ju- rančič. Meta Košir. Ivan \eme<\ Jože Lampret, Viktor Stopar. Mica Šlander. Zima Vrščaj. Marjana Draksler. Franc šmon, lAijze Ocepek. In še hi lahko na- števali Reševati je bilo treba probleme zdravstva, šolstva, preskrbo vojaških enot hi dela civilnega prebivalstva, partizan- fikih bolnišnic, tiskarn, delavnic za po- pravilo orožja, za izdelovali je oblek, pe Hla in obutve, skrbeti je bilo treba za prehrano udeležencev političnih in voja- ških tečajev. Vse to takrat predstav- ljalo oskrbo Preko ixirtizanskih bor- cev. aktivistov m njihovih sodelavcev iz tega področja. Skoraj v vseh obdobjih delovanju fron- tne in partijske ilegalne mreže in legal- .ne organizacije je okupator s pomočjo svojega izvežbonega policijskega aparata in oh pomoči nekaterih usirahovanih do- mačinov ter izdajalcev zaznaval küi se po r^tseh. trgih, v-aških zaselkih in obširnih (H>zdovih Gornje Savinjske doline doga- ja in od kod mu preti večja ah manjša nevarnost. Zalo so bili njegcrvi udarci proti borcem za svobodo, bodisi aktivi- stom ali partizanskim enotam, v večini prjfiieroi- dobro premišljeni. Le skrbni hvdfu>sti, ki je pri aktivistih in vojaških poreljnikih ž leti naraščalo, je pripisati, da ni.'42 leta, ko so frontorei bree večjih izkušenj, s premaj- hno previdnostjo in nedovoljnim upošte- vanjem pravil koy}spiracije utrpeli ot) svoji vnemi, predanosti in sngnanosti ve- like irfve. Prar je. da oh pniliki občinskega praz- nika ne pozabimo našteti -žrtev štirilet- nega neenakega hoja z okupatorjem. Na- vedli smo že izgnane zavedne slovenske družine. Poleg njih je bilo zaprtih še 342 oseh. V koncentracijska taborišča je bi- lo poslanih 489 moi in žena. Od teh se jih 120 ni nikoli vrnilo na svoje do- move, a 20 jih je kmalu po vrnitvi umr- lo na posledicah prestanih težav. Ustre- ljenih je bilo 142 talcev. 5 obešenih (Fran- kolovo in dr.) ter 5 zaklanih (izgnani na Hrvaško, zaprti in rnasakrirani od usta- šev v taboriščih). Ob sooražnem letah i,kem obstreljevanju in ob bojih po vaseh je izgubilo življenje 10 starejših oseb in otrok. Z območja občine je padlo v bor- bah z Nemci in vermoni na domačih tleh. na Dolenjskem, Gorenjskem, Koro- škem in drugje 447 borcev. Okupator je pozgal ali porušil 570 hiš in gospodar- skih poslopij. Mobiliziral 'je .5li4 nüade- nkev v vojsko, od katerih je mnogim us- pelo pobegniti v jxirtizane. Teihx) in skoraj nemogoče je našteti vse škode k) >la. ki je bilo povzročeno ljudem Gornje Savinjske doline v času, ko .so se postavili v bran za svoje pra vice. Redke so družine, ki ni.lici.^tc»> « nožem ubija zajetega partizana. KONEC Kadrovski) komisija pri svetu dek)vi>e .skupnowni SKUPŠČINE OBČINE VELENJE razpisuje prost-o dPloviK) mesto VODNOGOSPODARSKEGA INŠPEKTORJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasledjije posebn« popoje: — vi.šja izobrazba tehnološko-kemične smeri in 1 leto delovn-h izktišenj Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusno delo traja 2 mesk»2ri'M o izipulnjevanju pogojev v Ift dosii objavi razpisa. VZGOJA PA TAKA! v petek, 17. septembi-a, ob 13.35 je na lokalno av- tobusno postajo pripeljal avtobus, ki vozi na progi Prebold — Celje — ško- fja vas. Bil je niamenjen v škofjo vas. Ljudje so vstopili in se pomikali proti zadnjemu delu vo- zila. Vstoipiili so tudi trije fantje, stari po okoli tri- najst let in sedli na sede- že takoj za šoferjem. Sprevodnik jih je opozo- ril na tablico in jim še sam dejal, dla je ta pros- tx>r rezerviran za invalide. Fantje so sicer vstali, toda vmes so padale pripombe, da smo se zgrozili vsi, ki smo jih slišali. »Veš, tudi jaz si bom kupil bergljio. Jaz pa sem tako povsem ožuljen, ha, lia,. . . Kaj ne vidiš, da imam trdo nogo.« Kje neki so se ti fan- tje učili reda, spoštovan- ja do starejših, še zlasti do invalidov? Lahko bi vstopil tedaj v avtobus in- valid, ki je diai na primer nogo za to, da lahko tudi ti neodgovorni fantje zdaj lepo žitvijo! Poleg tega pa je tju še omalovaževanje sprevodnika koit službene osebe. Res, »lep« dokaz vzgo- je. Ni kaj reči! IVAN STRMOLE, CeLje uredil: MB ALi RES MORA BITI TAKO? Tujcu, ki pride v Vitan- je (domačini smo namreč tega že vajeni), se nudi kaj čuden priaor, kakršne- ga nd verjeitno moč videti nikjer drugod. To je pis- monoša, ki z nabito polno torbo in ob palici šepa po cesti. Zdravniški specialni pre- gieid je pokazal, da ima na hrbtenici izrastke ter premaknjena vretenca. Ker je v vojni izgubil eno oko, se mu aaradi preveli- kega napora na drugem očesu vid naglo slabša. Ko je vložil prošnjo za inva- lidsko upokojitev, je pri- stojna komisija ugotovila, da je tako zdrav, da bi bolj sploh ne mogel biti. Tako zdaj raznaša poš- to po en dan v tednu. Ostale dni je v bolniški. Ko bo popolnoma ohro- mel in oslep>el, bo verjet- no moral na svoje stro- ške najeti štiri nosa- če, da ga bodo nosi- li po terenu od hiše do hiše, ker sicer ne bo mogel cpravijabi dela. Re- kli so mu namreč, da vro. čevanja pisma ni tako tež- ko delo. To res ni prob- lem, vprašanje pa je, kakio priti do deset in več ki- lometrov oddaljenega na- slovnika, kateremu je tre. ba pismo izročiti. Ve- liko od tega peš, ker mopeda ni mogoče upo- rabljati. Morda bi si mož lahko nabavil mi- zico in stol, podobno kot imajo v mestih urejeno poulični prodajalci srečk, toda, tudi v tem primeru je težava, ker revež niti sedeti ne more. Prebivalci Vitanja res- no dvomimo, ali si je mož, ki je član Zveze bor- cev, zaslužil takšno obra- vnavanje?! VITANJČAN KRAJANI LJUBECNE NEZADOVOLJNI VZROK JE POSREDNO HITRA CESTA Ob hitri cesti, ki pelje sko- zi krajevno skupnost Lju- bečna, so krajani že dlje ča- sa nezadovoljni. Nezadovolj ni so zato, ker jim kljub številnim prošnjam, naslov- ljenim na republiško skup- nost za ceste, SGP Primor- je in tudi na občinsko skup- ščino ne popravijo poškodo- vanih krajevnih cestišč. Izvajalec del SGP Primor- je je večino krajevnih cest ob Sloveniki uporabljal več let kot dovozne ceste na gradbišče. Težki tovornjaki so opravili svoje. Občani so vedeli, da morajo graditelji na gradbišče in jih zato ni- so. ovirali. To niso storili tu di zato, ker so jim izvajalci del obljubili, da bodo vse ceste popravili. Zdaj ko je že tri mesece od otvoritve Slovenike pa ni nikogar več na cestiščih. Pred kratkim so sicer na cestiščih postavili prometne znake in mejnike To pa je tudi vse. Krajani upravičeno negodujejo. Nego- dujejo pa tudi nad delom krajevne skupnosti. Ne mo- rejo verjeti, da ima krajev- na skupnost tako majhen vpliv, da se takšni problemi, ki zahtevajo več dobre vo- lje kot sredstev, ne dajo re- šiti. Upajo le, da bodo ceste popravili še do prvega sne ga. V nasprotnem primeru bodo nekatere hiše celo odre- zane od sveta. Za nekaj ki- lometrov odstranjenia naselje od Celja bi bila to prava nevšečnost, ki bi zagotovo rodila tudi težke konfliktne situacije. M. BRECL KOMPAS CELJE DO DUBROVNIKA IN ŠE DLJE Celjska podružnica Kompa- sa je pripravila izlet, ki po svoji vsebini zasluži več kot običajno pKJZomost. Gre za štiridnevni izlet »letalo — avtobus«, ki bo vodil do bi- sera našega Jadrana, do Du- Drovnika, od tam pa še v druge kraje, katerih umet- nost, zgodovina in junaštvo ne bodo nikoli tonili v p>o- ziabo. Zato bo pot po ogle- du Dubrovnika vodila preko Popovega in Gatačkega polja ter Sutjeske na Tjentište. In spet do Foče in Sarajeva, skozi Travnik do Jajca. V zakliučnem delu oa so še Drvar, obisk Titove pečine in muzeja, Bihač, Plitvice in preko Karlovca povratek do- mov. Za individualne prijavljeai- ce bo izlet od 21. do 24. oktobra, za kolektive pa vsak konec tedna v oktobru. Sicer pa je moč izlet za ko- lektive tudi spremeniti in ga časovno skrajšati. Cena pKJtovanja z vsem; uslugami znaša po osebi 1650 din. V kolikor bo traja- lo samo tri dni, se cena zmanjša na 1480, za dvodnev ni izlet pa je cena 1280 din po osebi. CESTA POVEZUJE POCASIJODA... SLIVNICA — LOKA IN SODNA VAS Dolgo pričakovano gradnjo ceste Slivnica—Loka pri Žu- smu—Sodna vas so vendarle načeli buldožerji. Letos zače ta medobčinska akcija — in tudi največja akcija na Koz- janskem po vojni — dobiva tako stvamejše obrise, želje mnogih Kozjancev, ki prebi- vajo ob tej cesti ali so ka- korkoli povezani z njo, se počasi uresničujejo. Sodelo- vanje petih krajevnih skup- nosti (Loka pri Žusmu, Sliv- nica, Vinski vrh, Tinsko in Pristava) in obeh občin: šentjurske in šmarske je postalo plodno, sicer pa je treba pri tem dodati, da je to tudi prva skupna akcija obeh občin v takšnem obsegu. Tej obsežni in zahtevni akciji pa se bodo pridružile tudi delovne organizacije iz Celja in Ljubljane (delovne organizacije pobratenih kra- jevnih skupnosti), kar bo dalo akciji še večji zagon. Bodoči asfaltirani cesti že sedaj pravijo cesta solidar- nosti, ker bo tudi zgrajena v precejšnji meri s solidar nostnimi sredstvi sodelujočih delovnih organizacij, krajev- nih skupnosti in občin. Ta cesta bo znatno skrajšala povezavo celjskega območja z Obsoteljem, Podčetrtkom, Kumrovcem in Zagrebom. Prav ta povezava pa bo po- spešila razvoj teh krajev, še zlasti če bo ob gradnji te ceste vkljtičen v posodobitev tudi odcep Grobelce—Vinski vrh. Izrednega pomena bo nova cesta tudi za razvoj kmetijstva, ki trenutno nima na tem območju nikakršne perspektive kljub temu, da možnosti so. MILAN ŠTANCER Franc Tržan — 60-letnik Pred anevi ye slavil šest desetletnico ugleden občan Celja in družbeni delavec v krajevni' skupnosti Otok, Franc Tržan. Jubilant izhaja iz kmečke družine iz Galici- je pri Žalcu. Na svojem ob- močju je bil med vojno akti- vist NOV vse do vstopa v borbeno partizansko enoto — v brigado VDV. Po osvoboditvi je bil vse- skozi aktiven družbeno-poli- tični delavec. Bil je član ok- rajnega komiteja partije, član okrajnega odbora ZB NOV, daiie pa ima kljub le tom vrsto pomembnih druž- benih funkcij v občinskem odboru ZB NOV in v krajev- ni skupnosti. Franc Tržan je bil med vojno odlikovan z medaljo za hrabrost in redom zaslug za narod, 2« uspešno in pri zadevno delo, bil je dolgo direktor komunalnega cestne, ga podjetja v Žalcu, bil je odlikovan z redom dela s sre- brnim vencem, ki se mu je pred leti pridružil še red de- la z zlatim vencem- LASCANI V MARIBORU v petek in soboto je bila v Mari- boru 5. Pivariada delavcev industrije piva in slada Jugoslavije. Med 30. eki- pami je ekipa iz Laškega dosegla 19. do 20. mesto, ki si ga deli z ekipo iz Tuzle. Najboljši so bili strelci, ki so dosegli 2. mesto, za prvouvrščenimi Karlovčani. Kegljači so bili 12., v na- miznem tenisu so bili 13., šahisti pa so osvojili 26, mesto. Za prihodnje leto se pripravlja tudi tekmovanje ženskih ekip, ki so letos bile izven konkuren- ce. Udeleženci Pivariade so s svojega tekmovanja poslali tudi protestno pis- mo v zvezi z dogodki na Koroškem. P. B CELJE: OBISK IZ TRSTA šolski center za blagovni promet v Celju so obiskali učitelji slovenskih os- novnih in srednjih šol s tržaške in go- riške pokrajine. Po pozdravu predstav- nika šolske mladinske organizacije in predsednika zbora delovnih ljudi, je šolski svetovalec Jože Gluk informiral goste o šolstvu na širšem celjskem ob- močju. Ravnatelj šolskega centra za blagovni promet, prof. Ludvik Rebeu- šek,' pa jih je seznanil z organizacijo šolskega centra in z zasnovami usmer- jenega izobraževtanja. Zamejski učitelji so poleg tega obi- skali tudi osnovno šolo v Podčetrtku. KONJICE: VELIKO KRVODAJALCEV Redne krvodajalske akcije, ki je bi- la od 13. do 16. septembra v Slovenj- skih Konjicah in Zrečah, se je udele- žilo presenetljivo veliko krvodajalcev, v Slovenskih Konjicah je prišlo na od- vzem 802, v Zrečah pa 292 krvodajal- cev. Za tako lep odziv gre zasluga akti- vistom obeh krajevnih organizacij Rde- čega križa, občinskemu odboru RK ter sindikalnim organizacijam v podjetjih Pohvala pa velja tudi delavcem zavo- da za transfuzijo krvi iz Ljubljane, ki so s svojim doslednim delom omogo- čili nemoten potek akcije. MARTA ŠMALC KOZJE: DVE DROBNI Na osnorai šoli Kozje že četrto le- to dela pionirski bife. Prodajajo samo brezalkoholne pijače, za katere je ve- liko povpraševanje. Pri delu bifeja pa so opazili, da učenci premalo pazijo na higieno in disciplino. Zato so se uved- li posebno točkovanje za red in hi- gieno. Pri prodaji namreč točkujejo vsako razredno skupnost. Na koncu le- ta pa bodo najbolje ocenjenim pode- lili denarne nagrade in to iz sklada, v katerem se zbira del zaslužka, ki ga ustvarja bife. Na osnovni šoli so letos na novo ustanovili pevski zbor. V njem poje okoli 40 učencev višjih razredov. Zbor vodi tovariš Bizjak. Vaje so dvakrat na teden. Letos bi se naj zbor naučil devet pesmi, od tega nekaj partizan- skih, narodnih in umetnih. DEJAN KRESNIK PROŽINSKA VAS: GASILSKI PRAZNIK Preteklo nedeljo so praznovali ga silci in krajani Prožinske vasi pri što- roh. Po svojih tradicionalnih običajih so krstil« nov gasilski avto. To pa ni- so »krstili« nov gasilski avto. To pa ni pridobitev samo za kraj, ampak zara- di velike bližine tiidi za štorsko žele- <4a,rno ter za celjsko m šentjursko ob moč je. Predvsem kaže poudariti izreden posluh, ki so ga pri zbiranju prispev- kov pokazali krajani, saj so zbrali ne- kaj nad šest milijonov starih dinar- jev. Pomembne deleže finančne pomo či so prispevali še železarna Štore, krajevna skupnost Štore, občinska ga jj,, silska zveza ter celjska poslovna enota, zavarovalnice Sava. Svečanost ob prevzemu novega avto- mobila je prizadevno prožinske gasil- sko društvo popestrilo s prijetnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkester štorskih že- lezarjev.. recitatorji — pionirji in mla- dinci iz domačih gasilskih vrst ter na- rodnozabavni ansambel Vikija Ašiča. M. UMNIK ŠENTJUR: ZAČRTANA POT Konec preteklega tedna so imeli mla di pri Občinski konferenci ZSM v Šentjurju svojo volilno in programsko konferenco. Poleg izvolitve organov predsedstva, so podali tudi smernice 7,2. delo v naslednjem obdobju in raz .>r avl j ali o problematiki mladincev v občini. Mladi v šentjurski občini so na svo jem področju dela v zadnjem času na redili bistvene premike na vseh po- dročjih, razen, kakor sami ugotavljajo, na področju organiziranja mladih kmeč- kih proizvajalcev, čeprav je bil orga niziran aktiv kmečke mladine v Dram Ijah in čeprav sta dve osnovni organi zaciji dobili status aktiva kmečke mla dine, ostaja to področje še vedno pre malo pokrito. Morda bi kazalo, menijo mladi, bolj poživiti delo osnovnih or- ganizacij v Kmetijskem kombinatu, ker zdaj delo le-teh poteka vse preveč formalno in na njihovem področju ru bilo čutiti večjih premikov. Tudi krneč ki pospeševalci iz TOZD kooperacija ne naredijo vsega, kar bi na terenu pr. srečavanjih z mladimi ljudmi lahko na redili. Mnogo bolj so aktivni mladi na sent jurski kmetijski šoli, kjer je njihovo delo dobro utečeno. M. P. ŠENTJUR: ZA ZDOMCE Pri OK SZDL v Šentjurju so skupa^i s Skupnostjo za zaposlovanje zastavili akcijo s katero želijo seznaniti zdomce o njihovih možnostih zaposlovanja v domovini, o pogojih vključevanja nji- hovih otrok v kolonijah in letovanjih v Jugoslaviji in podobno. S tako akcijo bi dobili tudi najboljši kontakt z naši- mi ljudmi, zaposlenimi na tujem. Akcijo vodi koordinacijski odbor za zdomce in mednarodna vprašanja pri SZDL v Šentjurju, ki bo o vseh rezul- tatih in problemih sproti obveščal ljudi v šentjurski občini. M. P. KONJICE: MED TABORNIKI IN GORICE s pričetkom novega šolskega iet« je ponovno zaživelo delo v taborniških vodih. Konjiški taborniki odreda »Hero- ja Bračiča« so se takoj lotili novih na- log. Tako so na vidnem mestu postavi- li omarico, v kateri bodo objavljali vse o svojem delu in načrtih. Pravijo, da bo zanimiva za slehernega človeka in ne le za tabornike. Sklenili so, da bodo njeno vsebino menjavali vsakih štirinajst dni. Pred kratkim sta obred obiskala predstavnika republiške komisije za tekmovanje za ziiačko »Živka Lovšeta«. Zanimala sta se zlasti za delo v odredu in si zato ogledala tudi nekaj filmov o tej dejavnosti. Delo oreda sta ugodno ocenila. )VA STANOVANJA 80 TI KMALU BO VSELJIV 20 STANOVANJSKI BLOK začetku leta 1974 so me organizacije v Vi- ogovorile, da združi- itva in skupno zgradi- ijststanovanjski blok. mgi stanovanjski blok u. Prvi, šeststanovanj- s je bil zgrajen leta sredstev takratnega ega stanovanjskega Namenjen je bil pred- čibeljem in zdravstve- avcem. Od takrat pa graditve tega bloka v ni bilo družbene , če izvzamemo nekaj ij pa se je v tem času aila individualna grad- kraju Ker pa mnogi rejo graditi lastnega nja, občutijo močan na družbeni stanovanj- d. Z dograditvijo tega dvanaj ststanovanj ske- a bo rešenih kar pre- novanjskih problemov Za gradnjo stanovanj v tem bloku so se dogovorile na- slednje delovne organizacije; Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Vitanje), štiri sta- novanja, »Kovinar« Vitanje prav tako štiri stanovanja, šo- la dvoje stanovanj, Gozdno gospodarstvo in Zveza borcev Vitanje pa po eno stanovanje Kasneje pa je »Kovinar« od- stopil dvoje stanovanj, ki so pr eure j na v zdravstveno po- stajo Vitanje. Tako bo Vita- nje v tem bloku dobilo poleg desetih stanovanj še moder- no urejeno zdravstveno po- stajo Za zdravnika splošne prakse in za zobozdravnika ter priročno lekarno. Sledno krajani zelo potrebujejo, saj so zelo oddaljeni od javnih lekarn. Z vsakim re- ceptom so sedaj morali tekati v Slovenske Konjice ali v Ce- lje. Stanovanja v bloku so zelo lepa in zgrajena po klasični gradnji. Pomanjkanje sodob- nih stanovanj čutijo vsa pod- jetja v Vitanju. Ni naključje, da se vsi vodilni ljudje vita- njskih podjetij kot so: TKI, »Kovinar«, Lesnoindustrijski obrat, Gozdno gospodarstvo in Kmötijska zadruga, vozijo na delo od drugod, ker tu nimajo stanovanj. Prav tako se je na delo v osnovno šolo v preteklem šolskem letu vo- zilo kar sedem učiteljev in tajnik-računovodja iz drugih krajev. Vsi ti ljudje seveda ne živijo s krajem, kar se odraža na intenziteti družbe- nopolitični dejavnosti v Vi- tanju. Gradnjo stanovanjsk^a bloka je prevzelo Konjiško gradbeno podjetje »Kongrad«. Po prvotni pogodbi bi moral biti blok vseljiv 1, januarja 1976. Gradnja pa se je zavle- kla kar za polnih devet mese- cev. VRANJO MARO.ŠEK ilPOLE NAD ŠTORAMI ZGOJA IN VARČEVANJE MLADI TESNO POVEZANI TUDI Z BANKO j'i petek v septembru >snovni šoli Kompole »rami zasedal svet men pionirskih hranilnic pri podružnici Ljubljan- ske. Kolektiv šole in i so s prisrčnim pro- n pozdravili goste, ieji so največ govorili ►bru, mesecu varčeva !tos bodo na šolah spre- Ii mlade varčevalce več i tisoč cicibanov. Po- 0 pozornost bodo v tednu oktobra name- Jevu varčevalcev. Naj- ivnejši predstavniki pi- ih hranilnic v pretek *lskem letu pa si bodo li poslovno stavbo cen- trale .Ljubljanske banke v Ljubljani. Tudi letošnji oktober bo v znamenju nekaterih že tradi- cionalnih oblik: slavnostne podelitve nagrad medšolskih tekmovanj, srečanja hranilni- čarjev pri predsedniku občin skih skufKŠčin ter slavnostne- ga obeležja ob svetovnem dnevu varčevanja. Sicer pa so na seji ugoto vili, da so pionirske hranil- nice dosegle lepe rezultate Na področju celjske podruž nice Ljubljanske banke dela 74 pionirskih hranilnic s sko raj 13.200 varčevalci, katerih skupni prihranek znaša ne- kaj manj kot 190 milijonov starih dinarjev. Svet mentorjev se je krit- tično opredelil do programa varčevanja v vzgojno varstve nih zavodih ter srednjih in poklicnih šolah. Torej do ak- cij, ki bi morale dobiti tudi široko družbeno veljavo. Ne nazadnje je svet men torjev izrekel zahvalo Nad-. Bertoletovi za njen prispevek pri razvoju pionirskega hra nilništva in ji na novem de lovnem mestu zaželel veliko uspeha. Razen tega so spre jeli vabilo in se tako odlo- čili, da bo naslednja seja sve ta mentorjev na osnovni šo li Kostrivnioa pri Podplatu. IR Presenečenje je tudi letošnja 10v mednarodna JubMejna zlatarska ^razstava..C- . Še je čas, da ä jo ogledate, TEK ČEZ OVIRE KONČAN Ko so prve mladinske brigade na Kozjanskem prinesle s sa;bo ne le ideje o otroških vrtcih, pač pa že kar otroiške vrt- ce same, je marsikdo gle- dal na to čudno in za Kozjansko kar neverjetno noviteto z nezaupanjem, da ne rečemo celo z od- porom. Seveda je to neza- upanje izviralo iz tradicio nalnih poijmovanj, češ da to paič ni za kmečke ljudi in podobno. Mladinske de- lovne brigade in njihove vzgojLteljiice so po prvih, takorekoč improviziranih otroških vrtcih to pojmo- vanje razbile i'n mu dale povsem novo vsebino. Da- nes, ko so vrtci že precej razpredeni v šmarski ob- čini, se je ustalil tudi vzgojno varstveni zavod v Lesičnem, četudi j.e moral prebrestj, podobne težave. S4:arši so se namreč za- čeli zavedati, da bo tudi njihov otrok slej ko prej moral korakati po isti poti s svojimi vrstniki, če jih bo hotel dohiteti. Z dirugimi besedami spoz- nali so nujnost predšol- ske vzgoje. Večina vrtcev, ki so za Kozjansko še vedno mla- da pridobitev, postaja že premajhna in mnogokje že mislijo na nove, večje. In zanimivo: v njih je čeda- lje več tudi kmečkih ot- rok. Tek čez ovire je kon- čan. MST ROGATEC: NI MIRU ZA TRŽANE O izgredništvu v Roga- ški Slatini in Rogatcu smo v našem časopisu že marsikaj napisali. Naši se- stavki so nastali na pod- lagi pričevanj občanov, marsikaj pa smo lahko spoznali kar sami, na li- cu mesta,, mnogokaj pa so nam povedala tudi pi- sma občanov. O tem so nam govorili tudi delavci milice v Šmarju in Roga- ški Slatini. Potem je bilo nekaj časa povsem dobro, v Rogaški Slatini pa so problem celo tako razre- šili, da danes o iz^redni- št^m tam sploh ne more- mo govoriti. Nedolgo t«ga smo dobili pismo iz Rogatca, kjer smo lahko prebrali, da bi bilo zelo dobro napraviti razgovore z občani Ro- gatca in z gostinskimi de- lavci. Takole pravi rogaški >b- čan (ki se, mimogrede, ne upa podpisati, ke se boji represalij'): »Pretepi po jarmih loka- lih so skorajda že kar na dnevnem redu. Povzroči- telji so podivjani fantje iz Florjana. Pijančevanje se je tako razpaslo in z njim nizkotnost, da vse skupaj ni več podobno ljudem, ampak divjakom, ki ob jestno razbijajo gostinske lokale. Težko je povedati, toda dejstvo je, da so najhuiši pijanci in razbi^ači pra.v mladeniči šestnajstih let, ki jim zakofn nič ne mo- re . . .« VI MIRU ZA TRŽANR Komentar k do.ga.ja- njem v Rogatcu najbrž ni potreben. MST PROTI PREŠTEVANJU v zadnjem času ni zbore/, anja ali prireditve, kjer med drugim ne bi jasno in glasno vsi obsodili posto- pek Avstrijcev do slovenske manjšine v Avstriji ter ravnanje z njo. Vsi so enoglasno tudi proti prešteva nju Slovencev, kajti to ne vodi v rešitev problema, ampak v še hujše zaostrovanje. Številne avstrijske akci- je, kot napadanje Slovencev, skrunjenje naših spome- nikov, odstranjevimje dvojezičnih napisov in vse osta- lo so pripeljale tako daleč, da je treba odločno in jas- no povedati — s takšnim odnosom in ravnanjem se ne moremo strinjati, kajti ne živimo v mračnjaškem sred- njem veku, ampak v času, ko se velika večina ljudi bori za demokratičnost in proti vojni. Zato velja vsa podpora Slovencem v Avstriji katerim je treba zago- toviti minimalne osnovne pogoje za življenje, ne pa jih martretirati z nazadnjaškind prijemi. STANKO STROJANŠEK iz Braslovč: »Nikakor ne moremo razumeti avstrij- ske vlade, da dovoljuje takšno ravnanje z našimi Slovenci v Avstriji. Smo sredi dobe, ko se vsi na- predni ljudje borijo za pravice, mir in demokra- cijo ter enakopravnost, v sosednji Avstriji, takore- koč na pragu naše domo- vine, pa se dogajajo tako mračnjaške stvari. Raziun- Ijivo je, da obsojam tak- šno ravnanje ter sem za- to, da se Slovencem omo- goči mirno življenje.« MIŠO >L\ROVT iz Pol- zele: »Sem proti prešteva- nju in podpiram akcijo za čimprejšnjo ureditev pro- blema slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Takšni postopki me mo- tijo še toliko bolj, ker vem, kako pri nas obrav- navamo manjšine ter kaj vse jim nudimo. Ničesar jim ne manjka in to je tudi prav, zato se odločno zavzemam tudi za enak odnos do naših ljudi v Av- striji. Prepričan sem, da bo zmagala demokratič- nost.« JANEZ PRIMOŽIČ iz Šempetra: »Enostavno si ne morem predstavljati, kaj si Avstrijci mislijo o naši manjšini in zakaj ta- ko z njo delajo. Vsi ti iz- padi in napadi rušijo do- bre medsebojne odnose, istočasno pa v nas ustvar- jajo občutek nezadovolj- stva. R®dno spremljam vse, kar se dogaja v so- sednji Avstriji in prepri- čan sem, da bodo morali popustiti, kajti tudi med .\vstrijci so demokratične sile.« KARL ACMAN iz Šošta- nja: »Bii sem v obeh sve- tovnih vojnah in vem, kaj to pomeni. Mi smo se ve- dno borili za mir in nobe- nemu nismo storili nič ža- lega ter zato zdaj ne ra- zumem takšne kršitve čle- na 7 in vseh ostalih, ki go- vorijo o pravicah sloven ske manjšine v Avstriji, Ti ljudje sploh ne morejo več mirno živeti in delati, saj jih samo napadajo in zbadajo. Sem za takojšnjo rešitev perečega vpraša nja.« VLADO . PL.ANIN.ŠEK, Prevozništvo Celje: »V na- ši delovni organizaciji smo o postopku Avstrijcev že spregovorili na osnovni organizaciji zveze komuni- stov in takšno ravnanje najostreje obsodili. Mislim pa, da ne sme ostati sa- mo pri tem, ampak da je potrebna konkretna akci- ja za ohranitev tistega, za kar smo se že pred mno- gimi leti dogovorili, to je zagotoviti naši manjšini v Avstriji normalno življe- nje pod enakimi pogoji, kot ga živijo Avstrijci.« Najostreje obsojamo ravnanje Avstrijcev do naše manjšine in zahtevamo, da z gonjo nehajo ter da konč- no spoznajo, da takšno raramje ne vodi nikamor. Slej ko prej bo treba spoznati svojo zmoto, jo priznati in začeti znova. Eden izmed temeljev je prav spoštovanje človekovih pravic, tega pa Avstrijci ne delajo. To pa je hudo in ni prav. T. VRABL 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 •— 30. september 1976 Minila sta že dobra dva meseca, kar je žalska občinska skupščina sprejela odlok, ki ugotavlja, da je gradnja ob- voznice v Žalcu v posebnem družbenem interesu. Vse od- tlej Se v prizadetih krajevnih skupnostih, ki niso zajete v to ureditev prometnega stanja In v tistih, ki bodo prizade- te, ker bo tekla obvoznica skDznje, širijo različne govorice in kritike na račun občinske skupščine. Tudi v našem te- dniku smo opozorili na govorice in kritike občanov in za- stavili podpredsedniku občinskega izvršnega sveta Stane- tu Lesjaku javno vprašanje s tem v zvezi. Ker pa je pričela obvoznica buriti duhove še bolj, smo se odločili, da pro- blem osvetlimo z vseh strani, damo besedo občanom in skupščini občine ter tako prispevamo k boljši obveščeno- sti občanov. Občani prizadetih krajevnih skup- nosti so kljub sprejemu odloka proti nameravani gradnji obvoznice. Kljub temu, da so razen krajanov Gotovelj vsi pooblastili svoje delegate, da gla- sujejo ZA obvoznicio. Poglejmo le nekaj mnenj občanov: Vinko .1. i/. stMiipctra: »V Šempet- ru smo bili z nameravano gradnjo obvoznice seznanjeni .šele postfestum. Idejni projekt ni bil javno razgrnjen. Pred vpisom posojila za ceste smo za- to sklicali krajane in zahtevali razjas- nitev našega predloga, da problem prometne situacije v Žalcu in Šempet- ru reši družba z nadaljevanjem izgrad- nje Slovenike do šentruperta ali vsaj z izgradnjo ceste prvega reda po nje- ni trasi. Predstavnik republiške skup- nosti za ceste nas je prepričeval, da za takšno rešitev ni denarja. Na tej osnovi smo želeli šempetrani dobiti 7ia naš kraj, ki je v enakem položa- ju kot Žalec, vsaj izhod v sili. Pred- stavniki skupščine občine so nam za- gotovili, da bodo vzporedno z gradnjo obvoznice rešili tudi problem Šem- p>etra in zato smo delegata krajevne skupnosti pooblastili, da glasuje — za. Rešitev v Šempetru pa bo, žal, le kratkoročnia, pa tudi poceni ne bo. Za- to še vedno menim, da bi bila naj- cenejša in najsmotrnejša rešitev grad- nja ceste po trasi Sloven-ike, .saj le ta razreši vse probleme.« Rudi T. iz Ciotovel.j: »Kot kmetij- ski delavec trdim, da je gradnja ob- voznice predraga rešitev,, ki gre na ra- čun kmetijskih površin. Moti me, da ob denarju, ki ga bo v obvoznico in vestirala republiška skupnost za ceste nihče več ne vidi problema zemlje in zaščitenih kmetijskih površin. Sodim, da je najsmotrnejša rešitev v nadalje- vanju Slovenike ali vsaj cesti, ki bi šila po njeni trasi, dokler se gradnja ne nadaljuje. Menim tudi, da se je skupščina odločila prehitro in da dele- gati z zadevo niso bili dovolj realno seznanjeni, zato njihova odločitev ni mogla biti realna.« Vinko .1. iz (iotovel.j: »Obvoznica ima seveda več vidikov. Ce pa vemo, da- se bo izgradnja Slovenike nadalje- vala, sodim, da je predraga rešitev. Res gre Zalča-nom za obvoznico, ki naj bi kasneje postala mestna cesta, vendar je tudi to le asfalt, ki se bo Zalčanom kmalu otepal. Ce bi imel Žalec urbanistični načrt, s katerim bi se obvoznica ujemala, bi bilo druga- če. Toda, ni tako. Hišo je treba zi- dati od temeljev ne od strehe. Tudi zaščite kmetijskih površin ne bi sme- li zanemariti, saj jih bo že gradnja Slovenike prizadela.« Franc C:. iz Žalca: »Izgradnja ob- , voznice je bila za našo krajevno skup- nost rešitev aa nemogočo prometno situacijo v Žalcu. V iskanje novih va- riant se zato svet krajevne skupnost: ni spuščal. Res pa je, da so se tudi naši krajani pritoževali, predvsem ti- sti, ki žive blizu bodoče obvoznice. Boje se hrupa v bližini nove šole. Res je tudi, da so krajani bili precej brez- brižni. .saj so se zborov o tem pro- blemu skibo udeleževali. Osebno me- nim, da smo neskrbni do očuvanja kmetijskih po^'rsin in da se morajo čuvanju teh ivkloniti tudi veliki pro- jekti. Sl.tn«* iz (it)to\«'I.j: »Krajevna skupnost je uvidela, da lx> morala iskati druge načine zaščite interesov svojih krajanov, ki enotno zavračajo gradnjo obvoznice. Odločili smo se, da gremo v ustavni spcjr. Enotno za- stopamo stališče, da gre obvoznica po trasi bodot'e Slovenike dO Šentruper- ta in da .se tako reši problem Žalca. -■Šempetra, Ek>brt)teš.e vasi in s tem ce- k»tne doliiie. Tudi s trditvan>i, da vsa- kemu kmetti vzamejo zaradi obvozni- ce največ' 2«) »-rov ne držijo. Kajti t-e casta ress vzaine le arov, s tem pa preseka njivo enega hektarja, je izgu- ba večja (>d 20 arov. Ra/.polavljanje Jtuščitenih kn-ietij.«i.kih površin le ni ta- ko majhna stvar.« Dušan K. iz Ciwtovelj: »Tudi jaa sem večkrat predlagal variajito rešit ve prfmietne<>a položaj« v dolini po trasi bodot'p Slovenike. Skupaj s stro kovnjaki smo ufjolavljali, da bi za ce- no žalske lahko naredili ta- k.šno cesto vsaj do Brega. Sodim, da je žalska obvoznica kratkovidno na- črtovana in bo le zapletla že tako sla bo urbani'/awijo Žalca. Tudi o izpelja- vi zboiov občai-kov >n o njihovem sa- moupravnem odločanju sodim, da so se soočili že z naprej odločeno stvar- jo, ker kljitb različnim mnwijem v javni razpravi .t«>h nihče ni proučil.« .lože S. iz 2alca: »čudi me, da gradnja Slovenike vsaj do šentniper- ta zaradi denarja ni mogoča. Obvoz- nica bo res razbremenila promet sko- zi Ž.alec, vendar to problema še ne rešuje, še naprej ostajajo problem va- ščanov Gotovelj, Ložnice in predvsem Šempetra. Rešen bo le problem Žal- ca. ostale težave ostanejo. Obvoznica je torej le parcialna rešitev problema, na katerem drobimo skromna sredst- va. Če bomo nadaljevali tako, osnov- nih problemov ne bomo nikoli rešili.« . Z vsemi mnenji, ki smo jih izved- li, smo soočili podpredsednika žalske- ga izvršnega sveta Staneta Losjaka in ga naprosili da nanje odgovori. Iz ob- širne in, mimogrede povedano, zelo dokumentirane izjave, ki v celoti za- vrača kakršen koli sum v nedemokra- tičnost in obhajanje samoupravnih pravic ob<;anov, smo v skopih in gro- bih izvleč-kih. zabeležili takšno .sta- nje: »Ob štetju prometa lani so na kri- žišču v Arji vasi lani našteli povpreč- no dnevno 14.8:^3 vozil. V Šempetru 9739. Skoraj vsako peto vozilo je bilo txjvornjak ali avtobus. Seveda je takš- na frekvenca vozil, ki je posebej ne- varna ob prometnih konicah, zahteva- la ukrepe, ki bi položaj uredili. Skup- ščina se je zavzemala za nadaljevanje gradnje Slovenike iz Arje vasi vsaj do šentniperta, kar bi v celoti razrešilo probleme naselij ob glavni magi.stral- ni cesti proti Ljubljani. Po iy.racmiih republiške skupnosti 7;a ceste bi takš- na gradnja veljala 40 starih milijard, ki pa jih skupnost ne more zagoto- viti, med drugim tudi zaradi spreje- te prioritete izgradnje trans jugoslo- vanske avtoceste. Na dveh sestankih v letu 1974 .so Žalčani vnovič zahte- vali od republiške skupnosti za ceste, da prometni čep v Savinjski dolini razreši na tak način, izvršni odbor skupnosti pa je zahtevo dokončno za- 'vrnil kot finančno neizvedljivo in grad- njo Slovenike do šentruperta odložil vsaj za dobo 12 do 15 let. Republiška skupnost za ceste pa je zato v svoj srednjeročni program obnove in iz- gradnje novih cest vključila tudi žal- sko obvoznico, ki bo tako edina slo- venska obvoznica, ki jo bodo gradili s sredstvi republiške skupnosti. Tudi to priča, da je prometni položaj v Savinjski dolini kritičen. Skupnost ob- ravnava obvoznico s priključno cesto na vozišče v Arji va.s.i kot nadaljeva- nje. začasno sicer, a vendar, avtweste po dolini. Na ta način bo Žalec tudi dobil svoj priključek na avt(x;esto, ki bi ga sicer imel šele v Šentnipertu. Še to. Obvoznica po trasi bodoc-e Slovenike namreč tudi ni rešitev, saj bi bili pri izgradnji ceste I. reda prav tako potrebni vsi spremljajoči objekti fnadvozi. p mo- g(K-e širjenje mesto tudi na sever. Obvoznica bo dolga 3 kilometre. Pri- čela se bo nasprot.i odcepa v Novo Celje, potekala ob pokopalist'u, severno (xl soseske I^ožnica in Sosesko 5, skozi Gotovlje, ter se priključila na magi- st rahw cesto vnovič p:'ed nadvozom čeK progo med Šempetrom in Žalcem. Priključna cesta bo dolga kilometer in pol in b<) pove/^alfl Žalec z vozliščem v Ruškem gozdu pri Arji vasi, kjer se bo 7M 15 ler izstavila S-lovenika. Predvidoana naj bi bila zgrajena v istem roku, kot avfmresta do Arje va-v, torej do oktobra prihodnjega letii. Problem prometa v Žalcu bo torej 2 (^bvozaiico rešeni, čeprav ne ptK'eni in predvsem ne nebole<> — to velja pred. vsem za Gotovljane, ki jih obvoznica najbolj neposredno priztudene. Ostaneta pa dva velika problema, šempetrski bo zahteval hitro in od- ločno ukrepanje. Na skujiščini se tega zavedajo, iztleiavn prometne študije in projekr rešitve pron-^et-nega položaja v Šempetru je v pripravi, rešitev pričaku- jemo hkrati z otvoritvijo obvoznice. Drug problem je križišče v Petrovčah. To pa blžnostmi. Na to je pozabljeno. Kajti, nekaj mesecev po sprejetem odloku občinske skupščine Gotovljani (ne vemo aH vsiF) začenjajo akcijo za odpravo odloka. Delegatski sistem v Žalcu je dobri črno piko. Javna razgrnitev načrta obvoznice je bila izziv občanom in orga- nizacijam SZDL, da organizirano obravnavajo predlog rešitve, da »obo- rožijo« svoje delegate v občinski skupščini za samoupravno sporazu- mevanje in dogovarjanje. Je biio vse to storjeno? Ne, delegati Gotovetj so prišli v skupščino oboroženi z »imr|M!rativnim mandatom« brez mož- nosti za soočanje z mnenji drugih iin ne glede r« skupne in splošne interese in potrebe. In še enkrat ne, ker so zatajile tudi družbeno politične organizacije, ki jih, če ne že prej, pa vsaj po glasovanju v skupščini, ni »pritegr»H« izid glasovanja in neusklajeni interesi. Ravrkanje mimo »pravil igre« procesa samoupravnega sporazume- vanja se je sprevrglo v požar strasti. Zdaj gre le še za prestiž, bistvo spora je že na stranskem tiru! Ta primer pa ni poučen le za 2atčane. V naši samoupravni praksi jih najdemo še kje drugje, enake in podobne. Skupni imenovalec jim je: uveljavljati pravice pri tem pa pozabiti na obveznosti in dolžnosti. Drugače si ne moremo predstavljati politične akcije, ki tfi zunaj SZDL pri tem pa NIHČE ne čuti potrebe zapeljati politični problem v orga- nizacijo SZDL, ki je dolžna, da s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju samoupravnih in delegatskih odnosov in. ki je v ustavi opredeljena kot najširši temelj socialističnega samoupravnega sistema. Pa še to: sporazumevanje je zahtevnejši proces odločanja kot glasovanje. St. 39 — 30. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 OTROCI SO MU ZAPLOSKALI — ŽIVAHNO DELO V ŠOLI ►snovna šola na PoniJtvi bila zgrajena po potresu Kozjanskem leta 1974, Jn iT iz sredstev, ki so jih spevale ljubljanske obči- Zato šola poleg naslova Blažu Kocenu opravičeno ii še naslov: šola solidar- iti in humanosti, «etošnje novo šolsko leto v to šolo prineslo tudi tveno osvežitev. . Učenci višji stopnji so 6. sep- tibra prestopili prag celo- »TOe šole. Ta specifičnost bila strokovno utemeljena ■adi organizacijskih, pro- irskih in kadrovskih mož- sti šole. lavnatelj šole Maks Ko- Mč si s svojimi sodelav- na šoli prizadeva, da bi celodnevni pouk dobro ;kel in da bi bili z njim iovoljni učenci, starši m ^eda tudi učitelji. ►Kako to, da ste se odlo- l za to obliko poučevanja fiv na višji stopnji?« [•a korak smo naredili pred- pm zaradi prostorskih p>o- iev in zato, ker je bilo •žno organizirati samo tri delke. Ce bi začeli pri niž- stopnji, bi kasneje prišlo težav, ker bi na višij stop- morali preiti učenci spet klasičen pouk. Koliko otrok obiskuje ce- nevni puk in kakšen jc hov delovni dan?« f celodnevno šolanje smo zajeli 80 otrok in moram re- či, da je njihov delovni dan zelo pester. Pouk se prične ob pol osmih in traja do pol štirih. Seveda pa to še zdaleč ni samo sedenje v šolskih klopeh! Reden pouk je le prve štiri ure, nato je rekretativni odmor, nasled- njo šolsko uro je na vrsti redno učenje, nato pa kosi- lo in počitek. Prva učna ura se prične spet ob enih po- poldne. Do pol štirih popol- dne, kolikor časa so otroci tudi v šoli, trajajo razne iz- venšolske dejavnosti. To so najrazličnejši krožki, ki jih učenci radi obiskujejo, »Menite, da je otrokom to bivanje v šoli všeč?« Brez dvoma! Ko smo jim še v lanskem šolskem letu povedali, da bodo začeli ho diti v celodnevno šolo, so otroci od veselja in navdu- šenja zaploskali. Zelo žal je učencem petega razreda, Ki niso bili zajeti v celodnevno šolanje. »Kako pa na nov način poučevanja gledajo starši otork?« Vedno se še najde kdo, ki je proti temu, toda velika večina staršev je na naši strani in sami pravijo, da so zadovoljni, da njihov otrok pride domov, ne da bi mu bilo treba misliti na na- loge in se še dodatno učiti. Tudi prehrana otrok je ure- jena in mislim, da na kakš- ne večje težave skoraj ne moremo več naleteti. »Poglejmo, kaj o celodnev- ni šoli mislijo učenci!« Franci štor, 8. razred: »Všeč mi je ta nova oblika poučevanja. Naše prve štiri ure pouka so najbolj resne, potem pa nam teče čas med rekreativnimi in svobodnimi dejavnostmi, vmes se spet malo učimo in čas tako hit- ro mine, da se včasih niti zavemo ne.« Zlatko Hofman, 8. razred: »Rad hodim v celodnevno šolo, še posebej mi je všeč to, da vse naloge naredimo v šoli in nam pvotem doma ostane še dovolj časa tudi za igranje. Najraje se učim zgodovino in zemljepis, v prostem času, ki nam je na- menjen, pa se najraje ukvar- jam s športom.« Milena Jug, 7. razred: »Vsi se dobro počutimo in radi prihajamo v šolo. Bolj brez skrbi smo, kot smo bili prej in težkih torb ne nosimo s seboj. Zadovoljni so tudi na- ši starši, saj je en del nji- hovih skrbi zdaj prevzela šola. Popoldne nam še ved- no ostane dovolj časa za po- moč staršem in za igro med prijatelji.« Jure Esih, 6. razred: »Po- sebej mi je všeč, da v šoli lahko izbiramo med toliki- mi krožki in da lahko res vsak dela tisto, za kar :ma veselje. Jaz ZEihajam k orod- ni telovadbi, strelskemu krož- ku in rad igram namizni te- nis. Vesel sem celodnevne- ga pouka, vesel pa sem tudi nove šole, saj je bila prejš- nja stara in tesna, brez te- lovadnice in po potresu raz- majana.« MATEJA PODJED FRAN ROS ZVESTA ČETA 6 »Dajtp. Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesar- ^ga! Tisti, ki pojdejo, naj poravnajo prej prepire in ^raštvo. Zakaj nič se ne ve, koga zadene. Kdor pojde '■d Boga sodnika, da mu bo račun lahek. Tisti, ki osta- jiomagajte si v ljubezni, časi bodo hudi in krivični, 'orej bodite močni. Mislite na swoje tam zunaj in ne ^ajte moliti, da se vas Bog usmili. In se mm vrnejo ^žje, očetje, sinovi in bratje. Kdor pa »s ne vrne več, bi v nebesih doživel svoj mir in večno srečo. Molimo fse, ki pojdejo, in za vse, ki os-'tanejo: Oče naš . . .<< Skozi cerlcev je drgetal zatajevan jok, dokler ni župnik *PU pred oltar in niso zapele orgle, ali nekam težko in -ščeče. V polnih gosriihjah so se harmonike napenjale, fantje vriskali. Zategle pesmi so se glasile, z miz je tekla '«ča. Obrazi so goreli v nasmehu, ki ga je bilo vino "■hnilo licem. Včasih je fant za roko prijel ljubico s čilimi očmi in ji dejal besedo. Kar bi ji bil še včeraj ^^il ?m uho, je zdaj glasno povedal pred vsemi. , 'Va pragih so postajali otroci in zrli v sobe, ki sta iz ^ lezla tobakov dim in kisli vinski duh. >>Oblaki so rdeči, ^aj nek pomenijo? .. .« fotem so fantje zaplesali z dekleti, da se je svetilka stropu zibala in se je pod udajal. Zu7ia] je rosil dež. Policajev sin, ki mu je sledila kopica otrok, je trobil skozi trg: Vojna! Lepaki so vpili z vogalov: Vojiia! Opoldne so težko zazvonili zvonovi: Vojna! Harmonike pa so hropele, pijane besede so butale iz krčem, dež je rosil na strehe in blatne ceste. »Fantje, fantje, le s korajžo ...« Z vogalov so novi lepaki sporočali cesarjeve besede: »Mojim narodom! Moja srčna želja je bila, da posve- tim leta, ki so mi po božji milosti še usojena, delom miru in obvarujem svoje narode hudih vojnih žrtev. Usoda je sklenila drugače. Spletke sovraštva polnega nasprotnika me silijo, da zgrabim za meč. . .« Kaplan je stopil v župnišče k obedu in pogled mu je nejevoljno ošvrknil krčme, polne hrupa. Ivan in oJže sta se z vlakom vrnila v mesio. Dež je bil ponehal, megle so poizkušale, da se dvignejo. Pred mestnim kolodvorom je stal upokojeni oficijal Otorepec. Gladil si je brado in vrtil palico, ves žareč: »No, vojno imamo zdaj vendarle. To jih pohrustamo, Srbe, kaj? Za malo južino! In za kosilo Ruse! Skoda, da nisem mlajši, pa bi se javil. Ali bi jih! Pravijo, da so tu med Slovenci ljudje, ki hvalijo Srbe, da. Če je to res, potem me je sram, da sem po rodu prav za prav Slove- nec. da. Vse srbske vohune na vrv, na prvo dreiX)! Saj ste čitali pesem v časopisju. Na četrt vina pojdem zdaj, tako se da lepo premišljati o vsem . . .« Crospodinja Marjana je bila sama v stanovanju in je tožila z zagrenjenim obrazom: »Kaj bo, kaj bo! Na moje stare dni vojna! še nikoli vojna ni bila dobra. Pravijo, da se podraži moka. boljša za pol krajcarja pri kili, pomislite! Kar vrečo jo kupim, še jutri, da je bom imela dovolj do jeseni, do konca te neumne vojne . . .« Ivan je krenil domov. Vesela ga je bila mati, vse ji je bil na svetu. Sedela je ob mizi in šivala. Samo kuhinjo in sobo s starim pohištvom sta imela Obe okni sta zrli na ozko dvorišče s smetiščem. Ura je tiktakala na steni, v kletki ob oknu je žgolel kanarček. Ivan je legel na starinsko zofo in pričel čitati melan- holične Lenauove pesmi. V dušo so mu segale s sladkim nemirom in njegove misli so romale k Anici, ki je bila daleč. In vendar je stala pi'ed njim v svetli bluzi, temnem krilu in z rumenim slamnikom. Jože je bU povečerjal kos kruha s skledo kave. Marja- na je prižgala petrolejko na mizi in pričela čitati iz Zgodb svetega pisma, ko je burno vstopil oficijal Otorepec, ki je stanoval v hiši: »Nič še ne veste, kaj »e je zgodilo. Tale Jeretin, gostil- ničar pri »Zlatem jelenu«, se je ustrelil. Danes popoldne za pokopališčem. Naravnost v srce se je počil. V vojno bi moral, pa se je rajši končal. No, kaj pravite? Govorijo, da je bil srbski vohun in je imel slabo vest. Vidite, sam se je kaznoval. Da, dä.« Razburjeno so mu utripale oči. Marjana pa je vzdih- nila: »Tale vojna! Kakšna reči se zdaj gode! Ali je treba?« »Vojiia je vendar potrebna. Naša čast, naš ugled in tako dalje.« »Ali je mrtev?« »Seveda je mrtev. Popolnoma. Ali ne bi bilo lepše, da bi bil umrl junaške smrti na bojnem polju? Za vem, dom, cesarja? Kaj? Saj vendar razumete, Marjana!« In je odšel z žarečim obrazom naprej po hiši oznanjat novico. XXX Vrnili so se topli sončni dnevi. Me.ftne idice in vojašnice so napolnili tisoči mož in fantov. Sam najlepši cvet slovenskega naroda. Krčme so bile polne pesmi, vriskov in solz. Vojne napovedi so sledile druga drugi. Vesti o prvih spopadih so krožile, neverjetne novice so se prehitevale. Vojaki so korakali h kolodvoru, skozi mesto z godbo, z belo-modro-rdečimi zastavicami na novih, svetlo okova- nih puškah, s šopki na prsih in čepicah. V novih svetlosi- vih uniformah, škripajočih čevljih in usnjenih pasovih, z obteženimi hrbti, vsi v cvetju in barvah trakov in pra porčkov. Ob njih nekaj žen, deklet in otrok v solzah. Igranje godbe je vodilo korake. Veseli zvoki so hoteli prekričati žalost, ki je vpila v srcih. Mrki, zamišljeni pogledi so uhajali iz sivih vrst. Meščani so stopicali ob njih. srečni in navdušeni: »Zmagali bomo. hura! Smrt Srbom in Rusom! Kako čvrsti, hrabri junaki! V štirinajstih dneh potolčemo vse sov>ražnike!« Vlaki so se podili na sever. Robci so se belili za nji- mi. Tudi Otorepec je neumorno mahal z rokami in slam- nikom. Potem je krenil v gostilno, da je bil dan tudi v zaledju zelo vroč. KONJICE: KRVODAJALSKE AKCIJE Mesec september, mesec krvodajalstva v konjiški občini. Pričetek akcije je bil 8. septembra v Ločah, na- daljevale pa so se v občini po naslednjem vrstnem redu: v Slovenskih Konjicah so dajali kri 13., 14. m 15. septembra, v Zrečah pa IS. septeunbra, kjer se je pet dni prej vršila tudi občinska krvodajalska proslava. V Slovenskih Konjicah je v delovnih kolektivih ve- liko število krvodajalcev, želeli pa bi jih še več, saj te dragocene tekočine ni nikoli preveč. Z. S. -Ne sumu kolciUirsko, tudi pri alpiiii>lili \ >lu\cii.skili odse- kih je nastopila pltvalska jfseii, \siik Iftiii čas ima v stenah in tudi v oigani/aci,jske)n dolovan.ju svoje posebnosti. Spomladi uve/havanje v krajših smereh in rlelo \ plezalni šoli, severiu stene ponavadi takrat še samevajo — objektivne nevarnosti so jM-ev('like. V poletnem času (julij—avgust) poka/e posameznik ill odsek, kaj zmore. Cieljani so z letošnjo glavno sezono ob najtežjih ponovitvah v Savin.jskih in Julijskih Alpah stopili med najmočnejše slovenske odseke. Krono svojemu delu so polo žili v stenah Mont Blanta in kcmčiio še v dolomitski vertikali k.jer so .se trdno zasidrali ne samo v klasični M. stopnji, ten» vec prvič tudi v najvišji tehnični oceni .\4 s pri'i)lezanjem kai ireh »direlissim« il. in 12. septcjnbra priprava drv iia Okrešlji. /a /.unsko ■sobo in kočo (iKS. Delno že v snesu ponovljena Cadova v Tur- ški gori in prečenje grebena prek .-Sije Brane in fu-sUe Jiori do Kink. IK. in 19. septembra; Fraiiček Knez in Frani Horvat sia ponovila, letos verjetno zadnjič, Kežkovo smer v steni šla.jer- ske Kinke V i . Ta izredno težka stena je to nedeljo dobila tudi novo smer >/Skozi okno« 111 do IV, ki sla jo ijreplezala Knez in Zupane v 7 urah. Pripravniki so plezali v Stebru Štajerske, v Turški gori in Direktno v Mrzli gori. in 26. septembra .je bil dvodnevni plezalni tabor v steni 0,jstrice, Dedca in Vršičev. Sodelovali člani: Ciril Debeljak, Franček Knez, .lože Zupan in Janez crepinšek. Pripravniki: Mar- jana .'5ah, Cvetka Zevnik, Tone Zuntar, A inko Deželak, Ivan Lesjak. Tečajniki: Jože Zupane. Franc Horvat, Brane Povše, Zoran Kramer, Aco Pepelnik. Preplezane snieri v Ojstrici: Debe- lakova (50-letnica prvega vzpona) IV, Ileretova V-+, Zahodna .grapa II, Spominska (Zmaj) V-(-, Dedec: I.eva V (dve navezi), Šarina poč V-!-, Centralni steber VI, Desna V Al, Pintar.jeva IV-h. Vršiči: Lepa smer IV, Bolostaja V. Lukmanova III, Grapa II, Regrutske IV ter prvenstven vzpon levo od Regrutske V Al — 10 ur. Tabor je bil izredno uspešen, saj zblr smeri z oce- nan>i zgornjih stopenj (IV, V, VI) dosega delo cele sezone iz- pred osmih ali celo šestih let. Na sliki: Na.šl plezalci pod steno Cin. Da zadnje čase nosijo ccljski alpinisti na čeladah znak TOPER, ni zaradi pestrosti. Tovarna Toper je dala odseku po- moč za odpravo v Dolomite, predvsem pa prihaja iz športnega programa te tovarne vedno več kvalitetnih izdelkov celo z.a alpinizem, kjer je izbira onreme izredno obeutüiva. CIC 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 •— 30. september 1976 UTRSNKI S T-jevega PAVILJONA Tovarišica Majda Krajšek, ki je vo- dja prodajnega paviljona na sejmu obrti v Celju, nam je povedala, da je prodaja zelo ugodna in da gredo najbolj v promet barvni TV spre- jemniki in pralni stroji — v glav- nem na potrošniško posojilo. Si- cer pa so zanj res lepe ugodnosti- 10% POLOG iN POTIIOSNI^KÖ PO!^OJILO no :so.ooo uiN DOSTAVA NA OOM im 10 Ki^f ZASTONS Pill I^AKIIPII Ni\n 1.000 III IV Najnovejše tipe pralnih strojev GORENJE, zamrzovalne skrinje, zamrzovalne omare, pomivalne stroje GORENJE in štedilnike: plinske in kombinirane. Barvne in črno-bele TV sprejemni- ke GORENJE, črno-bele televizorje ISKRA: MINI RAMA, POLUX, ALFA in BETA ter ves antenski pribor ELRAD. Trajno žareče peči EMO, infra peči in kaloriferje TRENTA. Od drobnih gospodinjskih apara- tov pa so vam na voljo: mešalci, sesalci, havbe, kuhinjske tehtnice Gorenje ter vse vrste likalnikov ELMA, toasteri in električni ro- štilji. Naj vas opozorimo še na zelo ugo- dni ceni: radijskega sprejemnika SAVICA 1.203,95 din in prenosne- ga televizorja JÜNOST — 2.194,80 dinarjev. SEJEMSIil POPUSTI: 0% BELA TLIINIKA 7% TELEVIZOK- .11 IN AKUSTI- ČNI APARATI PEČI 7% MALI GOSPOIIINJSlil APARATI PRI »EVIZNI PRORAJI SE OOOATNI POPUST St. 39 — 30. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 OBSOTEUE NOV VRELEC V HANJSKEM PRI PRISTAVI? BODO RAZISKAVE? Kadar govorimo o Obsote- Iju, v isii sapi že omenjamo At-omske toplice in preslavno vodo, ki izvira tam iz parih vrtin. Z Atoniiskimi toplicami je postalo Obsotelje znano pw vsem svetu, z njimi se dvigu- je iz spon zaostalosti, voda postaja čedalje bolj pojem odpravljanja nerazvitosti. To, kar so poznali že Rimljani, znamo ceniti tudi mi, le da se tu in tam le preveč zati- ka. Ali še drugače povedano: to, kar nam daje narava za- stonj in tako dobrohotno, največkrat ne znamo izkori- stiti v svoje namene tako, da bi nam skižila. Izgleda pa, da ima obso- teljska konkurenta, ki pa svo- jevrstnega konkurenta, ki pa ga žal malokdo pozna, nekako tako, kot pred dvajsetimi le- ti nihče razen domačinov ni vedel za to čudo, pa še ko- pica »furmanov, ki so vozi- li svoje vprege tod mimo. Kadar se boste peljali s sa^o- jini jeklenim konjičkom proti Pristavi, se v Hajnskem usta- vite na desni strani ob beton- CELJE: SKUPNE SLUŽBE SIS v Celju so se lotili izredno eahtevne naloge. Gre namreč za organizacijo skupnih služb samoupravnih interesnih sku- pnosti. Komisija, ki dela na tem vprašanju zato, da bilo bi bilo delo skupnih sdužb ce- nejše, in da bi imelo še dru- ge prednosti, je v tej zvezi pripravila več x'ariant, ki jih pa izvršni svet, vsaj po prvi razpravi, ni sprejel. To pa po- meni, da se bo delo na" tem področju nadaljevalo. skem koritu za napajanje ži- vine. Postojte ob koritu, sklo- nite se nad vodo in v nos vam bo udaril neznosen vonj, nekaj podobnega kot vonj gnilih jajc. To je vonj zdra- vilne vode, ki jo domačini na kratko imenujejo kar »smrd- ljiva slatina«. V koritcu, ko- der teče v veliko korito vo- da iz izvira, boste opazili be- lo sled, siled žr.'epla in ostalih rudnin. Stopili smo k Straškovim onkraj studenca in ceste. Franc in Marija vesta o vo- di marsikaj. »2e v stari Jugoslaviji so mojemu očet.u ponujali 10.(X)0 dinarjev, da bi uredil izvir tako, da bi lahko iz njega črpali vodo za prodajo, toda niso se znašdi. Je že res, da voda grozno smrdi, zdravilna pa je le. Tako pravijo tudi zdravniki, ki tod natakajo vo- do in jo pijejo pa tudi dru- gi ljudje, da jim je pomaga- la.« Tako ve povedati Mari- ja, Franc pa pristavlja, da jo že več kot dve desetletji prid- no pije vsako jutro na tešče po dva deci in da se dobro počuti. Nekako tako menijo o »smrdljivi slatini« domačini, tako so menili o njej tudi takrat, ko je pred koritom stalo PK) štirideset do petde- set vozov. Voda ni za kuho. Takrat dobi še močnejši vonj, postane črna. Voda pa je zanimiva še po nečem. Devet do deset dni pred večjim deževjem postö- ne bela in tako Straškova za- nesljivo vesta, kdaj bo neur- je. Tudi letos ob veliki suši je bilo tako. »Kazalo bi jo izkoriščati,« meni Marija, ki misli, da nji- hova voda ni v nobenem ož- jem »sorodstvu« z atomsko vodo iz Podčetrtka. Nekako tako komentira zdravilno vrednost tudi zdravnica v Atomskih toplicah, dr. Ruža ] Vreg. Se nam obeta nova zdravil- na voda, druga »atomska«? Tisti, ki si boste pomagali z njo, zatisnite nos in potrpite. Najprej zdravje, p>otem osta- lo. Smrdl.iiva, t«da kristalno čista vre oh cesti hajnska voda, ki skorajda nikoli ne presahne. SKRB ZA OZIMNICO Kot p>oročajo iz Žalca, je žalska tržnica zelo dob- ro založena z vsem, kar potrebuje gospodinja za ozimnico. Prav sedaj namreč poteka pi'va Hmezado- va akcija za čimboljšo preskrbo občanov z ozimmco. Akcija je dobro .zastavljena, zato so rezultati kot na dlani. V žalski tržnici pravijo, da bodo v prihodnje akcijo še razširili, postala pa naj bi tuidi stalna. V njej je vključena prodaja krompirja, pianiaäuh in kmečkih jabolk, čebule, fižola, paprike in industrij- skega grozdja. Cene so zmerne, povemo naj, da je ^ krompir iz ozimnice najcenejši v celjski regiji. Ozim- nica je, tako ugotavljajo v Žalcu, izredno kvalitetna in jo prodajajo v vrečah in podobni embalaži. »V zdravilnost vode sva (prepričana,« pravita Straškova dva iz Hajnskega. CENE ZA KROMPIR Po nedavnem sklepu Izvršnega odbora poslovne skup- nosti za krompir SRS bo letos cena krompira v pro- daji na drobno 5,00 dinarjev za kilogram. Ta cena naj bi veljala od 30. novembra naprej, po tem datumu na bo veljala za krompir sorte igor, maja, viktonja, dobrin, deaire, urgent in draga. Odkupna cena za vse naštete vrste krompirja je 3,20 dinarjev za kilogram, mora pa biti v vrečah, steh- tan na trideset kilogramov. Organizatorju pridelovanja pripada 45 par po kilo- gramu. V ceno bo seveda vračunana tudi vsota za pre- voz ter sti-oški in marža v trgovini. Z vsemi temi »pri- veski« bo torej cena krompirja letos 5,00 dinarjev za kilogram. Krompir je torej na su- hem, cene so določene, o letini so mnenja poveda- na. Pridelek je zaradi «uše pa tudi moče zelo razli- čen. Posnetek, ki ga je v Savinjski dolini Jiaredü Tone Tavčar, govori za dobro letino. STROKOVNJAK SVETUJE MOŠT IN VINO ČIMMANJ ZRAČITI Vinogradniki že iz izkušnje vedo — in ker smo tik pred trgatvijo, nekateri pa so do- ločene vrste grozdja že obra- li, je dobro, da še kaj pono- vimo — da je izredno po- membno, da mošt in vino čim manj zračimo. Znano je namreč, da kakršnokoli zra- čanje povzroča nezaželene oksidacijske procese. Pouda- rimo tudi to: grozdje naj pri- de iz vinograda v mlin celo in zdravo. Prebiranje je torej umestno in potrebno. Kjer boste grozdje mečkali, se be- la drozga takoj preša v za- žveplan sod. R/dečo dajmo v kad, kjer se klobuk stalno po- taplja, da se ne zrači. Ob vrenju ni treba več tako pa- zaiti na zračenje. Kako ravnati, če sod ni poln? če nimamo drugega vina, da bi sod .dolili, bo nadvse dobro, če bomo posodo za- žveplali tik nad obstoječo gla- dino vina. Tako bomo napra- vili dvakrat na Jeden. To bo v začetku, ko je mlado vino še polno .ogljikovega dioksi- da, ščitilo tekočino pred hi- 'trim zračenjem. Vinogradnikom najbrž tudi ni treba posebej poudarjati, da bodo moraU vino najpoz- neje v enem mesecu po vre- nju pretočiti v nov sod, ki naj bo zažveplan in seveda pyoln. Sod sproti dolivamo, da je vedno zvrhan. Drugič bo- mo pretočili vino tik pred spomladjo, torej še pozimi. Večkrat ni treba: prepogosto pretakanje vinu škoduje, ker kvari njegovo kakovost. AGROTEHNIKA Ljubljana Poslovalnica Celje Aškerčeva 15 objavlja prosto delovno mesto KUHARICE s štiriurnim delavni- kom za nedoločen čas Poleg splošnih p>ogojev je zaželeno, da imajo kandi- datke delovne izkušnje go- stinske stroke. f>D po sporazumu o de- litvi osebnih dohodkov. Prijave pošljite na naš ria- slov v Celje v roku 15 dni po objavi. 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 •— 30. september 1976 St. 39 — 30. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 KARTING majuspešnejši celjan — odličn a organizacija AMD Slander je med se jjnskimi prireditvami ponov- no pripravilo veliko tekinu yanie v kartingu za »Nagra- do Celja«. Tokrat ni šlo za re- publiško ali državno prven- stvo, kljub temu pa so nas- topali trenutno vsi najboljši tekmovalci v tej kategoriji v Jugoslaviji. Tekmovanje je bilo na odlično pripravljeni progi Prevozništva v Tmov- Ijah- Proga je še posebaj do- bra zato, ker je pregledna v skoraj vsej svoji dolžini m lepo izpeljana, tako da tek- movalci lahko pokažejo vse svoje sposobnosti. Da ne gre za »navadno« tekmovanje, ker so pač kartingi po zunanjem videzu mnogo manjši in »slabši« od avtomobilov in motorjev, povejmo samo to, da tekmovalci v kategoriji do 125 ccm dosežejo v ravnem delu proge celo mnogo več kot sto kilometrov na uro. Tudi tokrat so slavili pred- vsem tekmovalci iz Vrhnike, Ptuja in Ljubljane, kjer je trenutno karting najbolj kva- litetno razvit. Veselo pa je predvsem to, da se Celjani tokrat niso izkazali samo z resnično odlično organizacijo, ki so jo pohvalili prav vsi, temveč tudi z nastopom svojh tekmovalcev. Slednje smo zadnje leto najbolj pogrešali, saj vemo, da smo včasih ime- li prav v Celju odlične tek movalce v tej športni panogi. Zdaj so se predstavili trije tekmovalci, ki sicer niso do- segli nekaj posebnega, vendar to so mladi, perspektivni tekmovalci, takorekoč začet- niki, entuziasti, katerim manjka samo več tekmovanj, da se prekalijo v prave »mačke«. V kategoriji do iOO ccm je bil Franc Zelenšek med 30-tlml tekmovalci šest- indvajseti, v kategoriji do 125 ccm pa Marjan Borlak enaj- sti in Peter Smodej sedem- najsti med osemnajstimi uvr- ščenimi. Predsednik društva Edo Steblovnik je s tem za- dovoljen, prepričan pa je, da bo treba fantom veliko poma- gati, da bi se razvili v dob- re tekmovalce. Vlado Planin- šek, vodja tekmovanja pa je mnenja, da bodo s takšnimi tekfnovanji nadaljevali, še več pa vložili v usposobljenost sodnikov. T. VRABL ATLETIKA PRESENETLJIVA ZMAGA MLADINK V NOVI GORICI v .soboto in nedeljo so bila v naši republiki zaključena pokalna prvenstva z nastopom st. mla- dincev in mladink. V obeh kon- kurencah sta zmagali ekipi AD Kladivar in tako priborili društvu naslov absolutnega prvaka Slove- nije. Celjani so v tem tekmova- nju zmagali v vseh kategorijah, I izjemo pri članicah in tako de- klasirali svojega velika tekmeca ljubljansko Olimpijo kar za prek ,VHI točk razlike. Izjemno prese- nečenje je predstavljala zmaga mladink Kladivar.ja nad Olimpijo v Novi Gorici, k.jer .je bila raz- lika 18 točk v prid Celjank. Mla- de Celjanke so imele svoj dan. 1 izrednimi rezultati in uvrstitva- mi so prema.gale Ljubljančanke prav v tisti kategoriji, k,)er so se fnstje počutile najmočnejše. 2e v uvodni disciplini v teku na 100 m je Rrnesllova presenetila s časom 12.4 in si tako v mrtvem teku de- lila prvo mesto z Razdevškovo. Tudi Tomšičeva z 12,6 ,je dosegla letošnji svoj najboI,jši rezultat. Sledila je dvojna zmaga Cel.jank Završ-iikove in Erjavčeve v metu krogle, lepi uvrstitvi Jagrove in Stančeve v skoku v višino (166 - lG3cm), .lutrškove in Grofelj- nikove v metu kopja (bolj skrom- na izida — ;{.i,66 in 27,28 m), le- Pa zmaga Blatnikove na 400 m s prav dobrim časom .57.6, Lesjako- va in Bunderla sta pobrali 2. in 5. me.sto na 800 m. Kopitar,jeva je bila na ovirali tretja s |)rav dobrim časom l.'.,4, v štafeti vstopnic stane 350 din, kupite pa jih laiiko pri bla.gajniku kluba Dra- gu Lesjaku ali med sejmom obrti pri stojnici rt/ko- metnega kluba. Vsekakor poteza, vredna posnemanja! TEHNOMERCATOii Celje ,je podpisal samoupravni sporazum o posebnih ugodnostili, ki jih bodo podpisnice dajale članom smučarskih organizacij oziroma klubov v Sloveniji. Podpisnice so smučarska zveza Sloveni.je. proizvajalci smučarske opreme in nekatere trgovske delovne organizacije, konkretno z našega območja TEH- NOMERCATOR. Sprejeli so obveznost, da bodo v bodo- če še bolj skrbeli za popularizacijo zimskega športa. Razveseljivo pri tem sporazunui je to, da bodo imeli vsi organizirani člani možnost nakupa smučarske opre- me v veleblagovnici ->r« i. desctodstolnim popustom. Neokusno šalo si ,je meti praznovanju 30-letnice celjskega rokometnega kluba privoščil neki duhovitež, ki je s priložnostne razstav^; osvojenih trofej in lovorik odnesel najdražjo — Rl.-)udkovo plaketo. Žal mu ta kraja ne bo prinesla nobenih koristi, napravi! pa ,je veliko škodo prizadevnifo ccljskim rokometašem, ki so tako ob priznanje, ki so ga v okviru republike dobili za svojo uspešno dejavnost. Ponoči iz petka na soboto^ bo v Celju start tradici- onalnega »Zlatega nočnega relija«, katerega pokrovitelj ^ celjske ZLATARNE, organizator pa Zveza šoferjev in avtomehanikov Celje. Istoča-sno bo tudi zadnja vož- nja za prvenstvo Štajerske. Stan bo ob 19. uri pred prostori Zlatarne. V soboto zvečer pa bo v celjski Sa- mopostrežni restavraciji še družabna prireditev s po- delitvijo pokalov ter drugih priznanj najboljšim. Med favoriti so tudi odlični coljski tekmovalci. V celjskem JUCtOK.-VJ klubu že več kot mesec dni pridno trenirajo in se pripravljajo na bližnja tekmova- nja, ki jih bodo imeli do konca leta. Tako poroča predsednik kluba Rado Krušič, da trenirajo v telovad- nici I. osnovne šole, kjer bodo že 5. oktobra pripravili nov začetniški tečaj ter prvo organizirano pionirsko šolo v Sloveniji za mlact"? od 9 do 12 let. Samo- obrambno šolo imajo predvideno za kasnejši čas. V klubu, kjer vestno delajo, pa so se odločili i udi za iz- redno humano potezo, kateri bi se lahko pridružili tudi drugi športni klubi, ki razpcla,gajo z več sredstvi, kot Jugokaj. Za potresno področje v Posočju so naka- zali 1000 din' MEDOBČINSKA KOŠARKARSKA LIGA ŽALEC: VISOKI REZULTATI Tekmovanja na poUrocju med- občinske košarkarske zveze Žalec je v polnem razmahu Tokrat so bili doseženi visoki rezultati, in to predvsem y mladinski in ka- detski ligi. Rezultati 12. kola v članski medobčinski ligi Žalec—Zagorje: Žalec — (ilin 80,57, Zlatorog — Šentjur 82:79 in Vitanje — Pre- bold 76:61. Na lestvici vodijo: Šentjur, Velenje in Zlatorog s po 16 točkami, sledijo Žalec 14, Gra- diš in Vitanje 10 itd. Rezultati 11. kola mladinska liga: Elektra — Velenje 130:67. Cel.je - Zla- torog 134:25, Gradiš — Kovinar 62:95 in Vitanje — Prebold .59:51. Vodi Celje z 22 točkami pred Elektro 18, Kovinarjem 12, Vita- njem 10 itd. Rezultati 10. kola kadetska liga: Šentjur — filin 113:47, Zlatorog — Šentjur 55:.57, Elektra — Velenje 40:63 in Celje — Glin (med tednom) 108:44. Vodi Velenje z 20 točkami pred Celjem 14, Šentjurjem 10, Garan- tom 8 itd. r. TAVČAR KEGLJANJE: URHOVA 1. V SLOVENIJI Na republiškem prvensivu v kegljanju za posameznico in dvo- jice, ki je bilo v Mariboru, .so celjske tekmovalke dosegle lep uspeh, čeprav s«) domačinke ime- le prednost domačc.ga kegljišča, je Magda Urh osvojila naslov pr- vakin.ie med posameznicami z ze- lo dobrim rezultatom 438 kegljev. V tekmovanju dvojic ,je celjski par Ludvig-Počivalšek osvojil tretje mesto z 815 keglji, par Urh-Marinc pa .je bil četrti z 813 kegl.ii. jk ŠŠD OBDOBJE TEKMOVANJ V VSEH PANOGAH Prehajamo v obdobje tekmo- vanj domala v vseh športnih pa- nogah in igrah. Nova tekmovalna sezona 1976/77 ,je pred durmi. Portoroški sklepi TKS Slovenije, ki -so jih potrdili tudi delegati domala iz vseh občin, zavezujejo vse osnovne organizacije In nji- hove občinske zveze za telesno kulturo, da pristopijo k izvajanju novega tekimivalnega sistema že v novi tekmovalni sezoni. Stvari v celjski regiji še niso povsem pripravljene. Nov sistem terja se- lekcijo nadarjenih športnikov v določenih sredinah (regijah), ki bi nastopali v republiških ligah kot regijske reprezentance. Obli- kovati takšne reprezentance ob sedanji klubski ozki politiki pa ni tako enostavno in terja domala revolucionarne ukrepe. Dogovar.ja- nje in sporazumevanje, ki tako pomembno segata v našem no- vem delegatskem sistemu v vse pore našega gospodarstva in uve- Ijavljan.ja družbenopolitičnega si- stema, terjata tudi v nada1jn.jem razvoju na.šega vrhunskega — kvalitetnega športa kar najvišjo stopnjo zrelosti vseh vodilnih športnih delavcev in njihovih vod- stvenih struktur. Na tem področ- ju pa v celjski regiji še niso našli skupnega imenovalca. posameznih občinah je čutiti do- ločen napredek v razpravah i)ri uveljavljanju novega tekmovalne- ga sistema. Tako npr. so v celj- ski občini določeni nosilci za po- samezne športne panoge in igre — za atletiko AD Kladivar. za rokomet- ŽRK Celje, za nogomet ŽNK Kladivar, za šah ŠK Celje, smučanje SK Izletnik, za plava- nje ŽPK Neptun, za košarko KK Celje itd. Tudi v drugih občinah so se več ali manj že dogovo- rili na osnovi prednostne razvr- stitve posameznih športnih panog in iger za no.silce društev in klu- bov, ki bi naj predstavljali nji- hovo sredino v določenih ligah. Naiiraviti pa ho treba še odloči- len korak najirej. V okviru regije se bo treba dogovoriti za širši koncept razvoja kvalitetnega športa. (;re za povezovanje in selekcijo nadar.jencev iz večjega števila klubov, ki bi naj kot re- gijska reprezentanca pod določe- nim imenom kluba in društva zastopala celjsko področ.je v po- sameznih ligaških, republiških ali celo zveznih tekmovanjih. V pri- hodn.je bodo namreč republiške lige štele le po 10 članov! Do- seči članstvo v republiških ligah in obdržati status v njih za dalj- še ohdob.je bo v.sekakor terjalo trdo delo v širših razmerah kot smo jih bili vajeni doslej, (ire za širšo bazo na terenu in nato ožjo .selekcijo nadarjenih športni- kov v določenih sredinah, kjer bi naj pod dobrim strokovnim in organizacijskim vodstvom uspeš- neje nastopali v tekmovanjih viš- jega ranga. Oblikovanje takšnih moštev pa vsekakor terja v naj- krajšem času prek dogovar.ja nja in sporazumevan.ja vseh občin v celjski regiji na demokratični osnovi s predhodnim sporazume- vanjem posameznih osnovnih or- .ganizacij rešitev Se vseh tistih vprašanj, ob katerih se je seda- nji tekmovalni sistem toliko spo- tikal (klubska pripadnost, regi- stracija ipd.). Upajmo, da bodo športni delavci pri premagovanju teh vpra.šanj pokazali svojo šport- no in politično zrelost. K. JI G HOKEJ NA LEDU: V SOBOTO START Celjski hokejisti na ledu so se predstavili na doma- čem drsališču v prijatft'j>ki tekmi proti močni vrsti Tivolija. V mnogo boljši igri so Celjani gladko zmagali s 5:2 (3:1, 1:0, 1:1). freaor Jože Trebušak-Sipi je bil tokrat nekoliko oolj zadovoljen z igro. Toda vse še ni tako, kot bi moralo oi'i. Ker bo že v soboto začetek prvenstva v II. zvezni hokejski ligi, Celjani se bodo pomerili proti Triglavu iz Kranja doma v Mestnem parku ob 18. uri, je trener poskrbel za več prijatelj- skih srečanj, ki so ali 'irdo v teh dneh. Že drevi ob 17.30 bo gostoval v Celju Partizan iz Beograda, še pred tem pa je tudi Med^/eščak iz Zagreba. 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 39 •— 30. september 1976 St. 39 — 30. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 v BANATU (3) z Vojkom sva vstx>pila v »družabni center«! Trije starejši možakarji ob miai in natakar za pul- tom. Mlad in neobrit fant. Ta je še premlad, da bi se spomnil celjskih briga- dirjev, pole^ tega pa sploh ni nujno, da je iz Rado- jeva. Gostinsko podjetje v teh krajiih ima v službi predvsem natakarje, saj ti MILAN SENiČAR lažje »prenašajo napore« dolgih noči kot njihove poklicne kolegice. Poleg tega pa jih tudi redno menjujejo, na vsake tri ali šest mesecev, saj na vsezadnje res ni vseeno, če si v vasi, ki ima 1.500 ljudi ali 10.000. Le pet minut zatem so se odprla vrata in vstopil je Badža. Star in dober prijatelj vseh celjskih bri- gadirjev, človek, ki je obi- skal tudi Celje in preživel nekaj dni pri naših gosti- teljih na Polzeli. Oči štiri- desetletnega zidarja so se odprle od začudenja, be- seda ni prišla iz ust, le krepak objem preko ram, pritisk ostre nekajdnevne brade na lice Celjana. Po- tem se je začelo. Spomini. Kako ta, kako ona? Zakaj fantje in de- kleta, ki ste nam zgradili cesto večkrat ne pridete k nam? Toliko nas je, ki bi vas radi sprejeli. In res je tako. že tedaj pred dvanajstimi leti, ob prihodu brigade v Rado- jevo, smo imeli problem zaradi prevelike gostoljub- nosti. Vsaka- hiša v Rado- jevu je hotela brigadirja na hrano in prenočišče. Zdaj si pa zamislite, kak- šna brigada bi bila to, če bi zjutraj prihajali od vse- povsod in kdo ve kdaj? Badža naju je takoj po- zabil domov. Da vidita mo. jo malo, je dejal. Ponosen je, mož širokih ramen, ne- verjetne moči, trdih rok, hkrati pa neverjetno za- upljivih, skoraj otroško dobrih oči. Badžo je bil dolga leta tipičen pred- stavnik moškega iz teh predelov. Iz dneva v dan je trdo garal. Od jutra do večera. Na zemlji, poma- gal pa je zastonj kot zi- dar vsakomur, ki je zidal hišo. Vendar, kadar pa ga je »prijelo«, je pustil delo vnemar ves dan, čeprav je bilo na polju prav te- daj najbolj nujno delo. »Danes je moj dan«, in :>dšel proti kafani. Pil ga je, zidal, garal. Iz dobro- te do soljudi je zanema- ril lastno hišo, lastno ze- mljo. Nato pa se je čez noč spremenilo. Oženil se je in dobil otroka. Danes Badžo ne pije več, tudi v kafani je redkeje in bolj skrbi za dom. Stara hiša je dobila po- vsem nov videz. Ko se ti odpro mala vrata v viso- ki leseni ograji brez špranj, stopiš na tlakovan del dvorišča. Kuhinja in spalnica modemi, v kotu televizor. Kopalnica v plo- ščicah. Postelje moderne in na njih običajne pre- vleke. še pred leti pa je bilo na njih (tako je še zdaj marsikod) za meter in pol visoko mehkih per- nic. Banatske noči so hla- dne, lesa ni in zdravo je spati na mrzlem. Toda pod množico s perjem »napuhanih« blazin. Samo eno noč sem zdržal pod takšno grnaado. Tako se spreminja živ- ljenje! V vasi kot celoti in pri vsakem posamezniku. Standard prodira tudi v te odmaknjene vasi. Leto dni po brigadi je bil pi-vi izlet Celjanov v Radojevo. Avtobus se je šibil pod težo emajlirane posode in raznih tehničnih izdelkov. Blago, ki so ga v Radoje- vu izredno čislali. Nazaj pa je bil avtobus obtežen s koruzo, ogromnimi ba- natskimi šimkami... Si- cer pa več o hrani v na- slednji številki. (Nadaljevanje prihodnjič) .Se malo pa bo veselo! Stari prijatelji ob kapljici in pomenkii o službi, vremenu .., VANDALIZEM NEKOČ IN DANES (n • Rušenje umetniških stvaritev — nagon osvajalcev ^ Narediti nekaj velikega in vsi bodii vedeli zame Vojne in uničevanja, ropanje in človeški pohlep, nezm nje in malomarnost su bili stoletja vzi'ok nesmiselnega uuj čevanja dragocenih umetniških st-< aritev. V zadnjih desetletjih so znova vse pogostejši poja, vandalizma in le-ti vedno bolj zaskrbljujejo strokovnjake j kustose v muzejih. Umetniška dela, plod človekovega ustvarjalnega auhai njegove težnje za lepoto,, so že od nekdaj bili tudi tarča nj« govih rušilnih nagonov. Ljudje so uničevali umetniško j kulturno blago napogosteje in najbolj množično kot i^svi jalci. Pri vdorih v tuje dežele so rušili vse pred seboj in] redko, zelo redko so ohranili umetniška dela človekove« navdahnjenja, razbijali so jih, rušili, sežigali... ropali j raznašah po svetu. Ponekod je bil to onemogel bes priis tivnih hord, drugod je religija uničevala znanost itd. V zadnjih desetletjih pa so umetniška dela večkrat i» vlekla nase nerazumljiv bes posameznikov, ki so jih v tr nutku »mrka pameti« skušali poškodovati in tako zaslug pozornost okolice, večkrat pa tudi svetovne javnosti. Najbolj svež primer takšnega »posamičnega« \andali ma — tako so imenovali neodgovorno rušenje in uničevan kulturnih spomenikov pred 130 leti v času francoske re^ lucije — je Rembrandt ova ».['Točna straža«. Remek delo g nialnega nizozemskega slikarja iz 17. stoletja je šele prf kratkim po kar nekaj mesecih trajajoči restauraciji zavzei svoje mesto v amis.terdam.skem Rijksmuiseiimu. Izvršile imičfcvalnega dejanja je bil :^8-letni Wilhelmus do Rijk, pr: fesor zgodovine, ki je pred časom bil duševno bolan. April letos je v neki psihiatrični kliniki naredil samomor. * c^e bolj znan je primer iz leta 1972 o katerem so se ra pisali vsii svetovni časniki, primer izredno znane »Pieta dela največjega umetniku renesanse Michelangela Buon rrotija, ki je čuvana v baziliki Svetega Petra v Rimu. Sara leto pozneje je vandalska roka pljusnila rdeče črnilo n Picassojevo siiko »Guerrnica« v muzeju Metropolitan v Ne Yorku. Ta monumentalna zidna slika najbolj slavnega um< nika sedanjosti prikazuje strahote fašističnega bombard ranja biskajskega uiost'3ca Guermce v španski državljansl vojni leta 1937. Primer Rembrandiovo »Nočne straže« ima svojo an logijo vsaj glede namena izvršitelja — imičevalca. Iz zgi dovine je namreč zaia^i primer požiga Artemiziona, hram boginje lova Artemide v gršketri mestu Efesu v Mali Aziji ki velja za arhiteKtonsko remek delo in se prišteva v a dem svetovnih čudes starega veka. Neki Erostrat je zažgal hram 1. 3ö6 p. n. št., da bi - kot je povedal - naredil svoje ime brezsmrtno. V tem j tudi uspel. Žalostno, tida resnično. Tisoč tristo let n>zneje Wilheln)us de Rijk pojasnji^ svoj zločin nad »No'no stražo« na podoben način. Po ar» tacdji je izjavil preiskovalnemu sodniku: »Hotel sem narediti nekaj velikega!« Prihodnjič: POCENI DRAGOCENGiSU Imate kak.šiio pripumbo na NAŠA DKKLET.A? Enkrat za spremembo pač slika iz resnično domačih logov. »Oblečene« pa so v i'/delke (ovarne TOPER CEI..IE CELJSKI RIBIČI ZELO DELOVNI NOVA RIBOGOJNICA V KOŠNICI, SREČANJA IN TEKMOVANJA Celjski ribiči so brez dvoma med najdelavnejšimi v Slo- veniji, njihove ribe pa kupu- jejo praktično po vsej Jugo- slaviji. Tako so že prodali vse ribe iz ribnikov na Blagovni, kjer je še edino popolnoma čista voda ter zaradi tega zdrave ribe. še letos bodo zgradili novo ribolovndco v Košnici za postrvi, na Bla- govni pa bodo odkupili 7000 hektarov zemljišč za izgrad- njo süosov za hrano za ri- be. V zadnjem času so v Savinjo vložili kar 4500 mer- skih komadov postrvi. Zlasti lipanj in postrv se letos iz- redo dobro držita v Savinji in za lovljenje tega bodo mo- rali imeti ribiči posebno do- volilnico. V soboto in nedeljo priprav- ljajo ribiško srečanje ob Šmartinskem jezeru. Najprej se bodo srečali mladinci po- bratenih ribiških družin iz Vevč pri Ljubljani in Celja, v nedeljo pa bo tradicionalno tekmovanje za pokal šmar- tinskega jezera. Za potres v Posočju so nakazali 5000 din. Komisija za rekreacijo in tekmovanja pri Ribiški dru- žini Celje pa prireja poleg vsakoletnih velikih tekmovanj tudi ribiški izlet k drugim ribiškim družinam. Letošnji izlet bodo pripravili 10. ok- tobra v Kostanjevico, cena izleta pa je 70 din. Pri tem si bodo ribiči lahko ogledali podzemsko jamo, Lamutovo Galerijo, grad v Kostanjevi- ci z znamenito vinsko kletjo. Formo vivo ter seveda riba- rili. Izpadel pa seveda ne bo tudi pogovor med kostan- jeviškimi in celjskimi ribiči. Prijave z vplačilom pre- .jemamo do 6. oktobra, na pot pa bomo šli 10. oktobra ob 6,30. uri izpred ribiške pi- sarne v Simoničevi ulici,« je povedal Kari gmauc. T. VRABL NAJMANJŠI KONJ NA SVETU Kvik Silver je ime verjetno najmanjšemu žrebcu n svetu. Ob rojstvu je bil visok 30 cm-in težak 4 kg. Str( kovnjaki pravijo, da ta srebrni konjiček sku))no z neki' argentinskim žrebcem pripada rasi liliputansklh konjičke in da so prav ti najmanjši med najmanjšimi. Ta miiiiatu ua pasma je nastala s križanjem arabskih konjev, argentii skih in pasme »Falabela«. Kvik Silver osvaja srca -\vstra cev predvsem zaradi izredno blayega obna.šitija. Ti konjiči so namreč prav tako dimiači kot psi. \a sliki je i>den takšnih pritlikavih konjev. Tale , visok 86 cm in je že (idra-icl NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško, Siov Konjice. Šentjur, Šmarje pn Jelšah tn Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. poštni predal 161; Naročnma m oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seručar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke din - Celoletna naročnina 120 din. polleina 65 din, četrtletna 35 din Za inozemstvo )e cena dvojna rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefon: 22-369. 23-10,i oglasi m naročnina 22-80<)