■o
Its io
■T
In
■ m
im
!o
90,6 95,1 95,9 100,3
	1			
! J ki	i		1	:
St. 11/ Leto 65 / Celje, 9. februar 2010 / Cena 1 EUR
□		pT	n		
	LjvB	Ul	uu		
oMotednik
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Prireditev več kot snega
Najprej rekreacija, nato malo počitka, zvečer pa obisk ene od kulturnih prireditev, ki jih je bilo v dneh pred praznikom skoraj več kot snega.
■Í »i
\ i i S i J ) M }
KMr
Serdarušić celjsko odisejado začel z remijem v Škofji Loki	^^
Filmski junaki na nohtih in v živo
Skozi drugo sito le Mik
jP
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Jeseni nas čakajo lokalne volitve, ko bomo spet izbirali občinske svetnike in župane. O imenih kandidatov se v glavnem še ugiba, nekaj sedanjih županov pa je že priznalo, da se bodo spet potegovali za stolček.
Skrita županska imena
tudi neuradni oziroma ulični seznami kandidatov za žu-
V večini občin na Celjskem
v	•	1 •
pane se niso popolni
Datuma sicer še ne vemo, vemo pa, da bo nedelja, in to letos jeseni. Lokalne volitve, namreč. Spet bomo izbirali župane občin in občinske svetnike, ki bodo v prihodnjem mandatu zastopali naše interese. V večini občin so liste svetnikov še bolj kot ne odprte, prav tako lahko v večini občin na Celjskem slišimo takšna in drugačna imena, ki jih bomo imeli možnost obkrožiti za morebitnega župana.
Seveda je večina, tako kandidati kot stranke, še precej skrivnostna. Zato pač ne ostaja drugega, kot da prisluhnemo ulici, ki je ponavadi tudi dokaj dobro obveščena, in zabeležimo, katera imena se najpogosteje pojavljajo.
V	Celju še ugibanja
V	Celju se že na veliko ugiba, kdo bodo kandidati za celjskega župana na jesenskih volitvah. Uradno svoje kandidature še nihče ni napovedal, neuradno pa je v javnosti slišati več imen županskih kandidatov. Najresnejši med njimi naj bi bili sedanji župan Bojan Šrot, Andreja Rihter in Janko Požežnik, pri čemer o svoji odločitvi ostajajo skrivnostni.
Čeprav sam to zanika, rekoč, da se bo o kandidaturi odločil po poletnem dopustu, naj bi Bojan Šrot resno razmišljal, da bi se še četrtič podal v boj za celjskega župana. Šrot je na zadnjih županskih volitvah prepričljivo pometel s konkurenco, saj je dobil kar 78,44 odstotka vseh glasov volivcev. In mnogi so prepričani, da bi mu županski stolček uspelo zasesti še četrtič. Njegova najresnejša proti-kandidatka naj bi bila Andreja Rihter iz vrst Socialnih demokratov, ki je Bojana Šrota že premagala na zadnjih parlamentarnih volitvah pred dvema letoma in zasedla mesto v državnem zboru. A je glede tega še zelo skrivnostna. »Glede županske kandidature zaenkrat ne morem povedati nič, saj o tem še ni bilo konkretnih pogovorov,« pravi.
Tudi predsednik mestnega odbora SDS Janko Požežnik svoje kandidature na jesenskih županskih volitvah ni ne zanikal niti potrdil. Je pa dejal, da se v njihovem odboru zelo resno pripravljajo na jesenske volitve ter da že skrbno pripravljajo liste kandidatov. »V tem
trenutku lahko povem le, da bomo imeli svojega kandidata in da bo dober. Seveda o imenu ta trenutek še ne morem govoriti, saj končna odločitev še ni padla,« pravi Požežnik.
Neuradno se govori, da naj bi o kandidaturi za celjskega župana razmišljali tudi direktor CM Celje Marjan Vengust kot nestrankarski kandidat, predsednik mestnega odbora stranke Zares in univerzitetni profesor dr. Branko Lobnikar ter predsednica mestnega odbora LDS, zdravnica Jana Govc Eržen.
Nihče od omenjenih doslej še ni kandidiral za župana Celja, jih je pa že kar nekaj poskusilo srečo na parlamentarnih volitvah.
Župan Štor Miran Jurkošek pravi, da se glede ponovne kandidature ni dokončno odločil, čeprav bi glede na »zapuščino« pričakovali, da mu ne bo več do županovanja.
Posedel za četrti mandat, Meh za petega
Če iz Celja skočimo v Žalec, naletimo na kar nekaj imen, predvsem pa na opozorila, da kandidatov pravzaprav ni tako lahko najti. Žalski župan Lojze Posedel je že povedal, da se bo potegoval tudi za četrti mandat, saj je prepričan, da občina dobro deluje. Po napol uradnih govoricah se bo v boj s Posede-lom iz vrst DeSUS-a podal nekdanji županov kolega v poslanskih klopeh Ivan Jelen, ki je predlani svoje poslansko mesto želel podariti šefu Karlu Erjavcu, a jima je namero prekrižal Matjaž Zanoškar, ki je, preprosta volilna računica pač, dobil več glasov kot Erjavec. Na listi žalskega SD je bilo slišati več imen, pogosto tudi Janka Kosa, a kot je slišati zdaj, naj bi Žalec dobil kandidatko za županjo Tanjo Razboršek - Rehar. Spet prosto po govoricah z ulice naj bi barve SDS kot županski kandidat ponovno branil Robert Če-hovin, v zadnjem času, potem ko je odstopil žalski nadzorni odbor, pa se med kandidati NSi omenja Gvido Hribar. Stanje v LDS je skorajda skrivnostno, v igri je bilo menda veliko kombinacij, zna pa se zgoditi, da bo kot kandidat nastopil Gregor Vovk Petrovski.
Največja vladna stranka, SD, v Velenju igra na najbolj gotovo kombinacijo, saj naj bi se
že petič za župana potegoval Srečko Meh. Ostala imena so zaenkrat še precej skrivnostna. Sploh pa se zdi, da glavna imena Šaleške doline v teh dneh nimajo časa za volitve, saj se postavljajo v bran bloku 6 v šoštanjski termoelektrarni - in po kuloarjih kroži, da zna ta obramba odpihniti kakšno glavno ime.
V	občinah Zgornje Savinjske doline vlada navidezno mrtvilo, vendar se v ozadju marsikaj dogaja. Zagotovo bo med najbolj zanimivimi jesenskimi obračuni boj za župana na Ljubnem. Dosedanja županja Anka Rakun, ki je občino vodila 16 let, menda ne misli več kandidirati. V tem primeru naj bi se v boj za župana spustili sedanji direktor občinske uprave Franjo Naraločnik, ravnatelj OŠ Ljubno Rajko Pintar ter poslanec in podjetnik Iztok Podkrižnik.
Tisel se ne gre več
V	Šentjurju ostaja glede morebitnih županskih kandidatur še vse odprto. Kot nam je pred časom v pogovoru zagotovil aktualni šentjurski župan mag. Štefan Tisel, ki se mu bo iztekel drugi županski mandat, dvakrat pa je dobesedno pometel s protikandidati, meni, da sta bila dva mandata dovolj. »Poskusili bomo koga dobiti,« pa pravi Tisel glede strankarske odločitve (SDS) o kandidatih. Morda se bo v boj ponovno podal njegov strankarski kolega in podžupan Jože Korže, ki se je za županski stolček potegoval že na zadnjih lokalnih volitvah, takrat je Tisel sicer nastopal še kot neodvisni kandidat. Korže se je namreč v času tekočega mandata v šentjurskem občinskem svetu tudi že upokojil in bi župansko funkcijo, tako kot zdaj podžupansko, opravljal profesionalno. Številni v občini namreč menijo, da bi tako velika občina potrebovala profesionalnega župana. Slišati je bilo tudi že govorice o županski kandidaturi dolgoletnega direktorja šentjurske občinske uprave Jožeta Palčnika, vendar sam na to temo ni rekel še ničesar. Seveda se ponovno ugiba tudi o kandidaturi »večnega« občinskega svetnika Marka Diacija (SMS), za katerega so mnogi pričakovali, da se bo v županski boj podal že na katerih od prejšnjih volitev. Vpra-
šanje pa je, kaj bosta, če bosta, stuhtala skupaj s kolegom iz klopi občinskega sveta, ne pa tudi s strankarskim kolegom Robertom Polnarjem (LDS). Diaci in Polnar sta namreč znana kot najbolj goreča in ostra kritika (pogosto tudi v navezi) občinske proračunske politike ter županovih potez. Znana sta tudi kot začetnika nove prakse sklicevanja novinarskih konferenc pred sejami šentjurskega občinskega sveta. Seveda ne smemo pozabiti še na vse bolj glasnega avtorja številnih pobud (telovadnica šentjurskih olimpijcev, predlog posebnega zakona za preprečevanje socialne degradacije Kozjanskega ... ) ter aktualnega podžupana in gospodarstvenika (Alpos) Jožeta Artnaka (LDS). Ta o kandidaturi sicer ni rekel še nobene, a morebitnih načrtov niti ni kategorično zanikal. Uradnih županskih kandidatur pa v Šentjurju še ni na vidiku.
Zdolškovi protikandidati
Laščani so na zadnjih volitvah županski mandat podelili Francu Zdolšku (SLS), ki je le za nekaj glasov premagal nekdanjega župana Jožeta Rajha. Mu ga bodo tudi letos? Zdolšek bo skoraj zagotovo kandidiral, čeprav takšnih načrtov še zdaleč ni želel tudi javno potrditi. So pa v igri v Laškem še nekatera druga imena, čeprav uradne kandidature še niso ugledale luč sveta. Tako se vse glasneje govori o morebitni kandidaturi kirurga v celjski bolnišnici Francija Vindišarja, ki ga je laška in širša javnost spoznala predvsem ob prizadevanjih proti umestitvi hitre ceste skozi Laško. Vindišar je namreč predsednik Civilne iniciative krajanov Laškega. Neznano ime v Laškem ni še en morebiten kandidat Dani Lapornik, aktiven košarkar - veteran košarkarskega kluba Pivovarne Laško. V boj za župansko mesto pa naj bi se v Laškem podala tudi vsaj ena predstavnica nežnejšega spola. Govori se namreč tudi o kandidaturi Karmen Aleš (SDS), članice nadzornega odbora občine. Uradnih napovedi županskih kandidatur pa tudi v Laškem še nismo dočakali.
Nekateri župani ponovno v boj
Župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš pravi, da se bo dokončno odločil približno v mesecu dni. V javnosti kot zelo verjetno omenjajo tudi župansko kandidaturo Janka Šketa (SDS), nekateri prav tako neuradno omenjajo Marka Ketiša (na zadnjih volitvah je kandidiral na listi LDS). Zaradi prepirov v občinskem svetu se je govorilo, da župan Kozjega Andrej Kocman ne bo znova kandidiral. Pravi, da na terenu opaža, da ima med občani ter v krajevnih skupnostih zadosti podpore, zato se je nazadnje odločil za ponovno kandidaturo. Tudi župan Podčetrtka Peter Misja je imel nekaj pomislekov glede ponovne kandidature, vendar se je na koncu odločil, da bo jeseni kandidiral. Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič pravi, da je glede možnosti ponovne kandidature za župana opravil več pogovorov, vendar se še ni dokončno odločil. Župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad ne bo več kandidiral. Med kandidati za njegovega naslednika neuradno omenjajo dve ženski, dr. Metko Hudina ter Ivo Zorenč. Župan Rogatca Martin Mikolič pravi, da se bo glede svoje ponovne kandidature še posvetoval s svojo politično stranko (NSi).
Adute še skrivajo
Na Konjiškem so zaenkrat kandidati za župane skrbno varovana skrivnost. Sedanji župani, konjiški Miran Gorinšek, zreški Boris Podvršnik in vitanjski Slavko Vetrih, »še razmišljajo«. No, konjiški je na jasno vprašanje, ali bo kandidiral ali ne, odgovoril: »Razmišljam, ali mi je vsega tega res treba ...« So ga pa tisti dan spravili v slabo voljo malce občinski svetniki, precej bolj pa državna birokracija. Poznavalci razmer vseeno pravijo, da bodo vsi trije sedanji župani ponovno kandidirali. O ostalih kandidatih pa niti besede. Še največ smo lahko izvlekli iz konjiške stranke Zares. Imajo menda štiri kandidate, o imenu pa bodo spregovorili šele potem, ko bodo izbrali »ta pravega«. No, iz izkušenj iz preteklih volitev se ni bati, da bi kandidatov primanjkovalo. Vsaj v konjiški občini ne. Se pa to zna zgoditi v zreški. Še pomnite, da je bil na zadnjih volitvah sploh edini kandidat sedanji župan?
BA, US, PM, BJ, MBP Foto: SHERPA (arhiv NT)
DOGODKI
Enournega govora letos ni bilo
Od več kot tisoč je ostalo 77 borcev Štirinajste - Župan Podčetrtka je govoril na vseh treh proslavah
« «
»Nikoli ne bomo pozabili, kaj se je tisto noč zgodilo v Sedlarjevem,« je poudaril predsednik velenjskih borcev za vrednote NOB Bojan Kontič, slavnostni govornik na veliki proslavi v počastitev prihoda XIV. divizije na zasedeno Štajersko. Sobotna proslava, ki jo pripravlja Združenje borcev za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah, je bila letos namesto v Sedlarjevem v novi dvorani v Podčetrtku, ki je oddaljen približno deset kilometrov.
Približno petsto zbranih v novi dvorani, ki so prišli predvsem iz krajev širše celjske regije, je najprej pozdravil predsednik šmar-
skih borcev Jože Počivav-šek iz Podčetrtka. »Posebej pozdravljam še živeče borce, ki so zaščitili Slovence pred hudim terorjem tretjega rajha,« je dejal Počivav-šek. Danes živi še 77 nekdanjih borcev Štirinajste, ki je prečkala mejno Sotlo z več kot tisoč partizani. »Tiste noči pred 66 leti se spominjam tako živo, kot bi se zgodilo danes,« je na govorniškem odru povedal predsednik odbora borcev XIV. divizije Lojze Dolničar iz Šmarja pri Jelšah, ki je opravičil trenutno bolnega komisarja Štirinajste, generala Ivana Dolničarja. Borci Štirinajste so prišli v Sedlarjevo, kjer so hiše v veli-
Mira Babnik
Mira Babnik iz Celja: »Prvič sem na proslavi v počastitev Štirinajste, zelo mi je všeč. Članica borčevske organizacije še nisem dolgo. Moj dedek je bil borec Štirinajste ter je padel med borbo na Paškem Kozjaku nekaj dni pred koncem vojne. Moj oče je bil že v osnovnošolskih letih kurir.«
Veronika Šimek
Veronika Šimek iz Velenja: »Na današnji proslavi mi je zelo všeč, udeležim se je vsako leto, čeprav si med hojo pomagam s palicami. Precej sorodnikov je sodelovalo v NOB. Spomin na to je treba ohraniti. Letos mi je bolj všeč kot lani, ko je bilo slabše organizirano.«
ki večini izgnanih domačinov zasedali Kočevarji, Ti-rolci in besarabski Nemci. Zasilni most na Sotli, ki jim je omogočil prihod na zasedeno Štajersko, so postavili s pomočjo bližnjih hrvaških kmetov ter hrvaških aktivistov. »Danes imamo tu žive priče te legende,« je zbranim dejal predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik, ki je bil že govornik na proslavah v Sedlarjevem, kjer je imel celo eno uro dolg govor (»Ni se treba bati, kratek bom,« se je pošalil pred letošnjim nagovorom).
V imenu osemdesetih po-hodnikov s tridnevnega pohoda po poteh Štirinajste je v dvorani govoril tudi Andrej Mavri, predsednik bor-
>î/
7
r
7t

Zbrane v novi dvorani v Podčetrtku je najprej pozdravil predsednik šmarske borčevske organizacije Jože Počivavšek.
cev iz Laškega. »Nekateri menijo, da so takšne svečanosti preživele, mi pa dokazujemo, da to ni res,« je dejal Mavri. Prebrali so tudi pozdravno pismo predsednika Slovenije dr. Danila Turka.
Zbrane sta pozdravila tudi predsednica hrvaške zveze protifašističnih borcev in protifašistov dr. Vesna Ču-linović Konstantinović in hrvaški partizanski general ter narodni heroj Rado Bulata.
»Za naslednja leta upam, da ne bomo imeli dveh proslav,« je v pozdravu zbranim v novi dvorani dejal župan Podčetrtka, Peter Misja, ki je letos govoril kar na treh proslavah v počastitev prihoda Štirinajste. Prva je bila že v petek, ko so jo pri spomeniku NOB v Sedlarjevem pripravili pohodniki po poteh Štirinajste, tam pa so jo naslednji dan posebej, skoraj istočasno s proslavo v Podčetrtku, pripravili tudi vaš-
čani Sedlarjevega, ki so ogorčeni zaradi njene preselitve v občinsko središče. »Razumemo odločitev organizatorjev, da je proslava danes v Podčetrtku, saj se je sicer nekateri ne bi mogli udeležiti,« je omenil slavnostni govornik Bojan Kontič. »Vsi Slovenci smo ponosni, da imamo takšen objekt na svoji zemlji,« pa je dodal o novi dvorani predsednik Stanovnik.
BRANE JERANKO Foto: TimE
»Nimam časa za toliko proslav«
Branko Delčnjak, predsednik krajevnega odbora borcev iz Nove Cerkve: »Člani borčevskega združenja Voj-nik-Dobrna smo prispeli z avtobusom. Na proslavo gremo vsako leto. Današnja proslava je dobro organizirana. Glede na slabo vreme je boljše biti v dvorani, sicer je lepše na prostem.«
Ivan Amon iz Olimja, borec Štirinajste: »V divizijo sem vstopil nekaj mesecev po njenem prihodu v Slovenijo. V spominu so mi najbolj ostali hudi boji na Graški gori ter Paškem Kozjaku. Dobre volje tudi ni manjkalo, včasih smo zapeli. Proslave se udeležim vsako leto, odhajam prav tako na proslave v drugih krajih Slovenije.«
»Prihod XIV. divizije je odločilno zaznamoval naš kraj, zato smo dolžni, da gojimo tradicijo počastitve spomina na njen prihod,« je na skoraj istočasni proslavi v počastitev prihoda Štirinajste, ki so jo pripravili vaš-čani Sedlarjevega, dejal govornik, domačin Vlado Lojen.
Na polurni proslavi vašča-nov se je zbralo približno sto udeležencev, med njimi sedanji in nekdanji župan Podčetrtka, Peter Misja in Marjan Drofenik, župan sosednjega Kozjega Andrej Koc-man ter še nekateri drugi veljaki iz Obsotelja in s Kozjanskega. »Glede odločitve organizatorja za prestavitev proslave smo ogorčeni in razočarani, zato smo se vašča-ni po premisleku odločili, da kljub vsemu organiziramo to slovesnost,« je dodal Lojen. Selitvi proslave v Podčetrtek je v svojem nagovoru nasprotoval tudi eden od kozjanskih domačinov, udeleženec NOB.
»Tu je bil med drugo svetovno vojno pomemben dogodek, veliko let je bila tu proslava,« je zbranim med drugim dejal župan Podčetrtka. »Prav je, da sedete skupaj, da ne bo toliko proslav. Sam nimam časa za toliko prireditev,« je še zbranim povedal Misja ter obljubil, da bo občina domačinom stala ob strani. V kulturnem programu je svojo domoljubno
pesem recitiral ljudski pesnik iz soseščine Sedlarjevega Franc Šušterič, zapela je skupina vaških pevcev, otroci pa so med drugim recitirali pesmi Kajuha, ki je bil borec Štirinajste. Gostoljubni Sedlarci so pripravili za domačine tudi tople napitke ter manjšo pogostitev.
BRANE JERANKO Foto: TimE
REKLI SO
Suzana Pečnik iz Sedlarjevega: »Na današnji proslavi v Sedlarjevem sodelujem pri pogostitvi udeležencev. S
selitvijo proslave v Podčetrtek se vsekakor ne strinjam. Slabo vreme ne more biti izgovor, za starejše udeležen-
Suzana Pečnik
Martin Vrenko
ce pa smo poskrbeli tako, da so sedeli.«
Martin Vrenko iz Sedlarjevega: »Proslava je bila doslej združena, vse mora biti na enem mestu. Zgodovine se ne sme seliti v druge kraje, mimo tega ne moremo. Moji starši so bili izseljeni, proslave se udeležim vsako leto, zato menim, da nikakor ni prav, da letos ni v Sedlarjevem.«
S proslave pred spomenikom NOB v Sedlarjevem, ki so jo pripravili tamkajšnji vaščani.
V sklopu treh podjetij, ki jim ima celjski koncern Maksa Bastla Maksim v Srbiji, bodo letos poleti dokončali naložbo v novo pocin-kovalnico, vredno 21 milijonov evrov. Gre za eno največjih naložb slovenskega gospodarstva v Srbiji, ki je, sploh občina Inđija, zelo odprta za tuje investitorje.
Priprave za največjo naložbo do zdaj so se v koncernu Maksim začele že leta 2007, ko so v Inđiji kupili 11 hektarjev veliko zemljišče. Že to je ena od prednosti Srbije, saj tako velikega zemljišča v Celju ne bi mogli kupiti. Druga prednost je geografska lega, saj bodo zaradi nove naložbe
posegli tudi na trge zahodne Romunije, južne Madžarske, Makedonije in Albanije. Najpomembnejša prednost pa je sama Srbija. »Potrebe po vročem cinkanju so v Srbiji izredno velike. Sploh zdaj, ko imajo v načrtih ogromna vlaganja v infrastrukturo. Takšne kovinske konstrukcije morajo biti obvezno vse vroče pocinkane,« pravi direktor koncerna Maksim Maks Bastl. Dodatna prednost investiranja v Srbiji je tudi ta, da lahko podjetja tam veliko prej pridobijo vso potrebno gradbeno dokumentacijo kot v Sloveniji. Tudi zato si želi na območje, kjer ima Maksim družbe, priti kar nekaj podjetij iz regije.
»Meni se zdi Srbija, s katero delam že skorajda vse svoje življenje, zelo priročna. Je ravno toliko oddaljena, da ni preblizu obstoječi lokaciji v Celju. Hrvaška, na primer, je preblizu. Prav Inđija pa je med vsemi občinami v Srbiji vodilna po svoji gostoljubnosti do tujih investitorjev.«
V Celju takšno najsodobnejšo pocinkovalnico že imamo. Družba je naložbo končala pred štirimi leti. »Približno takšno zdaj gradimo v Inđiji. S tem, da bo tam nekoliko večja, saj je tudi trg večji,« opisuje Bastl. »Dodatno imam tam še eno linijo za centrifugiranje drobnih elementov, ki se
Maks Bastl je s Srbijo že dolgo povezan. V Inđiji, ki je po njegovem mnenju najbolj gostoljubna občina v Srbiji, gradi 21 milijonov evrov vredno pocinkovalnico. Z leve: Predrag Filipov, Bojan Šrot, Goran Ješić in Maks Bastl.
Inđija, raj za tuje investitorje
Maksim vlaga v novo pocinkovalnico v Srbiji - Razlog za obisk srbske delegacije
Za konec tedna korekcija
Dogajanje na borzah v preteklem tednu je bilo najprej v znamenju rasti, sledila je korekcija. K spodbudnemu začetku tedna so vplivale makroekonomske objave in poslovni rezultati družb, ki so večinoma še vedno boljši od pričakovanj analitikov.
Kljub temu to ni prepričalo vlagateljev v drugem delu tedna. Tako so se delniški tečaji na praktično vseh večjih borzah po svetu znižali in dosegli najnižje vrednosti v tem letu.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 1.2. IN 5.2.2010
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	0.00	0,00		0.00
CETG	Cetis	0.00	0,60		6,97
GRVG	Gorenje	13.88	200,10		1.91
PILR	Pivovarna Laško	25.83	7,90		2,26
JTKG	Juteks	47,50	11,00		5.56
ETOG	Etol	130.00	3.90		0.00
ravno tako pocinkajo in ki se jih v tako veliki napravi zaradi prevelikih stroškov ne bi splačalo pocinkati. S cen-trifugiranjem pa je ne le postopek cenejši, temveč tudi kvaliteta boljša.«
V Inđiji bo vroče pocinkanje izvajala že tretja Maksi-mova odvisna družba, ki bo okvirno julija letos odprla 50 novih delovnih mest. To je tudi poglaviten razlog, da se je pred dnevi v Celju na uradnem obisku pri županu Bojanu Šrotu ustavil srbski veleposlanik Predrag Filipov ter župan Občine Inđija Goran Ješić.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Razlog za to je skrb vlagateljev glede dolga nekaterih držav, kot so Grčija, Portugalska in Španija. Zavarovanja kreditov teh držav pred njihovo plačilno nezmožnostjo so se v zadnjih dneh močno podražila. Rezultat tega se bo pokazal v prihodnosti, ko bodo te države za svoj dolg plačevale višje obresti.
Padcu delniških tečajev se niso izognile niti delnice na domači ljubljanski borzi. Vrednost osrednjega borznega indeksa SBI tOp je tako upadla za 1,7 odstotka. K temu so z 1,2-odstotnim padcem precej prispevale delnice novomeškega farmacevta Krka. Pred skorajšnjo prodajo tretjinskega bančnega deleža v Mercatorju tudi tem delnicam vrednost pada. V zadnjem tednu so se tako pocenile za 1,5 odstotka.
m
	
Indeks	Zadnji tečaj
SBI20	4.117,78 '
% spr.
-0,02
Bodite odgovorni do svoje prihodnosti in začnite varčevati za šolnino vaših otrok, pokojnino ali stanovanje pravočasno. V ILIRIKI smo za vas pripravili novo storitev ILIRIKA Varčevanje, ki vam to omogoča!
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Skozi drugo sito le Mik
V ožji izbor letošnjih finalistov izbora Zlata nit 2009 se je med štirimi no-miniranimi podjetji iz naše regije uspelo pribiti le podjetju Mik.
Mik je lani kljub recesiji v svoje vrste sprejel 11 novih sodelavcev. Vsi so se celo leto vključevali v t. i. projekt Okno veselja. To ni bilo praktično nič drugega, kot da so dobro ime o podjetju širili med svoje znance, prijatelje in potencialne kupce. Če so s tem koga prepričali, da se je odločil za nakup, so bili dodatno stimulirani.
Kako pa v tem podjetju delavce stimulira sama plača? »Če naše plače primerjate s plačami v naši branži, boste takoj opazili razliko. O številkah ne bi govoril, smo pa precej višje od povprečja branže,« odgovarja direktor Franci Pliberšek. »Moj osebni cilj in cilj celotnega me-nedžmenta je, da morajo plače rasti. To je mogoče le, če se ustvari dodana vrednost. Zelo se trudimo na področ-
Bo Franci Pliberšek prejel še priznanje zlata nit?
ju izobraževanja in to pridno vkomponiramo v izdelke. Namreč: če nimaš od kje vzeti, nimaš kaj dati.« In še najpomembnejše besede: »V letošnjem letu bomo gotovo
povečali plače, saj je draginja velika.«
Na seznam 101 najboljšega zaposlovalca so se sicer iz regije uvrstila še podjetja Premogovnik Velenje, Novem in
Stt ► ►►	ç Qjjp .
Ó	O
% ► ►►	
VABLJENI	
na Partizansko 12 v Velenje	
Ski & Sea. Končna razglasitev 21 finalistov, ki so prišli skozi prvo sito, bo 18. marca.
RP
Foto: SHERPA (arhiv NT) Št. 11 - 9. februar 2010 -
gorenje
www.gorenje.si
Na Ljubečni iščejo skupni jezik s Tušem
V Mestni občini Celje se je končalo zbiranje pripomb na prostorske spremembe, ki se obetajo na Ljubečni na območju stare opekarne. Kot je znano, namerava Tuš tam zgraditi do 45 metrov visok skladiščno-distribucijski center, kar je pri krajanih sprožilo burne odzive.
Zaradi predvidene Tuševe gradnje in burnega odziva krajanov nanjo se je na Ljubečni oblikovala tudi civilna iniciativa, ki je natančno proučila obsežno dokumentacijo, ki spremlja okoljski podrobni prostorski načrt za obravnavano območje na Ljubečni. V sodelovanju s strokovnjaki z
okoljskega, urbanističnega in logističnega področja je sestavila pripombe in predloge v zvezi z načrtovano gradnjo in jih posredovala Mestni občini Celje. Kot je znano, do največjega razkoraka med investitorjem in okoliškim prebivalstvom prihaja glede predvidene višine objektov, prometne obremenitve in infrastrukture ter vpliva na družbeno skupnost.
Civilna iniciativa je na Mestno občino Celje podala tudi različne predloge, ki bi lahko zbližali stališča investitorja in krajanov. »Gre za nove pristope k arhitekturni ureditvi območja, ki bi omilila
vpliv na okolico z vidika hrupa, prometne obremenitve in vidnih kakovosti. Poleg tega smo izpostavili nekatere vidike, ki so v okoljskem poročilu premalo ali nepopolno obravnavani,« pravi vodja civilne iniciative Ljubečna Toni Avžner. Sicer je v času javne razgrnitve, poleg pripomb CI in KS Ljubečna, na mestno občino prispelo tudi veliko individualnih pripomb krajanov. Strokovne službe Mestne občine Celje morajo zdaj na podlagi prispelih pripomb in pobud oblikovati stališče in ga poslati v potrditev mestnemu svetu.
BA
Je 39 občinskih projektov še ogroženih?
Danes naj bi bil skrajni rok za prijavo 39 občinskih projektov na pristojno ministrstvo, da bi s tem še ujeli prvo odpiranje na tako imenovanem petem javnem razpisu. Župani so se minuli teden z Razvojno agencijo Sotla pospešeno pripravljali ter s petkovo korespondenčno sejo dodelali projekte. In kdo bo projekte pravočasno dostavil? Bodo tako pripravljeni projekti zadostili vsem kriterijem in zakonskim predpisom?
»Uradnega >izbrisa< našega statusa še ni. Mi bi morali voditi cel postopek dopolnitve, ne pa, da so stvari vzeli v svoje roke,« je prepričan direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Klančnik. »Naj si preberejo zakon in uredbe.« Na vprašanje, ali bodo dopolnjene projekte oni odnesli v Ljubljano, Klančnik pravi: »Izločili so nas.
Odbore so sklicevali mimo nas, niso se držali pravnih okvirjev. S pravnega stališča so ti postopki nični. Ne vem, kaj bodo naredili. Mi smo ministru poslali dopis, v katerem ga prosimo za navodila. Tudi mi ne želimo, da cela regija zaradi tega izgubi sredstva, ravno zato smo naredili načrt, s katerim bi bili po zakoniti poti najhitrejši,« je še dodal.
Danes ali jutri pričakuje odgovore ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Te bo predstavil na jutrišnji novinarski konferenci. Dodatna točka pa bo Tehnopolis. Da želi Klančnik tudi »njegovo zakulisje« (beri: boj dveh tehnoloških središč v regiji za omejena sredstva) predstaviti javnosti, smo v našem tedniku že namigovali.
RP
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
turizem Celje bo v kuharski delavnici zadišalo po zdravih jedeh. Namesto pečenih, cvrtih in praženih jedi bodo k pokušanju vabila kuhana in dušena živila, sveža in sezonska zelenjava, svoje bodo dodali tudi pestre barve in vonji zelišč.
Pod mojstrsko kuhalnico Andreja Voha se bodo udeleženci naučili pripravljati dietne jedi. Hrana, ki nasiti, je zdrava, njena preprosta pri-
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
prava pa vzame malo časa. Voh svetuje, da kuhate sami, se izogibate enostavnim ogljikovim hidratom in maščobam, še posebej skritim, izbirate sezonska živila iz svojega okolja, jedi pa naj bodo
pestrih barv in okusov, nežno začinjene ter naj ne bodo postane in ocvrte.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA, GrupA (arhiv NT)
Zdrava živila, z manj maščobami in sladkorji ter manj slana in brez konzervansov, se bodo »hujšarji« učili izbirati med policami celjskega Citycentra.
Da boste vedeli, kaj dati v lonec
S kuponom v tej in prihodnji številki še imate možnost, da se potegujete za sodelovanje v letošnji skupini zdravega hujša-nja. Kot doslej bomo tudi tokrat oblikovali skupino dvajsetih udeležencev. Ta bo enkrat tedensko obiskovala delavnice in skupinsko ter individualno vadbo.
Delavnice bodo vsak torek v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo, medtem ko bosta aerobika in fit-nes v le nekaj metrov oddaljenem Top-fitu. Med zna-
nje, ki ga morajo osvojiti vsi, ki želijo izgubiti in ohranjati kilograme, sodita tudi pravilno nakupovanje in priprava živil.
Vodilo vsakega zdravega nakupa so deklaracije. Naj vam ne bo odveč preveriti, koliko beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov vsebuje sto gramov izdelka ter koliko kilokalorij ima. Zdrava živila, z manj maščobami in sladkorji ter manj slana in brez konzervansov, se bodo »hujšarji« učili izbirati med policami celjskega Citycentra. Izvedeli bo-
do na primer, da je za solatni preliv bolje uporabiti jogurt kot kalorične prelive, prav tako v nakupovalno košarico za »boljši okus« ne sodi majoneza. Izbirati se bodo naučili pusto, belo meso, testenine iz polnovredne moke, neoluščen riž ... in za pregreho kupili čokolado s 70 odstotki kakava. Če si vzamemo čas in skrbno pregledamo cene živil, ugotovimo, da so zdrava živila lahko tudi cenejša od nezdravih.
Izpod kuhalnic mojstrov Srednje šole za gostinstvo in
Pod mojstrsko kuhalnico Andreja Voha se bodo udeleženci tudi leto naučili pripravljati dietne jedi. Hrana, ki nasiti, je zdrava, njena preprosta priprava pa vzame malo časa.
Ime in priimek
Naslov
Telefon, starost, teža, višina
Izobrazba
Ali imate kakšne zdravstvene težave?
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Čehi in Celjani si želijo
v	É	■ v ■ ■	■
se tesnejsih vezi
Več denarja za blok 6
Na pobudo celjske poslanke mag. Andreje Rihter je Celje v petek obiskal veleposlanik Češke republike Petr Voznica. V novi celjski knjižnici se je srečal s celjskimi gospodarstveniki, ki so poslovno povezani s Češko. Namen njegovega obiska je bil spoznati mesto in njegove posameznike v želji po še tesnejšem medsebojnem sodelovanju, zlasti na kulturnem in poslovnem področju.
Češka je ena tistih držav, s katero imamo Slovenci precej podobnosti in že stkanih vezi. V okviru državnega zbora deluje tudi Skupina slo-vensko-češkega prijateljstva, katere predsednica je Rihter-jeva.
Med celjskimi podjetji, ki s Češko sodelujejo že skoraj dve desetletji, je celjski Ko-vintrade, ki na Češkem posluje na treh lokacijah. »Ukvarjamo se predvsem z metalurgijo in metalurškimi izdelki, ki jih prodajamo na Češkem, hkrati je Češka tudi pomemben nakupni trg tako za Slovenijo kot za ostala srednjeevropska in zahodno-balkanska tržišča,« je dejal predsednik uprave Kovintra-dea Iztok Seničar. Poleg njega so se srečanja s češkim veleposlanikom udeležili še lastniki podjetij Dinocolor ter Racio razvoj. Ob naslednjem obisku celjske regije bo češka delegacija obiskala tudi laško Thermano in Terme Olimia v Podčetrtku.
Savinjskemu Žalcu in češkemu Žatcu sta skupna hmelj in muzej. Zato sta žalski župan Posedel in češki veleposlanik Voznica obiskala ekomuzej. (Foto: TT)
V Celju pa si, predvsem kulturni ustvarjalci, želijo novih vezi. Hiša kulture Celje bi se rada povezala z najstarejšim in zelo prepoznavnim češkim festivalom v mestu Krumlov. »Tu mislimo predvsem na izmenjavo kulturnih produktov, pri čemer menim, da ima naša regija ogromno za ponuditi. S Čehi nas veže dolga tradicija sodelovanja, predvsem na intelektualnem področju. Menim, da bi bilo to sodelovanje pametno obnoviti in
povezati ta dva kulturna prostora, ki imata veliko skupnega,« je prepričan Gregor Deleja. Prav v mestu Krumlov so že uspešno obnovili fotografski atelje iz leta 1905. Ta atelje je podoben celjskemu ateljeju Josipa Pelikana in to je tudi eden od kulturnih projektov, ki daje možnost za tkanje novih vezi.
Po obisku Celja, kjer si je ogledal novo knjižnico in Pelikanov atelje, se je češki veleposlanik odpravil še na og-
led občine Žalec, kjer ga je spremljal žalski župan Lojze Posedel. Ogledal si je izletniško kmetijo Mlinar v Gotovljah ter ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, zvečer pa se je udeležil osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.
BA, TT
Vlada bo na eni prihodnjih sej sprejemala izjavo, da ne nasprotuje morebitnemu povečanju posojila Evropske investicijske banke (EIB) Termoelektrarni Šoštanj.
Gre za 200 milijonov evrov, skupno pa se lahko Teš pri tej banki zadolži za 550 milijonov evrov. V Šoštanju denar potrebujejo za gradnjo bloka 6. Naložba je ocenjena na približno 1,1 milijarde evrov. Holding Slovenske elektrarne in Teš naj bi naložbo financirala s 439 milijoni evrov lastnih sredstev in posojil, z EIB so že podpisali pogodbo za najem 350 milijonov evrov kredita, dodatno pa imajo odobrenih tudi 200 milijonov evrov.
Po statutu banke morata svoje mnenje podati Evropska komisija in država, torej
radiocelje
Slovenija, kar naj bi storili na eni prihodnjih sej vlade. EIB je namreč vlado obvestila, da je Teš za projekt izgradnje bloka 6 prosila za povečanje posojila, odobrenega leta 2007 v višini 350 milijonov, za dodatnih 200 milijonov evrov. Povečanje posojila je že odobril svet direktorjev EIB lani decembra. Posojilo EIB v skupni višini do 550 milijonov evrov bo predvidoma zavarovano z garancijami komercialnih bank ter poroštvom RS.
Ustrezna soglasja za dodatno zadolževanje termoelektrarne sta izdala tako ministrstvo za gospodarstvo kot ministrstvo za finance. Tešu za finančno pokritje naložbe manjka še slabih 200 milijonov evrov.
US
www.radiocelje.com
Razočarani nad odločitvijo državnega zbora
Iniciativni odbor za ustanovitev nove občine Loče in poslanec v državnem zboru Rudolf Petan, ki je vložil pobudo, sta razočarana nad odločitvijo državnega zbora.
Ta je na svoji zadnji seji ponovno odločil, da Loče ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za ustanovitev svoje občine, ki bi nastala z izločitvijo iz Občine Slovenske Konjice. Takšna je bila njegova odločitev tudi lani, ves po-
stopek pa so ponovili, ker je upravno sodišče prvotni sklep razveljavilo in ga vrnilo v ponovno odločanje.
Iniciativni odbor in poslanec Rudolf Petan menita, da predlog ni bil deležen enakovredne obravnave v primerjavi z drugimi predlogi. Najbolj očitno je bilo razhajanje v primerjavi s pobudo za ustanovitev občine Mirna. Ta ima na primer samo 2400 prebivalcev, medtem ko jih imajo Loče več kot 4
tisoč. Za občino Mirna so poslanci odločili, da lahko nadaljujejo s postopki za ustanovitev nove občine, za Loče pa ne, ker da ne izpolnjuje kriterija 5 tisoč prebivalcev, za izjemo pa naj ne bi bilo razlogov.
Poslanec Rudolf Petan in iniciativni odbor zdaj čakata na pravni poduk o morebitnih nadaljnjih postopkih, saj še ne nameravata vreči puške v koruzo.
MBP
Pomoč Mačkovim iz Olešč
Pred kratkim smo v Novem tedniku poročali o tragičnem požaru, ki je povzročil veliko škodo Mačkovim iz Olešč pri Laškem. Družini je ogenj, ki je zagorel iz še neznanega razloga, povsem uničil gospodarsko poslopje in opremo. Na pomoč je zato priskočil tudi odbor Krajevne organizacije Rdečega križa Marija Gradec.
Odbor je iz sredstev RK Marija Gradec Mačkovim namenil pomoč pri nakupu
gradbenega materiala v višini 1.250 evrov. Hkrati so se člani in prostovoljci RK odločili, da bodo v teh dneh organizirali akcijo zbiranja pomoči med krajani Marija Gradca, ki so že izrazili željo, da bodo pomagali po svojih močeh, akcija pa bo trajala do konca meseca.
Ob tem opozarjajo, da bodo akcijo na območju Marija Gradca na ustrezno označenih nabiralnih polah izvajali samo dolgoletni prostovoljci RK Marija Gradec, ki
jih krajani dobro poznajo. Izogniti se namreč želijo zapletom v primeru, da bi kdo hotel zlorabiti stisko Mačkovih. Poleg finančnih sredstev lahko za družino Maček krajani darujejo tudi les, prevoze, storitve in tudi drug primeren gradbeni material. Vsak prispevek bo dobrodošel, menijo v RK Marija Gradec, saj bodo z njimi zagotovo omilili stroške pri odpravljanju posledic škode. Žal objekt ni bil zavarovan.
PM
Pokal
CELJSKE KOČE
12.2. ob15.00
prijavite se lahko na naši spletni strani www.celjska-koca.si

3 ^	aier>tinovo
ROMANTIČNI PAKET
RAZVAJANJE V DVOJE 2 dnevni paket (1 x polpenzion)
že za
59 EUR/os .
Šentjurski športniki leta z
grenkim priokusom
Športna zveza in občina v sporu zaradi dobitnikov priznanj
Ob odprtju prenovljene telovadnice OŠ Franja Malga-ja v Šentjurju so prejšnji teden razglasili tudi športnike leta v občini. Vendar je bolj kot razglasitev odmevalo ne-strinjanje šentjurske športne zveze z izvedbo prireditve ter načinom izbire športnikov. Vodstvo športne zveze se zato razglasitve ni udeležilo.
Sklop dobitnikov priznanj je bil očitno eden netilcev spora med šentjursko športno zvezo
Z naslovom športnikov leta 2009 so »okitili« šentjurske športnike v več kategorijah. V mladinskem razredu sta športnici leta postali Neža in Urška Belak, obe ko-šarkarici ŽKK Šentjur - Šmarje. V istem razredu sta slavila še člana Atletskega kluba Šentjur Leon Časl in Andraž Vesič. V državnem razredu si je naziv prislužil motokro-sist Erik Slavec, član TRK Tajfun šport Planina. Perspektivni razred je postregel z imenom košarkarja Tadeja Fer-meta, člana KK Šentjur. V mednarodnem razredu sta slavili šentjurska atletinja Martina Ratej ter jadralna pa-dalka, članica šentjurskega društva Lintvar, Mojca Pišek.
ter občino. Tega smo zaslutili že, ko smo se čudili, zakaj pred prireditvijo in razglasitvijo nismo mogli doklicati predsednika športne zveze Franca Pe-pevnika. Na dan prireditve je s strani športne zveze priromal dopis s seznamom nagrajencev, športnikov Občine Šentjur za leto 2009, izbranih glede na kategorizacijo slovenskega olimpijskega komiteja, torej brez dodatnih imen prejemnikov, športnikov, ki niso člani šentjurskih klubov. Seznam je vodstvo športne zveze pospremilo z dopisom, v katerem pojasnjuje, da se odprtja in razglasitve protestno niso udeležili zaradi »neljubih dogodkov pri organizaciji in nespoštovanja dogovorjenega s strani Občine Šentjur.«
Občina
samovoljno širila seznam
Kot je včeraj dodatno pojasnjeval podpredsednik šentjurske športne zveze Vlado Art-nak, je do zapletov z občino prišlo, ker se ni držala dogovora v zvezi z »našo tradicionalno prireditvijo. Letos smo pristali na to, da razglasitev športnika leta sovpada z odprtjem telovadnice, kar je bila tudi želja občine. Zavedali smo
Šentjurskim športnikom leta so čestitali minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, šentjurski župan mag. Štefan Tisel in ravnatelj OŠ Franja Malgaja Marjan Gradišnik. Vodstvo športne zveze se prireditve protestno ni udeležilo.
se, da imamo za pripravo zelo malo časa, in smo želeli prireditev prestaviti. Vendar je občina vztrajala, da prireditvi sovpadata. V športni zvezi smo se odločili, da bomo priznanja po-
Kitajsko pustovanje v Citycentru
sobota, 13. februar, ob 11., 15. in 18. uri
PUSTNA SOBOTA v Citycentru bo v znamenju pisanih kitajskih prazničnih kostumov in njihovih značilnih melodij. Predstavili bodo tradicionalne plese in napeve, ki izhajajo iz tisočletne tradicije. Vrhunec pa bo LEVJI PLES.
PUSTNI TOREK, 16. februarja, ob 17. uri, vabimo vse skupinske maske,
da se nam pridružijo na pustnem vrtiljaku cirkusa Bufeto. Vse maske čakajo slastni KROFI!
Vabljeni!
Vse najboljše!
www.city-center.si
delili le kategoriziranim športnikom iz naše občine, ki so hkrati člani društev in klubov v šentjurski občini. Na občini so v nasprotju s to odločitvijo podelili priznanja tudi drugim športnikom, ki niso člani šentjurskih klubov.«
Hkrati je dodal še, da so v športni zvezi želeli naziv športnikov leta dodeliti še dvema svetovnima prvakoma, Jani Fuhrer in Janku Pinterju, vendar so na občini odklonili podpis predsednika športne zveze na njunih priznanjih. Art-nak je dodatno pojasnil tudi, da med šentjursko občino in športno zvezo že dlje časa prihaja do kratkih stikov, saj želi športna zveza več let urediti status športa v občini, vendar občina nima potrebnega posluha oziroma do odgovornih prihajajo napačne informacije. Poleg tega se v športni zvezi sprašujejo še, zakaj dodaten seznam dobitnikov priznanj, če obenem številni odlični športniki niso bili niti povabljeni na prireditev niti opaženi. »Osem športnikov, ki so dosegli kategorizacijo, si je zagotovo zaslužilo podeljene na-
zive športnikov leta v občini,« je še rekel Artnak.
Nekoliko bolj skopi so bili s pojasnili v šentjurski občinski upravi, kjer smo seveda tudi povprašali, kje je nastal kratek stik. Kot so zapisali v odgovoru, to, da se predstavniki športne zveze niso udeležili prireditve, obžalujejo, saj bi »s tem izkazali predvsem priznanje športnikom, ki so brez izjeme dosegli vrhunske športne rezultate, osvojili so najmanj naslov državnih prvakov, nekateri pa tudi naslove svetovnih prvakov v svojih kategorijah. Na prisrč-
ni in odlično obiskani prireditvi je minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič ob podelitvi priznanj izrazil presenečenje in veliko veselje, da športniki iz naše občine dosegajo takšne rezultate. V občini pa nikakor ne moremo pristajati na to, da bi podeljevali priznanja samo nekaterim.«
Ob vsem skupaj se zato zastavlja vprašanje, kdo torej je športnik leta 2009 v Občini Šentjur.
POLONA MASTNAK DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA
Na prireditvi so podelili še priznanja športnikom, ki niso člani društev z območja šentjurske občine, vendar so se prav tako izkazali z vidnimi uspehi. Prejeli so jih Jana Fuhrer, uspešna tekmovalka v športu za slepe in slabovidne, showdownu, Janko Pinter, državni in svetovni prvak prvenstva s samostreli na tridimenzionalne tarče, smučar, član mariborskega kluba Mišel Žerak, državni prvak v gor-skokolesarskem krosu Urban Ferenčak, aktualni državni prvak v judu v članski konkurenci v kategoriji do 100 kg Darko Petelinšek, člani ekipe kluba malega nogometa, ki je lani osvojila naslov državnih futsal prvakov v kategoriji do 21 let, Klemen Brečko, Aljaž Hrovatič, Roman Iskrač ter Urban Verhovšek, in lanska državna prvaka v standardnih plesih ter podprvaka v latinsko-ameriških plesih ter kombinaciji šestih plesov Neli Čadej in Domen Romih.
Očitki ne bodo ustavili zavoda
Polzelski svetniki so lani rekli »ne« ustanovitvi zavodu za kulturo, šport in turizem. Ustanovitvi takrat naj ne bil naklonjen čas recesije. Sedaj pa so se pojavili očitki, da bi glas za zavod nekomu od svetnikov prinesel mesto podžupana.
Občina nima drugega podžupana, čeprav naj bi bil ta potreben glede na službene obveznosti župana in podžupana. Župan Ljubo Žnidar za-
vrača očitke in poudarja, da imenovanje drugega podžupana ni potrebno, zato ga ne bodo imenovali. Podtikanja o njegovi in podžupanovi odsotnosti so neutemeljena, saj Žnidar zatrjuje, da delo na občini opravljata odgovorno, prav tako sta vselej na voljo občanom. Zavod bodo kljub zapletom ustanovili, »saj se bo prej ali slej pojavila potreba po organizirani obliki in vodenju dejavnosti na način, ki jih takšen zavod zajema.« Zavod naj bi imel sedež v gradu Komenda,
kjer bodo svoje prostore našli še gostinski lokal s primerno vsebino in vstopno informacijska točka ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva, kjer bo na ogled najstarejša hmeljska sušilnica. Tam bodo tudi prostori za glasbeno in knjižnično dejavnost. »Z društvi bomo uredili vse potrebno in pripravili podlago za ustanovitev in začetek delovanja zavoda. Imenovati bo potrebno tudi skrbnika zavoda,« še pojasnjuje Žnidar.
MJ
Mladi likovniki so na novo poslikali kletni hodnik ...
Maraton kulturne tvornosti
Gimnazijci I. gimnazije v Celju izpeljali maraton, ki je imel več kot deset »disciplin«
Tradicionalni kulturni maraton so v petek pripravili profesorski zbor, dijaki in gostje I. gimnazije v Celju in z imenitno izvedbo dokazali, da tudi ob zahtevnem pouku dijakom v njihovi neizmerni ustvarjalnosti ostaja čas za kreativno umetniško izražanje, ki ga bodo mnogi izbrali za svojo življenjsko pot in popotnico.
Vsakoletna prireditev gimnazijskega kulturnega društva je ena najstarejših in najodmevnejših kulturnih prireditev v organizaciji gimnazijcev in njihovih mentorjev, letos pa je zaživela v prenovljeni podobi - gledališkemu ustvarjanju so namreč dodali še likovno, literarno, filmsko in plesno izražanje.
Petkovo šolsko dopoldne so tako dijaki in profesorji v družbi uglednih gostov namenili delavnicam, okroglim mizam, glasbenim, gledališkim. likovnim, literarnim in še kakšnim nastopom. Okrogla miza Domovina, domoljubje, narodna zavest je opozorila na vprašanja o domovini, narodni zavesti in
drugih podobnih temah v sodelovanju s člani Društva generala Maistra. Sekcija za gledališče je odigrala igro Božanska komedija, predstavile so se še skupine z recitalom poezije, nastopom Šmarških komedijantov, v srbščini dramatiziranim od-
lomkom iz Ćopićevih Oslovskih let in improvizacijskim gledališčem. Mladi literati so predstavili svoje literarno ustvarjanje, delovanje in objave. V filmski sekciji so pripravili ogled kratkih avtorskih filmov. Ni pa šlo brez glasbe. Avtorsko so predsta-
Fotografi so spoznavali tudi modno fotografijo.
Krajine
ljubiteljskega
slikarja
roc
V prostorih društva Alegra na Muzejskem trgu v Celju je na ogled razstava slik Srečka Štamola iz Šempetra, zanimivega ljubiteljskega slikarja, ki ga označujejo kot samoniklega in samosvojega zapisovalca likovnih podob,
Vesoljski virus usoden za kulturni dom
vili dijaki, nastopila pa je še skupina tolkalcev oddelka za tolkala Glasbene šole Celje. Plesalci so gledalce popeljali v predstavo Zgodovina plesa. Likovniki pa so bili še bolj dejavni. Seznanili so se z umetnostno terapijo, poslikali so hodnik v kleti, fotografi pa so pripravili šest tematskih delavnic. Dotaknili so se tudi arhitekture in arhitekturnega risanja.
Kulturni maraton dijakov I. gimnazije v Celju je vsekakor nepogrešljiv vrelec ustvarjalnosti in kreativnosti mladih v mestu.
BS
Foto: GrupA
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Vitanju je bila v znamenju slovesa od kulturnega doma, ki je Vitanjčanom dobro služil vse od leta 1953.
Njemu je priložnostno pesem zahvale spesnil tudi letošnji prejemnik občinske Prešernove nagrade Anton Gričnik. Podelili so mu jo za dve knjigi o vitanjskem rojaku, ljudskem pesniku Matiji Štimulaku. Prvo so predstavili ravno pred letom dni, druga, ki jo je avtor naslovil Pogovori s pokojnim pesnikom, je izšla pred kratkim. Del knjige so na prireditvi predstavili učenci vitanjske osnovne šole in s tem dopolnili bogat pevsko-glasbeni večer.
Slavnostni govornik je bil župan Slavko Vetrih. V svojem nagovoru je obudil spomine na kulturni dom, za ka-
3
terega upajo, da ga bo kmalu zamenjalo kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. »V tem kulturnem domu smo gledali filme, plesali in se zabavali na prireditvah. V njem smo gostili številne pomembne obiskovalce, celo predsednika države. Zadnja leta so bili med njimi tudi trije ugledni astronavti. V našem kulturnem dom so po zaslugi Dragana Živadinova in Mihe Turšiča zažarela Orbitalna svitanja, stara dvorana pa je postala celo imeniten galerijski prostor. Vendar je bil ta vesoljski virus za naš stari dom, pogosto pretesen, včasih premrzel, včasih prevroč, usoden. Njegovo življenje se končuje. Upamo in želimo, da bomo v novo pridobitev vnesli vsaj kanček njegove topline,« je med drugim dejal.
MBP
V

Zadnjič na odru vitanjskega kulturnega doma. Slavko Vetrih je Antonu Gričniku podelili občinsko Prešernovo nagrado, pisatelj pa je vsem nastopajočim na proslavi podaril knjigo Pogovori s pokojnim pesnikom.
ki se v svojih krajinah sprehaja po območju svoje širše domačije. Razstavo sta odprla predsednica društva Alegra Ivana Zavšek in avtor Srečko Štamol (na sliki).
BS
Foto: GrupA februar 2010 -
Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje
IZ
NAŠIH KRAJEV


Savinovi odlikovanci
V Občini Žalec so kulturni praznik proslavili v petek. Slavnostna govornica je bila mag. Barbara Ravnik, direktorica Gorenjskega muzeja, kulturni progam pa je oblikovala Tina Gorenjak. Zbrane sta nagovorila žalski župan Lojze Posedel in češki veleposlanik v Sloveniji Petr Voznica, nato pa so podelili letošnja Savinova odličja.
Savinovo plaketo z denarno nagrado so podelili Bredi Šip za življenjsko delo in vrhunske dosežke na kulturnem področju. Savinovo plaketo sta prejela Mešani pevski zbor A Cappella Kulturnega društva Petrovče ter Veni Ferant in Fi-latelistično društvo Žalec, Sa-vinova priznanja pa Tolkalna skupina Šus, Majda Kričej in Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže.
Proslavo na Polzeli je začel na novo ustanovljeni The Little Evergreen Orcestra iz Liboj, zbrane pa je nagovoril mag. Stanko Baluh, direktor Urada vlade RS za narodnost, sicer polzelski rojak. Častni gost proslave je bil Renato Jenček, igralec SLG Celje, v programu pa je sodeloval tudi Rok Šoster.
Osrednjo proslavo v občini Braslovče so pripravili na Go-milskem, kjer je Marko Rep-nik, vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, govoril o očetih slovenskega jezika. V programu so poleg seksteta Gomilsko s prisrčnim programom sodelovali tudi učenci POŠ Gomil-sko, v kulturno društvo so sprejeli prvošolce, program pa je povezovala Nina Markovič, ki je dodala nekaj misli o ljubezni in miru.
TT
V Žalcu so že po tradiciji podelili Savinova odličja.
Hitro, poceni in dobro
Začetek dnevov kulture v Celju je v sredo v edini slovenski erotični galeriji Račka zaznamoval plesni per-formans z naslovom Fast, Cheap and Good (Hitro, poceni in dobro).
Plesna dejavnost je v Celju zelo močna, videni per-formans pa je navdušil. Mojca Majcen in Ivona Stanič sta namreč dogodek prilagodili prostoru in vsebini Galerije Račka ter prav posebej vsaki od sob tega nekdanjega celjskega pip šova. S tremi plesalkami in fantom sta plesalka in koreografinja
Mojca Majcen in Ivona Stanič, oblikovalka gledališke kostumografije in scenografije, skupaj s fotografom Nikom Jarhom pripravili kritičen pogled na trenutno stanje erotičnosti v Sloveniji. Vseboval je nekakšen plesni vpogled širšega spektra spolnega akta in čutenja, spremembo moških in ženskih
vlog, možnosti izbire, ponudbo užitka. Avtorici sta si posamezne galerijske sobe zamislili kot štiri zaporedne komunikacijske točke, ki so poleg pomena erotike odpirale tudi vprašanja trženja in vrednosti umetnikovega dela.
BS
Foto: SHERPA
viNiiw.novitednik.com
Dežela upanja in slave
Društvo ljubiteljev umetnosti in Hiša kulture Celja sta v sredo s koncertom The land of hope and glory napolnila dvorano Narodnega doma.
Koncert so posvetili kul- 20. stoletja. Dežela upanja
turnemu prazniku, zanj pa izbrali lahkotnejšo in slovenskemu občinstvu precej neznano anglo-ameriško glasbo
in slave, patriotska skladba Edwarda Elgarja, je neuradna himna anglo-ameriškega sveta. Osrednja gostja veče-
ra je bila mlada sopranistka Valentina Čuden, vsestranska glasbenica, ki je leta otroštva in študija glasbe preživela v Avstriji, Kanadi in ZDA, kjer je pridobila tudi številne koncertne izkušnje na klasičnem, opernem, džez
Podobo prvega dela koncerta The land of hope and glory sta ukrojili sopranistka Valentina Čuden in pianistka Tjaša Rus.
Težave s kožo
in pop področju. S pianistko Tjašo Rus je v prvem delu koncerta prepričljivo predstavila arije, songe in samospeve skladateljev Me-nottija, Sondheima, Bern-steina, Cardyja, Webbra in Brittna.
V drugem delu koncerta se ji je na odru pridružil tudi Zbor Antona Schwaba, nov celjski sestav, ki deluje v okviru celjske hiše kulture in v katerem pod vodstvom Alenke Goršič Ernst prepeva več kot 70 dijakov in študentov iz Celja in okolice, in glasbeni trio Hiše kulture Celje: Domen Kitak, klavir; Miha Firšt, kontrabas in Klemen Rajh, bobni. Nekoliko bolj sproščen in tudi sodobnejši del koncerta je z odlično izvedbo del Stanfor-da, Gershwina, Bernsteina ter Gilberta in Sullivana navdušil občinstvo, ki je izsililo še dva dodatka. Po dveh nastopih novega celjskega zbora pa je že jasno, da smo v mestu z njim dobili nov odličen glasbeni sestav.
BS, foto: SHERPA
Koža je naš največji organ in je pogosto odsev našega zdravja in razpoloženja.
Vzroki za nastanek težav s kožo so zelo različni, od prepogostega kopanja, umivanja z agresivnimi sredstvi pa tja do hormonskih, genetskih motenj in nepravilnega prehranjevanja. Celjske
HOTEL CASINO
lekarne pripravljajo jutri, v sredo, ob 11 uri v kavarni Celjskega doma predavanje Tudi pri težavah s suho kožo najdemo rešitev Marine Urbanc	Mokotar,
mag.farm., spec. Spregovorila bo o zgradbi kože, njenih potrebah, vzrokih za težave z njo.
AB
V
FARAON
Veliko otroško pustovanje v soboto, 13. februarja, ob 15.00
Malo večje maske pa se bodo na ogled postavile ob 19.00, ko bo za zabavo skrbel ansambel Azelea.
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Za lepoto je treba potrpeti. Lahko pa nataknete lasuljo in je precej lažje ...
Filmski junaki na nohtih in v živo
Ta konec tedna so v družbi Celjski sejem uradno odprli letošnjo sejemsko sezono. Januarja so sicer že pripravili enodnevni karierni sejem, medtem ko sta se v petek začela redna sejma Frizerstvo in Kozmetika.
Prvi sejemski dan so med obiskovalci prevladovale dijakinje in dijaki, ki so obisk izkoristili za pridobivanje novih informacij o poklicih frizer in kozmetik, pri čemer so se najbolj pogumni tudi pomerili v ličenju. Konec tedna so svoje veščine pokazali še profesionalci. Natrosili so kup idej, tako tistim, ki bodo v prihodnjih dneh imeli maturantski ples, kot tistim, ki bi letos radi imeli najbolj izvirne pustne maske ...
RP, foto: SHERPA
Nekaj filmskih junakov na konicah prstov ...
... in nekaj kar v živo. Na primer gospa Fiona Shrek.
Kemijski poskusi? Ne, le lakiranje nohtov.
Že veste, kaj bi bili letos za pusta? Mogoče kaj vilinskega, pravljičnega? Št. 11 - 9. februar 2010 -
Prvi se je našemu povabilu za ledeni točilni pult po dolgem prigovarjanju vendarle odzval župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki je tokrat na Celjski koči deskal. Za nagrado je dobil majico Zgrabi.
Ekipa Novega tednika in Radia Celje zabavala v raju
Animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje je v nedeljo pripravila zabavo na Celjski koči, koščku raja na zemlji. Zabavali smo se na snegu, v snežnem igluju, si postregli ob snežnem baru Pivovarne Laško, žur pa sta začinila še pevca Iris in Jernej Dermota. V prvi igri smo izzvali celjskega župana, v naslednjih pa so sodelovali obiskovalci Hotela Celjska koča, pohodniki in predvsem smučarji.
SB, foto: GrupA
Dajmo! Le obroček mora pristati na pravem mestu in nagrada Pivovarne Laško, Bigg-R in Celjske koče je vaša!
Splačalo se je zabavati z ekipo Novega tednika in Radia Celje. Oče in sin bosta smučala brezplačno!
Animacijska ekipa Branko Ogrizek, Simona Brglez, Tanja Seme, Aljoša Bončina in Nena Lužar v snežnem igluju na Celjski koči v oblačilih Bigg-R.
Iris je z glasom zabavala ne le oddiha potrebne, temveč tudi tiste, ki so po njenih ritmih smučali in se sankali.
Novi tednik in Radio Celje uresničita vse skrite želje. Jernej Dermota skladbe Borovničke sicer ni zapel, je pa Nena Lužar uresničila njegovo željo, da se ogreje prav z njimi.
u O
T3 rt CÈ
C
ra X
C T3
rt M
iS
z
c
ra
o o -o v o
b rt C
O
o aJ
"ču u o
-3 rt h
rt C
)
o
>o 2
Celjski rokometaši so dobili vse tri velike derbije, dva z Gorenjem in enega s Koprom, a so igrali neodločeno v Ribnici (trener Tone Tiselj) in v Škofji Loki (Serdarušić).
Serdarušić: »Lahko smo še srečni!«
Sloviti rokometni trener Zvonimir Serdarušić je svojo štiriinpolletno odisejado pri Celju Pivovarni Laško začel z remijem v Škofji Loki. Najbrž ga še dolgo ne bo pozabil.
Senzacija se je pripetila v Škofji Loki. Tam so v 18. krogu prve slovenske lige gostovali rokometaši Celja Pivovarne Laško in osvojili zgolj točko. Končni izid je bil 28:28. Celjani so bili nekaj sekund pred koncem tekme na robu poraza, nato pa je bila doso-jena sedemmetrovka in Edi Kokšarov je izenačil rezultat. Koper je zmagal v Krškem le s 27:25, Gorenje pa v Rdeči dvorani proti Slovanu z 39:30, ko je Ivan Čupić dosegel rekordnih 19 golov. Celjani imajo ob tekmi več 32 točk, Koprčani 26, Velenjčani pa 24.
Novi strateg na celjski klopi Zvonimir Serdarušić se ni izgovarjal na poškodbe v ekipi (manjkala sta Aleš Pajovič in Miha Gorenšek) in splošno slabše stanje v moštvu po evropskem prvenstvu: »Seveda nisem zadovoljen, da smo zgolj re-mizirali. Motilo me je veliko stvari. V prvi vrsti našo igro v
i III II %m r \ tJt*
>> K •IL ^ ř

Največ golov sta za Gorenje proti Slovanu dosegla Ivan Čupić in Miha Žvižej.
obrambi ocenjujem kot katastrofalno. V drugem polčasu smo imeli 11 tehničnih napak, nekajkrat smo žogo podajali nasprotnikom celo v roke. Skupno smo zbrali 19 napak. Glede na to, smo lahko še srečni, da smo osvojili točko. V obrambni postavitvi 6-0 smo
zelo pogrešali Pajoviča. Verjetno bi njegova prisotnost bila dovolj za zmago, a s tem vseeno ne bi rešili naših problemov. Primanjkuje nam menjav. V soboto nas čaka nova tekma in popolnoma drugačen nasprotnik z obrambo 4-2, ki jo uporabljajo le redki. Ekipe, ki de-
Igrali bodo v Areni Petrol
Vodstvo tretjeligaškega nogometnega kluba Simer Šampion je predstavilo načrte in cilje pred nadaljevanjem sezone.
Po jesenskem delu prvenstva moštvo zaseda prvo mesto, tako uprava kot igralci pa so prepričani, da se lahko že letos uvrstijo v drugo ligo. Visoke cilje pred spomladanskim delom napovedujejo tudi rezultati v prijateljskih srečanjih, ko je ekipa z 2:0 ugnala velenjski Rudar, z Domžalami pa igrala neodločeno, 1:1. Kot je dejal glavni trener moštva Jani Žil-nik, priprave niso intenzivne, saj so razporejene na tri mesece: »Prvi mesec smo z igralci delali v fitnesu, sledi delo na igrišču. Imeli bomo samo eno prijateljsko srečanje s tretjeli-gaško ekipo, ostali nasprotniki bodo z višjih ravni.« Ekipa se bo v začetku marca prvič odpravila na priprave v tujino. V Splitu naj bi prijateljsko srečanje odigrala s Hajdukom.
V primeru uvrstitve v 2. SNL bodo »šampioni« tekme igrali v Areni Petrol. »Z dogovorom z županom in ostalimi odgovornimi ne bi smelo biti težav. Odvisno je še, pod kakšnimi pogoji, a vendar to ni tako problematično,« pravi Žilnik. Prednost na lestvici pred zasledovalci znaša zgolj dve točki, boj za prvo mesto bo strahovit: »Trdno verjamem, da bomo prikazali dobre igre. Jeseni smo imeli nekaj slabših tekem in predvsem to bo treba popraviti in narediti vse, da se ne ponovi. Cilj je druga liga in
laj o veliko tehničnih napak, jih proti takšni obrambi ponavadi delajo še veliko več. Če se nam to zgodi, potem lahko s slovaškim Tatranom še izpa-demo iz pokala EHF.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA SHERPA
Jani Žilnik je tudi predsednik kluba.
prvo možnost, ki se v nogometu ponudi, moraš izkoristiti. Čas bo pokazal, ali smo dovolj dobri ali so bili cilji previsoki. Enkrat se bomo zagotovo morali ustaviti, kajti trikrat smo bili prvaki v nižjih ligah in to je naporno. Pritisk je velik, ko moraš in moraš. Glede na to, da igralci še niso izkušeni in da moraš biti ves čas prvak, je težko. Nekateri nogometaši niso v karieri nič osvojili. Jaz sem dolgo igral profesionalni nogomet in sem na Islandiji postal državni prvak. Mislim, da imamo potencial za igranje v prvi ligi, a je treba zdržati na profesionalni ravni.«
Sodelovanje s CM Celjem je trenutno v zatišju: »Sodelovanja ni, ker imamo vsi dovolj svojih problemov. Tako oni kot mi imamo težave, kako napolniti denarnico. V Sloveniji trenutno ne vidim ekipe, ki bi povsem profesionalno funkcionirala. Mislim, da klubi, ki imamo manj denarja, tega bolje porabljamo, in to je pravi način v teh težkih časih.«
Prvenstvo v 3. SNL - vzhod se bo nadaljevalo 13. marca, ko bo na Olimpu gostovala Čarda.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Cele Attack ponovno prvi
Celjska breakdance skupina Cele Attack si je na mednarodni tekmi show plesov na Nizozemskem priplesala prvo mesto.
V mestu Mill so Celjani, ki so nastopili v sestavi Dejan Gregl, Amel Ho-džič, Borut Čretnik, Toni Sokolovski, Kamenko Dujmovič, Dominik Pirš, Iztok Bukošek in Dino Ivanuša, ponovili lanski uspeh, ko so prav tako slavili v kategoriji breakdance team adults. Uspeh sta s solo nastopi dopolnila Amel Hodžič, ki je v kategoriji break-dance člani zasedel drugo mesto, in Dejan Gregl, ki je v electric boogieju osvojil peto mesto.
MOJCA KNEZ
Skupina Cele Attack, ki dosega vedno vidnejše uspehe, se bo predstavila tudi v oddaji Slovenija ima talent.
www.rk-celje.si
Zdaj štejejo le še zmage
Minuli krog državnega košarkarskega prvenstva se je končal z zmagami Zlatoroga, Hopsov in Šentjurja ter s porazom Elektre.
Boj za uvrstitev v ligo za prvaka se nadaljuje, saj nas do konca prvega dela prvenstva loči le še pet krogov. Laški Zlatorog je ponovno zabeležil zmago, ko je v Treh lilijah s 87:68 premagal Koper. Ekipa Aleša Pipana je bila neustavljiva, čeprav je bilo prvih 15 minut stanje na igrišču precej zaskrbljujoče, ko so Laščani igrali neprepoznavno, gostje pa so vodili s 33:22. Nato se je igra spremenila, vajeti so prevzeli domači, ko so v zadnjih petih minutah prvega polčasa dosegli 16 točk, Koprčani le tri, in odšli na odmor z 38:35. Drugi polčas je minil v znamenju »pivovarjev«, pri katerih so bili najbolje razpoloženi Dražen Bubnič s 23 točkami, Nejc Strnad jih je dosegel 15 in Mi-ljan Goljovič 13.
Do nove zmage, skupno osme, so prišli tudi Hopsi, ki so iz tekme v tekmo boljši. Tokrat so s 86:80 na domačem parketu premagali Zasavje, gledalci pa so videli borbeno in dobro igro. Polzelani so imeli ves čas niti v svojih rokah, kot pravi kapetan Primož Kobale, ki je bil z 19 točkami najboljši strelec svoje ekipe, je to posledica sproščenosti: »Naša ekipa se je zdaj šele dobro spoznala in odhajamo na tekme sproščeni. Zadnje zmage so nam dvignile prepotrebno samozavest, smo
res dobro pripravljeni, ne samo fizično, ampak tudi psihično.« Hopsi, ki so še vedno v boju za ligo za prvaka in trenutno zasedajo osmo mesto, so si rezervo naredili predvsem v prvem polčasu, ko so bili gospodarji na igrišču. V drugem polčasu so se namreč gostje malce zbrali, a so bili domači še vseeno toliko boljši, da so zmago zadržali doma. Poleg Kobaleta je bil ponovno zelo uspešen Shawn King, ki ga lanska poškodba ni ustavila, da bi bil še vedno med najboljšimi igralci slovenskega prvenstva, k zmagi je prispeval 15 točk in 16 skokov.
Mesto v zgornjem delu lestvice je z zmago nad Škofjo Loko (85:73) zadržal Šentjur. Prva četrtina je pripadla varovancem Damjana Novakoviča, a se Gorenjci niso predali ter so v drugi četrtini lovili in ulovili razliko. Na odmor sta ekipi odšli le s točko razlike. Druga polovica tekme je minila v napetem vzdušju, ko sta se obe ekipi borili prav za vsako žogo. Razlika je bila ves čas minimalna, saj se nobeni ekipi ni uspelo odlepiti in doseči višje razlike. Blaž Ručigaj je bil z 22 točkami drugi najboljši strelec, za zmago je prispeval tudi 10 skokov: »Gorenjci so nam takoj pokazali, da se ne mislijo predati. Mi smo res slabše začeli, poznala se nam je tudi odsotnost Luke Lapornika, a smo se na srečo zbrali in dosegli pomembno zmago.« O zmagovalcu so odločile zadnje mi-
Pri Hopsih bi se težko znašli brez »kralja« Shawna Kinga, pri Zlatorogu pa brez kapetana Nejca Strnada.
nute, ko so Šentjurčani pokazali pravi obraz. V treh minutah so dosegli delni izid 11:0 in zadnje minute so bile le še formalnost, ko so domači razliko le še višali.
Elektra, ki je edina gostovala, je pri Parkljih vknjižila še en boleč poraz. Ljubljančani,
Še nikoli tako težko
Ljubno ob Savinji je gostilo že tradicionalni tekmi v smučarskih skokih za dekleta, 13. in 14. tekmo za celinski pokal v letošnji sezoni.
Tekmovanja se je udeležilo 46 tekmovalk iz 11 držav. Na sobotni in nedeljski tekmi je slavila Avstrijka Daniela Iraschko. Od Slovenk je bila najboljša Eva Logar, ki je bila v soboto četrta in dan kasneje šesta. V skupnem seštevku celinskega pokala pred zadnjimi šestimi tekmami zaseda odlično peto mesto. Občutke po izvedbi tekmovanja je strnil generalni sekretar tekmovanja Rajko Pintar: »Z izvedbo tekem smo lahko zelo zadovoljni. Imeli smo precej umetnega in naravnega snega, tako da smo ga morali nekaj tudi odstraniti, gostili pa smo vse najboljše tekmovalke na svetu. Imeli smo čudovito kuliso in obisk okrog 1.500 gledalcev, kar je rekordna udeležba na Ljubnem. V preteklih letih smo imeli smolo z vremenom in tako posledično z obiskom, letos pa nas je pozitivno presenetilo.« Ljubno postaja z organizacijo tekmovanja vse bolj prepoznavno, vendar so pogoji mednarodne smučarske zveze iz leta v leto zahtevnejši: »Pogoji za izpeljavo tekmovanja se zelo dvigujejo, kajti cilj smučarske zveze je, da tekme za dekleta ponesejo na raven moških tekem. S tem je tudi veliko več finančnih zahtev. Nikoli pa še ni bilo tako težko organizirati tekmovanja kot letos, saj imajo tudi največji sponzorji imajo ogromno težav. Kljub vsemu že gledamo v prihodnje leto.«
Prizorišče naslednje tekme celinskega pokala bo Beljak.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
ki so prav tako kot Šoštanjčani v spodnjem delu lestvice, so bili boljši z 79:68. Čeprav so ekipo Boruta Cerarja v preteklem tednu precej pestile poškodbe, je bila igra preveč raztrgana, da bi lahko prišli do novih točk, ki bi jim teoretično še omogočale vstop med najboljših sedem ekip. Nasprotno so Šoštanjčani zabeležili že 11. letošnji poraz, kar jih uvršča na deseto mesto razpredelnice.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
PANORAMA
MALI NOGOMET
1.	SL, 13. krog: Dobovec -Sevnica 3:1 (1:0); Marolt (3), Kroflič (27), Kugler (28); Drobne (38). Vrstni red: Litija 37, Gorica 29, Oplast 25, Puntar, Dobovec 24, Izola 19, Sevnica, Ptuj 7, Tomi Press Bronx 6.
2.	SL - vzhod, 14. krog: Nazarje - Zavrh 10:2 (1:0); Metulj (20, 25, 25, 36, 40), Vreš (23), K. Šemenc (26), Oblak (29), J. Šemenc (31), Urtelj (35). Vrstni red: Nazarje 35, Tomaž 25, Kebelj, Branik 22, Benedikt 18, Zavrh 15, Cerk-venjak 13, Slovenske Gorice 9.
ROKOMET
1. SL, 18. krog: Škofja Loka
-	Celje Pivovarna Laško 28:28 (13:14); Dolenec 9, Repar 4; Toskić 7, Vugrinec 5, Zorman, Kokšarov 4, Dačević 3, Koji-ć, Razgor 2, Kozlina 1, Gorenje - Slovan 39:30 (21:15); Ču-pić 19, Žvižej 8, Natek 5, Ši-mič 3, Taletovič 2, Golčar, Fer-kulj, Bajram, Nosan 1; Božič 7, Skušek, Kovač 5. Vrstni red: Celje 32-2, Cimos 26-6, Gorenje 24-8, Trimo 19-15, Slovan 18-14, Ormož 16-18, Merkur 12-20, Maribor 12-20, Ribnica 9-25, Krško 6-26, Prevent 6-26.
1. B SL, 12. krog: Grosuplje
-	Celje Pivovarna Laško B 31:27.
1. SL (ž), 17. krog: Olimpi-ja - Celje Celjske mesnine 39:27. 18. krog: Celje Celjske mesnine - Izola 33:27 (15:15). Vrstni red: Krim Mercator 36, Olimpija 31, Celeia Žalec 29, Zagorje 28, Krka 20, Ptuj 17, Celje 14, Burja 13, Piran, Izola 11.
KOŠARKA
1. SL, 18. krog: Zlatorog -Koper 87:68; Bubnič 23, Strnad 15, Goljovič 13, Nikolič Smrdelj 10, Pelko 8, Rizvić
19-letna Eva Logar je bila s 4. in 6. mestom najuspešnejša predstavnica Slovenije.
Film o mukah na Havajih
V Kulturnem domu Žalec bo v četrtek premiera prvega slovenskega športnega dokumentarnega filma o triatlonu.
Celjski triatlonec Nino Cokan je lani sodeloval na eni najtežjih triatlonskih preizkušenj. Na ultramanu Hawaii je zasedel 8. mesto. Celotno dogajanje je na kamero zabeležila njegova spremljevalna ekipa, ki je sestavila dokumentarni film, ki bo predstavljen v četrtek ob 18. uri. Film, ki je nastal v produkciji Tomaža Kovšce, bo prikazan skozi oči novinca te triatlonske preizkušnje, ko je Cokan s sotekmo-valci v treh dneh preplaval 10, prekolesaril 420 in pretekel 84 kilometrov, vse to v izjemnih vremenskih pogojih, ko se je temperatura povzpela tudi do 50 stopinj Celzija.
MOJCA KNEZ
Tek brez štartnine!
Smučarski klub Gozdnik Žalec in ZKŠT Žalec bosta v soboto, 13. februarja, organizirala tekmovanje v teku na smučeh v klasični tehniki.
Tekmovanje bo v Vrbju pri centru TIC. Progi bosta dve (2 km, 6 km), tekmovalci pa se lahko prej prijavijo na elektronskem naslovu skgozdnik.teknasmuceh@gmail.com ali do 9.30 na dan tekmovanja. Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko medaljo, najboljši na posameznih progah pa še praktično darilo. Štartnine ni.
DŠ
6, Brodnik, Zupanc 4, Čmer, Atanacković 2; Kunc 15, Ugrekhelidze 14, Šentjur - Mer-cator 85:73; Čebular 28, Ru-čigaj 22, Crenshaw 15, Sebič 9, Simović 7, Alispahić 4, Hop-si - Zasavje 86:80; P. Kobale 19, King 15, Ivanovič 14, Sebič 11, Skok 10, Sviridov 8, Thondique 6, J. Kobale 3; An-zulović, Šoškić 23, Parklji -Elektra 79:68; Krejić 18, Đapa 17; Ćup 18, Lelič 12, Bilič 11, Lekič, Koštomaj 8, Podvršnik 6, Golež 3, Sjekloča 2. Vrstni red: Krka 30, Helios, Geo-plin Slovan, Zasavje 29, Zlatorog 28, Šentjur 26, Parklji, Hopsi 25, Mercator 24, Elek-tra 23, Koper 21, Šenčur 17.
1.	B SL, 17. krog: Konjice -Hrastnik 69:68; Sivka 19, Gačnik 15, Jereb 11, Vipotnik 9, Smaka 7, Muzel 4, Grilanc, Skaza 2; Godicelj 24, Djurdje-vič 16, Rogaška - Triglav 86:66; Smajlović 20, Spešič 19, Ravnikar 12, Pešič 9, Mar-čič 8, Jotič 5, Pungartnik, Ambrož 4, Markovinovič 3, Kos 2; Miličevič 17, Kondič 15. Vrstni red: Maribor 33, Rogaška 32, Litija, Branik 30, Medvode 29, Kraški zidar 27, Grosuplje, Konjice, Postojna, Triglav 26, Hrastnik, Nova Gorica 25, Janče 23.
2.	SL - vzhod, 17. krog: Pak-man - Vrani Vransko 87:71, Calcit Mavrica - Terme Oli-mia 80:93. Vrstni red: Radenska 30, Terme Olimia, Bistrica 29, Ježica 26, Union Olim-pija B, Pakman 24, Ilirija 23, Podbočje 22, Dravograd, Cal-cit Mavrica 21, Vrani 19, Lastovka 17.
Jadranska liga (ž), 16. krog: Kranjska Gora - Merkur Celje 74:70; Komplet 24, Trat-siak-Terglav 17; Šarenac 21, Barič 16, Tavić 11, Kerin 7, Turčinović 6, Klavžar 3, Abra-movič, Verbole, Jagodič 2. Vrstni red: Gospić 30, Šibenik 28, Merkur 27, Mladi Krajišnik 23, Kranjska Gora, Vojvodina, Medveščak 22, AJM, Ragusa, Jedinstvo 20.
1. SL (ž), 16. krog: Odeja -Kozmetika Afrodita 77:60; Ga-brovšek 13, Žakelj, Brdnik, Oblak 10; Starček 15, Baloh 14, Muhovic 13, Vodeb 7, Les-jak 5, Unverdorben, Turk 3, Triglav - GVT Slovenske Konjice 74:41; Zdolšek 16, Ada-movič 13; Zdovc 13, I. Klanč-nik 5, K. Klančnik, Javornik 4, Božičevič, T. Krajnik, N. Klančnik 3, Šrot, T. Klančnik, Jereb 2. Vrstni red: Merkur 33, Kranjska Gora, AJM 29, Ilirija 25, Triglav 24, GVT 23, Ježica 22, Odeja 21, Domžale, Kozmetika Afrodita 17.
ODBOJKA
1. SL, 2. krog, zelena skupina: SIP Šempeter - Maribor 3:2. Vrstni red: Duol 30, Šempeter 27, Kropa 25, Krka 19, Svit 18, Maribor 6.
1. SL (ž), 1. krog, modra skupina: Calcit Kamnik -Aliansa Šempeter 3:0. Vrstni red: Calcit 15, Branik, Nova Gorica 6, Koper 4, Aliansa 0 (KM)_
ŠPORTNI KOLEDAR
U) @
* o.'
Sreda, 10. 2. KOŠARKA
1. SL, 18. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan - Hopsi (18.45).
1. SL (ž), 17. krog, Konjice: GVT - AJM (16.30), Celje: Merkur - Triglav (19.30).
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Kulturna (z)lepljenka
Ob dnevih kulture so nas s prireditvami zasuli močneje kot sneg z neba
V Celju so bili konec prejšnjega in v začetku tega tedna dnevi kulture. Mimo obilice prireditev in dogodkov, ki so jih najrazličnejši organizatorji pripravili, ne moremo, pri čemer je treba omeniti še nekatere, ki jih sicer organizacijsko niso umestili v same dneve kulture, so pa močno zaznamovali utrip, ki je za vse ljubitelje kulture ves čas utripal na sto in še nekaj. Občinstva to ni odvrnilo, saj je bila večina dogodkov zelo lepo obiskana.	BRANKO STAMEJČIČ, foto: SHERPA, GrupA
Lila Prap
V Galeriji likovne umetnosti Celje je do konca meseca na ogled večmedijska razstava Lila Prap, in sicer z deli in zgodbami priljubljene Lilijane Praprotnik Zupančič, ki je za prijatelje še vedno Miša. »Njene podobe in zgodbe so vsakdanje, preproste. Odvijajo se hkrati in enakovredno na likovnem (ilustracija, slikarstvo) in literarnem (poezija, proza in informativna literatura) prizorišču, predvsem pa so mikavne za širše medijske stvaritve (animacijo, igro, glas). Izhajajo iz ugotovitve, da je podobe in pomene mogoče najbolje razumeti v poenostavljeni likovni strukturi, predvsem pa besedni igri, ki ustvarja igrivost in razpoloženje komičnega,« je v spremni besedi k razstavi zapisala kustosinja Alenka Domjan. Na ogled so izvirne ilustracije iz knjig Lile Prap, na razstavi vrtijo radijsko igro Kosmata žaba, posneto po njeni zgodbi, vrtijo japon-
jih skrivala na drevo, da so tam živela kot ptički v gnezdih, čaranje mleka iz zemlje, neurja ...), pa tudi nekaj karizmatičnih ženskih podob, ki v samoironičnih situacijah ustvarjajo podobo ženske: kot žene, partnerke, matere in ljubice,« je zapisala kustosinja Irena Čerčnik.
V	Celjskem domu in zatem še v muzeju novejše zgodovine so predstavljali mladim zanimive poklice v kulturi in to s poudarkom na tistih, ki omogočajo sa-mozaposlitev. Predstavili so poklice igralca, arhivista, konservatorja, VJ/DJ vizualnega umetnika, arheologa, knjigoveza restavrator-ja, kustosa v muzeju (na sliki ta poklic predstavlja Jožica Trateški iz MNZ Celje) in poklic gledališkega producenta.
V	Zgodovinskem arhivu Celje so predstavili dve zanimivi knjižni izdaji. Vodnik po urbarjih in urbarial-nih registrih Štajerskih arhivov ter Vodnik po urbarjih Arhiva RS - 2. zvezek, so predstavili doc. dr. Tone Ravnikar, mag. Aleksander Žižek, mag. Lilijana Urlep, Mojca Horvat, Marija Her-nja Masten, mag. Danijela Juričić Čargo, dr. Lilijana Žnidaršič Golec in mag. Bojan Cvelfar.
Branje v Antiki
V	galeriji železarskega muzeja na Teharjah je do 30. marca na ogled razstava črno-belih fotografij Ti-homirja Pinterja. Fotografije je avtor posnel med leti 1983 in 2009 v Železarni Štore. Ne gre za dokumentarne fotografije proizvodnje, ampak so fotografije polne umetniškega naboja, s katerim Pinter presega dokumentarnost.
V	muzeju novejše zgodovine so predstavili glasbe-no-razstavni projekt Pebi, na strelat. Gre za na CD-ploščku digitaliziran pregled ustvarjalnosti celjske glasbene alternativne in no-vovalovske scene 14 glasbenih skupin, ki so delovale v
letih 1983 do 1998. Takratna scena tega področja glasbenega ustvarjanja na Celjskem je bila povsem primerljiva z ono na severovzhodu Slovenije in v Ljubljani, plošča pa je dokument časa, saj nobena od tedaj delujočih skupin ni več na sceni. Projekt spremlja še razstava, v kateri so z veliko muko in s prizadevanji zbrali podatke in zapise o skupinah, kot so Baby zdravo, Phone box vandals, Strelni-koff, Riot, Sfinkter, Lokalne pizde, Prezebla mafija in druge. Gradivo za plošček sta zbrala in obdelala Samo Seničar in Sergej Steblov-nik, razstavo pa je pripravil Sebastjan Weber. Dani
ske risanke, posnete po knjigi Zakaj?, na ogled so tudi lutke, ki so nastale po njenih ilustracijah za lutkovno predstavo Zakaj?
V Hodniku Galerije sodobne umetnosti Celje je le še do jutri na ogled razstava Metla, kladivo, grmada, ki jo je v nizu razstav Iz domačih ateljejev pripravila Celjanka Bojana Križanec. Ta v svojih delih preizpra-šuje podobo ženske v sodobni družbi. »V procesu dela, ki poteka skozi perfor-mans, obarvan z ikonografijo spolnosti in postavljen v kontekst patriarhalne družbe, se dotika aktualnih razsežnosti ženske v sodobni družbi. V projektu jo zanima zgodovinski pojav čarovništva ..., ki je mesto zgodovinske predstave >ženske narave< v sodobni družbi. Bojana Križanec predstavlja nekaj domišljijskih situacij, ki jih je cerkev v preteklosti označila za čarov-niško dejanje (ženska, ki je moškim kradla spolovila in
Bojana Križanec
Dani Bedrač in Sergej Steblovnik
Društvo slovenskih pisateljev je ob Prešernovem dnevu v knjigarni Antika pripravilo področno branje poezije in proze 25 avtorjev s celjskega in šaleškega območja. Niti je povezal mag. Zoran Pevec, večer pa so popestrili še s songi Da-nija Bedrača. Uvod v branje je bilo krajše besedilo Ivana Mraka, ki govori o zadnjih urah Franceta Prešerna, ko izve, da so mu zažgali pesmi, in ki jih v posnetku ob glasbi nagrajenca Prešernovega sklada Alda Kumerja bere Radko Polič. Podobne večere je Društvo slovenskih pisateljev pripravilo še v Kopru, Ljubljani in Mariboru.
Tihomir Pinter
Predstavitev poklicev v kulturi
VODNIK
TOREK, 9. 2.
13.15 Mladinski center Velenje Intervju s turistom
igrano-plesnapredstava dijakov ŠSD ŠC Velenje
18.00 Knjižnica Šmarje pri
Jelšah_
Večer z dr. Karlom Grža-nom
ob začetku bralne značke za odrasle - glasba Miha Hliš
18.00 Anina galerija Rog. Slatina
Grafike iz zbirke Kurta M_fcllerja
odprtje razstave in literarni večer
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Orgelski koncert
v tednu kulture v Domu sv. Jožefa nastopajo učenci Or-glarske šole
19.00 Kulturnica Velenje
In beseda je postala ... slovenska
o vsebini prvih dveh slovenskih knjig bo predaval teolog Benjamin Hlastan
19.00 Knjižnica Šmartno ob
Paki_
O Šmarčanih malo drugače
pogovor z Jožetom Krajncem bo vodila Tatjana Vidmar
19.00 Center Nova Velenje
To delajte v moj spomin
predavanje dr. Marijana Turnška v okviru Nikode-movih večerov
19.00 Knjižnica Laško_
Islandija
potopisno predavanje Damjana Končnika
20.00 Thermana Laško Istanbul
potopisno predavanje
21.00 MC Patriot Slov. Konjice Šri Lanka - solza Indije
potopisni večer Maje Kvas Gorjanc in Alme Udvinčič
SREDA, 10. 2.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrti modi-stinje Marte Žohar
12.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Oblačila in skice mladih
odprtje občasne razstave ustvarjalcev Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje
18.00 Knjižnica Rogatec
Beremo ob kozarcu slat'ne
drugo srečanje bralne značke za odrasle - o poeziji
18.30 Mohorjeva dvorana Celje Mohorski večer
predstavitev knjige Petrina in striček iz zbirke sloven-
skih folklornih in drugihpri-povedi - zibelka pripovedi je v Laškem in njegovi širši okolici
19.00 Center Nova Velenje
Evharistija - skrivnostna navzočnost
predavanje dr. Mirana Špe-liča na Nikodemovih večerih
19.19 Knjižnica Velenje Valentinov zdrs
pesniški večer Šaleškega literarnega društva Hotenja
19.30 Galerija sodobne umetnosti Celje Pihalni kvintet Kwindtet
koncert za abonma GM oder in izven
21.00 MC Patriot Slov. Konjice Maestro
večer impro lige KUD Franceta Prešerna Trnovo
ČETRTEK, 11. 2.
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Pred časom: portret Staneta Kavčiča
knjigo bo predstavil v pogovoru z dr. Tonetom Kre-garjem dr. Božo Repe, ob dr. Jožetu Prinčiču soavtor knjige
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ultraman Hawai 2009
premiera športnega filma Tomaža Kovšce z ene najtežjih ultra triatlonskih tekem
18.00 Kulturni dom Polzela
Druženje z Darinko Pa-vletič - Lorenčak
ob življenjskem jubileju bodo slikarko k pripovedanju spodbujali učenci OŠ Polzela
18.00 Knjižnica Šentjur
Zaključna prireditev bralne značke za odrasle
gostja Alenka Rebula iz Trsta
18.00 Glasbena šola Šentjur Javni nastop
nastopajo učenci GŠ Skladateljev Ipavcev Šentjur
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Željko Opačak: Znane zgodbe
odprtje razstave iz cikla Iz domačih ateljejev v galeriji Hodnik
19.00 Stolp Hotela Evropa Celje Mejaši mojih gmajn
predstavitev in branje pe-sniškezbirke Milenka Straš-ka
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Domovina, naš vsakdanji kruh
gost domoljubnega večera v tednu kulture sv. Jožefa bo Tone Kuntner
19.00 Center don Bosko Celje Soodvisnost v zakonu
Bedrač, v tistih časih pobudnik, ustanovitelj in član številnih skupin, med njimi zelo vplivnega dueta Sfink-ter, Lokalne televizije in še kje je imel prste, kitaro in glas zraven ... Soavtor izdaje Sergej Steblovnik se je v zgodovinski spomin vpisal kot član Strelnikoff, a praktično v tistih časih ni bilo zasedbe na Celjskem, v katero ne bi mešal svoje kreativnosti.
www.novilednik.coni
Zgodovinski arhiv je predstavil dve novi knjižni izdaji.
predavanje o nezdravi odvisnosti oziroma navezanosti na zakonca - Drago Jerebic
19.00 Galerija Velenje_
Zmago Jeraj
odprtje pregledne razstave - avtorja in njegov opus bo predstavila Milojka Kline
19.00 Knjižnica Laško_
Beneške maske
odprtje razstave fotografij Francija Horvata, knjižne razstave o Milanu Jesihu in srečanje bralne značke za odrasle
19.00 Muzej usnjarstva Šoštanj Bolnišnica Topolšica - 90 let
predstavitev knjige dr. Jožeta Hudalesa
19.00 Center Nova Velenje
Eksorcizem in evharisti-ja
o boju med vraževerjem in molitvijo bo predaval Marijan Veternik
19.19 Knjižnica Velenje
Od Floresa do Balija
potopisno predavanje Sena-da Osmanaja
21.00 MC Pariot Slov. Konjice Čaj za dve
predstava konjiške igralske skupine pod vodstvom Nast-je Hrovat
KINO
	PLANET TUŠ I
	
	Spored za 9. in 10. 2.
Kinematografi si pridržujejo pravico	
	do spremembe programa.
	Alvin in veverički 2 - družinska
	komična pustolovščina -
	sinhroniziran
	15.05, 16.00 17.05, 18.00, 20.00
	Avatar - akcijska ZF
	pustolovščina, 3D
	16.40, 20.20
	Boj za kri - ZF triler
	21.35
	Drugi moški - triler
	19.10, 21.15
	Igričar - akcijski
	16.55, 19.05, 21.10
	Kje sta Morganova? -
	romantična komična drama
	16.20, 18.30, 20.40
	Knjiga odrešitve - akcijska
	pustolovska drama
	16.30, 21.20
	Možje, ki strmijo v koze -
	komedija
	19.15, 21.25
	Princesa in žabec - animirana
	družinska komedija - sinhroniziran
	15.00, 17.00
	Sherlock Holmes - akcijska
	pustolovska kriminalka
	16.15, 18.55
	V zraku - komična drama
	19.00
	KMHIHM'^M
	SREDA
18.00	Lunapark - drama ČETRTEK
18.30	Lila Prap - dokumentarni
20.00	Lunapark - drama
Spotikanje ob črko s
Slovenskemu kulturnemu prazniku so se Celjani poklonili v četrtek v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Zbrani so si ogledali predpremiero igre Ingmarja Bergmana Jesenska sonata v režiji Janeza Pipana, slavnostna govornica na prireditvi pa je bila vodja celjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine Tanja Hoh-nec.
Hohnečeva je v svojem govoru izpostavila pomen in odnos do kulturne dediščine. Čeprav je interdisciplinarna stroka v Sloveniji lani praznovala 50-letnico organiziranega delovanja, njena tradicija in-
štitucionalnega varstva pa je že stoletna, je konservators-tvo ljudem še vedno premalo znano. »To, kar je igralec v gledališču, arhivar v arhivu, knjižničar v knjižnici, to je konservator (napisano s črko s!) na zavodu za varstvo kulturne dediščine. In vendar se po stotih letih dela z varstvom spomenikov in dediščine nekateri še vedno nerodno spotaknejo ob to črko s,« je bila slikovita v uvodu svojega govora.
Različna obdobja so kulturno dediščino prepoznavala kot pomembno rdečo nit identitete posameznika in skupine, je poudarila v nadaljevanju:
»Različne razprave o kulturni dediščini še trajajo. Njene problematike se na tak ali drugačen način zavedamo vsi. Tisti, ki se z njo ukvarjamo, jo proučujemo, ohranjamo, ustvarjamo, in tisti, ki jo na nek način izrabljamo. Kulturna dediščina je ena ključnih sestavin našega življenjskega potovanja in vsakdanjika, našega bivanja, delovanja in hotenja ter pomembna oblikovalka identitet v globalnih tokovih kulturne ekonomije. Njeni nosilci, dragoceni ustvarjalci, interpreti, igralci in ohranjevalci smo vsi. Vprašanje je le, kako.«
Tanja Hohnec je svoj govor končala z mislijo, da celjski kulturni ustvarjalci vsakokrat znova dokazujejo, da je kulturna dediščina pomemben člen v verigi mestnih kultur. Zato se spomeniškemu varstvu in konservatorjem ne kaže odpovedati.
BA
NE ZAMUDITE
... koncerta mlade glasbene zasedbe Pihalni kvintet Kwindtet v sredo ob 19.30 v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Gre za koncert iz abonmaja GM oder in izven, v katerem se tudi v Celju v tej sezoni predstavljajo za slovenski abonma GM oder posebej izbrani solisti in sestavi mladih, nadarjenih glasbenikov. Mednje sodijo tudi Irena Rovtar, flavta; Pavel Kac, oboa; Nadja Draksler, klarinet; Klemen Glas, rog, in Miha Petkovšek, fagot. Kvintet je nastal oktobra 2007 na pobudo skladatelja Nej-
ca Bečana. So prejemniki več nagrad in pohval z raznih tekmovanj, solističnih in komornih, predstavili so se tudi kot solisti z orkestrom. Do zdaj so se predstavili avgusta 2008 v Mestnem muzeju Ljubljana v okviru koncertov Imaga z deli Mozarta, Francaixa, Milhauda in Bečana. Vstopnina za izven 5 EUR ...
... predstavitve knjige Pred časom: Portret Staneta Kavčiča v četrtek ob 18.00 v Muzeju novejše zgodovine Celje. Knjigo o prvem partijskem reformistu sta
napisala zgodovinar dr. Božo Repe in dr. Jože Prinčič. Njena tema je življenjska pot in usoda, zlasti pa politični vzpon in padec Staneta Kavčiča, vodilnega slovenskega partijskega liberalca na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta 20. stoletja. Nastala je na podlagi Kavčičevega dnevnika, arhivskega gradiva, stenogra-mov sestankov in pričevanj njegovih sodobnikov. Knjigo bo v pogovoru z dr. Tonetom Kregarjem predstavil soavtor dr. Božo Repe.
Vstopnine ni.
16
ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
Lastniki so odgovorni za svoje pse
Kot vsi ostali tudi sama ne morem mimo tragične zgodbe, ki je prejšnji teden preplavila medije in pretresla slovensko javnost. Trije bulmastifi so do smrti raztrgali svojega lastnika. Krvavo. Grozno. Kdo je krivec? Psi? Lastnik? Minister?
Dejstvo je, da so psi žal napadli že v preteklosti in da je Veterinarska uprava RS večkrat odredila humano uspavanje, a lastnik, najbrž velik ljubitelj omenjene pasme, a neprimeren vzgojitelj, je pse po mučnih sodnih potem le dobil nazaj. Očitno je imel pse zelo rad, a kaj, ko ni upošteval mnenj strokovnjakov, da morajo psi bivati ločeno, saj skupaj delujejo kot krdelo, in
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila ni-na.starkel@gmail.com ali preko Facebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; in-ternetni naslov www.zon-zani.si
očitno tudi ni do podrobnosti poznal njihove pasje, tudi divje narave. Je bil torej kriv lastnik, ali so psi tisti, na katere moramo kazati s prstom? Nekje sem prebrala, da je otrok odraz svojih staršev in okolice, pes pa lastnikov. In s tem se popolnoma strinjam. 80 od-
stotkov vedenja psa je pogojenega z vzgojo, 20 odstotkov je prirojenega. In če psi niso bili pravilno vzgojeni, za to seveda niso bili sami krivi. Prav je, da pri tej zgodbi upoštevamo tudi karakter psa, ki je delno tudi prirojen, in bulmastifi nikakor niso psi za začetnike in nepoučene lastnike. So psi, ki so po duši poleg družinskega psa tudi ubijalci in če takšen pes pride v napačne roke, se lahko konča zelo tragično. Zgodba je grozljiva, a predvsem poučna. Nikar ne obsojajmo psov, ki so nam pripravljeni slediti vsepovsod, nas v vsem ubogati in smo jim vodje.
NINA ŠTARKEL
Mi je rekel fotograf, da ne smem delovati prestrašeno, ampak odločno VHWWillOVrtGdltlkiCOIII in samozavestno. No, a mi je uspelo? (7779)
Nagradno vprašanje: čigav sem? Star sem eno leto, najden sem bil v Majšperku in sem zelo prijazen kuža. (7780)
Od največjega do najmanjšega
No, da vidimo, ali znata punci oponašati tudi kenguruje ... - Št. 11 - 9. februar 2010 —
Porod
Večina ljudi otrpne, ko sliši to besedo. Naj gre za žival ali človeka. Je pa to nekaj najbolj naravnega, saj se nenazadnje vsi rodimo.
Veterinarji se vsakodnevno srečujemo s težavami pri rojevanju. V vsakem veterinarju se skriva tudi delček porodničarja in kirurga, ki mora pripeljati težek porod od začetka do konca. Veliko je primerov, ko je treba samo nekaj strokovnih prijemov in dobro poznavanje anatomije in fiziologije in porod je rešen v nekaj minutah. Včasih nam kmetje pravijo, da se še ne umaže-mo, pa smo že končali. V težjih primerih (velik plod, nezadostno odprta porodna pot, nepravilna lega ...), ko ocenimo, kaj je najbolje za žival in mladiča, se odločimo za carski rez.
Porod se začne pri vseh živalih podobno. Ko pride čas, postane žival nemirna, lega, vstaja, ne je, išče prostor za porod. Psice si začnejo pripravljati prostor za kotenje, ovce se odmaknejo od črede, prav tako krave, medtem ko kobile največkrat rabijo samo mir. Nekaj dni pred porodom se začne izločati rjavo-prozorna sluz, to je maternični čep, ki varuje plod v času brejosti. Po vseh teh pripravah sledi prvo obdobje poroda. Pojavijo se močnejši popadki in kmalu se pojavi porodni mehur, ki širi porodne poti in jih napravi spolzke, vlažne. Vrat maternice postaja tanjši in porodne poti širše. Začne se intenzivno iztiskanje ploda. Če je v pravilnem položaju, porod napreduje zelo hitro. Pri vsaki živali je drugače: kobila se pravi-
loma ožrebi v eni uri, pri kravi traja porod nekaj ur, prav tako pri ovci in kozi, medtem ko pri psici traja dlje, kar je povezano z večjim številom mladičkov. Največje težave se pojavljajo, kadar so ljudje neučakani in prehitevajo dogodke. Te težave so: premalo odprte in navlažene porodne poti, prešibki popadki, nepravilna lega mladička.
Drugo fazo poroda predstavljata iztiskanje ploda in rojstvo mladička. Nato sledi tretja faza, porajanje posteljice. Vsaka faza ima specifične trenutke in težave, ki jo lahko spremljajo, zato je najpamet-neje, da pokličemo veterinarja, če opazimo kakšno težavo. Težave so lahko torzija ali zasuk maternice, nepravilna lega, prevelik plod, dvojčki, trojčki, poškodovane porodne poti, šibki popadki, poškodovana maternica .
Vsi ti primeri potrebujejo strokovno pomoč, kajti le na takšen način lahko rešimo samico in novorojenca.
Pri vsakem porodu moramo paziti predvsem na to, da nismo neučakani, prehitri in da ne delamo stvari, ki jih ne znamo. Najpomembnejši je čas, da stvar ni zamujena, kajti takrat so možnosti za preživetje in poporodno zdravje mladiča in samice slabše. Utrujena samica po porodu ne je, nima mleka, je klavrna, velikokrat se zgodi, da mladiča zavrne. Kadar je potrebna strokovna pomoč, jo moramo čim prej poklicati, kajti vsaka zamujena sekunda je pomembna.
MATEJ ZUPANC, dr. vet. med. Veterinarska bolnica Šentjur
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210
gsm 041-618-772 ^T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
BO 8640 AX
BIG SPACE pečica 60 l // SUPER SIZE pekač 46 cm // HOME MADE - kaminska oblika pečice // DirecTOUCH - elektronsko upravljanje // EASY CLEAN - lahko čistilne obloge // Ultra Cool Door // tronivojska izvlečna vodila
gorenje
www.gorenje.si
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje
Pijanemu povzročitelju izrekli triletno zaporno kazen
Večkratni kršitelj je vozil pijan, brez vozniškega dovoljenja in z vozilom, ki ni bilo tehnično brezhibno
Na celjskem okrožnem sodišču so v petek izrekli eno višjih zapornih kazni za povzročitev tragične prometne nesreče na Celjskem. Če bo sodba postala pravnomočna, bo moral 41-letni Simeon Januzovič iz Žalca v zapor kar za tri leta, saj kazen ni pogojna. Ob tem so mu izrekli še stranski ukrep 10-me-sečne prepovedi vožnje motornih vozil. Sodni senat mu je dosodil še višjo kazen, kot je predlagalo tožilstvo!
Januzovič je pred štirimi leti na cesti Prebold-Latkova vas do smrti zbil 43-letnega kolesarja. Povzročitelj, večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov, je v času nesreče vozil vinjen, brez vozniškega dovoljenja, pri čemer avtomobil ni bil tehnično brezhiben. Takšna sodba je zagotovo nekakšen preobrat v dojemanju vinjenih povzročiteljev, saj kazen v primerjavi z dosedanjimi primeri ni ravno nizka.
Januzovič je pravzaprav zbil nekdanjega moža svoje partnerke. Po trčenju je odpeljal dalje, vendar je sistem tak, da mu niso mogli soditi za po-
Simeon Januzovič je dobil triletno zaporno kazen. »Vedeli ste, da boste vozili, a ste vseeno pili alkohol,« mu je dejal sodnik ob izreku sodbe.
beg. Kolesar je bil namreč takoj mrtev, torej mu ni bilo mogoče več pomagati, tako pravi zakonodaja ... Povzročitelj je napihal kar 2,3 promila, kar so na sodišču šteli za izjemno visoko alkoholizirano st. Na dan nesreče je bil Januzovič pijan že v službi, sodelavca sta ga do avtomobila dobesedno odnesla, ne da bi se tudi sama
Sodni senat s predsednikom Martinom Jančarjem, ki je dosodil eno višjih kazni za tragično prometno nesrečo na Celjskem.
zavedala, da sta za volan posedla pijano osebo. Po tej tragediji je še naprej vozil brez vozniškega dovoljenja in pijan, do zdaj si je po nesreči nabral že več tisoč evrov kazni zaradi kršenja prometnih predpisov. In to je tudi razlog - ker ni prenehal s kršitvami glede na to, kar je storil - da mu je sodišče dosodilo še višjo kazen od predlagane. Čeprav je kazen dokaj visoka gle-
Se en vinjeni povzročitelj nesreče ...
V petek bi se v Celju moralo nadaljevati tudi sojenje Huseinu Kešetoviču. Pred štirimi leti je na cesti Velenje-Kavče povzročil prometno tragedijo, saj je do smrti zbil pešca, ki je klečal na vozišču. Tako pešec kot voznik sta bila vinjena. Kešetovič, ki se je pokojnikovi ženi zaradi storjenega opravičil, ves čas meni, da je v pešca na cesti pred njim morda trčil že kdo drug. Vendar je izvedenec patologije zatrdil, da so poškodbe pešca lahko nastale le v enem trčenju. Na sojenju se je odprlo tudi vprašanje števila oseb, ki so po nesreči prve pomagale, saj vseh menda ni bilo v policijskem zapisniku. Minuli teden bi morali zaslišali izvedenko sodnomedicinske stroke in še nekaj prič, a je sojenje odpadlo zaradi odsotnosti obtoženčevega zagovornika. Nova obravnava je razpisana v začetku marca.
Starinska tatova
Celjski policisti so zaradi tatvin ovadili in odvzeli prostost Celjanoma, starima 28 in 43 let. Od novembra do sredine januarja naj bi trikrat vlomila v starejšo meščansko hišo v Kersnikovi ulici v Celju. Ukradla naj bi več umetniških slik, srebrnih žepnih in ročnih ur, večje število starejših profesionalnih fotoaparatov, več srebrnikov in starega denarja, starih inštrumentov ter nakita. Odnesla naj bi tudi tri umetniške lesene skulpture, dve amfori velike vrednosti ter staro stensko uro. Večino ukradenih predmetov so policisti v hišnih preiskavah zasegli, v naslednjih dneh jih bodo vrnili lastniku. Vse stvari, ki jih je dvojica nakradla, so vredne najmanj 15 tisoč evrov.
SŠol
Požar zaradi napeljave
V soboto popoldne so morali prostovoljni štorski
gasilci posredovati v večsta-novanjski hiši v Ulici XIV. divizije v Štorah. V dimniku so se vnele saje, večje škode ni. Istega dne zvečer pa je zagorelo gospodarsko poslopje v Sedražu na območju Laškega. Požar je zajel prostore delavnice, od ko-
de na dosedanjo sodno prakso, je za hčer pokojnega, Jerico Gajšek, še vedno prenizka. »To je svinjarija! Kazen je premajhna,« pove brez dlake na jeziku, »izguba očeta je izjemna bolečina. Moji štirje otroci so ostali brez dedka. Lahko bi živel . « Januzovič je sicer v svojem zagovoru dejal, da »mu je žal, da se je to zgodilo«, vendar se Gajškovi do zdaj nikoli ni osebno opravičil. Pa mu to verjetno ne bi bilo tako težko, saj še vedno živi skupaj z njeno materjo. Tudi izrek sodbe je spremljal popolnoma hladnokrvno, sodno dvorano pa je zapustil brez besed.
Naprtili mu niso niti nobenih stroškov, saj denarja nima od kod vzeti. Je brezposeln in brez nepremičnin. Službo je izgubil po nesreči, in ker nima dohodkov, pač ne more opraviti izpita, je bilo slišati v sodni dvorani s strani njegove zagovornice. Kljub temu je vozil avto in si v vseh teh letih
Jerica Gajšek je v nesreči izgubila očeta: »To je strašna bolečina. Vsi ti postopki bi morali biti hitrejši!«
zato nabral še nekaj kazni. »Takšne kršitelje je treba izločiti ne le iz prometa, temveč tudi iz okolice,« je bil oster tožilec Kostja Grčar. Za Janu-zoviča je predlagal dve leti in pol zapora. »O pogojni kazni tu seveda ne sme biti govora,« je še dodal v zaključni besedi. Po obrazložitvi sodbe, kjer je senat Januzoviču prisodil kar
tri leta zapora, torej več, kot je predlagal Grčar, je tožilec komentiral: »Do zdaj je bil nek standard pri izrekanju kazni za takšna kazniva dejanja nekje okoli leta in pol zapora. Glede na vse, kar se dogaja na naših cestah, smo ta standard dvignili, a očitno še ne dovolj. Verjetno bo treba predlagati še višje kazni. Upajmo, da bo kaj zaleglo.«
Januzovičevo vozilo ni bilo tehnično brezhibno, vendar to ni vplivalo na nesrečo. Če bi kolesarja pravočasno in sploh opazil, bi se mu lahko izognil, je bilo mnenje prometnega izvedenca.
Gajškova bo od Januzovi-ča zahtevala odškodnino v višini do 20 tisoč evrov. Petkovo obravnavano je spremljala v solzah, saj je znova po-doživljala bolečino usodnega 10. oktobra 2005. Bila je ogorčena nad zaključno besedo Januzovičeve zagovornice. Ta je nekako med vrsticami nakazala, da bi bila obto-ženčeva vinjenost morda lahko olajševalna okoliščina, saj ni bil sposoben za vožnjo. »Vsi ti postopki so predolgi. Sojenje bi se moralo čim prej in zdavnaj začeti,« je še dodala Gajškova. In ima prav. Po tragičnem dnevu je Januzovič storil najmanj tri kršitve v prometu, povezane z vinjenostjo, vsakič, ko so ga ustavili, pa so mu spisali kazen še za to, ker ni imel vozniškega dovoljenja. Kaj če bi od nesreče povzročil še kakšno tragedijo? Bi še kdo preživljal bolečino kot Gajškova?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Nakradli za več tisoč
evrov goriva
der se je razširil v etažo, kjer so bila skladiščena drva. Ogenj je uničil leseni del objekta, osebno vozilo in nekaj motorjev. Škode je za okoli 25 tisoč evrov, zagorelo pa naj bi zaradi napake na električni napeljavi.
SŠol
Oropal cvetličarno
Minuli petek zvečer je v cvetličarno na Polzeli vstopil delno zamaskiran neznanec, ki je najprej grozil prodajalki, nato pa zahteval denar. Policija o znesku ukradenega denarja ne govori. Gre za mlajšega moškega, visokega okoli 175 centimetrov, ki je bil v času ropa oblečen v temnejša oblačila. Vsi, ki bi o dogodku karkoli vedeli, naj pokličejo na 113 ali na anonimno številko policije 080 12 00.
£ o
u
<ù
u O
"C
®
C
o
Na območju Slovenskih Konjic je bilo decembra in januarja več primerov tatvin goriva na bencinskih servisih ter tatvin registrskih tablic. Neznani storilci so najprej ukradli registrske tablice, jih namestili na svoja vozila ter izkoristili samopostrežni način točenja goriva, seveda pa ga niso plačali. Policisti so pred dnevi na območju Slovenskih Konjic zasačili 19-letnika iz Šentjurja, ki je na tak način kradel bencin v Slovenski Bistrici ter pobegnil v smeri proti Konjicam. Preiskava je pokazala, da so bili v kaznivo dejanje vpleteni še trije moški, stari 21 let. Dva sta doma na območju Celja, eden je iz Slovenske Bistrice. Osumljeni so pri tatvinah uporabljali najmanj tri različna vozila, ki so si jih izmenjavali. Na bencinskih servisih naj bi gorivo ukradli najmanj desetkrat, na vesti pa naj bi imeli več večje število tatvin registrskih tablic. Največkrat so kradli v Slovenski Bistrici, »obiskali« pa so številne občine na Celjskem. Podobna kazniva dejanja so se dogajala tudi na območju Šmarja pri Jelšah, kjer je bil storilec 37-letni Kranjčan. Ta ima na vesti podobna dejanja, ki naj bi jih storil še v Rogaški Slatini, Štorah, Velenju, Ljubljani, Kranju in na Bledu.
Padel s treh metrov
V podjetju BSH v Nazarjah se je v petek, nekaj minut po 21. uri, zgodila delovna nesreča. 41-letni delavec je dvigoval kovinsko košaro, ki je bila na viličarju. Med premikom je košara zdrsnila z viličarja ter skupaj z delavcem z višine okoli treh metrov padla na tla. Pri padcu se je delavec huje poškodoval, trenutno se zdravi v celjski bolnišnici.
Artanov rod
Mladi zmagovalec
Pod zavetjem Basališča v Zgornjem Breznu leži Ar-tanova kmetija. Tu je nekoč gospodaril trden mož, Jurij Založnik. Spomin nanj je še živ. S sina Antona je prešel na vnuka Slavka Založnika. To je njegova pripoved o dedu, ki se je boril z generalom Maistrom za severno mejo in ki je rešil osem ranjenih borcev XIV. divizije.
Jurij Založnik se je rodil leta 1896. Na začetku prve svetovne vojne je imel 18 let. Mobiliziran je bilo v avstrijsko vojsko in je služil v rodu inženirjev pontonir-jev na vzhodni, ruski fronti. Ko se je po kapitulaciji avstrijske vojske vrnil domov, ga je že čakal poziv generala Maistra za obrambo severne slovenske meje. Odzval se je in tudi ta boj do-bojeval. Izmučen se je vrnil domov in prevzel kmetijo na kamnitem pobočju Paškega Kozjaka, ki ji starša nista bila več kos. Nova država Srbov, Hrvatov in Slovencev ni imela razumevanja za Maistrove borce, še manj za avstro-ogrske vojake. Nobenega priznanja mu niso pripeli, nobene pomoči ponudili.
Ko se je približevala druga svetovna vojna, je vedel, da z njo prihajata gorje in pomanjkanje. V bližnjem gozdu, nedaleč od gospodarskega poslopja, je zgradil skriven bunker, za katerega ni vedel nihče. A vanj med vojno ni skril najnujnejših potrebščin, kot je nameraval, temveč ranjene partizane. Ko je preko Kozjaka šla XIV. divizija na svojem pohodu na Štajersko, je s seboj nosila svoje ranjence. Pri Artano-vih jih je pustila osem. Ponoči jih je Jurij sam na ramenih znosil v bunker.
Ko je zjutraj zagledal do bunkerja vidno gaz, je zapre-gel vole, vzel sekiro in žago ter v bližini bunkerja podrl bukev za kurjavo. Vlekel jo je po gazi do doma, da je tako zabrisal sled. Ni še spre-gel, ko so že bili pri hiši nemški vojaki, ki so zasledovali divizijo. Vprašali so ga, kaj je delal v gozdu, pa jim je povedal, da je šel po kurjavo. Začudili so se, od kod zna kmet, tako visoko v hribu, tako dobro nemško. Povedal jim je, da je bil avstro-ogr-ski vojak in z njim so se pogovarjali kot s »kameradom«. Nemci so odšli, ranjenci so ostali. Treba je bilo zanje skrbeti, jih nahraniti. Bilo je tve-
gano in težko. Ranjencem so nudili najboljše, kar so premogli. Čeprav so si odtegovali od ust, ni bilo živeža dovolj. Ponj so morali na skrivaj k drugim zanesljivim ljudem, vedno v strahu, da bodo Nemci in nemškutarji v Vitanju kaj posumili.
V knjigi Pekoči sneg Milana Gučka sta opisana vsa golgota in trpljenje ranjencev, ki jih je XIV. divizija poskrila pri kmetih na južnem delu Paš-kega Kozjaka. Vse so Nemci odkrili in zverinsko pobili, razen teh osmih pri Artanovih.
A Jurij Založnik je tudi tokrat ostal praznih rok. Po osvoboditvi dolga leta ni dobil priznanja za prestano trpljenje in pomoč partizanom. Ranjenci in borci se niso več oglasili, tisti, ki so bili v Vitanju na oblasti, njegovih dejanj niso poznali. Šele veliko pozneje, ko sta bila v knjigi Pekoči sneg in monografiji Bračičeve brigade opisana pomoč in sodelovanje Založnikov, so dobili skromno priznanje. Trpljenje, ki so ga prispevali za našo svobodo, je bilo poplačano le v njihovih srcih in spominih potomcev, ki se zavedajo, da je današnje življenje zraslo in sloni na ramenih prednikov.
FRANJO MAROŠEK
Slovenske Konjice na sejmu Turizem in prosti čas
Sejem TIP je ena največjih turističnih prireditev pri nas. Na Gospodarskem razstavišču se je od 21. do 24. januarja predstavilo več kot 120 ponudnikov turističnih storitev iz trinajstih držav, sejem pa je obiskalo okoli 15.000 obiskovalcev in poslovnih gostov ter mnogo domačih in tujih novinarjev.
Občina Slovenske Konjice se je letos predstavila na dveh predstavitvenih prostorih, skupaj z nekaterimi aktivnimi udeleženci slovenskega turizma.
Prva predstavitev je bila v okviru RA Kozjansko, ki se je predstavila s pestro ponudbo sedmih občin v okviru projekta Wellness 3 Plus. Bogastvo ponudbe je bilo tokrat razdeljeno v tri tematske sklope: aktivne počitnice, doživetje narave in gastronomije ter doživetje kulture kot tri dodane vrednosti tradicionalni ponudbi številnih zdravilišč in wellness centrov na širšem območju Kozjanskega, Ob-sotelja, Dravinjskega in Krapinsko-Zagorskega.
Drugo predstavitev smo izpeljali z Uniturjem in Občinami Zreče, Vitanje ter Oplotnica in skupaj predsta-
vili celotno turistično desti-nacijo Rogla - Pohorje, ki obiskovalcem ponuja široko paleto nepozabnih doživetij.
Obe predstavitvi sta nedvomno pripomogli k boljši prepoznavnosti naše obči-
Na 4. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik v Begunjah na Gorenjskem je prvo mesto v disciplini klavirska harmonika dosegel Robi Novak. Je tudi prejemnik posebne nagrade za najboljšo izvedbo obvezne skladbe Na Smokuški planini Slavka in Vilka Avse-nika. Robi je star 14 let in prihaja iz Gorice pri Slivnici. Njegov mentor je Sandi Jug, ki je bil tudi član komisije izbora članov ansambla Novega tednika in Radia Celje. Robi že skoraj pet let igra pri ansamblu Mladi korenjaki. Zmage se je zelo razveselil, zelo veliko mu pomeni kipec Slavka Avsenika, ki je njegov največji vzornik in bi ga rad osebno spoznal.	SB
Dalmacija za valentinovo
V dvorani Union v Celju bo 14. februarja ob 17. uri Valentinov koncert najlepših dalmatinskih melodij. Nastopila bo ena najuspešnejših dalmatinskih klap Kumpanji s Korčule. Če bi tudi vi želeli z njimi prepevati »Piva klapa izpod volta«, »Nikoleta«, »Da te mo-
gu pismom zvati«, »Šibeniš-ke uspomene«, »Maslina je neobrana« ... odgovorite na nagradno vprašanje: od kod je klapa Kumpanji? Iz Vele Luke na otoku Korčula ali iz Dubrovnika? Odgovore nam pošljite na naslov: ra-dio@radiocelje.com, zapišite pa tudi svoje ime, priimek
in naslov. Najkasneje do četrtka nam lahko pravilen odgovor pošljete tudi na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za klapo Kumpanji.
Vstopnice za koncert so med drugim na voljo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. SB
Vstopnice za Nove fosile!
ne na turističnem zemljevidu Slovenije, obenem pa sta segli čez občinske meje in v celoto povezali širše območje ter ga tako naredili še privlačnejšega za domače in tuje obiskovalce.
TK
Letošnje valentinovo bo v znamenju Novih fosilov, ki so se zaradi velikega navdušenja občinstva, odločili, da znova pridejo v Celje. 13. februarja prihajajo v dvorano Golovec v Celju, kjer bomo skupaj z njimi od 20. ure prepevali njihove večne hite od Za dobra stara vremena, Da te ne
volim, Dobre djevojke, Reci mi tiho, tiho, Milena, Kad budemo ja i ti 63 . Tisti, ki nam boste do 10. februarja poslali e-mail na radio@ra-diocelje.com ali dopisnico na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Novi fosili, in odgovorili na nagradno vprašanje, s katero skladbo so Novi fo-
sili predstavljali Jugoslavijo na evrovizijskem tekmovanju leta 1987, boste imeli možnost, da prejmete brezplačno vstopnico za koncert. V pomoč le to, da so takrat osvojili četrto mesto, singl s to skladbo pa je bil objavljen v devetih evropskih državah.
SB
V snegu na koncert
V cerkvi sv. Ane na Prevor-ju so Ljudski pevci s Prevor-ja pred kratkim izvedli že deseti koncert. Svoj čar so tudi tokrat dodali gostje, ki so se kljub težkim zimskim razmeram odzvali povabilu, pri čemer niso razočarali niti obiskovalci, ki so napolnili cerkev.
Jubilejni koncert so popestrili Štajerski rogisti, Ljudske pevke iz Tepanja in etno skupina Nojek. Ob tej priložnosti je vodja OI Šentjur Anita Koleša prevorskim pevcem za aktivno delovanje na področju ljudskega petja podelila Ma-roltova priznanja, in sicer za pet- ali večletno aktivno delovanje sta bronasto priznanje prejela člana Anja Vodeb in Martin Magdalenc, za deset-ali večletno delovanje sta srebrno priznanje prejela Robi Borovnik in Majda Rezec, za
15- ali večletno aktivno delovanje na področju ljudske glasbe pa so zlato priznanje prejeli Janko Magdalenc, Ivan Tom-plak, Marija Gubenšek, Štefka Pajek in Marica Selič. Prav po zaslugi slednje »zlate« skupine je na Prevorju pesem živa že več desetletij, prvobitno ljubezen pa izkazujejo predvsem cerkvenemu petju, saj so mu nekateri zvesti od trideset in vse tja do petdeset let. Sicer pa si za največji dosežek pre-vorski pevci štejejo uvrstitev na državno srečanje pevcev in godcev, ki je bilo lani v Laškem.
Jubilantom sta spregovorila tudi župan Občine Šentjur Štefan Tisel in predsednik Krajevne skupnosti Pre-vorje Mirko Pajek, v imenu domačega kulturnega društva pa je čestitala Marija Frece Perc. Prireditev je vodila Nina
Gajšek, kot pa se za takšen jubilej spodobi, je po uradnem delu sledila še pogostitev vseh udeležencev. Prevor-ski pevci so vsakemu podarili svoj koledar ter obljubili ponovno snidenje ob izidu svoje tretje zgoščenke.
V organizaciji šentjurskega javnega sklada in kulturnega društva Prevorje so uro pred koncertom v večnamenskem prostoru prevorske šole pripravili še odprtje likovne razstave udeležencev Poletnega ex-tempora Prevorje 2009. Poleg avtorjev je bilo na odprtju kar nekaj krajanov. Po uvodnem nagovoru vodje OI Šentjur Anite Koleša je sledil kratek kulturni program v izvedbi prevorskih osnovnošolcev in odličnega harmonikarja Andraža Freceta iz Šentjurja.
MR
Jubilej zbora Marije vnebovzete
V župnijski cerkvi v Braslovčah so pripravili koncert župnijskega mešanega pevskega zbora Marije vnebovzete, ki letos praznuje 20- letnico delovanja.
Pevci pogosto prepevajo vsako drugo in peto nedeljo pri sveti maši v braslovški cerkvi in sodelujejo na župnijskih slovesnostih, z dobro uglašeno pesmijo pa tudi na
prireditvah domačega kulturnega društva in izven meja. Tako so v Podgori pri Gorici v Italiji dosegli tretje mesto na natečaju cerkvene pesmi in gostovali v Kisslegu v Nemčiji. Zbor od začetka vodi Mi-ja Novak.
Na koncertu so kot gostje nastopili violinist in koncertni mojster Celjskega godalnega orkestra Marko Zupan, violinistka Katarina Zupan, di-
jakinja tretjega letnika I. gimnazije v Celju in drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, ter trobentar Tomaž Podlesnik, zaposlen v orkestru slovenske policije. Program je povezovala Maja Šumej, zboru pa sta za aktivno delo čestitala tudi župan Marko Balant in domači župnik Milan Gosak.
TT
Pevci zbora Marije vnebovzetne na jubilejnem koncertu
Bodi vesel!
Konec januarja je v našem SMC-ju praznovanje. Praznujemo don Boska. Praznovati je treba, ker praznuje don Bosko. Torej, praznuje tisti, ki nas zbira, ki nas povezuje, ki nam daje navdihe ...
Tako smo se v soboto, 30. januarja, popoldne zbrali, da bi skupaj praznovali. Čeprav je ves dan snežilo, to ni bil razlog, da ne bi prišli. Ko smo prihajali, smo bili povabljeni, da se »vpišemo«. In sicer smo na plakat narisali svojo roko in se v narisano dlan podpisali ali napisali kaj podobnega. Zanimivo! Dobili smo tudi že-
ton, da bi ga med prireditvijo lahko unovčili pri šanku. Pripravljenih je bilo namreč več don Boskovih spe-cialitet, vsakdo pa si je lahko z žetonom izbral eno od teh. Kaj vse se je dogajalo? Mladi so pripravili zanimiv program: skeče iz življenja don Boska, veliko glasbe (predstavili so se kar trije bendi mladih, ki obiskujejo SMC), bila je tudi plesna točka razigranih deklet, pogledali smo si fotografije preteklega leta ... Seveda tudi torta ni manjkala; no ja, kar štiri so bile!
Bilo je lepo. Kdor se je praznovanja udeležil, je lah-
ko začutil utrip mladih. Naslov praznovanja je bil: Bodi vesel! Če so mladi veseli, pomeni, da so zadovoljni, da imajo dobro in široko srce, da so radi skupaj. Prav gotovo je bilo potrditev vsega tega praznovanje, ki se je nadaljevalo tudi v nedeljo. 31. januar je tisti dan, ko praznuje don Bosko. Pri maši so sodelovali najstarejši bend, otroški zbor, kitaristi in tudi otroci iz našega vrtca Danijelov levček - enota Slomšek. Čudovit prizor ob petju in sodelovanju tolikih otrok in mladih! Zato smo tudi naše praznovanje zaključili z mislijo don Boska: »Sedaj sem zadovoljen, ker te vidim veselega!«
RT
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
J\uL
za velike m male ffoópodmje
J' ■ /
oamtel
arike buk
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
11
s is aS
«i £3
^J^ultarâbe bukve âlouenâ Lik foipodinj
0)
s?
01	.£,SN
J C 0)
a 2'= -C n
Jt ti N
sn
2	S»«
a « 5 S-5.E
^J^ultarike buki
viayanje, shranjevanji zamrzavanje lit/il

Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
IŇflŘOČliMCfl!
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR ( + poštnina)
izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzavanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaii in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

20
SVETI
NOVI TEDNIK
Tudi pri osvežitvi v bazenu velja previdnost. Število obolelih za kožnim rakom se pri nas iz leta v leto povečuje, zato ni priporočljivo izpostavljanje soncu od 11. do 15. ure, priporočajo pa uporabo zaščitnih pokrival, sončnih očal in zaščitnih krem.
Z zdravim
VB ■ ■	■
življenjem proti raku
Ob 4. februarju, svetovnem dnevu raka, so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in v Društvu za boj proti raku regije Celje izpostavili vlogo zdravega življenjskega sloga kot enega od dejavnikov, ki lahko pripomore k preprečevanju nekaterih oblik raka.
V zdrav vedenjski slog, s katerim krepimo zdravje, telesno moč in odpornost, uvrščamo predvsem vsakodnevno telesno dejavnost, zdravo prehrano in vzdrževanje normalne telesne te-
že, opustitev tveganega uživanja alkohola, nekajenje in zaščito kože pred nevarnimi učinki sonca. Varujejo nas tudi veščine za obvladovanje stresa in psihična čvrstost. »Kaj natanko vpliva na nastanek rakavih obolenj, zakaj nekateri ljudje zbolijo in drugi ne, še vedno ne vemo. Za več kot 80 odstotkov rakavih obolenj vzroka ne poznamo, a raziskave kažejo, da na nastanek nekaterih oblik raka vplivajo dejavniki tveganja, ki so povezani z vedenjskim slogom
posameznika. Zdrav način življenja torej zmanjšuje tveganje,« je povedala prim. asist. Jana Govc Eržen, strokovna sodelavka ZZV in predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik.
Obolevnost in umrljivost za rakom je mogoče zmanjšati z zdravim načinom življenja, s pozornim samoo-pazovanjem in zgodnjim odkrivanjem bolezenskih sprememb, z zgodnjo diagnostiko ter učinkovitim in pravočasnim zdravljenjem.
Ob tem ostaja najpomembnejše zgodnje odkrivanje rakavih sprememb. »Vsak posameznik mora poznati svoje telo in ob sumljivih spremembah, ki jih opazi, obiskati zdravnika. Najpogostejši znaki, ki lahko napovedujejo nastanek raka, so: ranice, ki se ne zacelijo in se pojavijo kjerkoli na koži ali sluznicah; materina znamenja, ki spremenijo bar-
vo, velikost in obliko; krvav izpljunek, kri v urinu, kri v blatu, neobičajna krvavitev iz nožnice, nepojasnjeno hujšanje, spremembe pri odvajanju blata, dolgotrajen kašelj in hripavost,« je še poudarila prim. asist. Jana Govc Eržen.
Bolnikov z rakom je vedno več. Na eni strani se vsako leto poveča število na novo obolelih, na drugi pa se zaradi novih načinov zdravljenja podaljšuje doba preživetja bolnikov z rakom.
V Sloveniji vsako leto na novo zboli približno 11 tisoč ljudi, v celjski regiji približno 1.500. Po podatkih ZZV je v celjski regiji v letu 2008 zaradi raka umrlo 874 ljudi, med njimi 463 moških in 411 žensk. Med šestimi najpogostejšimi raki, zabeleženimi pri moških v celjski regiji v letu 2006, so bili: rak prostate, rak sapnic in pljuč, rak kože, rak debelega črevesa in danke, rak želodca in rak sečnega mehurja; pri novo zbolelih ženskah rak dojke, rak kože, rak sapnic in pljuč, rak materničnega telesa, rak debelega črevesa in rak materničnega vratu.
AB
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Zaščitimo svoje zdravje
Umetnost
Kaj moramo danes vedeti, če se hočemo zavarovati pred tistimi, ki bi radi služili na nas? O tem je v Planetu Tuš Celje v okviru Dežele zdravja predaval Anton Komat, neodvisni raziskovalec, poznavalec biologije, evolucije človeka ter različnih svetovnih zgledov. Doslej je napisal že osem knjig, zadnja nosi
Voditeljica Tina Vengust je pred mikrofon Radia Celje povabila Antona Komata.
fy I
Na stojnici je Katja Podrgajs, namestnica vodje društva Skupaj za zdravje človeka in narave ljudem ponujala sezamov namaz z medom.
naslov Umetnost preživetja. Gre za zbirko kratkih tekstov z njegovimi nasveti in razmišljanji. Da bi človek preživel, mora po njegovem mnenju obuditi sodelovanje s sočlovekom. Prav tako se varovanje okolja ne konča pri ugašanju luči, zapiranju vode in ločevanju odpadkov, temveč bi morali ljudje narediti mnogo več ...
Foto: Zlatko Bobinac
Evropski kodeks proti raku vsebuje priporočila, ki lahko pripomorejo k zaščiti zdravja.
Nekajenje - Kajenje pomembno prispeva k nastanku raka pljuč, ustne votline, grla, požiralnika, sečnega mehurja, ledvic, trebušne slinavke, želodca, debelega črevesa in materničnega vratu. Z njim je povezana kar tretjina vseh smrti zaradi raka. Število obolelih in umrlih se poveča, če je kajenju pridruženo še tvegano uživanje alkohola. Opustitev kajenja je ena najboljših odločitev, ki jih posameznik lahko sprejme za izboljšanje in ohranitev svojega zdravja. Tudi pasivno kajenje ogroža zdravje in poveča tveganje za nastanek pljučnega raka.
Vzdrževanje normalne telesne teže - Stanje prehranjenosti določamo z indeksom telesne mase (ITM). To je razmerje med telesno maso (kg) in kvadratom telesne višine (m2). Normalno prehranjeni imajo ITM od 18,5 do 24,9, prekomerno prehranjeni so tisti, ki imajo ITM od 25 do 29,9, debeli pa tisti, katerih ITM je večji od 30. Prekomerna prehranjenost in debelost zvečata tveganje za nastanek raka debelega črevesa, ledvic, dojk pri ženskah po menopavzi, maternice, požiralnika in žolčnika. Z normalno telesno težo se zmanjša tveganje za rakava obolenja.
Zdrava prehrana - Več sadja in zelenjave (najmanj 400 g na dan) ter manj mesa in živalskih maščob varuje pred nastankom raka prebavil, dojke, maternice in prostate.
Telesna dejavnost - Priporočljiva je redna zmerna telesna dejavnost večino dni v tednu po 30 minut. Najbolj priporočljive oblike vadbe za krepitev zdravja in preprečevanje številnih kroničnih bolezni so: hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh. Raziskave potrjujejo, da to zmanjšuje tveganje za nastanek raka debelega črevesa, dojke, materničnega vratu in prostate.
Opustitev uživanja alkoholnih pijač - Tvegano uživanje alkohola poveča tveganje za nastanek raka prebavil in dihal. Če je pridruženo še kajenje, potem se tveganje občutno poveča. Ker na nastanek rakavih obolenj vpliva količina zaužitega etanola, je pomembno omejiti uživanje vseh vrst alkoholnih pijač. Moški naj ne zaužijejo več kot 2 enoti alkohola na dan, ženske pa ne več kot 1 enoto. 1 enoto alkohola pomeni 8-10 g etanola oziroma 1 dcl vina, 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače.
Zaščita kože pred soncem
- Pretirano sončenje poškoduje kožo in poveča tveganje za nastanek kožnega raka. Število obolelih za kožnim rakom se pri nas iz leta v leto povečuje, zato odsvetujemo izpostavljanje soncu od 11. do 15. ure, priporočamo uporabo zaščit-
nih pokrival, sončnih očal in zaščitnih krem. Odsvetujemo sončenje v solarijih, saj je koža izpostavljena ultravijoličnemu sevanju.
Zgodnje odkrivanje rakavih sprememb - Če je rak zgodaj odkrit, so možnosti za uspešno zdravljenje veliko večje. Vsak posameznik mora poznati svoje telo in ob sumljivih spremembah, ki jih opazi, obiskati zdravnika. Najpogostejši znaki, ki lahko napovedujejo nastanek raka, so: ranice, ki se ne zacelijo in se pojavijo kjerkoli na koži ali sluznicah; materina znamenja, ki spremenijo barvo, velikost in obliko; krvav izpljunek, kri v urinu ali blatu, neobičajna krvavitev iz nožnice, nepojasnjeno hujšanje, spremembe pri odvajanju blata, dolgotrajen kašelj in hripavost.
Slovenski
preventivni
programi
Zgodnjemu odkrivanju rakavih sprememb so namenjeni:
Program Zora - odkrivanje raka na materničnem vratu. Ginekologi vabijo ženske v ta program vsake tri leta, odvzamejo bris materničnega vratu in ukrepajo glede na rezultat citološkega izvida. Z zgodnjim odkrivanjem rakavih sprememb na materničnem vratu je mogoče bolezen uspešno ozdraviti. Ženske bi se morale tega zavedati in se vedno odzvati na vabilo, saj lahko preventivni pregled reši življenje.
Program SVIT (od leta 2008) - odkrivanje predra-kavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Vanj bodo vabljeni vsi odrasli, stari od 50 do 69 let. V vzorcu blata strokovnjaki v Centru SVIT odkrivajo prikrito krvavitev. Če odkrijejo kri, povabijo udeleženca na natančno preiskavo debelega črevesa, ki se imenuje kolonoskopija. S pomočjo te lahko pojasnijo vzrok prikrite krvavitve in načrtujejo učinkovito zdravljenje.
Program DORA - odkrivanje raka dojk. Leta 2008 so ga začeli poskusno izvajati v mestni občini Ljubljana in postopoma se bo razširil po vsej državi. Vsem ženskam, starim od 50 do 69 let, omogoča, da opravijo rentgensko slikanje dojk. Mamografija je edina zanesljiva metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk. Zgodnje odkrite rakave spremembe v dojkah je mogoče učinkovito zdraviti, zato bi se morale vse ženske, ki bodo vsaki dve leti vabljene na takšen pregled, vabilu odzvati. V krajih, kjer program DORA še ni zaživel, naj ženske takšno preiskavo opravijo same. Napotnico za preiskavo bodo dobile pri izbranem ginekologu ali osebnem zdravniku.
Gradivo pripravila: prim. asist. JANA GOVC ERŽEN, dr. med., specialistka splošne medicine
NASVETI
PRAV(N)I KORAKI
Prekinitev pogodbe o zaposlitvi
Vprašanje: Delodajalec mi je po koncu delovnika dal v roke kuverto z dokumenti, v katerih piše, da ukinja moje delovno mesto in mi bo zato prekinil pogodbo o zaposlitvi. Odpoved sem prejela brez obrazložitve. Ali je to dovoljeno? Bi mi moral delodajalec ponuditi kakšno drugo delovno mesto? Mora biti plača enako visoka sedanji ali mi lahko dajo nižjo, če mi ponudijo kakšno drugo delovno mesto?
Odgovor: V vašem primeru gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz podatkov izhaja, da ste zaenkrat najverjetneje prejeli zgolj obvestilo o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga. Delodajalec ima namreč dolžnost, da vas o nameravani tovrstni odpovedi predhodno pisno obvesti (4. odstavek 83. člena Zakona o delovnih razmerjih - v nadalje-
vanju ZDR). V tej fazi postopka lahko zahtevate, da delodajalec o možnosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvesti tudi sindikat, katerega članica ste.
Ker gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in v kolikor pogodba o zaposlitvi, ki vam bo odpovedana, traja več kot šest mesecev in niste zaposleni pri manjšem delodajalcu, bi moral delodajalec preveriti, ali bi vas bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali bi vas bilo mogoče dok-valificirati za delo, ki ga opravljate oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, bi vam moral delodajalec ponuditi sklenitev nove pogodbe.
Ponujena nova pogodba o zaposlitvi mora biti za nedoločen čas in za ustrezno delovno mesto. Za ustrezno šteje zaposlitev, za katero se zah-
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
teva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Kraj opravljanja dela ne sme biti oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. Višina plačila za delo ni kriterij za ustreznost novega delovnega mesta in je lahko po novi pogodbi o zaposlitvi tudi nižja.
ZDR določa, da v kolikor delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine, kot je ta določena v 109. členu ZDR.
Kot ste zapisali, je pri delodajalcu veliko nižjih delovnih mest, zato predvidevam, da se za ta delovna mesta zahteva nižja izobrazba kot za delo, ki ste ga opravljali do sedaj. Delodajalec bi vam sicer lahko ponudil tudi takšno, t.j. neustrezno delovno mesto, vendar bi vam v tem primeru pripadal sorazmerni del odpravnine. Višina je predmet dogovora med delodajalcem in delavcem.
Glede na obvestilo o možni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa sklepam, da možnosti
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
za zaposlitev pod pogoji, naštetimi v drugem odstavku, ni in vam bo delodajalec v kratkem vročil še odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ta mora biti podana v pisni obliki in mora v vašem primeru vsebovati poslovni razlog, ki mora biti vsekakor obrazložen in konkretiziran. Vsebovati mora še opozorilo na pravno varstvo, t.j. sodno varstvo po 204. členu ZDR - vložitev tožbe pri pristojnem delovnem sodišču v roku 30 dni od vročitve odpovedi in opozorilo na pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
V zvezi z možnostjo uveljavljanja sodnega varstva svetujem, da se nemudoma po prejemu odpovedi posvetujete s pravnim strokovnjakom.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
KUHAJMO SKUPAJ
Sladka razvajanja
Za ljubezen pravijo, da gre skozi želodec. Če ta rek povežemo s praznikom zaljubljenih, valentinovim, je vaše darilo že skoraj tu.
Osebi, ki vam nekaj pomeni, to povejte oziroma pokažite s čim sladkim. Tako smo predlagali v sredini oddaji Kuhajmo skupaj v programu Radia Celje. In ko boste sladke grižljaje ponudili, ne pozabite na dekoracijo in vzdušje. Pa kaj, če bo že malo kičasto, naj bo povsod veliko srčkov in svetlobo naj rišejo sveče.
Mafini s presenečenjem
Sestavine (za 8 kosov):
50 g margarine, 50 g sladkorja, 1 jajce, 85 g moke, 1 čajna žlička pecilnega praška, 1 jedilna žlica kakava, 50 g temne čokolade.
Priprava: Vse sestavine razen čokolade zmešamo skupaj v gladko zmes in polnimo v modelčke za mafine le toliko, da je pokrito dno. Na to damo na koščke narezano temno čokolado (v vsako posodico enako) in prekrijemo
s testom. Pečemo približno 20 minut pri 190°C. Pojemo še tople ali vsaj mlačne, da je čokoladna sredica tekoča.
Jagodni poljubčki
Sestavine: 2 beljaka, 125 g sladkorja v prahu; za polnilo: 60 g jagod, 2 žlički sladkorja v prahu, 3 jedilne žlice jagodnega likerja, 150 g sladke smetane.
Priprava: Beljake stepamo v čvrst sneg in med mešanjem dodajamo sladkor. Ko je masa dovolj čvrsta, jo napolnimo v vrečko za brizganje in z zvezdastim nastavkom na pekače, prekrite s peki papirjem, brizgamo zvezdice ali druge poljubne oblike. V pečici, prej ogreti na 110°C, jih sušimo vsaj eno uro oz. toliko, da so čvrsti in suhi. Za polnilo jagode zmečkamo in jih preko cedila ločimo, da dobimo samo gladek jagodni pire, ki mu dodamo sladkor in liker. Sladko smetano stepemo in ji dodamo jagodni pire. Beljakove zvezdice po dve skupaj »zlepimo« z jagodno smetano.
Vam draga oseba ni preveč za sladko? Notranji žar lahko prižgete tudi z ostrigami,
ROZICE IN CAJCKI
Stranski učinki zdravilnih rastlin (3)
Skoraj sleherna zdravilna rastlina pri pretirani uporabi poleg zdravilnih povzroča tudi škodljive učinke. Ti se lahko še potencirajo ob sočasnem jemanju sintetičnih zdravil ali pa zdravilne rastline ojačajo stranske učinke teh zdravil. Preden začnemo z uživanjem pripravkov iz zdravilnih rastlin, se moramo o njihovi uporabi in morebitnih nezaželenih učinkih dobro seznaniti.
Poglejmo, na kaj moramo biti pozorni pri uporabi nekaterih zdravilnih rastlin, ki jih v ljudskem zdravilstvu pogosto uporabljamo. Čeprav ne sodijo v kategoriji ZR in ND, to ne pomeni, da so varna v vseh ozirih. V nekaterih kombinacijah z drugimi zdravili so lahko nevarna ali pa povzročajo nekatere nezaželene stranske učinke.
raki ali s školjkami, ki veljajo za močan afrodiziak. Peneče vino bo le še pika na i, rezervna izbira je lahko tudi dobro rdeče vino. (O)čaraj-te s hrano!
NL
Mafini s presenečenjem? Zakaj pa ne!
Pelin lahko povzroča nezaželene učinke.
Pravi kolmež (Acorus calamus) vsebuje azaron, ki ima izjemno dober pomirjevalni učinek, hkrati pa sumijo, da učinkuje kancerogeno, zato ga jemljemo, kadar je nujno in to le krajši čas (v obliki kure 4-6 tednov po 3 skodelice na dan, nato z uporabo prekinemo). Nosečnice ga ne smejo uživati. Čaja vednozelenega gornika (Arctostaphylos uva-ursi) ne pijemo dlje kot 1 teden. Pri bolnikih z občutljivim želodcem in otrocih včasih povzroča želodčne bolečine in bruhanje. Čaj iz pelina (Artemisia absinthium) pijemo le krajši čas. Alkoholni in vinski pelinovi izvlečki, ki so splošno znani v ljudskem zdravilstvu, niso primerni za notranjo uporabo. Pelina ne uživajmo med nosečnostjo in dojenjem. Kdor želi pri obolenjih srca in ožilja uporabljati enovrati glog (Cratae-gus monogyna), naj pred tem opravi kontrolo pri zdravniku specialistu ter hodi na redne kontrole ob daljši
Piše: PAVLA KLINER
uporabi. Čaj navadnega ko-marčka oz. koprca (Foeni-culum vulgare) uživamo samo tako dolgo, da simptomi (krči v dihalih in prebavilih, vetrovi, črevesna vrenja ...) izginejo, drugače ga ne pijmo. Vinske rutice (Ruta graveolens) ne uporabljamo v nosečnosti, ker deluje neposredno na gladko mišičje maternice. V preteklih stoletjih je zaradi zlorabe njenega učinka prišlo do številnih zastrupitev. Nikoli ne uporabljamo čaja vinske rutice brez nadzorstva zdravnika. Pri nabiranju lahko pride do različnih dermatoz pod vplivom sončne svetlobe. Kadar žajbelj (Salvia offici-nalis) uporabljamo dalj časa in v velikih odmerkih, navadno pride do nezaželenih učinkov, kot so suha usta, pretirano potenje, občutek vročice, pospešen srčni utrip in omedlevica. Med nosečnostjo ga lahko kot začimbo ali v čaju uporabljamo le krajši čas, eteričnega olja ali alkoholnih izvlečkov pa ne smemo uporabljati. Uporabo listov borovnice (Vacci-nium myrtillus) omejimo na čajne mešanice, ki jih uporabljamo le krajši čas. Količina hidrokinona je pri daljši uporabi na toksični meji.
Pri uporabi čaja iz listov borovnice je treba biti previden.
Seveda je še veliko zdravilnih rastlin, ki lahko privedejo do nezaželenih učinkov. Vsak posamezniku se mora pred uporabo poučiti, katera zdravilna rastlina mu res lahko koristi in katera mu lahko povzroči več škode kot koristi. Pri uživanju bodimo vedno zmerni in pripravke iz rastlin uporabljajmo le krajši čas.
mB^ANkll
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
Î2/252 32 55,01/519 SSffl
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.0.0- Razlagava 29, Maribor_

22
BORZA DELA - MALI OGLASI
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC V SKLADIŠČU - M/Ž; OPRAVLJA VSA POMOŽNA DELA V PROCESU PROIZVODNJE IN PRODAJE, PRI SKLADIŠČENJU IN PAKIRANJU BLAGA, PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU BLAGA ...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.2.2010; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA
DELAVEC BREZ POKLICA
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; IZDELUJE (ŠIVA, SESTAVLJA) IZDELKE IZ POLIESTRSKEGA (PVC) MATERIALA ZA INDUSTRIJSKE SKLADIŠČNE ŠOTORE, KAMIONSKE PONJAVE, IZDELKE ZA ŠPORTNE DEJAVNOSTI IN DRUGE IZDELKE ...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.2.2010; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 3221 TEHARJE
ZIDAR
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; VSA GRADBENA IN POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2010; GRADNJE RO.POT ROSANA GRUM JESENEK S.P., PARMOVA ULICA 1, 3212 VOJNIK KROVEC
KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; MOSKK KROVSTVO, KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA, D.O.O, NOVA CERKEV 127, 3203 NOVA CERKEV VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.2.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KOMISIONAR SKLADIŠČNIK - M/Ž; RAZKLADANJE, NAKLADANJE, SORTIRANJE BLAGA, DOSTAVA BLAGA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.2.2010; ERA KOPLAS, D.O.O., VELENJE; PE AGRO IN TEHNIKA, LAVA 7 D, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SKUPINOVODJA - KROVEC, KLEPAR - M/Ž; SKUPINOVODJA Z ODGOVORNOSTJO, KROVSKO KLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; MOSKK KROVSTVO, KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA, D.O.O, NOVA CERKEV 127 , 3203 NOVA CERKEV
VOZNIK 5 - M/Ž; PREVAŽA RAZNE VRSTE PROIZVODOV, POLIZDELKE IN DRUG MATERIAL IZ PROGRAMA DRUŽBE ALI OD DOBAVITELJEV PO RS IN PO TUJINI NA PODLAGI NALOGA, KI MU GA IZDA POOBLAŠČENA OSEBA, ČISTI IN VZDRŽUJE WC KABINE NA TERENU IN V SKLADIŠČU ...; DOLOČEN ČAS,
3 MESECE, 10.2.2010; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
DISPONENT PREVOZOV - M/Ž; DELA S PODROČJA ORGANIZACIJE IN KOORDINACIJE PREVOZOV, UREJANJE TRANSPORTNE DOKUMENTACIJE, KOMUNIKACIJA S PREVOZNIKI, DELO
5	TUJIMI STRANKAMI, SKRB ZA POVEZAVO MED ODPREMO IN PREVOZOM; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.2.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK
NASTAVLJALEC STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE - M/Ž; NASTAVITEV STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE, MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ, PRIPRAVA MATERIALOV, ODPRAVA MANJŠIH NAPAK NA STROJIH, ZAGOTAVLJANJE NEMOTENEGA DELOVNEGA PROCESA, IZVAJANJE KONTROLNIH POSTOPKOV; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.2.2010; VIVAPEN PROIZVODNJA, TRGOVINA IN POSREDOVANJE PISARNIŠKIH POTREBŠČIN D.O.O., GAJI 41, 3000 CELJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; DELOVNO MESTO JE V FRIZERSKEM SALONU MITJA V PLANET TUŠ CELJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2010; MITJA STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA BELE TEHNIKE, AKUSTIKE, GOSPODINJSKIH APARATOV IN POHIŠTVA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE NATAKAR
NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR - M/Ž; IZDELOVANJE TORT, SLADIC, SLAŠČIČARSKEGA PECIVA, KEKSOV; NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; PEKARNA SLAŠČIČARNA TRGOVINA BAR, NATALIJA PETER-NEL S.P, HMELJARSKA CESTA 12, 3312 PREBOLD MIZAR
MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO V MIZARSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.2.2010; MIO OPREMA MIZARSTVO IN TRGOVINA, D.O.O., VOJNIK, VIŠNJA VAS 15, 3212 VOJNIK
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
OPERATER 1 - M/Ž; SERVISIRANJE, VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKE OPREME STREŽNIKI MICROSOFT, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2010; EPROMAR, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING, D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE PRODUKTNI VODJA - M/Ž; VODENJE CELOTNEGA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA DOLOČENEGA PRODUKTA. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE RAZVOJA. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE PODPORE. NAČRTOVANJE, KOORDINIRANJE IN IZVAJANJE PRODAJNO MARKETINŠKIH AKTIVNOSTI; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.2.2010; ADAM-SOFT D.O.O. PROGRAMSKA OPREMA, KIDRIČEVA ULICA 24 A, 3000 CELJE
PROGRAMERSKI TEHNIK
"PROGRAMER SPLETNIH APLIKACIJ - M/Ž; SAMOSTOJNO TER TIMSKO RAZVIJANJE SPLETNIH APLIKACIJ, TEHNIČNA IZDELAVA SPLETNIH STRANI (HTML)", NEDOLOČEN ČAS, 2.3.2010; MOBILFON, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., MARIBORSKA CESTA 120, 3000 CELJE "PROGRAMER SPLETNIH APLIKACIJ - M/Ž; SAMOSTOJNO TER TIMSKO RAZVIJANJE SPLETNIH APLIKACIJ, TEHNIČNA IZDELAVA SPLETNIH STRANI (HTML)", NEDOLOČEN ČAS, 2.3.2010; MOBILFON, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., MARIBORSKA CESTA 120, 3000 CELJE ŽIVILSKI TEHNIK
DELAVEC I. - ŽIVILSKI DELAVEC - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI KEMIJSKE INDUSTRIJE, IZDELAVA PROIZVODOV, ČIŠČENJE PROIZVODNIH NAPRAV, EMBALAŽE IN PROSTOROV, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU VODJE; DOLOČEN ČAS,
6	MESECEV, 10.2.2010; ADECCO H.R., KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O. PODRUŽNICA CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6,
3000 CELJE STROJNI TEHNIK
"OPERATER ČISTILNIH NAPRAV IN ČRPALIŠČ - M/Ž; OBRATOVANJE ČISTILNIH NAPRAV (REDNO VZDRŽEVANJE TEHNOLOŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV NA ČISTILNIH NAPRAVAH, UPRAVLJANJE PREDZGOŠČANJA IN ZGOŠČANJA BLATA, NADZOR SPREJEMA GREZNIČNIH GOŠČ, SPREJEM EVIDENČNIH LISTOV, POMOČ PRI REDNIH VZDRŽEVALNIH DELIH NA NAPRAVAH IN OBJEKTIH, ODPRAVA OKVAR IN POMOČ PRI ODPRAVI OKVAR, UPRAVLJANJE Z VILIČARJEM, OPRAVLJANJE NUJNIH LABORATORIJSKIH ANALIZ, ITD.), OBRATOVANJE ČRPALIŠČ (REDNO VZDRŽEVANJE ČRPALIŠČ, IZVAJANJE PREVENTIVNIH POSKUSNIH ZAGONOV ČRPALIŠČ METEORNE VODE, ZAGOTAVLJANJE POTREBNIH REDNIH SERVISOV NAPRAV V ČRPALIŠČIH, VODENJE EVIDENC, ...) OSTALI OBJEKTI (REDNO VZDRŽEVANJE DUŠILK, REDNI PREGLEDI IN ORGANIZACIJA ČIŠČENJA SIFONOV, VZDRŽEVANJE IN PREGLEDI ZADRŽEVALNIH BAZENOV, VODENJE EVIDENC ... ) SPLOŠNO (VODENJE EVIDENC, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL, KI SODIJO V OKVIR POKLICA)"; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2010; VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, D.O.O., LAVA 2 A, 3000 CELJE INŽENIR LESARSTVA
MERILEC - M/Ž; MERILEC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.2.2010; MIK MEDNARODNO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., CELJSKA CESTA 55, 3212 VOJNIK DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) INŽENIR ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU - M/Ž; SODELOVANJE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU TER POŽARNEGA VARSTVA, SODELOVANJE PRI NADZORU NAD IZVAJANJEM UKREPOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU TER POŽARNO VARSTVO, SODELOVANJE PRI PERODIČNIH PREISKAVAH V DELOVNEM OKOLJU TER PREGLEDIH IN PREIZKUSIH DELOVNE OPREME, SODELOVANJE PRI IZVAJANJU USPOSABLJANJA DELAVCEV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU TER POŽARNO VARSTVO, SODELOVANJE PRI IZVAJANJU NAVODIL ZA VARNO DELO, IZVAJANJE DEL V SKLADU S STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO, POKLICNO USMERITVIJO, INTERNIMI AKTI IN NAVODILI NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.2.2010; ELEKTRO CELJE, PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, D.D., VRUNČEVA ULICA 2 A, 3000 CELJE
DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS)
DELOVNI TERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE DELOVNE TERAPIJE V PROCESU ZDRAVSTVENE IN PSIHIATRIČNE ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKOV, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PROGRAMA DELOVNE TERAPIJE, OCENJEVANJE RAVNI PSIHOFIZIČNE IN FUNKCIONALNE USPOSOBLJENOSTI, SKUPINSKO DELO TERAPEVTSKE SKUPNOSTI, PRIPRAVA EVIDENC, POROČIL. POMOČ PRI ORGANIZACIJI KULTURNIH IN DRUŽABNIH PRIREDITEV, IZVAJANJE OSTALIH DEL PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE; DOLOČEN ČAS, 10.2.2010; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., LAVA 11, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK POMOČNIK DIREKTORJA ZA PRAVNE ZADEVE - M/Ž; SVETOVANJE IN SAMOSTOJNA DELA NA PODROČJU INSOLVENČ-NIH POSTOPKOV, KADROVSKE ZADEVE, IZTERJAVA, PREGLEDI POSLOVANJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.2.2010; ST. ING POSLOVNE STORITVE D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 23, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA PROGRAMU WC KABIN - M/Ž; NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE PRODAJNIH AKTIVNOSTI, RAZISKOVANJE TRŽIŠČ, ZBIRANJE IN ANALIZIRANJE PODATKOV O KUPCIH, PRIDOBIVANJE NOVIH KUPCEV TER SKRB ZA OBSTOJEČE, POGAJANJA S KUPCI GLEDE PRODAJNIH CEN, IZDELOVANJE KALKULACIJ, PONUDB IN POGODB, VODENJE PREDPISANIH DOKUMENTACIJ IN EVIDENC, OPTIMIZIRANJE STROŠKOV V PRODAJI, REŠEVANJE REKLAMACIJ, SPREMLJANJE ZAKONODAJE ZA NEMOTENO POSLOVANJE SVOJEGA PODROČJA DELA DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.2.2010; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA
UE LAŠKO
AVTOMEHANIK
MEHANIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; MEHANIK TOVORNIH VOZIL. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2010; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO ELEKTROMONTER
MONTER ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA ELE-KTROINŠTALACIJ IN OPREME NA OBJEKTIH, IZVAJANJE PREVEZAV V STIKALNIH BLOKIH IN NA ELEKTRIČNI OPREMI NA OBJEKTIH, POMOČ PRI MONTAŽI TOPLOTNIH IZOLACIJ IN STROJNIH INSTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO MONTER ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA ELE-KTROINŠTALACIJ IN OPREME NA OBJEKTIH, IZVAJANJE PREVEZAV V STIKALNIH BLOKIH IN NA ELEKTRIČNI OPREMI NA OBJEKTIH, POMOČ PRI MONTAŽI TOPLOTNIH IZOLACIJ IN STROJNIH INSTALACIJ; NEDOLOČEN ČAS, 17.2.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2010; BISTRO KRIŽIŠČE ZDENKA SIMONČIČ, S.P., OBREŽJE 5, 1433 RADEČE DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK, DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO ZOBOZDRAVNIKA V OTROŠKI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2010; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONjlCT
VOZNIK VILIČARJA
VILIČARIST - M/Ž; VOŽNJA VILIČARJA, NALAGANJE TOVORNJAKA, VOŽNJA LESA ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
GATERIST (VODJA POLNOJARMENIKA) - M/Ž; ŽAGANJE LESA NA RAZLIČNE DIMENZIJE NA POLNOJARMENIKU,
DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2010; PO-LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRDO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA
VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; TEHNIČNO VODENJE DEL NA OBJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 28.2.2010; KONGRAD GRADBENO, OBRTNO, INSTALACIJSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D., TOVARNIŠKA CESTA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
GOZDNI DELAVEC - SEKAČ - M/Ž; PODIRANJE DREVJA Z MOTORNO ŽAGO, KROJENJE HLODOVINE, DELA V GOZDU; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.3.2010; GOZDARSKE STORITVE, ODKUP BRANKO MASTNAK S.P., STRAŽA NA GORI 19, 3222 DRAMLJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR KUHAR
KUHAR-PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE TER PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR FRIZER
FRIZER, - DELOVNO MESTO JE V SALONU KAJA, DROFENIKO-VA UL. 16, ŠENTJUR - M/Ž; STRIŽENJE BARVANJE, SUŠENJE LAS, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2010; ZEMELJSKA GRADBENA DELA IN STORITVE PRI NIZKIH GRADNJAH, FRIZERSKE STORITVE HELENA LEŠEK S.P., PODGRAD 37, 3230 ŠENTJUR LESARSKI TEHNIK
UPRAVLJALEC LESNO PREDELOVALNIH STROJEV - M/Ž; UPRAVLJANJE VEČLISTNE KROŽNE ŽAGE IN ŠTIRISTRAN-SKEGA SKOBELNEGA STROJA, NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2010; T5 POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN SVETOVANJE D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 9, 3230 ŠENTJUR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA
VODJA PRODAJE IN NABAVE - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA HLODOVINE, DESK, LESENIH POLIZDELKOV ..., NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2010; T5 POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN SVETOVANJE D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 9, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE V ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
ZDRAVNIK SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO V SPLOŠNI AMBULANTI ZD ŠENTJUR IN DEŽURNA SLUŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER - M/Ž; DELO V ŠOLSKEM DISPANZERJU IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 12.3.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
PRODAJALEC
TERENSKI ZASTOPNIK - M/Ž ; PRODAJA ZELIŠČNO-NEGO-VALNIH IZDELKOV NA TERENU (PO GOSPODINJSTVIH), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ V LOKALU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.2.2010; KAVA BAR AS DARJA ANDRLON S.P., SLAKE 2, 3254 PODČETRTEK VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA KNJIGOVODJA - M/Ž; KNJIŽENJE RAČUNOV, VODENJE KNJIG, ADMINISTRATIVNA DELA ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
PROFESOR MATEMATIKE IN TEHNIKE
UČITELJ MATEMATIKE, TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE Z DOPOLNJEVANJEM LABORANTSKEGA DELA - M/Ž; POUČEVANJE MATEMATIKE, TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE Z DOPOLNJEVANJEM LABORANTSKEGA DELA, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 10.2.2010; OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE PRI JELŠAH, VEGOVA ULICA 26, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ORGANIZATOR PREVOZOV - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJA IN DOLOČANJE IZVEDBE PREVOZOV TOV. VOZIL, ISKANJE NOVIH NAROČNIKOV, SPREMLJANJE LOGISTIČNEGA PROCESA, UREJANJE PREVOZNIH LISTIN IN OBRAČUN POTNIH NALOGOV; NEDOLOČEN ČAS, 4.3.2010; AVTOPRE-VOZNIŠTVO IN GOSTINSTVO BERTO CAMLEK S.P., PODKRAJ PRI VELENJU 46 B, 3320 VELENJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; NAROČA IN PREVZEMA PIJAČO IN NAPITKE ZA PRIPRAVO IN PRODAJO, PRIPRAVLJA IN RAZPOREJA PIJAČO IN NAPITKE ZA SERVIRANJE, PRIPRAVLJA PROSTOR IN MIZE ZA POSTREŽBO, RAZDELI, SERVIRA IN PRODAJA PIJAČO IN NAPITKE; NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2010; GOSTILNA OSTROVRŠNIK, JOŽEFA OSTROVRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52, 3320 VELENJE
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V PIZZERIJI PRI BERTU, NAROČANJE IN PREVZEM BLAGA, BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE; NEDOLOČEN ČAS, 4.3.2010; AVTOPREVOZNIŠTVO IN GOSTINSTVO BERTO CAMLEK S.P., PODKRAJ PRI VELENJU 46 B, 3320 VELENJE MIZAR
MIZAR - M/Ž; SPLOŠNA MIZARSKA DELA, MONTAŽNA TERENSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; MIZARSTVO - MONTAŽA, ADOLF REDNAK S.P., JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC V VELENJU ŠALEŠKA 2A - M/Ž; PRODAJA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE
PRODAJALEC V VELENJU ŠALEŠKA 2A - M/Ž; PRODAJA BELE TEHNIKE, AKUSTIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE
PRODAJALEC V VELENJU ŠALEŠKA 2A - M/Ž; PRODAJA DARILNEGA PROGRAMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN OSTALIH PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2010; PEKAČ TAFA, PEKARSTVO IN STORITVE, D.O.O., KERSNIKOVA CESTA 2 C, 3320 VELENJE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA PRODAJALNA V VELENJU, ŠALEŠKA 2A - M/Ž; POSLOVODJA PRODAJALNE Z BELO TEHNIKO, AKUSTIKO, GOSPODINJSKIH APARATOV IN POHIŠTVA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2010; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE KOMERCIALIST (VSŠ)
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA NA TERENU PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 19.2.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU - M/Ž; ČIŠČENJE JARKOV IN POLAGANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2010; TT-KB GRADBENE STORITVE D.O.O., ČOPOVA ULICA 3, 3310 ŽALEC POMOŽNI DELAVEC
VOZNIK - M/Ž; PREVOZ S KAMIONOM EUROPA - AZIJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.2.2010; TRANSPORT IN LOGISTIKA, FERDINAND OGRADI S.P., GRAŠČINSKA CESTA 13, 3312 PREBOLD DELAVEC BREZ POKLICA GOSPODIJSKI POMOČNIK NA DOMU - M/Ž; POMOČ V GOSPODINJSTVU, LIKANJE, PRANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.2.2010; SMEŠKO, POMOČ STAREJŠIM IN INVALIDNIM OSEBAM, CIRIL SKALIČ S.P., HMELJARSKA ULICA 20, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI STAVBNI KLJUČAVNIČAR MONTER - M/Ž; MONTAŽA GARAŽNIH IN INDUSTRIJSKIH VRAT NA MOTORNI POGON, DOLOČEN ČAS 31.12.2010, 19.2.2010; ZARJA PETROVČE STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., PETROVČE 115 B, 3301 PETROVČE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2010; TT-KB GRADBENE STORITVE D.O.O., ČOPOVA ULICA 3, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 10.2.2010; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
POSLOVODJA - TRGOVEC - M/Ž; OSEBA NA DELOVNEM MESTU TRGOVEC BO SKRBELA ZA ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V TRGOVINI, POSPEŠEVANJE PRODAJE, NAVEZOVANJE STIKOV Z NOVIMI KUPCI, OBISKOVANJE STRANK NA TERENU, SKRB ZA KLJUČNE STRANKE; NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 15.2.2010; SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P.; PIZZERIA MAMMA MIA, KIDRIČEVA ULICA 20, 3310 ŽALEC NATAKAR - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.2.2010; HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE Z.O.O. GOTOVLJE, GOTOVLJE 71, 3310 ŽALEC NATAKAR - M/Ž; STREŽBA BREZALKOHOLNIH IN ALKOHOLNIH PIJAČ, TOPLIH NAPITKOV, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE ČISTOČE V LOKALU, ZLAGANJE IN UREJANJE ZALOG V SKLADIŠČU, NABAVA IN PREVZEM BLAGA; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.2.2010; SI TI STORITVE, TRGOVINA, GOSTINSTVO, D.O.O., POLZELA 31 C, 3313 POLZELA ELEKTRIKAR ELEKTRONIK MONTAŽA GARAŽNIH IN INDUSTRIJSKIH VRAT NA MOTORNI POGON - M/Ž; MONTAŽA GARAŽNIH IN INDUSTRIJSKIH VRAT NA MOTORNI POGON, DOLOČEN ČAS 31.12.2010, 19.2.2010; ZARJA PETROVČE STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., PETROVČE 115 B, 3301 PETROVČE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VODJA RAZVOJA - M/Ž; SODELOVANJE IN VODENJE RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE NOVOSTI V PROIZVODNJO, ORGANIZACIJA PROIZVODNEGA PROCESA GLEDE NA CILJE IN POTREBE PODJETJA, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CERTIFICIRANJA IN STANDARDIZACIJE PROIZVODOV, NAČRTOVANJE IN SKRB ZA NEMOTEN POTEK PROIZVODNJE, UKREPANJE PRI ZASTOJIH V RAZVOJU, PROIZVODNJI, PRESKRBI Z MATERIALOM SPREMLJANJE IN IZVAJANJE DELOVNIH NALOG Z NAMENOM DOSEGANJA EKONOMIČNOSTI IN KAKOVOSTI ISKANJE POTENCIALNIH NOVIH DOBAVITELJEV ZA DOSEGO BOLJŠE KAKOVOSTI IN ZMANJŠANJE STROŠKOV PROIZVODNJE VODENJE IN RAZPOREJANJE SODELAVCEV, SODELOVANJE Z IZVAJALCI DEL, ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI TER STRANKAMI ODGOVARJANJE IN NADZOR VSEH PROIZVODNIH PROCESOV POROČANJE DELODAJALCU O REALIZACIJI ZASTAVLJENIH CILJEV; NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
GOTOVINSKI KREDITI!
PRODAM
i zaposlene I i upokojence
RENAULT 5 campus, letnik 1992, 129.000 km, dobro ohranjen, reg, do 29. 9. 2010, prodam. Telefon 031 814-175. 545
PRODAM
PLUG Olt, dvobrazdni, prodam ali menjam za enobrazdnega. Telefon 031 733965.	469 TRAKTOR Ferguson 533, brezhiben, v odličnem stanju, prodam. Telefon 040 741904. 520 CEPILEC za drva ugodno prodam. Telefon 041 763-880. 531 PAJEK, 4,50 m, prodam. Telefon 041 794288. 554
KUPIM
STANOVANJE v Celju, plačilo takoj, hipoteka ni ovira,	-555.
488
ODDAM
DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, v hiši blizu centra, oddam. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 642-530. p
LASTNIŠKO opremljeno stanovanje v Celju, 50 m2, priključki: internet, TV..., oddam. Telefon (03) 5461-098, 031 662-864.
PRODAM
HRIBOVSKO kmetijo, velikost 2,5 ha, nahaja se v okolici Nove Cerkve, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 5771-658. 543
KUPIM
HIŠO, v Celju ali okolici, plačilo takoj, hipoteka ni ovira, kupimo. Telefon 041 601-
Tudi BREZPOSELNIM
in v težjih primerih
posredujemo pomoč pri ureditvi dolgoročnih posojil do 20 let
s področja EU in Švice!
Info:
PRENINGER, (I.O.O.,
Vodovodna ul. 30, 2000 Maribor, tel.: 031/540 314 in 031/540 353, vsak delavnik od 9. do 17. ure.
555.
488
OH
PRODAM
CELJE, center. Trisobno mansardno stanovanje, 2/2, velikost 90 m2, v celoti adaptirano, plinsko ogrevanje, klima, vsi priključki, parkirišče, ugodno prodam za 89.000 EUR. Možna menjava za manjše stanovanje. Telefon 031 620-506.
412 413
JASNOVIDKA DEMETRA
§66 38ïmi§44 08i
Ljubezen,finance,razlaga sanj,zdravje
w1111111r.novilednik.com
PRODAM
RABLJENO kuhinjo, rumeno, velikost 448*183 cm in sedežno garnituro, prodamo. Telefon 041 661-729, po 17. uri.
523
ODDAM
V ROGAŠKI Slatini oddam sedežno s foteljem. Telefon 031 470-979. 551
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, J 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

w
\ tudi letnik 2010
prilogoTV-OKNO! ^^


Vsak petek 48 barvnih sirani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave.
I.'1'MIH'1.'IIH
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naroiniške službe Novega tednika
526
13884266
PRODAM
BRIKETE, visoko kalorične, čista bukev, primerne za vse peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179.	552
PROIAM
KUPIM
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	5874
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 030 696-084.	š 13
BIKA, mesnate pasme, težkega do 300 kg, kupim. Telefon (03) 5728-610. 520
I
mu
PROIAM
TELIČKO simentalko, 140 kg, prodam. Telefon 5739-391.	498 TELICO, brejo 6 mesecev, pasma limuzin, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 624-745. 521 KOBILO z žrebetom, ponovno brejo, prodam. Telefon 041 245-894, (03) 5793293. š 88 TRI teličke, težke približno 170 kg, prodam.
Telefon 041 922-486.	528
BIKCA in teličko, čb in teličko, ls, stari 14 dni, prodam. Telefon 031 591-232. š 90 ŽREBEC, poljsko-toplokrvni, 10 let, za zakol, prodam. Telefon 041 641-650. 537 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Informacije po telefonu (03) 5739-289.
539
BIKCA simentalca, težkega 130 kg, prodam. Telefon 041 809-162. 547 PRAŠIČE, od 70 do 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (02) 801-9354, 041 708-154.	p
BIKCA simentalca, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144. š 93 DVE telici simentalki, ena približno 260 kg, druga 300 kg, prodam. Telefon (03) 5829-179, 041 222-375. 550 BIKCA, simentalca in sivca, težka približno po 160 kg, prodam. Telefon 041 823426.	L 50 BIKCA, simentalca, težkega 160 kg, prodam. Telefon 041 324-256. š 97
BON za Španijo prodam ali zamenjam za poštne znamke ali značke. Telefon 040 481-254.	519
SUHA brezova drva in 2.000 l cisterno za olje prodam. Telefon 041 653-422.
Š 89
MASAŽNO blazino, usnjeno, električno, prodam. Telefon 041 661-729, po 17. uri.
523
GRELEC gp, 45 m, plin + el., za delavnico ali gradbeništvo in puhalnik Tajfun, s cevmi in kolenom, prodam. Telefon 041 641-650.	538
15 knjig (romani), lepo ohranjenih, cena vseh 50 EUR, prodam. Telefon 040 412452.	535
PUJSKE, težke od 35 do 40 kg in domačo mast z rezanimi ocvirki, prodamo. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175. š 94
T
BREZPLAČNA spoznavanja za mlajše ženske. Ostale plačujejo 19 EUR, moški od 45 EUR naprej. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon (03) 5726-319.	ž 8
PREPROSTA, poštena, 40-letna, zaposlena ženska, želi moškega za prijateljstvo. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.	559
SIMPATIČEN, 55-letni, situiran moški iz Celja, želi spoznati urejeno žensko. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.
559
ZA	J.WILWI	
ZAPOSLIM osebo za strežbo v dnevnem lokalu. Verde bar, Petrovče 94, telefon 041 418-075. 495		
		m
RAČUNOVODSTVO, kakovostno in ugodno, za podjetja, s. p., društva in zavode, že 15 let. Telefon 041 635-789. Kalikonto, d. o. o., Mariborska 68, Celje; www.kali-konto.si.	n
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Z A H V A L A
Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega brata, strica, moža in prijatelja
ZDRAVKA GMAJNERJA
iz Munchengladbacha 73
se iskreno zahvaljujem ženi Vesni, ki mu je v težkih trenutkih stala ob strani, bratrancu Jožiju, Jani Kvas za napisan in prebran govor, župniku g. Hrenu za opravljen obred, sorodnikom, prijateljem s Hrvaške, pevcem in pogrebni službi Veking, sosedom, sodelavkam v Cinkarni, prijateljem in znancem, ki ste izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Sestra Marjana, Gašper, mama in žalujoči
Z A H V A L A
Ob nenadni izgubi dragega očeta, brata, dedka in pradedka
MILANA VRHOVŠKA
iz Grobelc 28 (5. 8. 1929 - 31. 1. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, maše
in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili
na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju na hematološkem oddelku v bolnišnici Celje za njihov trud.
Hvala tudi gospodu župniku in katehetinji gospe Pavli Rupnik za lepo opravljen pogrebni obred in gospodu Artičku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: hčerki Silva Horvat in Marica Polšak z družinama ter ostali sorodniki
Š 95
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi in lepi spomini na čas, ki smo ga preživeli s teboj, ostajajo in bodo vedno del nas.
V S P O M I N
JULIJANU KMETU
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in obiskujete njegov grob.
Tvoji najdražji
Leto dni že v grobu spiš, toda v naših srcih še živiš. Dobrota, delo in trpljenje
tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garala, vse za dom in družino dajala. Sledi za tabo so povsod od tvojih pridnih rok.
V S P O M I N
Mineva leto dni, kar nas je zapustila draga žena in mati
ZOFIJA BELEJ
roj. Brečko iz Zgornje Rečice pri Laškem
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Žalujoči vsi njeni, ki jo zelo pogrešajo
L 48
553
542
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZLjSL K VAM, «-Ç t L
ZJlk LAM, l/V-e-C t L
ti
Dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠC Celje, program avtoserviser 3B1, so imeli maturantski ples 22. januarja.
Z leve prva vrsta spredaj: Marko Gajšek, Simon Žvegler, Benjamin Lipovšek, Žiga Natek, Denis Strašek, Grega Hab-jan, Ivan Kladnik;
druga vrsta: Sandi in Bojan Brodej, Klemen Kocjan, razrednik Dušan Rebernik, Rok Mlakar, Andrej Bukovič, Tomaž Zupan;
tretja vrsta: David Fric, Alen Kušar, Martin Frece, David Cerovski, Aljaž Dimec, Luka Podkubovšek, Boris Svetel-šek, Peter Pušnik.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Živalske zgodbe
V Šmarjeti pri Celju so doma neverjetno spretni ustvarjalci skulptur iz snega. Najprej so nam poslali fotografijo Gašperja, ki je poziral z največjim ledenim dinozavrom in aligatorjem v Sloveniji. Postavili so ju konec januarja. Kipa sta spodbudila mlajšo generacijo, da je nekaj dni kasneje naredila še največjega ledenega mačka. Zdaj čakamo na novico, da se v Šmarjeto vijejo kolone radovednežev, ki bi si rade od blizu ogledale vse te umetnine.
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Bralcev, da te kap
Kjer je volja ...
Tega sneženega moža je naredil Stanislav Pečnik iz Velike Pireši-ce.Velik je skoraj 6 m. Zanj je porabil ogromno časa in truda, zato bo vesel, ko bo fotografijo videl v Novem tedniku.
BV