*ti


»»v jJ" fllfcifc^-
»ö s®««? t^bL*»*

Gorenjska
Banka
Inip:. www.ubkr.si
ELEKTRONSKA BANKA


Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 51 - CENA 200 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 29. junija 2004
Skoraj sto let staro podružnično šolo v Goricah so popolnoma obnovili.
Goriče - S poukom v popolnoma prenov^eni podružnični šoli Goriče so sicer začeli že marca, minuli teden, ko so končali vsa dela, pa so jo tudi uradno odprli. Naložba, s katero je šola med drugim pridobila dodatno učilnico, dva kabineta, knjižnico in jedilnico, je bila vredna okrog 160 milijonov tolarjev. Večino denarja je zagotovila krai^ska občina, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa je primaknilo nekaj manj kot deset milyonov tolarjev.
Novi, sodobno opremljeni prostori šole v Goričah
"Zelo smo zadovoljni z novimi, sodobnimi prostori in opremo. Zdaj imamo tudi bogato založeno knjižnico, ta Čas pa se s pomočjo donatorjev opremlja še računalnika učilnica," je bila zadovoljna vodja podružnične Šole Goriče Mira Pavlin Torč. Z obnovo Štirih učilnic, kuhinje in zbornice so začeli lani avgusta. V šoli so ob tem pridobili Še dodatno učilnico, dva kabineta, knjižnico in jedilnico, vse prostore in kuhinjo so na novo opremili. Med samo gradnjo seje izkazalo, da bo treba opraviti še nekatera dodatna dela. "Namestiti je bilo potrebno novo Čistilno napravo in nova senčila za
okna ter urediti okolico šole," je razložil župan Mohor Bogataj in dodal, da bodo v prihodnjih dneh končani še vetrolovi nad vhodnimi vrati. "Čakamo le še
telovadnico, ki so nam jo obljubili v naslednjih dveh, treh letih," je pojasnila Mira Pavlin Torč. Ta čas bodo imeli učenci -v prihodnjem šolskem letu bo pouk na tej šoli obiskovalo 66 otrok - športno vzgojo še vedno zunaj na igrišču, kadar to dopušča vreme, sicer pa v sosednji zgradbi, ki je last kmetijske zadruge.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Gea želi pripojiti Oljarico Kranj
Kranj - Prejšnji teden je tovarna olja Gea objavila, da si želi pripojiti Oljarico Kranj. Pripojitev bo uspela, če jo bo na skupščinah obeh podjetij podprlo 75 odstotkov navzočega kapitala. Skupščini sta sklicani za 19. avgust, najprej se bodo ob 9. uri sestali lastniki Oljarice, ob 14. uri pa še lastniki Gee.
Največji slovenski oljarni se o povezovanju pogovarjata že nekaj let, v zadnjem letu pa so bili pogovori še posebej intenzivni. V primeru podpore pripojitvi kranjske tovarne olja h Gei bo menjalno razmerje osem delnic Gee za delnico Oljarice Kranj.
Simon Šubic
Olimpijci so se predstavili
domačim navijačem
Bled, Radovyica - Minuli konec tedna soljubitelji športa na Go-rei^jskem res prišli na svoj račun, saj je potekala vrsta zanimivih prireditev, največji pa sta bili na Bledu, kjer šo se na tradicionalni regati pomerili najboljši domači in tuji veslači, ter v Radovljici, kjer so člani domačega kluba pripravili mednarodni plavalni miting.
Olimpijka Sara Isakovič se je izkazala tudi pred domačimi gledalci.
Tradicionalna 49. mednarodna blejska regata je postregla s kar nekaj zanimivimi obračuni, seveda pa so največ pozornosti in na koncu tudi aplavza poželi domaČi olimpijci, ki so si priborili tudi večino zmag. Tako sta bila oba dneva nepremagljiva aktualna olimpijska prvaka Iztok Čop in Luka Špik, ki sta zanesljivo ugnala vse tekmece v dvojnem dvojcu, prav tako pa je bila na nedeljski tekmi četvercev brez krmarja, kije tudi letos potekala v spomin prezgodaj preminulega Saša Mirjaniča, najboljša domača posadka z Jani-jem Klemenčičem, bratoma Mi-
hom in Tomažem Pirihom in Gregorjem Sračnjekom.
Tudi v Radovljici so Številni obiskovalci predolimpijskegega plavalnega mitinga glasno zaploskali najboljšim. V ženski konkurenci sta bili to ukrajinski zvezdnici Jana Kločkova in Irina AmŠenikova, ter domače plavalke Anja Klinar, Sara Isakovič in Tamara Sambrailo, med moškimi pa poleg zmagovalca v seštevku rezultatov Alekseja Puninskega tudi slovenski olimpijci Peter Mankoč, Emil Tahi-rovič in Matjaž Pernat.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
sprejemljiva avtocesta
Če bo vse po programu, bodo z gradnjo avtoceste od Vrbe proti Peračici začeli prihodnje leto.
Radovljica - Na podlagi razgrnjenega lokacijskega načrta o avtocesti med Vrbo in radovljiškim območjem proti Podtaboru leta 2000 je po razpravi občinski svet takrat sprejel stališče, da nevkopana trasa, ki mimo Radovljice poteka malo sever-neje od sedanje, ni sprejemljiva. Tako se je začelo sorazmerno dolgo proučevanje in usklajevanje pripomb v državnih službah in tistih, ki rišejo projekte za DARS, kot je minuli teden pojasnil župan občine Radovljica Janko S. Stušek, ko je povabil občinske svetnike, člane odborov in druge zainteresirane v občini na predstavitev usklajenih pripomb. Kot je poudaril, so pripombe po dolgotrajnih razpravah in usklajevanjih v zadnjih letih med občino in državnimi inštitucijami zdaj v največji možni meri usklajene in do sre-
Gradnja naj bi se začela prihodnje leto, že zdaj pa je vsak dan na sedanji cesti 25 tisoč vozi
dine julija bi moral biti izdelan predlog lokacijskega načrta. Dobila naj bi ga občina, konec septembra pa obravnavala in sprejela tudi vlada. Lokacijski
načrt je podlaga za gradbeno dovoljenje in nadaljnje postopke ter hkrati vstopnica za začetek gradnje 10 kilometrov dolgega odseka avto ceste od Vrbe proti
Slovenija v čakalnici za evro
če bo izpolnjevala vsa merila, bo evro lahko prevzela v začetku leta 2007.
Krai^j - Slovenya je včeraj vstopila v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM 2 z osrednjim tečajem evra pri 239,64 tolarja, pri tem pa bo dopustno 15-odstotno nihanje navzgor ali navzdol. V pripravjalnici oz. čakalnici za evro bo najmai\j dve leti in če bo v tem času izpolnila vsa maastrichtska merila, bo predvidoma v začetku leta 2007 že lahko prevzela evro.
In kakšna so ta merila? Stopnja inflacije ne sme presegati povprečja treh držav članic Evropske unije z najnižjo inflacijo za več kot 1,5 odstotne točke, dolgoročne obrestne mere pa ne povprečja teh držav za več kot dve odstotni točki. Proračunski primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov
bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa ne 60 odstotkov BDP-ja oz. se mora približevati tej vrednosti. Pogoj je tudi stabilnost deviznega tečaja, ki ga država preizkusi tako, da veže svojo valuto na evro v okviru evropskega tečajnega meha-. nizma, v tem sistemu pa mora biti najmanj dve leti v dovoljenih mejah nihanja deviznega tečaja okoli osrednjega tečaja evra in brez zmanjšanja vrednosti (devalvacije) domače valute. Slovenija za zdaj izpolnjuje štiri od petih meril, le pri inflaciji zaostaja, saj je maja letna stopnja inflacije v evro-območju znašala 2,5 odstotka, v Sloveniji pa 3,8 odstotka.
Cveto Zaplotnik
Podtaboru oziroma Peračici. Želja ministrstva za promet je, da se z deli začne Čim prej. Po letošnjem sprejetju lokacijskega načrta naj bi se gradnja začela prihodnje leto in bila končana najkasneje leta 2009. Septembrska obravnava v vladi in sprejem odredbe bi bila podlaga za projektno dokumentacijo, za
razpis in pridobivanje zemljišč, pridobitev izvajalcev gradbenih del, soglasij za dokumentacijo in za načrtovani začetek gradnje. (Nadaljevanje na 3. strani)
Andrej Zalar, foto: Tina Doki
CO H O
vo
CN IT)
ro o
CS CM

CN CM







s t •
At 4.::
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
politika / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek, 29. junija 2004
Zbor za republiko
V
Dan pred uradnim praznovanjem dneva državnosti so se v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma zbrali tisti, ki jih skrbi, da bo vladajoča liberalna demokracija
zaradi svoje samozadostnosti, skorumpiranosti in nerazumevanja demokracije Slovenijo spravila na kolena.
Ljublana - Med njimi so bili predstavniki vseh največjih parlamentarnih strank, nekdanji in sedanji ministri, župani, gospodarstveniki, bankirji, univerzitetni profesoiji in akademiki, teologi, pesniki, pisatelji, igralci in Čisto navadni državljani. Zdi se, da sta manjkala samo Barbara Brezigar, ki je bila med pobudniki ustanovitve Zbora za republiko, in Drago Jančar.
Na prvi javni tribuni Zbora za republiko, ki jo je vodil notranji minister v Bajukovi vladi dr. Peter Jambrek, so bili predsedniki največjih parlamentarnih strank in evroposlanci dr. Andrej Bajuk, dr. Miha Brejc, Janez Janša, Lojze Peterle, Borut Pahor in Janez Podobnik, poslanci in poslanke opozicijskih
slušali. In ploskali. Tako Janezu Janši kot tudi Borutu Pahoiju in vsem drugim razpravljavcem. Največji aplavz je s svojo "pridi-;o", kot je sam rekel, požel Ivan tuhec, zvezda večera pa je bil (za zdaj še) aktualni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.
Med drugimi bolj ali manj znanimi Slovenci so bili kot javnost na zborovanju navzoči tudi: publicist Viktor Blažič, pisatelj Žarko Petan, igralec in režiser Boris Cavazza, televizijec Sandi Colnik, dekan strojne fakultete dr. Jože Duhovnik, arhitekt Braco MuŠič, član Združene liste socialnih demokratov in profesor na FDV dr. Igor Lukšič, nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič, odvetnik Danijel Starman, nekdanji disident
/v /
i •
Zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu so šteti dnevi. Premier Anton Rop je namreč v državni zbor že vložil predlog za njegovo razrešitev s funkcije zunanjega ministra. Zamenjal naj bi ga Ivo Vajgl, sedanji veleposlanik v Nemčiji. Foto: Bobo
strank, nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjan Zekš, bankir in "oče" tolaija dr. France Arhar, akademik dr. Janko Kos, teolog prof. dr. Ivan Štu-hec, filozof dr. Tine Hribar, pesnik Niko Grafenauer, direktor KD Group Matjaž Gantar in tako naprej. Nekateri od njih so imeli referate, drugi so samo po-
Ivan Borštner, nekdanji poslanec Bogomir Špiletič, nekdanji kranjski župan Vitomir Gros in drugi.
Iz gostMne v Cankarjev dom
Po besedah Petra Jambreka je Zbor za republiko nastal tako, kot nastanejo vse dobre stvari -v gostilni. Zamisel naj bi se bila rodila v glavi samega zunanjega
Ob občinskem prazniku Vam iskreno čestitam in vabim na
osrednjo počastitev
s- podelitvijo priznanj Občine Škofja Loka za leto 2004,
ki bo jutri, v sredo, 30. junija 2004, ob 20. uri na Loškem gradu.
(v primeru slabega vremena Loški oder Škofja Loka)
Kulturni program:
- Mestni pihalni orkester Škofja Loka - Dalmatinska klapa "More" (Vodice pri Šibeniku)
Igor Draksler Župan občine Škofja Loka
Občina škofia Loka, Polianska c 2, 4220 Škofja Loka
ministra Dimitrija Rupla, ko je sedel v družbi z Jambrekom, Brezigaijevo in Janšo. Na naše vprašanje, ali je Zbor za republiko alternativa vladajoči liberalni demokraciji, pa je Jambrek po zborovanju odgovoril: "O tem ni danes nihče govoril. Govorili smo o odpiranju dialoga, kako s kritično analizo priti do vizije novega razvojnega ciklusa za Slovenijo, o zdravem gospodarstvu, o nacionalni kulturi, ki ustreza svobodomiselnim in naprednim idejam, ki so Slovenijo poganjale Čez stoletja. O tem, kaj kdo v ozadju misli, kaj je med vrsticami, o tem pa so govorili komunisti in marksisti. Smo natanko to, kar rečemo."
Tine Hribar, eden od razpravljavcev, je za vladajočo stranko iznašel izraz "vulvo liberalizem". Gre za liberalizem, za katerega je značilno nekaj vulgarnega, nekaj, kar se podreja nenasitni pogoltnosti. Zato je po njegovem mnenju čas za novi Demos. Janez Janša je oblasti očital, da so skušali narediti junake iz tistih, ki so nas napadli, prva žrtev pa je bil državni zbor. Andrej Bajuk je razpravljal o gospodarski situaciji in poudaril, da smo še vedno v tranziciji.
Če hočemo vnovič ustvariti Demos, je med drugim opozoril Lojze Peterle, se moramo spomniti, kako je propadel prejšnji. S klicem "ustavite desnico". Peterle: "Sam ne bom klical, ustavimo levico. Naj živita levica in desnica, v kolikor spoštujeta demokracijo in delata v interesu vseh. Je pa naša dolžnost, da ustavimo tiste, ki Sloveniji Škodujejo." Janez Podobnik je spomnil, da je bila predhodnica današnje SLS prva demokratična stranka v Slove-

tA&iöP* % ZgoP ZiS^
PuS^'KO
. OelKVoS!
OStf^lJpkVIU
6f» P/» No , k
3o Mißßit
I: n
V
niji in da tudi danes izraža odprtost in pripravljenost sodelovanja z Zborom za republiko. France Arhar: "Gospodarske rasti ni mogoče ukazati. Treba jo je ustvariti z lastnimi sredstvi. In ne smemo se tolažiti, da
lahko gospodarsko rast dosežemo; z domačim potrošništvom. Nujno je privatizirati državno lastnino, znižati stopnjo brezposelnosti in se pogajati z državami, ki postavljajo ovire prostega pretoka delovne sile."
Tudi na zboru: predsednik državnega sveta Janez Sušnik in predsednik SLS Janez Podobnik (desno). Foto: Tina Dok
Nepopustljivo prijateljstvo
Zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu je iz službene poti v London na zborovanje uspelo priti nekaj minut pred pol deseto uro zvečer. Sicer samozavestnega ministra je vprašanje Gorenjskega glasa, ali bo izstopil iz LDS, zmedlo. Odgovoril je le: "O tem ne bi govoril." Na zborovanju je govoril o preteklem preganjanju in izseljevanju Slovencev v tujino in o aktualni zunanji politiki. Rupel: "Zbor je prizorišče dialoga o slovenski prihodnosti. To pomeni, da se pogovarjamo in poslušamo. Kaj drži Evropsko zvezo skupaj? Razlike. Te so evropski standard, kar pomeni, da je treba izključiti današnje vzorce. Na novo je treba določiti odnose s Hrvaško in sicer v duhu nepopustljivega prijateljstva. Pri svojih ambicijah pa bomo toliko uspešni, kolikor bomo enotni."
Marjeta Smolnikar
Gorenjski glas na Planini
V prejšnjem tednu smo v Klicnem centru slepih in slabovidnih iz Škofje Loke spraševali prebivalce Kranja, natančneje krajevne skupnosti Planina, kakšno je njihovo mnenje o:
*	dostopnosti do vrtcev za motorna vozila,
*	gradnji novega trgovskega centra,
*	katera je njihova najljubša trgovina,
*	zadovoljstvu z odnosom prodajalcev,
*	in kaj jih najbolj moti na Planini.
Vsem, ki ste v anketi sodelovali, smo tudi tokrat v zahvalo za sodelovanje ponudili možnost 14 dnevnega brezplačnega prebiranja časopisa Gorenjski Glas. Kot smo vam obljubili, smo vam danes pripravili rezultate ankete.
Večina vas meni, daje dostop z motornimi vozili do vrtca nuj-
no potreben, četrtini vprašanih pa se to zdi nepotrebno. Na drugo vprašanje je velika večina vprašanih odgovorila, da gradnje novega trgovskega centra v njihovi soseski ne podpira. Kar 53,5 odstotkov vprašanih najrajši kupuje živilske izdelke v Mercatorjevih trgovinah, sledijo nakupi v Sparovih trgovinah, v trgovinah Živila in TuŠ. Z odnosom prodajalcev v teh trgovinah ste po večini kupci zelo zadovoljni, saj vas je kar 90 odstotkov odgovorilo, da vas prodajalci lepo postrežejo. Tudi Planina ni nobena izjema, kar se tiče težav s parkiranjem. Več kot polovica vprašanih je izmed treh v naprej ponujenih problemov te soseske izbralo prav težave s parkirnimi prostori.
Ker se bliža čas dopustov, vsem bralcem, ki radi berete naše raziskave sporočamo, da bomo v prihodnjem prispevku
pripravili mnenje občanov Mengša o treh zanimivih vprašanjih. Raziskave, ki jih v zadnjem letu pripravljamo v sodelovanju z Gorenjskim glasom, so za naš Klicni center slepih in slabovidnih še kako pomembne. Prav zelo dobro sodelovanje z Gorenjskim glasom nam je v preteklem letu dalo toliko znanja in izkušenj in nam omogočilo sredstva za razvoj, da bomo v jeseni lahko stalno zaposlili prve slepe operaterje. Zahvaljujemo se tudi vsem bralcem, ki
ste se že ali se še boste odločili, da postanete naročnik časopisa preko našega klicnega centra,
saj s tem tudi vi pripomorete k
t
našem razvoju. V Klicni center slepih in slabovidnih nas lahko pokličete sami. Naročite se lahko na časopis ali pa mogoče tudi vi potrebujete telefonsko raziskavo. Dosegljivi smo po tel. 04/ 517-00-00, vabimo pa vas tudi, da si ogledate našo spletno stran www.css-sl.si.
Vodja klicnega centra
Matevž Pintar
Se strinjate, da bi morali vsi vrtci imeti urejen dostop za motorna vozila?
ne, se ne strinjam
27°/<
vseeno mi je 7%
da. se strinjam 66%
Kaj vas v vašem okolju najbolj moti?
42S
drugo
•labo iipr«v1|«njt •kupnpfll
n«uf#)«n« otroiM
Ignift« In prostori rtkfoael)o
premalo p^rkkikt
Ali ste za gradnjo novega trgovskega centra v vaši soseski?
ne. se ne strinjam 79%
vseeno mi je 7%
s4,1%
odatotok glasov
«0%
N-4ii
da, se strinjam 17%
N'42S

Torek. 29. junija 2004
aktualno/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Cesta skozi Jezersko razoada ™ I i I • ■ , __ i ■■
M.	Oven: Morda le nekai resnice vtem. da smo usoei
Od deželne meje do Jezerskega vrha je več cestnih usadov, ki terjajo takojšnjo sanacijo.
Jezersko - Pred prazniki je župan občine Jezersko Milan Kocjan povabil na terenski ogled na cesto Preddvor - Jezersko predstavnike ministrstva za okolje in prostor, družbe za državne ceste, policije, vodaije in druge, ki si delijo odgovornost za to državno cesto proti mejnemu prehodu. Cesta namreč razpada, oporne zidove je na več mestih razjedla voda, promet ogrožajo usadi in udarne jame, skratka cesta po mnenju domačinov ni več varna za vožnjo.
Cesto nenehno krpajo, tako da je z zaplato pri zaplati videti kot star berač, kot se je slikovito izrazil župan Milan Kocjan. A nič ne pomaga, saj kmalu na drugem mestu zazija nova luknja. Cesta ni več vama, po njej se vsak dan v dolino vozi okoli 300 domačinov, med njimi tudi 75 šolskih otrok. Bojijo se za njihovo varnost, če pa bi cesto zaprli, bi Jezersko s tem popolnoma odrezali od doline in bi se morali denimo v Kranj in Ljubljano voziti čez Avstrijo. Če cesto zaprejo za tovorni in avtobusni promet, kot seje že dogajalo, obisk turistov pade za več kot tretjino. V najbolj intenzivni turistični sezoni pa v dolini Kokre naštejejo okoli 3000 vozil dnevno. Na nevarnost so že večkrat opozorili, podoben terenski ogled je bil nazadnje leta 2000. Cesto za silo krpajo, najhujše poškodbe odpravljajo sami, po Kocjanovih besedah veliko tudi s prostovoljnim delom, vendar tako ne gre več
Oven: "Morda je nekaj resnice vtem, da smo uspeli zijdati z opekami, ki so nam jih drugi zmetali pod noge."
Ljublana - "Sam odhajam pomirjen, da sem držal dano besedo in izpolnil to, kar sem obljubil," je ob pregledu dvanajstletnega dela republiškega stanovai\jskega sklada zaključil direktor Edvard Oven, ki se po treh mandatih na čelu sklada zdaj poslav^a. Njegov naslednik, ki ga bo imenovala vlada, še ni znan, po mne-iyu nadzornega sveta stanovai^skega sklada pa sta najprimernejša kandidata sedanja pomočnica direktorja sklada Nevenka Faj-diga in državni sekretar pri oko^skem ministrstvu Jože Novak. Na razpis sta se sicer pr^avila še Uroš Petric in Robert Rožac.
Na peti serpentini proti Jezerskemu vrhu je zazijala velika udara jama.
naprej. Če država ne bo temeljiteje posegla, bo cesta razpadla. Ogroženih je kar se-dem kilometrov ceste, tokrat pa so domačini pokazali gostom dva najtežja usada na Spodnjem Jezerskem, opozorili na veliko udarno jamo na sedmi serpentini proti Jezerskemu vrhu in na več mestih spodjedene oporne zidove, ki jih je dodobra načela reka Kokra. Na najbolj kritičnih mestih so postavljene delne zapore. Domačini od cestarjev in vodarjev pričakujejo, da se bodo
lotili temeljite obnove te ceste, sicer bo razpadla. Sanacijo ceste Kranj - Jezerski vrh izvajamo v skladu z razpoložljivimi sredstvi, je ob obisku dejal Andrej Vižin, vodja sektorja za investicije Družbe za državne ceste. Najprej so na vrsti vsi mostovi, tri so doslej že obnovili, dva sta v gradnji, za nadaljnjih pet pa je v delu izvedbena dokumentacija. Hkrati poteka tudi sanacija podpornih konstrukcij, trenutno denimo na odseku pri Hudi-novem mostu, kjer je vrednost
del 65 milijonov. Sicer pa predstavnik države dodaja, da so v to cesto doslej vložili že znatna sredstva: do leta 2003 kar 718 milijonov, lani 25 milijonov, letos 181 milijonov, v načrtu za prihodnje leto pa je predvidenih 300 milijonov. V okviru interventnega zakona so obnovili štiri kilometre te ceste, z rednim vzdrževanjem pa skrbijo, da je cesta prevozna. Po mnenju Andreja Vižina stanje ni tako kritično, da bi bilo treba cesto zapreti. Danica Zavrl Žlebir
V vseh teh letih se je na sklad obrnilo 45 tisoč prosilcev, ki so pričakovali za dobrih 130 milijard posojil. Zaradi tolikšnega zanimanja so imele pri dodeljevanju posojil prednost mlade družine in tisti, ki so prvič reševali stanovanjski problem. Za skoraj 11 milijard tolaijev posojil so pri tem odobrili občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam za 2650 socialnih in neprofitnih najemnih stanovanj. Zaradi visokih obrestnih mer za bančna posojila in iz leta v leto manjšega zanimanja občin za gradnjo najemnih stanovanj so iskali tudi nove rešitve in jo našli v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Ta čas v shemi varčuje več kot 82 tisoč varčevalcev, skupaj so privarčevali že 75 milijard tolaijev. "Ponudba stanovanj na trgu pa ni bila pripravljena na tako veliko povpraševanje, zato smo bili prisiljeni v ukrepe za povečanje ponudbe," je dejal Edvard Oven. Tako so izdelali strategijo investiranja v stanovanjsko gradnjo do leta 2007 z namenom, da bi povečali ponudbo tržnih in najemnih stanovanj, znižali cene in zagotovili primerno kakovost. V dveh letih so po obljubljenih cenah, to je največ 1300 evrov za kvadratni me-
Bolj sprejemljiva avtocesta
(Nadaljevanje s prve strani)
Radovljica - Spremembe od obravnavanega osnutka do sedanjega predloga se nanašajo na zazidalni načrt izvozov in uvo-zov v trgovsko nakupovalno središče. Prvotna varianta je opredeljevala protihrupno ograjo, po sprejetju pripomb in stališč v občini je sedanja trasa vkopana in ima protihrupne nasipe, ki zaradi višine zakrivajo pogled na vozila na avtocesti. Spremeni se priključek Ljubljanske na novo cesto. Pri kmetiji Dolenc še ozeleni protihrupni nasip. Prestavi se tudi priključek za Radovljico, tako je med cesto in servisom ozelenjen nasip. Za osem stopinj se preusmeri tudi letališka steza.
Na strokovno razrešitev še vedno čaka morebitno zasutje brezjanskega podvoza in morebitna opredelitev parkirnih prostorov. Še vedno so različna mnenja o cestninski postaji in o oskrbovalnem centru. Nekateri se sprašujejo, ali je prav, da je center (zaradi pričakovanih višjih cen) namenjen vsem, drugi pa, ali je sploh potreben.
Razlaga o vkopanem delu in nasipih je na predstavitvi upoštevanih pripomb nekako pomirila svetnike in druge v dvorani. Globina vkopov bo namreč dva metra, višina nasipov nad njimi pa prav tako dva metra, torej skupaj štirimetrska vizualna zapora, ki bo skrila pogled na vozila z radovljiško-leškega bivalnega dela. Kar pa zadeva ekološko zaščito, le-ta po cestno-Železniških pravilih sodi v drugo stopnjo zaščite, po naravnem okolju pa v tretjo stopnjo.
Tretjina brez zajtrka v šolo
V okviru šolskega in ministrstva za zdravje je nastal koncept vključevanja zdravja v kurikulum.
Ljublana - Med slovenskimi mladostniki je precej razširjena uporaba marihuane, zaskrbljujoče so tudi i^ihove prehrai\je-valne navade, saj jih kar tretjina odhaja v šolo brez zajtrka. Obenem pa so v primerjavi s sovrstniki drugod po Evropi in Severni Ameriki bolj dejavni pri športu, razen tega jih manj trpi zaradi psihosomatskih motenj.

Predlog je veliko boljši od začrtanih rešitev pred leti, pozornost pa velja še nekaterim pripombam.
Slišati je bilo mnenje, da premik letališke steze za osem stopinj pomeni postopno opustitev in konec letališča, po drugi strani pa nevarnost za udeležence v prometu, ki se bodo ozirali po padalcih na nebu med vožnjo. Odločna je bila zahteva po ohranitvi gozdne oziroma učne poti in zagotovitvi kolesarskih stez na celotnem območju.
Brezjani se bodo morali o stališčih tudi poenotiti. Ob tem, ko menda nekateri (večinsko) ocenjujejo, daje sedanja rešitev velik korak nazaj, vodstvo krajevne skupnosti po predhodni ocenitvi sedanjo rešitev podpira.
V razpravi pa je opozoril na negotovost in nejasen razvoj lastnik kmetije Dolenc. "Počutim se prevaranega, ker sem se na predlog takratnega predsednika občine Radovljica Stanka Kajdiža umaknil severni varianti. Zame je najbolj pošteno, da
mojo kmetijo z vsemi objekti in pritiklinami država odkupi. Šti-rideset let sem vlagal v razvoj kmetije. To je moje življenjsko fizično in materialno delo, zdaj pa mi nihče ne more zagotoviti, da jutri, v Evropi, mleko in meso z moje kmetije zaradi bližine avtoceste ne bosta toksična oziroma oporečna. Kmetija leži ob avtocesti in nima veČ nobene obstojne, kaj šele razvojne možnosti."
Skratka, na vsa ob osnutku in sedanjem predlogu odprta vprašanja še ni sporazumnih odgovorov. Vsi so soglašali, daje sedanji predlog kvalitetno veliko sprejemljivejši in da je ob možni uskladitvi še zadnjih odprtih vprašanj potrebno z izgradnjo tega odseka gorenjskega dela avtoceste čimprej začeti in pohiteti. Prav na tem odseku se namreč že danes udeleženci dušijo v prometu. Andrej Zalar
To je pokazala mednarodna raziskava, s katero so ugotavljali obnašanje mladih v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju, V njej je sodelovalo več kot 162 tisoč mladostnikov od 11. do 15. leta v 35 državah, v Sloveniji pa je zajela 4500 učencev in dijakov. Med pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na razlike v zdravju otrok, je gmotna neenakost, je razložila Eva Stergar iz inštituta za varovanje zdravja. "Z zmanjševanjem teh razlik naj bi izboljšali zdravje otrok v prikrajšanih skupinah." Kot varovalni dejavnik deluje družina -urejeni družinski odnosi pomenijo večjo verjetnost za boljše počutje in manj tvegano vedenje. "Glede tega se uvrščamo v sam vrh držav, v katerih otroci brez težav vzpostavljajo stik s starši," je poudarila Eva Stergar. Zelo visoko so se uvrstili tudi pri ocenah glede zdravja, saj je več kot 90 odstotkov otrok odgovorilo, da je njihovo zdravje odlično oziroma zelo dobro. Zelo visok odstotek se jih v primerjavi s šolarji iz drugih držav ukvarja s Športnimi dejavnostmi. Čeprav so slovenski Šolarji na drugem mestu po tem, kako velikemu odstotku je šola všeč, pa jih kljub temu kar polovica meni, da jih delo za Šolo utruja.
Bolj zaskrbljujoči so rezultati glede razvad, kot sta kajenje in pitje alkohola, predvsem pri pet-
najstletnikih. Vsaj enkrat na teden ali bolj pogosto jih kadi skoraj trideset odstotkov, kar pomeni, da so glede tega prav pri vrhu med vsemi državami, ki so sodelovale v raziskavi. Med petnajstletniki je močno razširjena tudi uporaba marihuane. Poskusilo jo je že 31 odstotkov fantov in 25 odstotkov deklet, redno pa jo uporablja skoraj 13 odstotkov petnajstletnikov. Slovenski šolarji so se slabo odrezali še pri prehranjevalnih navadah. "Več kot tretjina jih ne zaj-trkuje, samo okrog četrtina jih uživa sadje in zelenjavo vsak dan. PribUžno toliko pa jih vsak dan uživa tudi gazirane pijače in slaščice," je razložila državna sekretarka za krepitev zdravja in preventivo pri ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakot-nik. Tudi z namenom, da bi se učenci bolj zdravo prehranjevali, so skupaj z ministrstvom za šolstvo pripravili koncept vključevanja zdravja v kurikulum. V okviru tega bodo več pozornosti namenili tudi boljšim medoseb-nim odnosom in večji telesni dejavnosti šolarjev. "Posebna delovna skupina bo do decembra pripravila akcijski načrt za prenos tega koncepta v prakso, številne dejavnosti pa se odvijajo že zdaj," je dejala dr. Andreja Barle Lakota iz urada za razvoj šolstva.
Mateja Rant
ter, ponudili naprodaj 566 tržnih stanovanj, že poleti jih bodo ponudili še 800. Razen tega jim je v soinvestitorstvu s 37 občinami že uspelo.zagotoviti več kot 500 najemnih stanovanj, v kratkem pa naj bi podpisali nove pogodbe z 49 občinami za dodatnih 653 najemnih stanovanj.
Stanovanjska politika, je ob tem še dodal Edvard Oven, se ne začne pri ključih stanovanja, temveč urejanju prostora, zemljiški politiki, komunalnem opremljanju, dobrih arhitekturnih rešitvah, krajših postopkih in nenazadnje denarju. "Oijemo ledino, kot naložbenik se srečujemo s številnimi problemi in ogromnimi težavami. Morda je nekaj resnice v tem, da nam je uspelo zidati z opekami, ki so nam jih drugi zmetali pod noge." Meni, da se je njegovo vodenje sklada, ki je temeljilo na trmastem in nepopustljivem vztrajanju, obrestovalo. Pri tem navaja tudi podatek uradne statistike, da je cena novih stanovanj v drugi polovici lanskega leta padla za skoraj petino.
Mateja Rant
(a®iMiKyj©mEGLAs
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo '
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žiebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Rajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
Vodja marketinga
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino.
Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 {sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; za junij: 2.200 SIT, drugo četrtletje: 6.500 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje; tel.: 04/ 201 42 48.
4
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
gorenjska / info@g-glas.si
vek
Srednjeveški dnevi v Škofji Loki so, tudi s pomočjo sonca, privabili več kot 8000 obiskovalcev. Ti so navdušeno
pozdravili večerni ognjemet.
Škofja Loka - Že zgodaj v soboto dopoldan se je škofjeloško mestno središče preselilo nekaj stolety nazaj. Čas so zavrteli nazaj, v 13-, 14. ali 15. stoletje - natančno ni vedel nihče. "U mest so se priklatle ta fejst babe in dedci iz Polanske in Selške doline, sj je dons svobodn dan, ko se ne plača v blagajno," je glavni govornik napovedal otvoritev Venerine poti s sprevodom.
Ta je bil letos največji med vsemi srednjeveškimi dnevi v Škofji Loki, v sprevodu pa sta bila tudi mestni klicar in glavar, ki sta povedala. "Venero smo letos že u sonce gledal, a danes ne gre za to," je začel mestni klicar in nadaljeval z nagovorom: "Prišli ste potešiti radovednost, pripravili pa smo tudi dobro muziko, oštirji so pripravljeni, otroke pa v delavnice pošljite; kar je lep'ga pa kupite!" Mestni glavar je ljudstvo pozval: "Lan smo vam dnar pobral, v kašč je Ipo spravlen. Letos vam dnar še ostaja, z rit ga spodneste in kupte zamorČke LoŠke. Pol pa vse za-pravte."
S tem je mestni glavar napovedal, da so tokrat prvič na Venerini poti ponudili tudi svoj denar, t.i. "zamorčke", s katerimi pa tokrat v mestu ob sotočju Sor še ni bilo moČ kupovati. Gre
za velik organizacijski zalogaj, ki pa naj bi ga naslednje leto z uvedbo menjalnic že speljali. Tokrat so v hotelu Transturist
prvič predstavili tudi srednjeveške jedi (kloštarska mešanica, Loška mesta, poŠtengana kaša ...), za katere so izvedeli iz dnevnika Paola Santonina. Srednjeveška pojedina ostaja del turistične ponudbe hotela tudi vnaprej. Tokrat je v Škofj o Loko prvič pripeljal tudi muzejski vlak. Osrednji spektakulären dogodek je bilo bojevanje Ulrika z
vitezi naše dežele na Loškem gradu, bilo je več otroškega programa, ob mraku se je nad mestom prižgal ognjemet.
Med obiskovalci smo srečali škotski par Ann in Johna Con-waya: "Za dogodek so nama povedali v Bohinju in je naravnost fantastično. Vedela sva za vsebino, a nikakor, da bo tako veličastno." Tu je bil tudi velik prijatelj Škofje Loke, Belgijec Jeff Albrehts: "V Škofji Loki sem skoraj vsak mesec, na Venerini poti pa opažam vedno več obiskovalcev in zanimiv program." Tu je bila tudi Francka Ržek, ki je na stojnici ponudila ogromno domačih izdelkov z njene kmetije in izpod njenih rok: "Zal si veliko niti ne morem ogledati, saj je danes tako veliko obiskovalcev, da si celo težko odpočijem." Skupno si je letošnje srednjeveške dneve ogledalo, po ocenah organizatorja Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš, več kot 8000 obiskovalcev.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Več kot četrt milijarde tolarjev
Župan občine Vodice Brane Podboršek je popoldan pred praznikom odprl tri prenovljene ceste v Vodicah.
de in kabelsko televizijo, javno razsvetljavo in celovito obnovo cestišč. Hkrati pa so bili zgrajeni tudi priključki na javno kanalizacijo do posameznih stanovanjskih objektov. Že to zimo naj bi se tisti, ki so se odločiU za priključek na plin, ogrevali z zemeljskim plinom. Ob obnovi cest in vgradnji komunalne infrastrukture pa so zgradili tudi enostranski pločnik za varnost pešcev in še posebno šolarjev, ki so iz tega dela Vodic vsak dan na poti v šolo.
Skupaj je bilo urejenih poldrugi kilometer posamezne komunalne infrastrukture. Skupaj s hišnimi priključki pa je bilo
zgrajenega kar 2.700 metrov plinovoda, 2.600 metrov fekalne kanalizacije, 2.300 metrov meteorne kanalizacije itd. Vrednost vseh del znaša okrog 280 milijonov tolarjev.
Župan Brane Podboršek se je še posebej zahvalil izvajalcem, za nadzor in skrb med gradnjo pa Miranu Sircu iz občinske uprave. Poudaril je tudi, da je v občini velika in pomembna investicija izgradnja vrtca, potekajo priprave na ogrevanje s plinom na posameznih delih in potekajo priprave na izgradnjo čistilne naprave.
Andrej Žalar
Ceste so odprli najmlajši občani z županom Branetom Podborškom.
Vodice - Z odprtjem Vodiške, Kocljeve in Nove ulice v četrtek popoldan pred državnim praznikom je bila v občini končana ena največjih investicij v zadnjem obdobju. Ceste je skupaj z najmlajšimi občani odprl župan občine Vodice Brane Podbor-
šek. Obnova je trajala poldrugo leto. Na vseh ulicah je bila zgrajena oziroma vgrajena tudi vsa potrebna komunalna infrastruktura s fekalno in meteorno kanalizacijo, novim vodovodom in hidrantnim omrežjem, plinovodom, kanalizacijo za elektrovo-
Obujajo stare čase
Vzgojiteljice vrtca Janine so za zaključek celoletnega projekta "Slovensko ljudsko izročilo tudi v vrtcu" pripravile zanimivo razstavo starih predmetov.
m.
i^lß^Sli


^^" > A
l.'N


'v
i

TJ
M

I
je
da naročite kurilno olje.
Izkoristite ugodne pogoje plačila in že danes naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom.
KURILNO OUE iN PUN EVROPSKE KAKOVOSTI
080 22 66
Kraiy - Irena Pave, pomočnica ravnatelja, organizacijska voclja vrtca Janina ter pobudnica projekta, je povedala, da so se malčki celo leto seznanjali z ljudskimi pravljicami, pesmimi, in igrami. Ob jutrih jih je ena od vzgojiteljic ob igranju na kitaro naučila stare otroške pesmice, pri šolskih urah so se seznanili s pravljičnimi bitji, nagajivimi otroškimi igricami in prikupnimi plesi, ob zaključku projekta ob koncu leta pa jih je na hodniku presenetil še palček Vseved, ki je v vrtec zanesel duha starih časov. Najprej s staro omarico in starim radiom, nato pa ob pomoči vzgojiteljic in staršev še s številnimi zanimivimi starimi predmeti, ki jih je vsak dan več. V zbornici vrtca so napravili razstavo in jo odprli tudi za zunanje goste.
Na razstavi so bili na ogled že pozabljeni predmeti iz lesa, stare knjige. Cicibani, fotografije, smučke, orodje, tehtnice, glinene posode, kuhinjske
stvari, likalniki, star pisalni stroj, mlinček za kavo, mornarska skrinja in luč, ter celo sablje. "V bistvu gre za predmete, ki jih uporabljamo še danes, vendar v povsem drugačni obliki. Pri šolskih urah smo zato otroke seznanjali z njihovo uporabnostjo, tako da znajo povezati stare predmete z novimi ter ločiti, kateri so stari in novi. Najbolj tuja sta jim bila lopar za kruh, ki se ga daje v krušno peč, in mlatil-nik za žito," je povedala Irena Pave ter opozorila še na otroške risbice starih predmetov na hodniku vrtca.
Nad razstavo so bili navdušeni tudi starši. Marsikdo je želel po zaključku kakšen predmet tudi odkupiti. Otroci so obiskali tudi Nacetovo hišo v Škofji Loki, kjer so lahko videli, kako so včasih živeli dedki in babice, ter izkusili, kako so se kratkočasili njihovi otroci: z izdelovanjem rož iz papirja, glinenih posodic, zibelk iz lesa ter z risanjem z ogljem.	Katja Dolenc
Torek, 29. junija 2004 ^
Veselo srečanje
«
Kraixj - Ob koncu šolskega leta so se tudi letos srečali malčki iz petnajstih krai\jskih vrtcev. Na igrišču Gibi gib je bilo zelo živahno, saj je tradicionalne likovne delavnice obiskalo okrog petsto otrok.
Veselja do ustvarjanja zlepa ni zmanjkalo.
Pester program, ki so ga pripravile vzgojiteljice, se je začel v sredo, 9. junija, s slavnostnim otvoritvenim govorom Mihaele Renko, ravnateljice Kranjskih vrtcev, nastopom folklorne skupine iz vrtca Biba in nastopom pevskega zbora iz vrtca Čebelice. Delavnice so trajale tri dni. Danica Gaber, pomočnica ravnateljice Kranjskih vrtcev, je povedala, daje bilo letošnje srečanje že deseto ali dvanajsto po vrsti in daje bilo prviČ na igrišču Gibi gib.
"Mislim, da smo se zelo dobro odločili, saj so bili otroci varni, imeli so veliko igral, bili so v senci in imeli možnost izražati se na različnih delavnicah. Zelo obiskana je bila lutkovna delavnica, prav tako delavnica oblikovanja gline, kamor so se otroci dnevno vračali izdelovat ali dokončevat svoje izdelke. No-
vost sta bili športna delavnica, v kateri so se vsak dan igrali z različnimi športnimi rekviziti, in delavnica ustvarjanja s kamni. Za slikarski prostor pa smo si izbrali kar ograjo igrišča, na katero smo obesiU velike pole za risanje z tempera barvami," je pojasnila Gabrova. Malčke sta vsak dan zabavala tudi Mojca in Ka-ličopko. Program se je dnevno dopolnjeval s čim novim, tako da so se malčki radi vračah, obiska-h pa so jih tudi otroci nižjih razredov osnovnih šol. Prostora in materiala je bilo za vse dovolj. V treh dneh je prireditev obiskalo okrog petsto otrok, kar je največ v vseh letih, zato v vodstvu Kranjskih vrtcev načrtujejo, da bo prihodnje zaključno srečanje petnajstih vrtcev prav tako na igrišču Gibi gib.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Do zdravnika stanovanjem
V zdravstvenem domu Škofja Loka poskušajo privabiti
mlade zdravnike na vse možne načine.
Škofja Loka - Tako kot še v nekaterih drugih zdravstvenih domovih na Gorenjskem se tudi v Škofji Loki otepajo s pomai^-kai\jem zdravnikov. Zato se trudno mlade kadre pritegniti tudi tako, da jim poskušajo zagotoviti stanovanje. Na zadi^ji seji so tako občinski svetniki zdravstvenemu domu Škofja Loka požegnali" oddajo trisobnega stanovanja v najem mlademu zdravniku.
Škofja Loka Tadeja Demšar je
99
Stanovanje na Partizanski cesti je bilo tako kot še več kot trideset drugih stanovanj v preteklosti last zdravstvenega doma. Po letu 1990 pa je vse premoženje
zavodov prešlo v last občin.
Zato so se v zdravstvenem domu zdaj obrnili na občino, saj stanovanje rabijo za reševanje stanovanjskega problema za mladega zdravnika, ki ga bodo zaposlili septembra. Stanovanje; ki ga je treba še temeljito obnoviti, bo vseljivo avgusta. "To je ena od možnosti, da se zagotovi dovolj zdravnikov, sicer se bo zdravstveni dom v prihodnjih letih znašel v težavah," je občinskim svetnikom razložil župan Igor Draksler. Vodja splošne
medicine v zdravstvenem domu
pojasnila, da z razpisom iščejo dva zdravnika že približno dve leti. "S tem imamo velike teža-
• •
ve, saj se ta cas menjajo generacije v bolnišnicah, kjer potem ostajajo mladi zdravniki. Zato jih poskušamo privabiti na vse možne načine." Če ne bodo rešili težav s pomanjkanjem zdravnikov, je še dodala Tadeja Demšar, ne bodo zmogli vsega dela. "Že zdaj so obremenitve zaposlenih izredno velike. To pomeni, da pride na izbranega zdravnika večje Število opredeljenih pacientov, povečalo se je tudi število ur dežurstev na zdravnika," je razložila.
Mateja Rant
Preimenovanja ulic zaenicrat ne bo
Jesenice - Razprava o preimenovanju treh ulic na Jesenicah - Ceste maršala Tita, Ceste revolucije in Ceste Borisa Kidriča - je zaenkrat zaključena. Tudi svetniki so na junijski seji soglašali s predlogom posebne komisije, da do nadaljnjega ne sklepajo o tem.
O pobudi, ki so jo januarja dali trije svetniki, Tilka Klinar, Andrej Černe in Roman Savinšek, je komisija razpravljala na treh sejah, nazadnje 7. junija, in zavzela stališče, da "ob upoštevanju družbenih in ekonomsko socialnih razmer v občini Jesenice predlaga občinskemu svetu v razpravo in sprejem najbolj sprejemljive odločitve v tem obdobju." Poleg moratorija na preimenovanje ulic je to še zadolžitev občinski upravi, da zaradi nekaterih tehničnih problemov v zvezi z izdajanjem hišnih številk - k hišni številki dodana črka abecede, uničene hišne tablice, številke, ki se zaradi pozidave ne ujemajo z načelom vrstnega reda - začne postopek priprave strokovnih analiz s predlogi rešitev. Ko bo to pripravljeno, bo komisija nadaljevala z delom.	M. K.
J
Torek, 29. junija 2004
gorenjska / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN

• \/ \/
zdravstveni
Praznik svetega Petra in Pavla, ki jima je posvečena tudi farna cerkev, so si v Naklem izbrali za občinski praznik.
Praznovali so ga skupaj z dnevom državnosti, osrednje praznovanje pa je bilo v Dupljah.
O letošnjih ali skorajšnjih pridobitvah občine pa župan Ivan Štular.
Letos bi morali ob prazniku slovesno odpreti nova igrišča ob osnovni šoli, vendar dela dotlej Še niso bila končana. Kaj boste z igrišči pridobili?
"Odprtje novih igrišč pri osnovni Šoli Naklo bo malo kasneje, sicer pa je to velika pridobitev, ki rie bo služila le šolarjem, pač pa tudi našim športnikom in predšolskim otrokom, dobili bomo tudi igrala za najmlajše, ki jih na igrišče spremljajo še mamice. Novi sta dve košarkarski igrišči, rokometno, ki lahko služi tudi malemu nogometu, atletska steza in, kot rečeno, igrišče za najmlajše. Vse bo ograjeno, da ne bo dostopno kolesarjem in motoristom, občina pa bo najela človeka, ki bo skrbel za red na igrišču. Naložba nas je veljala 150 milijonov, osem smo jih dobili tudi od ministrstva za šolstvo in Šport."
Je to največja letošnja naložba v občini?
"Jeseni bo dograjen objekt, v katerem bodo zdravstveni dom, lekarna in knjižnica, vreden 240 milijonov. Računamo, da bodo dela končana septembra, oktobra pa bomo objekt predali namenu. Tudi pri tej naložbi sodeluje država, od katere bomo v treh letih dobili denar za ta namen. Gre za 12 milijonov, opremo za ambulanto bo zagotovilo Osnovno zdravstvo Gorenjske,
Ivan Štular, župan občine Naklo
soinvestitorka pa je tudi konce-sionarka, ki je v lekarno vložila 10 milijonov, kar ji bomo v prihodnjih letih poračunali z najemnino. V istem objektu bo tudi knjižnica, ki bo ena najsodobnejših na kranjskem območju."
Kdaj pa boste v soseščini novega objekta začeli graditi dom upokojencev?
"Letos smo vložili vlogo za gradbeno dovoljenje, pričakujemo pa, da bo prvi del doma z 20 posteljami zgrajen do konca tega mandata."
Imate v načrtu še kak velik zalogaj?
"Trenutno vse sile vlagamo v zbiranje dokumentacije za raz-
pis sredstev iz evropskih strukturnih skladov, ki morajo biti oddani do 2. julija, kandidiramo pa za denar, s katerim bi zgradili cesto Polica - Okroglo, z namenom, da nanjo iz središča Naklega preusmerimo tovorni promet. Eden od pogojev je investicija v višini vsaj 200 milijonov tolarjev (vredna je 300 milijonov), drugi pa, da v projektu sodelujeta vsaj dve občini. Mi gremo v naložbo skupaj z mestno občino Kranj."
Edino odprle, ki ste ga priredili ob letošnjem prazniku, je bilo črpališče v Dupljah, Koliko vas je stalo ?
"Gre za okoli devet milijonov tolaijev vredno naložbo, kar sicer ni veliko, je pa zelo pomembno za občane. Črpališče je bilo narejeno že lani, zagotavlja pa nam dobro oskrbo z vodo, kar se je pokazalo že lani, ko tudi v največji suši ni bilo pomanjkanja vode. Sicer pa med večje načrte uvrščamo tudi dograditev kanalizacije Podre-ber in sekundarni del kanalizacije v vasi Strahinj, kar bo nared do konca mandata. Naj še pove, da gradimo za ljudi zelo poceni, ena od prednosti pa je tudi dejstvo, da je kanalizacija speljana na centralno čistilno napravo v Kranj."
Kot majhni občini vam bo v prihodnje najbrž veliko pome-
nilo tudi dejstvo, da boste imeli srednjo šolo, kakršne denimo nima niti Tržič?
"Srednja agroživilska šola sedaj Čaka, da bo izdano gradbeno dovoljenje, že letos naj bi zakopali. Oktobra 2005 pa naj bi bila dela zaključena. Pred praznikom smo z ministrstvom za šolstvo in šport podpisali pogodbo za delež komunalne opremljenosti. Občina Naklo pa bo prispevala tudi svoj delež k izgradnji športne hale (nad normativi, ki veljajo za srednješolske telovadnice), tako da bo na voljo tudi občanom občine Naklo. Prispevali bomo 70 milijonov h gradnji, nato pa pokrivali 15 odstotkov stroškov vzdrževanja."
Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
Podelili osem občinskih priznanj
Dup^e - Ob prazniku občine Naklo, ki ga slavijo 29. junija, so na prireditvi v soboto podelili več občinskih priznanj.
Osrednji prireditvi ob občinskem prazniku sta bili konec tedna v Dupljah. V soboto, 26. junija, so odprli novo črpališče pitne vode v Dupljah blizu turistične kmetije Trnove. Naložba sicer ni velika, saj so vanjo vložili blizu 9 milijonov tolarjev, je pa zelo pomembna, saj zagotavlja dobro oskrbo z vodo tudi v največji suši, kakršna je bila lani. V soboto pa so na slavnostni seji občinskega sveta podelili tudi letošnja občinska priznanja. Zlate plakete letos ni, je pa zato več srebrnih nagrajencev. Srebrne plakete so dobili Vinko Gale (PGD Naklo), Jože Babič (PGD Žeje Bistrica), Andrej Kuhar, Brane Teran in Andrej Jelar (vsi PGD Duplje), bronaste plakete pa Marko Kavčič, pevovodja ženskega in dekliškega pevskega zbora, Janez Črnilec iz nakelskega konjeniškega društva in Roman Markič, eden od ustanoviteljev kinološkega društva. Ves junij so se v občini v čast prazniku vrstile prireditve, v gasilskem domu v Naklem pa je bila ob koncu tedna na ogled razstava slikarke Ronke Kozjek. Na sliki so občinski nagrajenci z županom Ivanom Štulaijem.
D.Ž., foto: Tina Doki
dsbena vosciia i^iietamo vsem občankam in občanom
ob občinskem p/iagnifcu, 29. juniju.
Gabimo vas, da obiščete p/tagnicne pmeditve.
Cu
V	v
^upm 3van Stu6a/i
(Dl3C{nsl2t mi
Občinska u()^ava
Velesovo v novi podobi
Tako kot druge vasi v zahodnem delu občine Cerklje ima tudi Velesovo novo komunalno infrastrukturo
Velesovo - Ko bodo še to poletje na Praprotni Polici zaključili z izgradijo priključkov stanovanjskih objektov nä javno kanali-zacyo, potem bo ves zahodni del občine Cerklje že pokrit s kanalizacijsko mrežo. Občina je namreč v zadi\jih štirih letih v izgradijo kanalizacije in ostale komunalne infrastrukture v nase-yih Adergas, Velesovo, Trata, Češiyevek in Velesovo, ki so nekdaj tvorila skupno krajevno s|cupnost Velesovo, vložila že 420 milyonov tolarjev svojih in drugih sredstev, svoj de! pa so prispevali tudi občani.
Ob izgradnji kanalizacije je seveda občina poskrbela tudi za obnovo vodovoda, uredila kanalizacijo za meteorne vode, na nekaterih delih je postavila javno razsvetljavo in zgradila pločnike, ceste, po katerih je potekala gradnja, pa imajo tudi novo asfaltno prevleko.
Tudi središče Velesovega ima tako novo podobo. Praznik dan državnosti so zato v Cerkljah izkoristili, da so občinsko proslavo združili z otvoritvijo na novo preplastene ceste in nove komunalne infrastrukture v naselju, kar so sicer opravili že lani. Preden je župan Franc Čebulj v družbi s predsednikom vaške
skupnosti Jožetom Jeričem, ve-lesovskim župnikom Petrom Miroslavičem in Ljubom Sircem iz KUD-a Pod lipo Adergas, ki je poskrbel za kulturni program na proslavi, pre.rezal otvoritveni trak, je opravil Še slavnostni govor. V njem se je dotaknil tudi projekta Vas brez ovir v Šmartnem, kateremu nasprotuje del občanov.
'Tako kot je občina dolžna skrbeti za otroke oziroma šole, je njena obveza tudi skrb za starostnike. Nekatere projekte v občini vodimo že nekaj let in zanje bi potrebovali več družbene podpore in političnega konsenza. Pri tem mislim tudi na lo-
Otvoritveni trak so prerezali (z leve) Jože Jerič, Franc Čebulj, Ljubo Sire In Peter Miroslavič.
kacijska načrta Šmartno in letališče Brnik ter obnovo državne ceste Spodnji Brnik - Zgornji Brnik, kjer prihaja do nerazumljivih nasprotovanj. Pričakujem,
da bo podporo tem projektom dal vsaj občinski svet," je povedal župan.
Simon Šubic
Vrtci se jim zdijo predragi
Preddvor - Občinski svetniki v Preddvoru so neradi dvignili roke celo za 2,57-odstotno podražitev oskrbnin v vrtcih, saj se jim zdijo že sedaj predragi. Od 1. novembra je cena za otroke do tretjega leta starosti znašala 88.093 tolaijev, za drugo starostno obdobje do sedmega leta pa 63.785 tolarjev, medtem ko so skrajšani program, kakršnega imajo v vrtcu Čriček na Beli, zaračunavali 46.431 tolarjev. Po uskladitvi za rast življenjskih potrebščin pa so cene naslednje: 90.357 tolarjev za otroke, stare do tri leta, 65.424 tolarjev za otroke do sedmega leta, skrajšani program pa 47.624 tolarjev. Takšne cene Veljajo od 1. julija naprej. Svetniki so ob odločitvi še navrgli misel o nadzoru, kako se troši denar v vrtcu, kjer se ves čas kopiči izguba.
D.Ž.
Namesto bona denarno darilo
Preddvor - Ob rojstvu otroka so v občini Preddvor doslej družinam namenjali darilne bone, ki so jih lahko starši vnovčili v eni od trgovin v občini. Prejšnji teden pa je občinski svet sprejel odločitev, da bodo odslej darilo ob rojstvu izplačevali na hranilno knjižico, kakor je praksa v sosednjih občinah. Darilo ob rojstvu znaša 20 tisoč tolarjev na živorojenega otroka, starši pa morajo otrokovo rojstvo dokazati z rojstnim listom v treh mesecih, sicer jim denarno darilo ne pripada. Darila ob rojstvu otroka bodo izplačevali vsake tri mesece, in sicer 15. aprila, 15. julija, 15. oktobra in 15. januarja. V Preddvoru upajo, da bo ta ukrep pripomogel k dvigu rojstev v občini.
D.Ž.
Svetniki ne zaupajo
Energetiki
Svetniki v občini Preddvor niso sprejeli ne povišanja cene daljinskega ogrevanja z biomaso ne novega tarifnega pravilnika, ki ga predlaga Energetika Preddvor.
Preddvor - Energetika Preddvor je predlagala 18-odstotno po-vecaiye cen daljinskega ogrevanja, s katerim bi bil ta način ogrevanja še v^dno cenejši od kurilnega o^a. Svetniki so kljub temu nezaupljivi, še vedno namreč ni jasno, kako bo sprememba tarifnega sistema vplivala na vse večjo izgubo Energetike.
Nove cene in predlagani pravilnik je svetnikom predstavila mag. Blaženka PospiŠ Perpar, vodja projekta pri Energetiki Preddvor, ki je razložila, da sedanji tarifni sistem ne omogoča doseganja povprečne cene prodane toplote po planih, to je 10, 653 tolarjev na kilovatno uro. Po novem tarifnem sistemu sta tarifni postavki za posamezne tarifne elemente še vedno cena za enoto priključne moči (fiksni del) in cena za toploto (variabilni del), spreminja pa se porazdelitev odjemalcev v tarifnih razredih. Doslej so bih porabniki do priključne moči 30 kilovatov vsi v enem razredu, poslej pa uvajajo več razredov, največje število uporabnikov bo v razredu do 15 kilovatov. Uvajajo pa novo možnost obračuna po enotni postavki v novem razredu, kjer se obračunava le variabilni del brez fiksnega in plačilom Števnine. V tem primeru gre za odjemalce, ki zaradi narave ogrevanja potrebujejo nesorazmerno veliko priključno moč glede na porabljeno energijo. Gre za občasno ogrevanje prostorov, denimo vikendov ali cerkva. Z novim tarifnim pravilnikom Energetika Preddvor predlaga tudi novo izhodiščno ceno, ki bi bila za tarifne odjemalce
10,66 tolarja za kilovatno uro, za celotni sistem pa 10,27 tolarja za kilovatno uro. Simulacija novega tarifnega sistema kaže, da bo povprečna cena ogrevanja skupaj s števnino dosegla 11,2 tolarja na kilovatnö uro, kar je še vedno nižje od ogrevanja s kurilnim oljem (trenutna cena 11,7 tolarja na kW/h brez ostalih dodatnih stroškov).
Kljub prepričljivi razlagi so svetniki ostali nezaupljivi. Energetika Preddvor ima veliko izgubo, koliko jo bo takšen način obračunavanja zmanjšal, kolikokrat bo treba Še podražiti, da se Energetika izkoplje iz izgub, bo izguba v breme odjemalcev ali občine, kako da je preddvorsko ogrevanje dražje od katerega koli podobnega v Sloveniji. Vrsta vprašanj, ki so jih naslovili svetniki, je bila pravzaprav namenjena direktorju Energetike Damjanu Muleju, zalo so odločitev o ceni in o novem pravilniku obračunavanja energije odložili na prihodnjo sejo, na kateri pričakujejo njegovo navzočnost.
Danica Zavrl Zlebir
LOCANKA
WWW.gore njskiglas^si
GORENUSKIGLAS, d 00 . Zosovnul I.Kranj

GORENJSKI GLAS • 6. STfRAN
verske skupnosti / joze.kosnjek@g-glas.sj
Torek, 29. junija 2004-
Msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof
Za
Srbe
slovenski škofje
nismo
sovražniki
V Srbiji in Črni gori je okrog pol milijona katoličanov, ki pripadajo različnim narodom, so razkropljeni in tako kot večina državljanov revni. Zato je v hudih težavah tudi nadškofija, ki brez pomoči ne bi preživela,
pravi beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar.
Lom pod Storžičem - Obisk beograjskega nadškofa in metropolita msgr. Stanislava Hočevarja v Lomu pod Storžičem, kjer je blagoslovil obnovljeni oltar, je bil priložnost za pogovor o delo-vai\ju katoliške cerkve v Srbiji in Črni gori, o razmerah za de-lovaiye in o odnosu oblasti do katoličanov, ki so med večinskim pravoslavnim prebivalstvom v manjšini. Nadškofa na vseh poteh spremna lyegov tajnik Franci Šenk, ki je doma iz Hotemaž nad Kranjem. Z i\jim je bil tudi v Lomu.
Gospod nadškof, v Sloveniji smo prebrali in tudi danes ste v pridigi omenili, da ste v Beogradu gostili pomembno versko srečanje ekumenske vsebine. Za kakšno srečanje je šlo ?
"To je bilo redno srečanje generalnih tajnikov Škofovskih konferenc, ki je bilo prvič v Beogradu. Sami tajniki so že dolgo želeli priti v Beograd, da bi podprli našo katoliško cerkev, ki je v manjšini in se seznanili z ekumenskim stanjem, prišli v stik s patriarhom in srbsko pravoslavno cerkvijo ter tako odkrivali, kako je mogoče čim bolj učinkovito graditi občestvo vzhodne in zahodne cerkve. Lahko ugotovim, daje bilo srečanje uspešno in zelo bogato doživetje. Še dodatno pomembnost pa mu je dala navzočnost zagrebškega nadškofa in kardinala Josipa Bozaniča, ki je tudi podpredsednik sveta Evropskih škofovskih konferenc. Kot zagrebški nadškof ima še posebej nalogo, da nenehno poživlja razumevanje med katoliško cerkvijo na Hrvaškem in pravoslavno cerkvijo v Srbiji."
Kakšni so sedaj odnosi med pravoslavno in katoliško cer-kvijo v Srbiji?
"V Srbiji je pravoslavna cerkev večinska. Katoličanov je pol milijona, precej pa je tudi protestantov. Delujejo še druge verske skupnosti, na primer islamska in manjša judovska skupnost. Predvsem seje treba truditi za čim boljše odnose med pravoslavno cerkvijo in katoliško cerkvijo na Hrvaškem. Pokazalo se je, daje že veliko storjenega, najpomembnejša pa sta čim pogostejše srečevanje in odkrit pogovor. Na beograjskem srečanju se je to pokazalo in potrdilo kot najboljše zagotovilo za prihodnost."
Ob srbski pravoslavni cerkvi ste posebej poudarili katoliško

cerkev na Hrvaškem, So Hr-valje prevladujoči v katoliški cerkvi v Srbiji?
Ko govorimo o tako imenovanem jugovzhodnem delu Evrope, moramo vedeti, da je bila tod zgodovinska meja med
vzhodom in zahodom na rekah
«
Drina, Sava in Donava. Ob teh mejah, ki so hudo ločevale, so navzoče različne nacionalnosti. V preteklosti je žal prišlo do nepravilne identifikacije, daje Hrvat v osnovi katoličan, Srb pa pravoslavec. Ker je prišlo med Srbi in Hrvati do težkih odnosov med prvo in še posebej med drugo svetovno vojno, je srbska pravoslavna cerkev začela gledati na katoliško skozi hrvaško cerkev, Hrvatje pa na pravoslavne cerkve skozi srbsko."
Zdi se, da je pomiritev in nova interpretacija, o kateri govorite, zaradi dogodkov, ki so se tudi kasneje zgodili med narodoma, komaj mogoča,
"To bo mogoče doseči samo z vztrajnim in dolgotrajnim dialogom. Možno bo, če bomo sprejeli novo filozofijo, ki pomeni, da različnost ne vodi v konflik-tnost ampak v komplementarnost, dopolnjevanje, in Če bomo imeli boljšo, obsežnejšo in celovitejšo razlago zgodovine, ko narodi ne bodo gradili zgodovine na osnovi predsodkov, ampak na osnovi objektivne resnice. Tretji pogoj je vzpostavitev celovite komunikacije na vseh ravneh. Četrti pogoj pa je delovanje katoliške, pravoslavne in protestantske cerkve za sožitje in spravo, kar je na osnovi evropskih.izkušenj mogoče."
Marsikoga v Sloveniji zanima, zakaj je bilo že nekaj beograjskih nadškofov Slovencev?
"Slovenci so beograjski nadškofi zaradi več razlogov. Najprej je treba povedati, da ima beograjska nadškofija posebno zgodovino in mesto. V Srbiji je
Beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar - Foto: Tina Doki
katoličanov zelo malo in pripadajo različnim narodnostim. Položaj Beograda je bil zgodovinsko težaven zaradi zelo dobre geostrateške lege. V zgodovini je imel nad 30 imen in veliko različnih gospodarjev, zato je še posebej občutljiv za vsako, tudi navidezno nevarnost, ki bi ogrozila sedanjo identiteto mesta. Slovenci smo v Beogradu v manjšini, ki v zgodovini nismo nikogar ogrožali, ampak je prihajalo med Slovenci in Srbi do zelo tesnih povezav. Zato je za srbske razmere najbolj sprejemljivo, daje škof iz manjšega naroda, ki ni imel v preteklosti okupatorskih teženj in ni bil nikdar v kakšni posebni konfliktni situaciji. Slovenski škofje v Beogradu smo predvsem škofje, ki pomirj amo in omogočamo vsem čim bolj enakopravno udeležbo in s samo navzočnostjo dokazujemo, da ne delujemo iz nikakršne zgodovinske moči, ampak iz čistega pastoralnega služenja."
V kakšnih razmerah deluje sedaj katoliška cerkev v Srbiji?
"Katoličanov v Srbiji in Črni gori je pol milijona in pripadamo zelo različnim narodom. Razen tega smo z izjemo Vojvodine zelo razkropljeni in tudi revni. Zaradi omenjenega je položaj katoliške cerkve težaven. Težko je ustvarjati edinost. V Srbiji in Črni gori je zelo težek gospodarski položaj. Ostali smo brez vsakega teološkega središča, brez semenišča, brez
sedeža škofovske konference in nekaterih centralnih ustanov, v katerih se načrtuje delo in vzgaja duhovnike, redovnike in redovnice. Čeprav smo revni, je vloga katoliške cerkve zelo velika, ker jo pojmujejo kot most med vzhodom in zahodom, kot tisti del krščanstva, ki je v preteklosti zelo razvijal čut za zgodovino, za socialni nauk in za človeka. To nam Srbi priznavajo. Zoper nas na splošno ni sovražnega ozračja. Pojavljajo se nekatere zadrege zaradi odnosov s sosednjimi narodi in predsodki, ki so posledica Miloševičevega časa, ko so mediji poudarjali, da je tudi katoliška cerkev kot del Zahoda zagovarjala bombardiranje Srbije in njeno gospodarsko osamitev."
Srbija se je po umoru predsednika vlade Džindžiča znašla v hudi krizi, kije zaustavila demokratizacijo države in odpiranje v svet. Mi, ki od daleč opazujemo razmere, ocenjujemo, da kriza še kar traja,
"Predvsem je treba spomniti, da je Srbija na križišču med vzhodom in zahodom, da so nanjo delovali zelo različni vplivi in da so bili Srbi zaradi bega pred Turki razseljeni na vse strani. Njihov narodnostni razvoj je bil prekinjen. Zato jih je težko združiti, da bi vsi delovali v isto smer in ustvarili nacionalni program in vizijo. Država je sedaj v težkem procesu tranzicije, v katerem išče svojo identiteto.".
Jože Košnjek
Prazniki in godovi
Peter, Pavel in Urh
Petru in Pavlu je v Sloveniji posvečenih nad 50 cerkva. Petru se ljudje priporočajo za zadnjo uro, za zavetnika
pa so ga izbrali tudi ribiči.
Danes, 29. junija, praznujejo mučenec Marcelj redovnici Judita in Vincencya Gerosa ter apostola Peter in Pavel. Zaradi njiju je danes slovesen praznik, še posebej v Sloveniji, kjer je tema svetnikoma posvečenih nad 50 cerkva. Peter in Pavel sta prvaka apostolov. Petru je Jezus določil vodilno vlogo v Cerkvi, Pavel pa je bil apostol narodov in največji misijonar vseh časov. Peter je bil ribič v Betsajdi ob Genezareškem jezeru. V Rim je odšel okrog leta 42, leta 67 pa ga je dal cesar Neron križati z glavo navzdol. Pavel (mladostno Savel) je bil po rodil Jud in je preganjal kristjane, nato pa se je spreobrnil in postal največji oznanjevalec vere. Njegova pisma so najpomembnejši del Svetega pisma nove zaveze. Umorjen je bil isto leto kot Peter, vendar je bil kot rimski državljan obglavljen.
Jutri, 30. junija, bo praznik prvih mučencev rimske cerkve. Cesar Neron je za požiganje Rima obtožil kristjane in jih množično ubijal. Jutri bo tudi praznik mučenke Emilijane in
škofa Otona Bamberškega. V
četrtek, I. julija, bo praznik škofa Oliverja, mučenca Julija, puščavnika Teobalda ali Bogo-slava in svetopisemske žene Estere. V petek, 2. julija, bo praznik muČencev Frančiška Regisa, Bernardina Realina in Frančiška de Geronima ter
Marijinega obiskanja, ko je
Marija obiskala Elizabeto, mater Janeza Krstnika.
V	soboto, 3. julija, bo praznik apostola Tomaža in škofa Ana-tolija. Tomaž je znan zaradi tega, da ni verjel v Jezusovo vstajenje od mrtvih in je veijel' Šele, ko se je sam prepričal! Zato mu pravijo "nejeverni Tomaž". Umrl naj bi mučeniške smrti v okolici Madrasa v Indiji. V nedeljo, 4. Julija, bo praznik škofa Urha in kraljice Elizabete Portugalske. Urh je med Slovenci zelo čaščen in je zavetnik j zoper telesne slabosti. Rodil se je na Bavarskem in postal škof v Augsburgu. Škofijo je vodil nad 50 let. Mesto je tudi ubranil pred napadom Madžarov, ki so se po tem napadu leta 955 umirili.
V	ponedeljek, 5. julija, bo praznik apostolov Slovanov Cirila in Metoda. Rojena sta bila v grškem Solunu, vendar sta šla na prošnjo kneza Rastislava leta 862 misijonarit na Moravsko, kjer sta ostala tri leta in šla preko Panonije v Rim. Konstantin, ki je postal Ciril, je tam umrl leta 869, Metod pa se je v vrnil v Panonijo in na Moravsko, kjer je leta 885 umrl in je pokopan pri Velehradu. Izročilo pravi, da sta Ciril in Metod hodila tudi po Sloveniji. Med drugim naj bi v Mojstrani prenočevala.
Jože Koši\jek
Letos 15 novomašnikov
Ljubljana - Danes, 29. junija, na praznik apostolov Petra in Pavla, bodo slovenski škofje diakone, kandidate za duhovnike, posvetili v mašnike. Letos bo v katoliški cerkvi na Slovenskem blagoslovljenih 15 novomašnikov, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Lani jih je bilo 24. V koprski Škofiji bodo posvečeni trije novomašniki, v ljubljanski nadškofiji jih bo posvečenih pet, ki se jim bosta pridružila po en kapucin in salezi-janec, v mariborski škofiji pa bodo posvečeni Štiije novomašniki. Slovenski novomaŠnik iz goriške škofije bo posvečen v Ogleju.
Tako kot lani tudi letos po številu novomašnikov prednj ači Gorenjska. Novomašniki so štirje. Urban Kokalj bo imel novo
mašo v nedeljo, 4. julija, v Škof-ji Loki, Gregor Lavrinec pa teden kasneje prav tako v Skofji Loki. Matej Pavlič bo imel novo^ mašo v nedeljo, 4. julija, ob 10. uri v Kranju, kapucin Jurij Štravs pa v nedeljo, 11. julija v Poljanah nad Škofjo Loko. Povprečna starost novomašnikov je 28,4 leta. Najstarejši je star 39 let, trije najmlajši pa so stari 25 let. Večina letošnjih novomašnikov je iz župnij, kjer so že bili novomašniki.
Jože Koši^ek
LOČANKA
www.gorenjskiglas.si
GORENJSKI GLAS, d.o.o.. Zoisova ul, 1, Kranj
TISOČ LET BLEDA
Blejski zbornik 2004
(odlomki)
XXIII. del
Andrej Pleterski
Idejni sistem blejske župe
Ljudje so bili že od nekdaj odvisni od naravnih sil in so poskušali nanje vplivati, da bi si tako zagotovili preživetje. Splošno je znano, da so stari Rimljani gradili svoje stave in naselja po merskih pravilih. Zdi se, da njihova urejena poljska razdelitev Še zlasti potrjuje tak postopek. Mnogo bolj tuja pa nam je misel, da so tudi v svetu zgodnje-srednjeveških in še starejših "barbarov" prav tako veljala pravila, s katerimi so urejali svet živih in mrtvih. Analiza slovanskega gradiva kaže, da so, tako kot je bilo v navadi tudi pri Keltih in Germa-
C5b 1000-letnici Bleda je občina Bled izdala Blejski zbornik 2004.
Kupite ga lahko na Turističnem društvu Bled, Turizem Bled - Festivalna dvorana in na občini
Bled. Cena je 7.500 SIT
1
nih, uporabljali merska pravila, s katerimi so urejali prostor polj, naselij, grobišč in mikroregij, vse v povezavi s kulturnimi mesti.
Obredni kot
Kot 23,5 stopinje +- 1,5 stopinje je navidezna razlika med višino opoldanskega sonca v času enakonočja in obeh sončnih obratov. Ta razlika nastane, ker zemeljska os ni pravokotna na ravnino svoje krožnice okoli sonca, ampak je za omenjeni kot nagnjena. Spremenljivi odklon +-1,5 stopinj je posledica nihanja zemeljske osi. Naklon zemeljske osi so poznali že antični matematiki in astronomi, kot sta npr. Eratosthen (3. stoletje pr. n. Št.) in Hypparch (2. stoletje pr. n. št.). Klavdij Pto-lemaj (2. stoletje n.Št.) jo je izračunal s pomočjo navpične okrogle plošče, katere obod je bil razdeljen na enote, kot 23 stopinj 5r 20".
Iz povsem tehničnih razlogov bomo kot 23,5 stopinje +- 1,5 stopinje imenovali obredni kot. Ta povezuje v pokrajini trojico kultnih mest, ki so po-
svečena protistavnima božanstvoma svetlobe (neb^, toplote, poletja ...) in teme (mraza, zime, smrti ter božanstvu, ki vzdržuje ravnovesje med prvima dvema. Po izročilu sta oba sončna obrata tista dela leta, ko imata božanstvi poletja oz. zime največjo moč. Ob pomladanskem oz. jesenskem enakonočju se menja njuna nadvlada. Eno božanstvo navidezno umre, drugo pa oživi. Ta tri božanstva so imela pri različnih slovanskih ljudstvih več različnih imen: Perun (Svetovit...) je bog neba in groma; Veles (Triglav, Dabog ...) je bog podzemlja, mrtvih, živine, zemeljskih darov; Mokoš (Lada, Vlasa ...) je boginja vode in oblasti. V času pokristjanjevanja so Peruna nadomestili sv. Peter, Jurij, Wolfgang, Velesa sv. Wolfgang, Martin, Mihael, krščanski hudič; Mokoš sv. Marija. Vsako od naštetih treh božanstev so lahko nadomestili tudi drugi svetniki.
Ponavljanje obrednega kota pomeni krepitev kozmičnega reda in naravnega ravnovesja, ki je pomembno za preživetje ljudi. Zato najdemo to ponavljanje pri različnih vidikih človeškega življenja. Sem spadajo tudi različna pravila pri urejanju prostora, ki narekujejo uporabo obrednih Števil, njihovih razmerij, obrednih geometrijskih oblik ter obrednih kotov. Božanski trikotnik dveh ■ mož in ene žene ali dveh žena in enega moža, o katerem govori mitološko izročilo, so ponazarjali
tudi s priljubljenim razmerjem 1 : 2. Gre za razmerje stranic pravokotnega trikotnika, ki ima enaki kateti (to sta protistavni božanstvi) in hipotenu-zo, ki ju povezuje - božanstvo ravnovesja. Ker posameznik uporablja različne prostorske ravni (hiša, kraj, regija itd.), obstajajo na vseh teh ravneh tudi pripadajoče obredne strukture. Tako najdemo v nekem prostoru pravi preplet obrednih struktur. V nadaljevanju predstavljam samo del takega prepleta na Bledu.
Župa in župan
Gospodarstvo poganskih Slovanov je temeljilo na poljedelstvu. Kol tako je v skladu s tedanjimi verovanji potrebovalo povezovalni člen med ljudmi in bogovi. Z njim so si želeli zagotoviti blagostanje. S posebnim obredom so za to nalogo izbrali povsem določenega človeka. Njegova simbolična poroka z boginjo Oblastjo (Vlasto, Mokoš) je
0
pomenila srečo, blagostanje in rodovitnost za vse tiste osebe, ki jih je izbranec zastopal.
GLAVNI POKROVITEU
Gorenjska^ Banka
/iti n kil ,1 pihtluhom
0 «
1
s
I
K
r-

J
Torek, 29. junija 2004
kultura / kavka@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Kulturna društva in šole so duša Bleda
Ob tisočletnici Bleda so se predstavila tudi kulturna društva, glasbena in osnovi šoli ter posamezniki, ki z nastopi, plesi, glasbo, petjem in igro ustvarjajo na Bledu in v okolici
prijetno vzdušje. S svojimi aktivnostmi pripomorejo tudi k druženju Blejcev in prepoznavanju Bleda v tujini.

začel Blejski plesni studio, ki
goji sodobne oblike plesa v več starostnih skupinah. Z pesmima Slovenska domovina in V Gorjah zvoni so sledili Gorjanski fantje, ki pojejo enajst let in veliko nastopajo na Bledu, po Sloveniji in v tujini. Med posameznimi točkami so se s svojimi pesmimi o Bledu predstavili člani dramskega društva OŠ dr. Josipa Piem^a Bled. Prisrčen nastop je z otroško folklorno skupino, odlomkom iz Zupanove Micke in skupino, ki igra na domače orodje, imelo Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno, ki je lani praznovalo stoletnico delovanja. Ženski pevski zbor Plet-
na, ki ga sestavlja dvaindvajset pevk in poje že deveto leto, se je predstavil s pesmima Blejsko in Otok Bleski, za njimi pa so z Blejskim šopkom nastopile plesalke Internacionalne baletne šole Bled, s katero Društvo Iju-biteUev baleta nadaljuje tradicijo šolanja plesalcev za klasični ples. Nekaj glasbenih nastopov na različne inštrumente so pripravili učenci Glasbene šole Radov^ica, vmes pa so se predstavili Še pevski zbor Odmev, ki letos praznuje desetletnico delovanja, Folklorna skupna Bled, ki deluje že šestinpetdeset let in se vsako leto udeleži vsaj enega folklornega festivala v tujini.
Kulturno društvo Bohinjska Bela ali Gledališče Belansko, ki
ima že stoletno tradicijo in ima danes odraslo, otroško in recita-cijsko skupino, ob sodelovanju ženskega pevskega zbora Pletna še moški pevski zbor Triglav, ter Kulturno društvo viteza Lambergarja, ki s svojimi nastopi v lepih kostumih, z gorenjskim narečjem in mečevanjem ponazaijajo življenje v srednjem veku. Prireditev je zaključil Darko Peterman, prvi glas Gorenjske, ki je zapel pesem O ti moj Bled domačega glasbenika in komponista Franca Podjeda.
Katja Dolenc

Otroška folklorna skupina Ribno je pri gledalcih požela veliko simpatij
Bled - V petek, 25. junija, na državni praznik, so se v Festivalni dvorani obiskovalcem predstavila vsa kulturna društva, šole in posamezniki, ki delujejo v občini Bled in brez katerih si, kot je v uvodnem delu povedal blejski župan Jože Antonie, kulturnega vzdušja v občini ni mogoče več zamisliti. Vsem društvom, ki so združena v vaseh in krajevnih skupnostih, še posebej v Rečici, Gorjah, Zasipu, Rib-nem. Bohinjski Beli in na Bledu, seje zato zahvalil za njihov trud, prav tako tudi učiteljicam v osnovnih šolah in vzgojiteljicam v vrtcih, ki se veliko ukvaijajo z mladimi in otroci, kar je po nje-
govem mnenju zelo pomembno za ohranjanje kulturne dediščine in tradicije.
"Prav folklorni plesi, godba.in petje so tisto, kar nas v svetu dela prepoznavne. Smo nekaj posebnega že po noŠah, načinu plesa in igranju, pesmi ter plese z Gorenjskega in naŠe občine pa so naši umetniki ponesli daleč v svet," je poudaril Antonič in vsem izvajalcem zaželel uspešnega dela v prihodnosti. Obenem je izrazil upanje, da se bodo tudi v bodoče našla finančna sredstva za vsa področja kulture. Poudaril je tudi družabno vlogo društev, ki s svojimi prireditvami zmanjšujejo vse
večjo odtujenost med ljudmi. S tem se je popravilo tudi malo-dušje na področju kulture, ki ga je bilo zaznati pred leti: Zdaj se v društva vključuje vse več mladih, kar je za prihodnost kulture v občini Bled zelo spodbudno.
Prireditev, ki je v pesmi, petju, glasbi, plesu in igri slavila Bled, njegovo okolico, lepoto narave in brhkost ljudi, sta v uvodnem delu z Zdravljico in Pesmijo o Bledu pozdravila Godba Gorje, ki je pred začetkom prireditve s slovenskimi ljudskimi melodijami navduševala občinstvo ob jezeru, ter domačin Janez Petkoš. Osrednji del prireditve je s plesno točko Ko boš prišla na Bled
Likovni trenutici Ženje Petrič
Tržič - V Galeriji Atrij Občine Tržič je na ogled prva razstava ^'Podoba trenutka'* slikarke Zenje Petrič, ki trenutno živi in ustvarja v Škofj i Loki. Svojo likovno pot je začela z vrezovanjem or-namentov v pohištvo, kasneje je za podlago izbrala platno. Lado Srečnik, ki je umetnico predstavil na otvoritvi razstave v četrtek, 24. junija, je v njenih delih prepoznal delovanje naravnega umetniškega navdiha ter svojevrsten slog, pogled in jasen cilj - ustvarjati po navdihu in z gledalci deliti mir in veselje do življenja, ki ga občuti ob nastajanju vsakega novega dela. Ženja si tudi želi, da bi ji uspelo čim prej ustvariti dom v Tržiču, kjer se bo v lepi okoliški naravi prepustila novim likovnim navdihom. Razstava, ki sta jo omogočila Občina Tržič in njen Turistično promocijski informacijski center, bo odprta do 24. avgusta.	Katja Dolenc
Poletni otrošici Kiseifest
Krai\j - V četrtek, 1. julija, ob 18. uri, se bo v gradu Khislstein z uvodno predstavo Kislov veseli vrvež začel letošnji otroški Kiseifest. Otroke bosta zabavala pevka Damjana GolavŠek in čarovnik Grega. Kiseifest bo z lutkovnimi in glasbenimi predstavami vse poletje zabaval najmlajše, grad Khislstein pa jim bo vsak četrtek odprl svoja vrata.	R. S.
Lepote slovenske dediščine
v razstavnih prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Kranj so odprli lepo razstavo fotografij Foto kluba Anton Ažbe Škofja loka. Tema "Lepote slovenske
naravne in kulturne dediščine" se dopolnjuje z dejavnostjo Zavoda.
mače pokrajine in podeželja. Dr. Cene Avguštin je bil nad fotografijami zelo presenečen in navdušen, saj je nadpovprečno kakovostnih zelo veliko. Svoja dela tako predstavljajo Jože Benedičič, Tončka Benedik, Janez Bogataj, Majda Debeljak, Andreja Ferlan, Marjan Gantar, Marko Jarc, Anja Jesenko, Bernarda Filipič Jesenko, Izidor Jesenko, Milan Kalan, Silvo Pe-temelj, Jurij Struna, Peter Pokom, Blaž Šegula, Ciril Velkovrh in
v
Maja Zontar. Fotografije predstavljajo lepe podobe slovenske pokrajine, živali, rastline, stara kmečka opravila, stavbe in predmete ljudske dediščine. Dopolnjujejo jih diapozitivi. Dr. Avguštin je na koncu poudaril, da je razstava lep uvod v njeno nadaljnjo rast in lep zgled, kako lahko tudi fotografija rešuje stvari, ki jih jutri več ne bo. Prireditev je povezoval Jure Svo^šak, na citre pa igrala Vida Učakar.	Katja Dolenc
Vse večji "podmladek" vliva Izidorju Jesenku veliko optimizma za prihodnost kluba.
Kraiy - Na odprtju razstave, ki je bila v sredo, 23. junija, je obiskovalce najprej pozdravil vodja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Vladimir Kni-fic, ki je na predlog Barbare Filipič Jesenko, sodelavke in članice Foto kluba Anton Ažbe Škofja Loka, sprejel idejo o razstavi, ki se tematsko povezuje z dejavnostjo Zavoda. Izidor Jesenko, predsednik kluba, se je nato zahvalil za razstavni prostor, dr. Cenetu
Avguštinu, je razstavljene fotografije in avtorje tudi predstavil, pa za izbor fotografij.
Razstava je plod klubskega razpisa ne temo Lepote slovenske naravne in kulturne dediščine, saj so člani kluba predvsem ljubitelji narave, do-
r*
Najlepše iz cerkljanskih cerkva
Cerkve na Gorenjskem - Le
še danes bo v dvorani župnišča do 22. ure zvečer na ogled lepa razstava Biseri sakralne umetnosti cerkva v Cerk^anski občini, ki jo je v okviru prireditev ob praznovanju 850. obletnice mesta ob pomoči Občine Cerklje pripravilo Kulturno društvo Davorin Jenko Cerklje. Štefan Močnik, avtor razstave, je pojasnil, da so razstavljeni najpomembnejši predmeti, ki krasijo cerkve, ter oprema, ki so jo ali jo še uporabljajo pri bogoslužju. Med njimi so kipi svetnikov in svetnic, oltarne slike, vo-tivne in nabožne podobe, pate-ne, kelihi, monštrance, ciboriji, svečniki, razpela, čolnički, posodice za vodo in vino, bandere, mašniški plašči, omarične jaslice, mašne knjige, prošnje lesene in voščene figurice živali in podobno. Med razstavljenimi umetninami je tudi nekaj del znanih slovenskih umetnikov: Leopolda Layerja, Valentina Mencingerja, Toneta Kranja in
! V ____r	t E S T I V	A	L B	L v: D
	! . -14. ) U	t 1	z 0	0 4
	u; \\f . t s t 1 w		b .;fl	. C 0 ni
Letošivi kresnik romanu Otroške stvari
Ljubljana - V sredo, 23. junija, na kresni večer, so na Ljubljanskem gradu podelili nagrado za najboljši roman leta 2004. Ček, v vredliosti pet tisoč evrov, je med šestdesetimi lani izdanimi romani posthumno prejel Lojze Kovačič za roman Otroške stvari. Žirija je v ožji izbor uvrstila še romane Boštjanov let Florjana Lipuša, Jakobova molitev Dušana Merca, Ločil bom peno od valov Ferija Lainščka in Sago o kovčku Nedeljke Piijevec.	K. D.
rJ
Piše Eva Senear
Za 'knjigobrbce'
Med razstavljenimi predmeti je tudi monstranca Jožefa Plečnika in kipec Toneta Kralja.
celo Jožefa Plečnika. Razstavo bo danes, v torek, 29. junija, ob 20,30 uri v župnyski cerkvi
zaključil koncert duhovnih skladb skladateljev, ki so delovali v cerkljanski občini ali bili v njej doma. Katja Dolenc
Izgub^eni raj (Paradise Lost), biblični ep/oÄ/iö Mütona, prevedel, z opombami in drugim spremnim aparatom opremil ter spremno besedo napisal Marjan Strojan, oblikovanje Mojca DariŠ, Cankarjeva založba 2003, zbirka Bela krizantema, 448 str., 12.500 sit.
Prevod Izgubljenega raja, interpretacije geneze, železnega repertoarja svetovne literature, epa, ki združuje razumevanje humanističnega duha 17. stoletja, smo Slovenci dobih šele pred nekaj meseci. Dvajset let, pravi prevajalec, seje ukvarjal s prevodom, nenazadnje z razumevanjem tega nadvse odmaknjenega in zapletenega dela pesnika in velikega humanista, ki je zaslovel kot eden največjih latinskih in angleških pesnikov, kot pamfletist - pisal je o cerkveni vladavini, in po enem prvih traktatov o svobodi tiska Aeropagitica. Rodil se je na začetku 17. stoletja premožnim staršem v središču Londona in obiskoval odlične humanistične Šole, zadnjo v Cam-bridgeu, ki gaje zapustil, ko bi se moral pustiti posvetiti. Zgodbo je postavil v Eden; bralca osuplja z opisi rajskega življenja, Adama in Eve, Satana, ki po padcu v najgloblje brezno sklene ponovno osvojiti Nebesa. V podobi Kače zapelje Evo; zgodbi nato sledimo do izg-nanja iz raja. Kanila sta, otrla nekaj solz,/ ne več kot to. Ves svet je bil pred njima,/ previdnost njun vodnik na kraj počitka./ Čez Eden negotova z roko v roki/ počasi ubrala sta samotno pot.
Ep je pripoved v verzih, ponavadi nacionalnega in socialnega značaja; z grŠke antike poznamo veličastna Homeijeva epa, z rimske Vergilovo Eneido, indijski Mahabharata iz 5. stol. pr. nŠ. št. vsebuje sto tisoč dvojnih verzov. Dantejeva Božanska komedija zaznamuje srednji vek. Izgubljeni raj pa je zadnji vrh epa, nastalega v renesansi, ki ga potem nadomesti roman. Milton gaje napisal v dveh izdajah. Prva je bila objavljena leta 1667 v desetih knjigah, druga sedem let kasneje, v letu njegove smrti, v dvanajstih knjigah in z dodanimi argumenti. Večina nacionalnih prevodov sloni na slednji. Je pa Miltonov ep navdihnil tudi Philipa Pullmana, da si ga je izbral za temo svoje tretje knjige iz trilogije Njegova temna tvar, Jantarni daljnogled, za katerega je prejel Whitbreadovo nagrado za najboljšo knjigo.
Prvo slovensko izdajo si je prevajalec zamislil večdelno: poleg kratke vsebine pred vsako knjigo ob koncu z opombami natančno razlaga vse omenjene like, morebitne za bralca nepoznane izraze ali jezikovne fraze, biblične kraje in odlomke. Sledi prevod nekaterih sonetov, iz katerih je mogoče razbrati avtobiografske podatke in čustvovanje tega v takratno stvarnost in politko močno vpetega humanista. Z odlomki iz slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma si pomagamo k razumevanju epa, ki ga je Milton, kot v uvodu sam pove, pisal v metrumu, nerimanem angleškem epskem verzu, nikakor pa v rimi, katere odsotnost ni pomankljivost, nasprotno. Knjigo prevajalec končuje z umestitvijo Miltona in njegovega Izgubljenega raja v kontekst časa in književnosti: "Miltonov Izgubljeni raj ostaja izjemno in enkratno dejanje puritanskega duha, ki se je iz zunanjega blišča in pompoznosti v značilni ponotranjeni revoluciji obrnil navznoter ter gradil edini in največji dosežek evropske kulture svoje vrste."

k
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN
društva / stojan.saje@g-glas.si
Torek, 29. junija 2004
zdravje
po pravico
gore
EU
9
Na Kriški gori je bilo v nedeljo srečanje gorenjskih planincev in njihovih društev, ki so
že od vstopa Slovenije v Evropsko unijo vključeni v vseslovensko akcijo
Gozd - v nedeljo, 27. junija, je v čudovitem sončnem vremenu na Kriško goro prišlo lepo število ljudi, ki so se udeležili vsakoletnega srečanja gorenjskih planincev. Tudi letošnjo prireditev, ki je bila zaradi lepega jubileja nekoliko bolj živahna, je pripra-
"Od Prekmurja do Primorja".
pripravila kar štiriinsedemdeset prireditev po planinskih vrhovih. Prireditve, s katerimi želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o procesu vključevanja v EU, so bile do sedaj dobro obiskane, udeleženci se podpi-
Čeprav jih je včlanjenih v planinska društva manj - na Gorenjskem okrog 12.000, jih je v hribih vedno več.
vilo PD Križe, vendar ob sodelovanju z Meddruštvenim odborom planinskih društev (MDO) Gorenjske, saj je sovpadla v vseslovensko akcijo "Od Prekmurja do Primorja" pod geslom "za življenje zdravo v gorsko naravo'\ ki poteka že od predvečera vstopa Slovenije v EU. Pobudnik za akcijo je bila ob podpori slovenske vlade Planinska zveza Slovenije, ki je
sujejo in podpisi bodo tvorili svečano spominsko vpisno knjigo. Ta bo na zaključni prireditvi, ki bo v počastitev 226. obletnice prvega vzpona štirih srčnih mož 26. avgusta na vrhu Triglava, predana predstavnikom Planinske zveze Slovenije v Evropski uniji in predstavniku EU v Sloveniji, po opravljeni vlogi pa dana v hrambo Planinskemu muzeju v Mojstrani. Z njo želijo
slovenski planinci obeležiti zgodovinski dogodek ob vstopu Slovenije v EU, obenem pa izraziti tudi svoje interese, med katerimi je najbolj vroč spor z davčno upravo Slovenije, ki je dolgoletno prostovoljno delo planincev prekvalificirala v pogodbeno delo, ki je obdavčeno. Tega v EU ni in je urejeno drugače, je v svojem govoru povedal Marjan Burja, predsednik MDO Gorenjske, in poudaril, da EU planincem prostovoljno delo dopušča.
Na prireditvi sta spregovorila tudi Ivan Likar, predsednik PD Križe, in Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije. V kulturnem programu so nastopili Kvintet bratov Zupan, Cveto ŠtrukeU na harmoniki in ansambel Fantje z vasi.
Prireditev je bila posvečena tudi praznovanju 55. obletnice delovanja PD Križe, ki skrbi za kočo na Kriški gori, markacijo planinskih poti, tovorno žičnico in dva objekta v Gozdu. Ivan Likar, ki se mu po šestnajstih letih izteka predsedniški mandat, je ob tej priložnosti povedal, da je zadovoljen z opravljenim delom v preteklem obdobju, saj so med drugim obnovili koČo na Kriški gori in adaptirali žičnico, ki je dan pred prireditvijo praznovala 29 let obratovanja, v prihodnosti pa načrtujejo še celotno elektrifikacijo do koče. Katja Dolenc
Glasova čitalnica
Naročilnica
I/ zbirke knjižnih i/(.htj Corenjskci^a vam priporočanio v liranjc ...
Usode / Milena Miklavčič	^
(Ncjvsuhhuiji' ^ivlii'nj\kc vjuIJtc	'
Vpel v pt)nilad sedemdesetih let / Cene Maticie
Knjii^o (> i^rvi shivcnski lumiladi
now^l
Nedol/nost in sila / Mira Delavec
/ivljcnji' m il<'ln Jusiinirc (Jrhaih'ir - Tntnoi^rajski', l'r\c sl(i\rn\lyi' pisaft'ljicc. fu'snu i' in skladalcUii c

m

cena za naročnike naročenih cena Gorenjskega glasa izvodov
Usode
990 SIT 990 SIT
i
J Vpet v pomlad 2.500 SIT 2.000 SIT sedemdesetih let
J Nedolžnost in sila 2.500 SIT 2.000 SIT
Pri naročilu vseh 3 knjig vam nudimo 20 ^f popusta - na redne cene in na znižane cene za naročnike Gorenjskega glasa.
J_J
ime in priimek
ulica, hi'^na številka
Psj »
o
O
•O
po5ina 5lcvilka in kraj
Naročnik Gorenjskega glasa J NE J D A
I. L...,
nariK^ni^ka številka
DDV je vključen. Poštnina ni vključena v cene. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas. d.o.o.. Kranj. Zoisova 1, 4000 Kranj. Knjigo lahko naročite tudi po telefonu: 04/201-42-41. Naročene knjige vam bomo poslali po poŠti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja, na Zoisovi 1 v Kranju.
mmmmmuGLAB
Za vas helelirno čas
Pred sto leti začeli požarno obrambo
Hruščanski gasilci, včlanjenih je 94, podpornih članov pa je 485, stoletje prostovoljnega delovanja med 18. in 20. junijem obeležili z več prireditvami.
Poleg borbe proti rdečemu petelinu - v povprečju dvakrat letno - je v okviru društva delovala folklorna skupina, opravljali so redne vaje, prirejali izlete in veselice ter se redno izobraževali.
Med prvo svetovno vojno društvo ni delovalo. Kasneje se je članstvo obnovilo in leta 1926 so sklenili popraviti razmajani leseni gasilski dom. V naslednjem desetletju so se posvečali skrbi za operativo in usposabljanje Članstva, tik pred drugo svetovno vojno pa so kupili novo motorno brizgalno in orodje.
Po drugi svetovni vojni so svoje vrste krepili z mladinci in članicami, s prostovoljnim delom skušali izboljšati opremo in v letu 1986 pomagali gasiti dva velika požara. Konec 80-ih ter v začetku 90-ih so z velikimi finančnimi težavami ponovno prenavljali gasilski dom. Tako je tudi ob stoletnici. S prenovo so začeli leta 2000, vendar notranja dela še niso dokončana, na podstrešju je predvideno tudi stanovanje. Računajo, da bo dom povsem dokončan v naslednjih dveh letih.	M. K.
Jeseniški župan Boris Bregant je ob jubileju predsedniku PGD Hruši-ca Janezu Marinčiču za predano delo društva Izročil občinsko prizna-nje - plaketo župana.
Mala Amerika. Tako se je 34 vaščanov, domnevno v pozni jeseni 1904, odločilo za ustanovitev požarne brambe.
Dve leti po ustanovitvi so na prostoru, kjer še danes stoji gasilski dom, postavili prvega, lesenega, kasneje pa še prizidek. Tedaj so sodelovali tudi pri gašenju velikega požara v Logu in od Kranjske industrijske družbe prejeli "Zasluženo pohvalo" ter plaketo s 300 kronami nagrade.
Hrusica - Ob tej priložnosti so v lični brošuri popisali svojo in hkrati zgodovino kraja, ki sta tesno prepleteni. Pred stotimi leti je bila vas Hrušica zaradi gradnje železniškega predora v gospodarskem razcvetu in Evropa v malem. Nastajale so nove zgradbe, ki pa so bile zaradi slabe gradnje zelo izpostavljene požarom. Pogorela je tudi prehranjevalna restavracija za delavce v predoru, imenovana
Gorenjci so orali ledino
Medobčinsko društvo invalidov Kranj je 35-letnico delovanja praznovalo
s tradicionalnim srečanjem članov.
Cerklje - Okoli 350 članov in njihovih gostov iz gorenjskih invalidskih društev, ki se je udeležilo sobotnega srečanja v športni dvorani v Cerkljah, sta nagovorila predsednik društva Mirko GaUčiČ in predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajne. Slednji je vrle Gorenjce pohvalil, da so na področju invalidskega varstva zao-rali ledino in s tem razširili idejo po interesnem združevanju na vso Slovenijo. Kranjsko društvo je nastalo hkrati z Zvezo društev telesnih invalidov Slovenije, za katero je bil pobudnik in kasnejši predsednik ravno Kranjčan, Konrad Pavli. Miran Krajne je še dejal, da invalidov ne obravnavajo kot ljudi, ki prejemajo miloščino, pač pa kot imetnike socialnih pravic in dolžnosti ter ljudi s pravico do enakih možnosti. V Evropski uniji je lahko invalidom le boljše, trdi Krajne, saj obstaja vrsta direktiv, ki jih morajo države izpolnjevati, med njimi je tudi direktiva o zaposlovanju invalidov. Predsednik zveze je Medobčinskemu društvu invalidov Kranj za uspešno
Tradicionalnega srečanja invalidov se je v cerkljanski športni dvorani udeležilo več kot tristo ljudi.
delo ob 35-letnici delovanja izročil priznanje, Mirku Galičiču pa izrekel zahvalo za dolgoletno učinkovito vodenje. Društvo je ob svojem prazniku prejelo tudi Številne čestitke in darila gostov iz drugih gorenjskih društev.
Društvo, v katerem je prek 1300 članov, med njimi več kot 90 odstotkov delovnih invalidov, zna prisluhniti pravim problemom invalidov, pravi njegov dolgoletni predsednik. Velik po-
udarek dajejo socialnim programom in ohranjanju zdravja. Družabnost nedvomno prispeva k prijetnejšemu počutju in temu je namenjeno tudi vsakoletno srečanje invalidov. Letošnje v Cerkljah je s šaljivimi točkami poživil Kondi Pižorn, z glasbo pa Stane Vidmar in ansambel Tulipan. Številni invalidi so tudi zaplesali.
D. Ž., feto: Tina Doki
Strelci v Bohinju spet brez prostorov?
Bohiiyska Bistrica - Člani Strelske družine Florjan Majhen Bohinjska Bistrica so se pred dnevi sestali na jubilejnem srečanju ob 50-letnici družine. Na slovesnosti s kulturnim programom so podelili tudi priznanja. Zlate plakete so dobili Jure Sodja, Zvone Novoselec, Stanko Ažman, Jože Črnko in Štefan Fujs.
Ob pregledu petdesetletnega delovanja so ugotovili, da so vsa leta morali posebno skrb namenjati prostorom za delovanje družine. Tako so se kmalu po ustanovitvi preselili v telovadnico TVD Partizan v Bohinjski Bistrici. Člani so imeli takrat tekmovanja na vojaškem strelišču na Bohinjski Beli, kasneje pa v Ribnem. V začetku šestdesetih let so sami uredili strelišče za stavbo današnje Komunale v Bohinjski Bistrici, pred petnajstimi leti pa so zgradili strelišče v Mošnjah skupaj z Radov-
ljico. Avtomatsko zračno strelišče so postavili tudi v telovadnici šole v Bohinjski Bistrici. Zdaj pa imajo strelišče v zgornji dvorani društva upokojencev v Bohinjski Bistrici. Ker pa bodo te prostore v občini najbrž namenili za turizem, so člani Strelske družine s]fet pred iskanjem novih prostorov za nadaljevanje dejavnosti. Tokrat pa jim je na srečanju Iva Lapajne, svetovalka za družbene dejavnosti v občini Bohinj, ki jih je pozdravila tudi v imenu odsotne županje, zagotovila, da bodo njihov problem reševali skupaj. Zato ni bojazni, da bi prostori ogrozili njihovo aktivno delo v prihodnje.
Ob jubileju se je vsem zahvalil za delo predsednik Štefan Fujs in jih pozval, da bo v prihodnje treba poskrbeti za pomladitev članov v družini.
A.Ž.


Moč 600 W!
SIDE
Avtomatika Duostart!

• ^	• OB
h'


cefM^i varnost
Ekscentrični brusilni stroj
•	nazivna moč: največ 600 W, avtomatika Duostort
•	brezstopen ska nastavitev števila obratov, nazivno število nihajev:
5.000 do 6,000 U/min
•	zelo dobro brušenje, velika masa vztrajnika zagotavlja tiho delovanje
•	integrirano odsesavanje prahu
•	ekscentričnost največ 5 mm, dolžina kabla pribl. 4 m, premer brusilnega diska pribl. 15 cm
•	z 2 brusnima listoma (zapenjanje z ežkom) in nastavkom za odsesavanje s sesa nikom
3 leta garancije!
komplet

.1 -

i' >t.

V \ .

T'
A, . r t
*
Profesionalni organizator
•	priročen organizator iz vzdržljive umetne mase
•	25 predalov (velikost nekaterih je mogoče spremeniti)
•	mere: pribl. 46 x 33 x 8 cm
793
Garnitura za kopalnico, 3-deina
. v

130 °C


mehka, kakovostna, preprosta za vzdrževanje
primerna za sušenje v sušilnem stroju različne barve in vzorci v kompletu: predpražnik za banjo (pribl.
65 X 115 cm ali 60 X 100 cm), predpražnik za WC školjko (pribl. 00 x 45 cm ali 50 x 40 cm),^re\neka zd pokrov
WC školjke (prib
X 51 cm)

-v N '


v»

komplet
m
s^M
J
\oni\a
£



v
-S» ?

K
« - \

tf.-


s
Vrtalna vpen}alna glavo:
Rio^Hin
1
v'.-;»«


: v
m
B

-'•A

TOV
NODUa SERVKE

r	X v-
i»
• y'
g - "
a« '
N
I,
in V
•	dvostopenjski pogon za optimalno r^ullranje moči, levo/desno delovanje
•	največje število obratov: 1.400 U/min, samodejna zaustavitev vretena
•	vrtilni moment nastavljiv v 16 stopnjah, vrtilni moment pri vrtanju: največ 18 Nm,
18-voltni motor, 1,5 Ah
•	prikazovalnik polnosti baterije in ročna vodna tehtnica
•	barve: črna/srebrna, zelena/srebrna
•	bateri a, polnilnik za hitro polnjenje, 2 dvojna nastavka, navodila za uporabo in naslov servisa
3 leta garancije!
Komplet brusnega
, 30-deini
vsebina: 20 listov za les (zrnatost
60/120/180/240/320, po 4 listi),
6 listov za barve in lake (zrnatost
60/120/240, po 2 lista), 4 listi za kamen (zrnatost 80/180/400/1200,
po 1 list)
primeren za ekscentrične brusilne stroje, nazivna velikost 150 mm
vm col

uMr coH
Lepilo za les UHU
•	lepilo za les UHU Coll: originalno, sekundno ali vodoo<^orno
•	plastenka, 550 g/505 ml


v--"'
ir .

0,85/100 m 0,78/100 g




r / /


Športna ročna ura
z zaslonom LCD
k
•	kakovosten mehanizem, krmiljen s kristali, in osvetlitvijo
•	veliko različnih modelov
3 leta garancije!



.-•ni

Brisače iz dvojnega žalca rja
100-odstotni bombaž

'm

3

' 'ii
C '
Brisača za ko
•velikost: pribl. lOOx 1
ij)an|e
50 cm

2
viPbnoff ikoij^Ai Wiom po	StamM too
RAPSKOVALH WSTTTUT Holnnilwn
Brisača za tuširanje
» velikost: pribl. 70 x 140 cm
671
2 brisači za roke
• velikost: pribl. 50 x 100 cm
671
Primerne za sušenje
60 X

^^ v sušilnem stroju
Različne barve
m vzorci
Prodajalne Udi v vaši bližini: Klagenfurl/Celovec (4x): Durchlaßstr. 6, Rosentaler Str. 83, Ebentaler Str. Iö4/Südring, August-Jaksch-Str. 48; Villach/Beljalc (2 x): Maria-Gailer-Str. 21, Badstubenv/eg 89; Spittai na Dravi: Koschatstr. 39; St. Veit/Št. Vid na Glini: Lastenstr. 9; Graz/Gradec (6 x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstr. 164, Karlauer Str. 26, Wiener Str. 196, Kärntner Str. 328, Triester Str. 426; Deutschlandsberg: Frauentaler Str. 73; Feldbach: Gleichenberger Str. 66; Fürstenfeld: Körmender Str. 15; Voitsberg: Conrad-von-Hötzendorf-Str. 51; Uenz: Kärntner Str. 63.
Udl Austria GmbH
Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg
Cene v SIT so zgolj informativne in odvisne od menjolnlh razmerij, vključujejo vse davke in so preračunane po srednjem tečaju Bonke Slovenije no dan 24. 6. 2004. Plačilno sredstvo so izključno evri (€}. Dekoracija ni viteta v ceno. Izdelki v akci i so lahko razprodani U prvi dan ponudbe, zato vas prosimo za razumevanje. Blop je namenjeno končnim potrošnikom in e naprodoj samo v običajnih prodojnih količinah. Navedeno blago je lonko tudi v drugačni embo oži. Mogoče so tiskorske nopoke, zlasti pri cenah. Ponudba velja do izteka akcije a i razprodaje za og.
www.lidLat www.Hdl.si
Maestm
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
šport / vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 29. junija 2004
V radovljiškem bazenu so člani domačega plavalnega kluba pripravili tradicionalni mednarodni plavalni miting, ki je letos potekal pod naslovom "Predolimpijski plavalni miting Mobitel 2004", saj je na njem nastopilo kar
31 kandidatov za olimpijske igre v Atenah
Radovljica - Čeprav vsi s pred-olimpijskega mitinga v nedeljo zvečer niso odšli nasmejani, saj se odlični domači plavalki Ta-mari Sambrailo, kljub zmagi v disciplini 100 metrov prsno, ni uspelo dokopati do olimpijske norme, pa so vendarle zvečine - priznali, da je bila v sodobnem olimpijskem bazenu pod Oblo gorico minuli konec tedna še ena lepa prireditev, ki so ji tudi tokrat dodaten čar dali številni gledalci in odlični domaČi plavalci in plavalke. Prvo ime mitinga je bila sicer Jana Kločko-va, ki je tudi zmagala v seštevku štirih rezultatov mitinga v ženski konkurenci, vendar so se tudi naši olimpijci potrudili, da so domov odšli dobre volje. Zlasti sta se izkazali domači plavalki Anja Klinar in Sara Isakovič, ki sta se v seštevku štirih rezultatov uvrstili takoj za ukrajinskima zvezdnicama Jano Kločkovo in Irino AmŠenikovo, saj je Anja v soboto slavila v disciplinah 400 metrov mešano, 100 metrov delfin in 200 metrov prsno, v nedeljo pa še na 200 metrov delfin, Isakovičeva pa je bila v nedeljo najboljša na 400 in 100 metrov prosto. Za druge slovenske zmage so poskrbeU Še Emil Tahirovič (MTK) na 50 in 100 metrov prsno, Matjaž Pernat (BM) na 200 metrov prsno in Peter Mankoč na 200 metrov mešano. Najboljši seštevek re-
Član Merit Triglava in reprezentance Emil Tahirovič se je izkazal z zmagama na 50 in 100 metrov prsno.
zultatov je imel član zagrebške Mladosti Aleksej Puninski.
Čeprav plavalce do nastopa na olimpijskih igrah v Atenah čaka še kar nekaj nastopov, pa je bil selektor Ciril Globočnik ob mitingu zadovoljen s pripravljenostjo tekmovalcev. Zal pa na mitingu ni bilo olimpijca Blaža Medveščka, ki je bil v soboto vpleten v prometno nesrečo.
"Že te dni bo del reprezentance odšel na višinske priprave v Francijo, drugi pa ostajajo doma. Trije kandidati za olimpijske igre, mladinci Anja Klinar, Sara Isakovič in Jernej Go-
dec, gredo tudi Še na evropsko mladinsko prvenstvo, ostali pa se bodo te dni pripravljali v klubih ter v Kopru in Mariboru. Nato nas od 7. do 11. julija čaka nastop na odprtem prvenstvu Hrvaške, kjer bo Tamara Sambrailo skušala odplavati normo za olimpijske igre, zadnje tekmovanje pa bo odprto državno prvenstvo v Kranju od 21. do 24. julija. Do takrat prideta iz Amerike tudi Anja Čarman in Alenka Kejžar, tako da nas potem čakajo le še zaključne priprave, ki jih bo vsa reprezentanca opravila skupaj od 26. julija do 9. av-
gusta v Kopru. Koper smo iz-. brali zato, ker se bomo tako bolje "aklimatizirali" na vroče Atene, pa tudi sicer so razmere za treninge v Kopru zelo dobre," je povedal selektor Ciril Globočnik, ki tudi ni skrival zadovoljstva nad še eno lepo prireditvijo v radovljiškem bazenu: "To je gotovo najmočnejši miting v Sloveniji do sedaj, saj je na tekmah nastopilo kar 31 olimpijcev, skupaj pa kar 350 tekmovalcev."
Planiški zaplet onemogočil
tudi skupščino
Ljubljana - Minulo sredo naj bi pri Smučarski zvezi Slovenije z redno letno skupščino vendarle zaključili minulo sezono in tudi uradno spregovorili o novi. Vendar pa je bila (že prej preložena) skupščina z napovedanimi kar 13 točkami dnevnega reda tako rekoč zaključena, še preden se je začela, saj se je zapletlo že pri izvolitvi organov skupščine ter končalo pri potrditvi zapisnika.
!lani Športnega društva Planica so - ob pisnih ugotovitvah odvetniške družbe Čeferin - že na začetku drug za drugim opozarjah, da je skupščina nelegitimna, saj je bil napačen sklic, gradivo ni bilo pravočasno pripravljeno pa tudi število glasov ni bilo predhodno določeno. S slednjim so se strinjali tudi predstavniki Tekaškega kluba Bled, saj je Vinko Poklukaf ogorčen opozoril, da so pri določanju števila glasov klubov "pozabili" na uspehe najboljšega slovenskega biatlonca Janeza Mariča. Tako so skupščino po dobri uri razprav zapustih člani ŠD Planica, TK Bleda, pridružih pa so se jim Še nekateri drugi, kar je pomenilo, da skupščina ni bila več sklepčna. "Tako rekoč petdeset let hodim na skupščine, ki so bile do sedaj večina odraz dela društev. Sedaj vse teče po nekih formalizmih, društva se zaradi prekratkih rokov ne morejo pripraviti na diskusijo, saj je skupščina edina priložnost, da člani društev povemo svoja mnenja. Mi smo že ob sklicu skupščine opozorili na več' stvari, s katerimi se ne strinjamo, vendar nam nihče ni niti odgovoril. Mislim, da tak odnos do društev ni pravilen, saj smo le "baza" zveze. Zelo sem razočaran, da se še po petdesetih letih moram boriti za svojo pravico, oziroma pravico društva," je, potem ko je s člani društva zapustil skupščino, dejal predsednik SD Planica Janez Gorišek.
Kljub formalnem zaključku skupščine pa je zbranim pred jesenskim srečanjem (skupščino naj bi znova pripravili jeseni) spregovoril predsednik Smučarske zveze Slovenije Stanislav Valant, ki se je najprej opravičil za zaplet in pojasnil, daje do njega očitno moralo priti, saj se razprave in konflikti med člani ŠD Planica in predstavniki SZS vlečejo že dlje časa, zaradi suma nepravilnega poslovanja ŠD Planica pa je SZS že naročila revizijo poslovanja, ki jo pred zaključkom poročila še ni želel komentirati. "Očitno je, da SD Planica želi preprečiti vpogled v poslovanje, ko pa bo revizija zaključena, pa bo to postalo javno, " je poudaril Stane Valant in tudi opozoril, da Planica ni last nekaj posameznikov in da imajo tako država kot Smučarska zveza in občina z njo Še veliko načrtov.
Vilma Stanovnik
VATERPOLO
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Vaterpolisti v Splitu
Krai^ - Včeraj zjutraj je na štiridnevne priprave v Split odšla naša izbrana vrsta, ki letos nima nobene pomembne akcije, že v začetku naslednjega leta pa jo čakajo kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu. V Sphtu bo izbrana vrsta pod vodstvom selektorja Igorja Štirna ostala vse do četrtka in tam trenirala skupaj z reprezentanco Hrvaške, ki pa jo letos čaka nastop na 01. Jože Marinček
GRAFOLOSKI KOTIČEK
Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge!
Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel Ust papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta In se podpišite. Skupaj z Izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naislov. Berite Gorenjski glas In v njem polš-a*te svoje odgovore.
ŠIFRA: ANA
Za grafološko analizo je potrebno nekaj več vsebine, saj moram dobiti oprijeme in podlago, da lahko bolj temeljito napišem vaše želje. Ste oseba, ki se za stvari in osebe lepo navduši, saj ste odprti in vaš pogled seže v daljavo. Vaše oči so vedno odprte in pripravljene na sprejem. Notranje nemirni, toda v srcu si želite več pozornosti. V vsakdanjiku ste temeljiti, premišljeni in tudi trmasti. V družbi prijetna in razigrana. Odnos do okolja imate spoštljiv in odprt. Uspehe dosegate s trezno presojo.


C


VC^ . C


/
OL


T
Grafološko društvo - lAURA
Društvo za proučevanje pisave
Partizanska ulica 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com
e-mail: gd.laura@email.si
eSM : 041/947-113
ŠIFRA: STINI
Lepo je, da pišete dnevnik in v njem izražate trenutke, ki so^e vam zgodili. Tudi sam sem pisal dnevnik, ko sem delal na ladjah in plul po morjih. To so prijetni spomini. Zanima vas, kam spada vaša pisava. Vaša pisava je umirjena, premišljena, izpod peresa previdne osebe. Znate biti družabni, saj ste v notranjosti sproščeni in prilagodljivi. Z ljudmi ste odprti in pripravljeni na razgovore. Včasih ste premalo samozavestni. Ste bolj družinska oseba, kjer se rada tudi bolj uveljavlja. Po naravi ste veseli in nasmejani. Le tako naprej.
'Al'/l
f- /k.


T



KUPON Grafološid kotiček
Ime in priimek
Ulica, hišna št., pošta in kraj
Št. naročnika
Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1. 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora.
GLAS
Ekipa Mission Ase obranila naslov
Konec tedna so hokejisti na rolerjih v Podmežakli odigrali finalni turnir državnega
prvenstva, po ogorčenih bojih pa so slavili kranjski hokejisti
iz ekipe Mission Asa Naklo.
Jesenice - V jeseniški ledeni dvorani, kjer tokrat ni bilo ledu, ampak podlaga za igranje hokeja na rolerjih, se je na finalnem turnirju za naslov državnih prvakov v hokeju na rolerjih pomerilo šest ekip, ki so se po rednem delu tekmovanja najbolje odrezale: Izid Kranjska Gora, Mission Asa Naklo, Dinamiti Horjul, Piran Pyranha, Strele in Dolenjske Toplice.
Po pričakovanjih sta se v nedeljski veliki finale uvrstili vodilni ekipi po rednem delu tekmovanja: Izid Kranjska Gora in Mission Asa Naklo. Kranj-skogorci, ki so v svojih vrstah imeli tudi slovita hokejska imena na čelu z Milanom in Tomom Hafnerjem, so sicer povedli, toda zaključek finalne tekme je pripadel izkušenejšim kranjskim hokejistom, ki so slavili z rezultatom 4:3. Tako je ekipa Mission Asa Naklo že tretjič zapored osvojila naslov državnih
Hokejisti Mission Ase Naklo so z borbeno Igro obranili naslov prvakov.
prvakov v hokeju na rolerjih, za zmagovalno moštvo pa so nastopili: vratar AleŠ Zalokar ter igralci Boštjan Omerzel, Borut Košenina, Primož Križnar, Miha Pavlovšnik, Mitja Kern, Aleš Razinger, Jure Razinger, Luka Cekič,
MINI GOLF
N^boljši je bil predsednik
Bled - Ob prireditvah 1000-letnice Bleda so blejski minigolfisti uspešno izvedli že 8. pozivni masters, mednarodni turnir z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. V absolutni konkurenci je slavil predsednik MGK Bled Sergej Učakar, pred Ljubljančanom Danilom Pavšičem, ki sta ugnala 57-letno Avstrijko Margaret Schlager in 17-letnega Ažbeta Mejavška (Sp. Gorje). Vrstni red - absolutno: 1. Učakar (Bled), 2. Pavšič (Ljubljana), 3. Mejavšek (Sp. Gorje)... ženske: 1. Schlager (Avstrija), 2. Lindie (Zasip), 3. Rolk (Zapuže) ... mladinci: 1. Mejavšek (Sp. Gorje), 2. Remec (zgoša), 3. Učakar (Bled) ... ekipno: 1. Bled 1004 (Učakar, Remec, Lindie), 2. Optimisti, 3. Pizzeria Matjaž ...	Goran Lavrenčak
Janez Žumer, Jakob Milo-
v
vanovič, Žiga Hočevar, Jernej Ankele in Gorazd Drinovec.
V tekmi za tretje mesto je ekipa Pyranhe Pirana 6:2 premagala ekipo Dinamitov Horjul.
Na koncu prvenstva je bil za najboljšega vratarja tekmovanja izbran Aleš Zalokar iz ekipe Mission Asa Naklo, najboljši strelec tekmovanja pa je bil Nejc Sotlar iz ekipe Strel. Nagrado za fair play je dobila ekipa Dolenjskih Toplic.
Slovensko reprezentanco v hokeju na rolerjih sedaj Čakajo priprave za nastop na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, sredi septembra pa naj bi odigrali tudi (zaradi dežja) odpovedano tekmovanje za slovenski pokal.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
J

forek, 29. junija 2004
šport / vilma.stanovnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • STRAN
niso
ATLETIKA
Na 49. mednarodni regati na Bledu je v memorialni tekmi četvercev brez krmarja v spomin na tragično preminulega Saša Mirjaniča slavila domača olimpijska posadka z bratoma Mihom in Tomažem Pirihom, Gregorjem Sračnjekom in Janijem Klemenčičem, zanesljivo najboljša pa sta bila tudi aktualna olimpijska prvaka Iztok Čop in Luka Špik.
Bled - Od petka do nedelje je Blejsko jezero gostilo udeležence 49. mednarodne veslaške regate, ki je letos potekala tudi v sklopu praznovanj 1000-letnice Bleda in je bila hkrati zadnja predolimpijska preizkušnja za naše veslače. Vsi so jo dobro opravili, saj sta Iztok Čop in Luka Špik tako v sobotnem kot nedeljskem finalu zanesljivo ugnala vse konkurente v dvojnem dvojcu, četverec brez kr-maija v postavi Jani Klemenčič, Miha in Tomaž Pirih ter Grega SraČnjek je slavil na nedeljski tekmi, ki je bila hkrati tudi spo-niinska tekma Saša Mirjaniča, Davor Mizerit se je z dvema zmagama izkazal v enojcu, v dvojcu brez krmarja pa sta Matija Pavšič in Andrej Hrabar v nedeljo zmagala, v soboto pa sta zaostala le za odličnima Beograjčanoma Nikolo Stojičem in Mladenom Stegičem ter bila boljša od Mateja Preioga in Roka Kolandra.
Selektor Miloš Janša je objavil tudi reprezentančni seznam za nastop na olimpijskih igrah, na katerem so pričakovano Luka Špik in Iztok Čop v dvojnem dvojcu, Jani KlemenČič, Tomaž Pirih, Grega Sračnjek in Miha Pirih v četvercu brez kramarja, Davor Mizerit v enojcu ter Matija Pavšič in Andrej Hrabar v dvojcu brez krmarja. Člana mariborskega dvojca brez krmaija Matej Prelog in Rok Kolander sta prva in druga rezerva.
"Tekme na letošnji blejski regati za reprezentančne posadke,
Brata Tomaž In Miha Pirih ter Jani Klemenčič In Gregor Sračnjek so v nedeljo zanesljivo slavili v spominski dirki četverca brez krmarja in znova osvojili pokal Saša Mirjaniča.
ki bodo nastopale na olimpijskih igrah, niso bile ključne, seveda pa so se vse posadke želele predstaviti domaČim gledalcem, kar je bila res lepa priložnost. Sedaj, v zadnjem mesecu in pol, nas vse skupaj čaka najtežji del celotne sezone, saj bodo priprave na olimpijske igre res intenzivne. Kombinirali bomo priprave v Mariboru, Bakru, Bledu, Bohinju ..., ki bodo iz tedna v teden težje, proti koncu pa bomo z intenzivnostjo malo popustili. Vse posadke bodo trenirale skupaj, saj je treba sproti spremljati izvedbe tre-
ningov, formo, pa tudi konkurenčnost povečuje kakovost," je ob blejski regati pred zaključnimi pripravami poudaril selektor Miloš Janša, ki seveda ni skrival visokih ciljev svojih varovancev tudi v Atenah. "Jasno je, da je dvojni dvojec z Iztokom Čopom in Luko Špikom med favoriti za olimpijsko kolajno, tudi posadka četverca brez krmarja naj bi si zagotovila zanesljivo finale in se nato bojevala naprej. Glede ostalih bi rekel, da je cilj dvojca brez krmarja Matija Pavšiča in Andreja Hrabaija nastop v A finalu, skifist Davor
Mizerit pa naj bi se uvrstil v zgornjo polovico B finalistov," je o ciljih slovenskih adutov v grški metropoli povedal selektor Janša.
Letošnja blejska regata je postregla s kar precej zanimivimi obračuni tudi v mlajših kategorijah veslačev, kjer so se izkazali gostje iz Romunije, Madžarske in Hrvaške, kar nekaj kolajn pa so osvojili tudi slovenski veslaški upi in navdušili Številne navijače ob jezeru.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Kolesarji danes y Medvodah
Danes zvečer bodo medvoške ulice znova preplavili najboljši slovenski kolesarji.
Medvode - Na dirki, ki šteje tudi za Rogovo zlato kolo in točkovanje kriterijev slovenskih mest, se bodo kolesarji danes v Medvodah najprej pomerili v kvalifikacijah, začele se bodo ob 19.45. Organizatorji so letos spremenili način napredovanja v finale in s tem dirko naredili bolj atraktivno.
Lani je v finale napredovalo pet najboljših kolesarjev iz vsake kvalifikacijske skupine, letos pa bo na vsaka dva kroga izpadel zadnji tekmovalec v skupini.
Peterica, ki bo ostala na koncu, se bo uvrstila v finale, ki bo na sporedu ob 20.45. Dvajseterica najboljših bo v finalu morala prevoziti 40 krogov. Tekmovalni krog po medvoŠkih ulicah ostaja enak, je brez vzponov in dolg 600 metrov, štart in cilj 'pa bosta pred Trgovskim centrom Merca-tor. Organizatorji tekmovanja obljubljajo zanimivo večerno dirko, na kateri naj bi nastopili vsi najboljši kolesarji. Tekmovanja naj bi se tako udeležili tudi vsi trije dosedanji zmago-
Gorenjci prijetno presenetili
Krai\j - Kolesarji Save Kranj se z najpomembnejših dirk domače sezone, državnega prvenstva v kronometru v Novi Gorici in cestne dirke na Cerkvenjaku pri Lenartu, vračajo zadovoljni. Boris Pre-mužič (Sava Kranj) je na cestni dirki osvojil drugo mesto med člani elite, za Urošem Murnom in pred Kranjčanom Andrejem Haupt-manom. Premužič je bil tretji tudi na kronometru v petek v Solkanu, za DeanomTodgornikom in Gregorjem Gazvodo. Vsi so na najtežji trasi na zadnjih državnih prvenstvih hvalili vožnjo kolesarjev Save v boju s kolesaiji iz tujih klubov in Perutnino Ptuj, v kateri druščini sta Uroš Šilar in Rok Jerše dopolnila uspeh Premužiča z os-niim oziroma 11. mestom. Junak letošnjega Gira Tadej Valjavec sicer ni uspel ubraniti lanskega naslova in majice slovenske trobojni-ce, a je z borbeno aktivno vožnjo v prvem delu, ko je bežal kar 70 kilometrov, pokazal, kako se dirka na državnem prvenstvu Slovenije. Napadalno, nepopustljivo. Med mlajšimi člani do 23 let je bil tretji presenetljivo Vlado Kerkez (Sava). Janez Rožman, ki je obetavno formo pokazal na mednarodnih dirkah, je bil tokrat peti.
Med mlajšimi mladinci je Sebastjan Bauman, varovanec trenerja Marka Polanca, presenetil s tretjim mestom, 10. mesto je pripadlo Nejcu Rakušu (Perftech Bled). Med starejšimi so nekateri pričakovali, da bosta Kristjan Koren in Gašper Švab (Sava) morda stria nepremagljivega Simona Špilaka, a sta bila z Markom Hlebanjo (Perftech Bled) na sedmem, osmem in 10. mestu. Korenje namreč v vožnji na Čas v Solkanu v petek za Špilakom zaostal le 19 sekund. Vanja Piljojčič je bil med starejšimi mladinci peti.
Na "uri resnice", kot v kolesarstvu imenujejo vožnjo na čas, je Miha Švab iz Seničnega, kolesar Krke v tej sezoni, dosegel drugo niesto, Grega Bole, doma iz Begunj, sicer kolesar Roga, pa šesto niesto.	Metod Močnik
valci tega tekmovanja, to so Andrej Hauptman (zmagal leta 2001), Borut Božič (2002) in Gorazd Štangelj (2003). V najboljši postavi naj bi nastopili tudi kolesaiji kranjske Save, pričakujejo pa tudi nastop Tadeja Valjavca. Organizatorji tudi upajo, da se bo ob progi zbralo čim več ljudi, ki bodo pred samim kriterijem spremJjali še re-kreativce, ki bodo tekmovali na občinskem prvenstvu Medvod. Ženski del tekmovanja se bo začel ob 19.25, prevozile bodo sedem krogov, za njimi pa se bodo pomerili še moŠki, njihova dirka bo dolga 15 krogov.
Na tiskovni konferenci je Kolesarsko društvo Radenska Rog predstavilo tudi 23. maraton
Pranja, ki bo v nedeljo. Zvone Zanoškar, ki pri organizaciji maratona sodeluje že od njegovega začetka, pravi, da računajo na udeležbo približno 2000 sodelujočih rekreativnih kolesarjev. 150 kilometrov dolg maraton bo štartal v ljubljanskem BTC Cityju ob deveti uri zjutraj, kolesarji pa se bodo peljali skozi Vrhniko, Logatec, Kalce, Go-dovič do Idrije in tam nadaljevali pot proti Cerknu, nato pa Čez Kladje do Sovodnja, skozi Trebijo, Gorenjo vas, Poljane, Škof-jo Loko, Vodice in Skaručno v Tacen, kjer bo cilj maratona v popoldanskih urah, ob 16. uri pa bo tam tudi podelitev pokalov.
Barbara Todorovič
GORSKO KOLESARSTVO
Vrečar boljši od Šolarja
Završnica - Dirka gorskih kolesarjev v krosu v dolini Završnice pod Stolom je najbolj tradicionalna postaja slovenskega pokala in ima kot mednarodna dirka najdaljšo tradicijo. Radovljičan Miha Šolar (Swatch Novice Extreme) tako rekoč na domačem terenu in na zelo vroč dan ni zmogel kronati prevlade, ki jo je kazal na mednarodnih dirkah. Zadnjič na dirki svetovnega pokala v avstrijskem Schladmingu, kjer je bil s 45. mestom zelo blizu izpolnjeni normi slovenskega olimpijskega komiteja OKS za nastop na olimpijskih igrah. Miha Šolarje v Završnici moral priznati premoč Celjana Roberta VreČerja. Na Četrto mesto v absolutni konkurenci, pobral pa zmago med mlajšimi člani, se je zavihtel Anže Bizjak, kolesar novoustanovljenega kluba Bambi. Peti je bil Kranjskogorec Grega Mi-klič, šesti Tomaž Poličar, najboljši kolesar kluba prireditelja KK Završnica. Med dekleti je ob odsotnosti Blaže Klemenčič, ki se pripravlja za svetovno prvenstvo, zmagala Nina Homovec (Črni vrh), z drugim mestom je bil zelo zadovoljna Ana Zupan. Med mladinci so gorenjski MTB naraŠČajniki sicer ostali brez zmage, a so Žiga Trampuž (Bambi), Mohor Vrhovnik (Calcit Kamnik) in Borut Fonda (Završnica) zadovoljni tudi z drugim, oziroma tretjim mestom. Med mastersi je Igor Cornacchini šele v finišu premagal trdoživega konkurenta iz Radovljice Tineta Zupana (oba Sova Scott). M.M.
Osovnikar izpolnil normo
Krai\j - Na devetem mednarodnem atletskem mitingu, ki je bil v petek v Velenju, so nastopili tudi nekateri gorenjski atleti. Matic Osovnikar iz Škofje Loke, sicer član ljubljanskega Massa, je v teku na 200 metrov z osebnim rekordom 20,72 sekunde zmagal in izpolnil B normo za nastop na olimpijskih igrah v Atenah. Mladinec Marko Prezelj (AK Kranj) je v teku na 400 metrov z ovirami presenetljivo ugnal vse člane in zmagal z osebnim rekordom 53,13 sekunde, njegov starejši brat Rožle (AK Kranj) pa je skočil v višino 220 centimetrov in tudi zmagal. Mladinec David Celar (AK Triglav) je med člani v skoku v daljino osvojil osmo mesto (700), enako uvrstitev pa je v ženski konkurenci s skokom 591 centimetrov dosegla Tina Carman iz Besnice, sicer članica AS Dolenjske toplice. Brigita Langerholc iz Škofje Loke je na mitingu za Super VN v angleškem Gatesheadu v teku na 800 metrov "lovila'' olimpijsko normo, a je bila s časom 2.02,92 prepočasna. Naslednja priložnost jo čaka na mitingu v Rimu in v Grčiji.
Na poletnih mladinskih igrah Alpe Jadran, ki so bile prejšnji teden na Reki, sta za slovensko atletsko ekipo nastopila tudi dva Gorenjca. Saša Kampič iz AK Triglav je prepričljivo zmagala v metu kopja (42,86), Jury Demšar iz AK Skofja Loka pa je v teku na 100 metrov zasedel drugo mesto (11,25).	C.Z.
SMUČARSKI SKOKI
Mladi nastopili na tednu skokov
Goreiya Sava - V skakalnem centru na Gorenji Savi je potekalo tradicionalno tekmovanje za 29. mednarodni teden skokov. Letošnje tekmovanje je v dveh delih, mlajši so nastopili ta konec tedna, mladinci do 18 in člani pa bodo nadaljevali v septembru na novi 100-metrski skakalnici. Na tridnevnem tekmovanju je nastopilö 250 mladih skakalcev, ki so se pomerili na skakalnicah od K - 14 m do K - 50 m v 11 starostnih kategorijah. Organizator, SK Triglav, je tekmovanja izpeljal brezhibno. Kar nekaj tekmovanj je štelo za pokal COCKTA za poletno sezono. Tekrriovalci so prikazali lepe skoke. V vsaki kategoriji je kar nekaj izredno zanimivih tekmovalcev, zato se nam za prihodnost skokov v Sloveniji ni bati.
Najboljši klub z največ zmagami je bil Trifix iz Tržiča s petimi, sledita pa mu Triglav in Zagorje z dvema zmagama.
Prvi del poletne sezone se končuje 9 in 10. julija z dvema tekmama Celinskega pokala v Velenju, s tem pa tudi prvi del točkovanja klubov za pokal Cockta.
Rezultati: Pokal Cockta: dečki do 10 let: 1.) Albreht Urh (Trifix Tržič), 2.) Nejc Cajner (Ljubno BTC), 3.) Rok Dolinar (Ilirija), dečki do 11 let: 1.) Urban Sušnik (Trifix Tržič), 2.) Manja Pograjc (Zagorje), 3.) Barbara Klinec (Alpina Ziri), dečki do 12 let: 1.) Urban Sušnik (Trifix Tržič), 2.) Rok Justin (Stol Žirovnica), 3.) Niko Hižar (Velenje), dečki do 13 let: 1.) Alen Tuijak (Mislinja), 2.) Nace Šinkovec (Alpina Žiri), 3.) Nejc Dežman (Triglav), deklice do 14 let: 1.) Eva Logar (Zabrdje), 2.) Katja Požun (Zagorje), 3.) Anja Tepeš (Dolomiti). Dekleta absolutno: 1.) Petra Benedik (Triglav), 2.) Monika Pogladič (Mislinja), 3.) Urška Rožman (Triglav).
29. mednarodni teden skokov: cicibani do 9 let: 1.) Mitja Drino-vec (Trifix Tržič), 2.) Ožbej Ferkov (Ilirija), 3.) Andraž Modic (Logatec). Deklice do 11 let: 1.) Anja Javoršek (Zagorje), 2.) Gabi Robnik (Ljubno BTC), 3.) Špela Rogelj (Ilirija). Dečki do 14 let: 1.) Urban Zamernik (Ljubno BTC) in Andraž Pograjc (Zagorje), 3.) Peter Kürbus (Mengeš). Dečki do 15 let: 1.) Miha Požek, 2.) Matej Dobovšek (oba Triglav) in Anže Zaplotnik (Trifix Tržič). Mladinci do 16 let: 1.) Jernej Košnjek (Trifix Tržič), 2.) Miran Zupančič (Zagorje), 3.), Tomaž Naglic (Alpina Žiri).	Janez Bester
HOKEJ V DVORANI
Favoritom iz Latvije n^večji pokal
Škofja Loka - S slovesno podelitvijo pokalov se je v nedeljo popoldne v dvorani na Podnu končal L Floorball SLO open, mednarodni turnir v hokeju v dvorani. Po zmagi 3:1 na "vroči" finalni tekmi so si pokal za zmago zaslužili prvi favoriti turnirja, ekipa FBC Kekava iz Latvije. Latvijski prvaki, ki so nastopili s kar sedmimi re-prezentanti, so navdušili celo številne domače ljubitelje dvoranskega hokeja, ki so sicer najbolj stiskali pesti za ekipo FBC Loka Spiders. DomaČi favoriti so se na koncu veselili tudi drugega mesta, tretje mesto na turnirju pa je pripadlo Še eni domači ekipi, ekipi Loka Fireball, ki je v tekmi v odločilni tekmi po kazenskih strelih z rezultatom 3:2 premagala ekipo Carithian selection iz Avstrije.
Prvi turnir v Škofji Loki je postregel z lepimi tekmami, domače moštvo Loka Spiders (na sliki v akciji Gašper Krajnik) pa je osvojilo 2. mesto.
V ženski konkurenci je največji pokal ostal doma, saj je slavila ekipa FBC Loka spiders ki je odločilnih nedeljskih tekmah 5:8 premagala ekipo S.C. Lokomotive iz Gruzije in bila 1:6 boljša od ekipe Leobna iz Avstrije. Drugo mesto je v ženski konkurenci osvojila ekipa Leobna, tretje pa ekipa Lokomotive.
Hokejisti in hokejistke so se poslovili z obljubo organizatorjev, FBC Loka Spiders, da prvi mednarodni turnir v Škofji Loki ne bo zadnji.	Vilma Stanovnik, foto: Tina Dok!

GORENJSKI GLAS • 12. STRAN
rekreacija / info@g-glas.si
Torek, 29. junija 2004
EKSTREMNrŠPORTNrZANIMIVrREKREATIVNI
Sebastijan Vehar pravi, da se kultura ljudi pozna po številu kolesarjev. Za Slovence pa, da je še posebej značilno, da radi kupujemo draga kolesa
čeprav jih potem redko uporabljamo.
Pred časom je v radovljiški knjižnici A.T. Linharta gostoval Sebastijan Veliar, strokovnjak, avtor knjig o kolesarstvu in predsednik kolesarskega društva Kololjub. S pomočjo diapozitivov je prisotnim predstavil kolesarski vodnik za vso družino.
Sebastijan prihaja iz Polhovega Gradca pri Ljubljani. Zase
pravi, da je kolesar z veliko začetnico - Kolesar v pravem pomenu besede. Kolesari že 20 let, začel pa je iz ekoloških nagibov. Kasneje je ustanovil kolesarsko društvo Kololjub, začel s pisanjem knjig, kolesarskih priročnikov in se preselil iz Ljubljane v Polhov Gradec.
Najbolj uživa v raziskovanju, iskanju novih kolesarskih poti.
Z lepim vremenom se na cestah pojavi tudi precej večje število kolesarjev. Problem pa nastane, ko kolesarji avtomobilsko cesto delijo še z drugimi prevoznimi sredstvi.
:2
'S
M
Ö o
t 5
Knjiga Nedolžnost in sila je najnovejša v zbirki knjižnih izdaj
v založbi Gorenjskega glasa.
Cena knjige Nedolžnost in sila je 2.500 SIT (z DDV), za naročnike Gorenjskega glasa pa 2.000 SIT (z DDV).
NAROÖIL.NICA
Nepreklicno naročam knjigo Nedolžnost In sila
me in priimek
Ulica in hišna št
Poštna številka In kraj................................................
Naročnik Gorenjskega glasa □ NE ü DA • naročniška številka
možnosti. Pravi, da rad kolesari povsod tam, kjer je le veČ prostora kot za planinca. Takö sproti ustvarja izlet, odkriva stare kapehce, hiše, jame in kasneje stvari tudi spravi na papir. Njegova tretja knjiga govori o družinskih kolesarskih izletih po Sloveniji, četrta - Istra po kolesarsko pa bo predvidoma izšla juhja.
Kaj bi svetovali mladim družinam, ki se odločajo za rekreativno življenje na kolesu?
"Naj nikar vsega denarja ne zapravijo za kolesa. Velikokrat se namreč zgodi, da ljudje kupujejo izredno draga kolesa, pa potem malo kolesarijo. Naj kak tolar prihranijo za potovanja, za prosti čas. Ko kupujejo kolo, je zelo pomemben dober sedež."
Kaj menite, zakaj Sloveniji primanjkuje kolesarskih poti?
"Kar pa jih imamo, jih je financiral Phare. Drugače pa za njih ni denarja. Pa tudi niso v zavesti ljudi."
Kaj bi povzročilo, da bi bilo stez več?
v
"Zupan naj gre na kolo. Morala bi biti neka stimulacija. Podjetja bi morala recimo ljudem, ki se vozijo s kolesom v službo, zagotoviti možnost
Sebastijan Vehar velikokrat na predavanja s seboj pripelje tudi kolo.
uporabe tuŠ kabine in podobno. Na Švedskem imajo te stvari že nekaj časa rešene zakonsko. Ljudje morajo ugotoviti - predvsem v velikih mestih, da je boljša uporaba kolesa, kot pa zgubljanje živcev v avtomobilski gneči. In ko smo že pri avtomobilih, naj povem, da ne bom
nikoli kupil novega avtomobila, ker se mi zdi to najslabša življenjska naložba."
Če primerjate kolesarjenje v Sloveniji s kolesarjenjem nekje v tujini?
"Ja, nekaj tujine sem prekole-saril. Predvsem veliko Hrvaške, nekaj Italije, Madžarske. Bil pa
sem tudi šest dni na Nizozemskem. Vse države na severu so bolj kolesarske kot na jugu. Zagotovo so med naštetimi najbolj kolesarski narod Nizozemci. Lahko bi celo rekli, da se kultura ljudi v neki državi pozna po številu kolesarjev."
Alenka Brun
gorah je še sneg
Če se odpravljate v hribe, dodatna previdnost ni nikoli odveč.
Načelnik Gorske reševalne službe Slovenije Toni Smolej opozarja na razmere v gorah. Še posebej poudarja pazljivost v visokogorju, kjer so še vedno zimske razmere. Predvsem morajo planinci paziti, kako in kod hodijo. Vehkokrat se namreč zgodi, da zaradi nepazljivosti, pa tudi, ker pot ni videti nič kaj nevarna, stopijo v sneg, pod katerim pa je ledena podlaga. Tako pride do zdrsa. Takih primerov je bilo v Sloveniji v zad-
njih dneh kar nekaj. Dodaja še, da so Karavanke poleti tehnično manj zahtevne, medtem ko visokogorje, Julijske Alpe niso gore, ki bi jih podcenjevali.
Tudi Planinska zveza Slovenije meni, da sedanje obdobje spremenljivih klimatskih razmer sili obiskovalca gora, da razmišlja o previdnosti in upoštevanju preventivnih modrosti.
Letošnja poletna sezona, ko je nad 1800 metri še veliko snega,
Razpis
Kolesarski juriš
Kokrica - Športno društvo Kokrica praznuje 30-letnico obstoja in aktivnega delovanja. Nekdaj kolesarska sekcija pri taistem športnem društvu, sedaj samostojno športno društvo Interšport Kokrica, je pobudnik izvirnih kolesarskih rekreativno-tekmovalnih prireditev. Ob 30-letnici obstoja se je kolesarsko društvo odločilo, da bo izvedlo pester program prireditev. Med njimi je tudi Kolesarski juriš Radia Belvi na frasi Kokrica - Gamsov ras nad Bas\jem, ki bo 11. julija 2004. Prireditev je namenjena rekreativnim kolesarjem in letos prvič rekreativcem, od najmlajših do najstarejših krajanov KS Kokrica.
Pravico do nastopa imajo vsi kolesarji, brez omejitev po kategorijah, z ali brez licence, za prvenstvo KS Kokrica pa izključno njeni prebivalci. Štartnina znaŠa od tisoč in dvatisoČ petsto tolarjev, prijavite pa se lahko na dan tekmovanja med 7. in 9. uro v Gostišču Dežman na Kokrici, kjer bodo delili tudi Štartne številke. Proga; Kokrica - Bobovek - Bela - Bašelj - Gamsov raj. Cesta je asfaltna z rahlim vzponom do Bašlja, zadnja dva kilometra pa sledi težavnejši vzpon. Višinska razlika je okoli 350 metrov, dolžina trase pa 9,3 kilometra.
Štart je skupinski, ob 10. uri izpred Gostišča Dežman, cilj pa Gamsov raj, na zaključku vzpetine pri odcepu za Gostišče. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ter nagrad pa je predvidena spet pred Gostiščem Dežman okoli 13. ure. Vse ostale informacije na 041/ 679 432 ali na lojze.dezman@siol.net.	A.B.
koče v triglavskem pogorju pa se odpirajo, zahteva popolnega planinca z vso potrebno opremo: dereze, cepin. Čelada. Posebno pozornost namenite obutvi z neizrabljenim podplatom, kakor tudi izbiri časa gibanja v rizičnih področjih. Opoldanski čas med 12. in 15. uro, ko so temperature najvišje, se pojavljajo v skalovju največja raztezanja, kar posledično pomeni lom skalovja, plazenje, premike grušča - vse, kar je za planinca smrtno nevarno. Prav iz tega razloga je gibanje v gorskem svetu varnejše v zgodnjih jutranjih urah, ko temperatura zraka še ne otopli povsem gorskega sveta, vendar moramo biti tudi v tem primeru izjemno previdni. Gibanje je nevarno in potrebno je upoštevati-vsa preventivna napotila, ki so sestavljena na osnovi izkušenosti, žal pa tudi posledic tistih, ki napotil niso upoštevali ali pa so precenjevali svoje sposobnosti. Če se odpravljate v hribe v skupini.
pomeni hoja v njej primerno razdaljo, poskrbljeno mora biti za varovanje ter osebno zaščito (čelada, rokavice, pomožne vrvice, pas, vponke,...).
Vpraš^iva je smiselnost prepovedi gibanja po različnih področjih gora. Nujno pa je opozorilo in znanje, kako se takšna gorska področja obvladujejo. Pred odločitvijo, da se podamo v nekoliko izpostavljeno področje gorskega sveta, se posvetujte z izkušenim gorskim reševalcem ali gorskim vodnikom.
K dejavnikom, ki povečujejo varnost obiskovalcev gora, sodijo tudi planinske koČe, saj nudijo zavetje preko noči in v primeru slabega vremena, v vseh, ki so oskrbovane, pa vas bodo postregli s hrano in pijačo. Zlasti za večdnevne pohode in ture je nesmiselno vso hrano nositi s seboj, ker je prenaporno in nazadnje tudi dražje in manj zdravo, kot če si v koči privoščite topel obrok.	Alenka Brun
Poštnina ni vključena v ceno. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o., Kranj. Zoisova 1, 4000 Kranj. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih
prevzamete tudi na sedežu podjetja.
Tek po ulicah Radovljice
Radovyica - V petek so v Radovljici pripravili 4. tek po ulicah Radovyice za pokal Dneva državnosti. Skoraj sto tekmovalcev v 14 starostnih kategorijah se je pomerilo v teku na Štiri, šest in osem kilometrov. Med ženskami je najboljši rezultat dosegla Katja Tomec (KGT Papež) s časom 23,25 minute, med moškimi pa Tone Kosmač (Hotavlje) z rezultatom 24,49 minute.	A.B.
Najhitrejša Katja in Tone
Mošiye - Na Mošef\jskem teku je nastopilo 93 tekmovalcev in tekmovalk. Najstarejši tekač je bil star 69 let, najmlajši pa štiri leta.
Člansko progo, ki je potekala iz MoŠenj po gozdni učni poti proti Radovljici ter nato ob glavni cesti do sadovnjaka Resje ter nazaj v Mošnje, je pri članicah najhitreje pretekla Katja Tomec (KGT Papež). Med člani pa je bil najhitrejši Tone Kosmač (AK Velenje). Peter Bertoncey (Kondor Godešič) pa se je najbolje odrezal med najstarejšimi udeleženci Mošenjskega teka. Pri predšolskih dečkih (300 metrov) in deklicah sta bila najhitrejša Matevž Škrtič (Stranje) in Lara Luznar (ŠD Mošnje). Mlajši dečki in deklice so tekli na 600 metrov in najhitrejša sta bila Gregor Janša (Bled) ter Taiya Komac (Bovec). Na kilometrski progi so se pomerili starejši dečki in deklice. Najboljši je bil Rok Bajič (Triatlon Gorenjska) ter Man-ca Šolar (ŠD Bela peč).
Prvouvrščeni v kategorijah so prejeli medalje. Najhitrejša med člani in članicami sta prejela pokal, praktični nagradi in pizzo. Med tekmovalci pa je žreb razdelil Še 93 praktičnih nagrad.
Alenka Brun
.v; •
forek, 29. junija 2004
kronika / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
Podelitev priznanj gorenjskim policistom
Valku Oštirju in Romanu Zupancu ob dnevu policije zlati znak zaslug za varnost, Milanu Potočniku
pa znak za hrabro dejanje.

bohinjska Bistrica - V kulturnem domu Joža Ažmana so 24. ju-nga podelili priznaiya organov za notranje zadeve gorei\jskim policistom in kriminalistom. Podelitev priznanj je potekla v okviru praznovanj ob dnevu slovenske policije, 27. juniju. Srebrne znake zaslug za varnost je podelil direktor Policijske uprave Kranj Jože Mencin, ki je skupaj z namestnikom generalnega direktorja policije dr. Andrejem Anžičem podelil še dva zlata znaka zaslug za varnost in znak za hrabro dejanje. Tega je za preprečitev samomora prejel Milan Potočnik s Policyske postaje Kranj. Zbrane je pozdravila tudi županja Bohinjske Bistrice Evgenija Kegelj Korošec.
Jože Mencin je v svojem govoru poudaril pomen 27. junija, ko so se policisti "med prvimi uprli agresiji jugoslovanske armade in ubranili na plebiscitu sprejeto odločitev za neodvisno, demokratično državo". Nekaj besed je posvetil tudi preoblikovanju policije v moderno institucijo, katere vodila so strokovnost, učinkovitost in profesionalnost. "Cilji so jasni: manj kriminala, nasilja, korupcije, manj prometnih nesreč, več varnosti," je še dodal.
Načelnik urada uniformirane policije Vojko Mulec je štirinajstim policijskim delavcem in trem zunanj im nagraj encem (Radiu Sora, Združenju Šoferjev in avtomehanikov Jesenice in Zvezi Šoferjev in avtomehanikov Žiri) podelil bronasti znak za-
slug za varnost. Ta se podeli delavcu policije za izjemne uspehe pri delu. Srebrni znak je prejelo šest delavcev pohcije in dva zunanja nagrajenca (Carinska izpostava Karavanke in Carinska straža Podrožca iz Avstrije), ki so* prispevali k razvoju posamezne službe in večji varnosti ali pa so dosegli posebne delovne uspehe.
Prejemnika zlatega znaka sta bila Valko Oštir iz urada uniformirane pohcije Pohcijske uprave Kranj in Roman Zupane s Postaje mejne policije Karavanke. Znak sta dobila za zasluge za varnost in več pomembnih uspehov pri opravljanju nalog. Valko Oštir je po podelitvi dejal: "To visoko priznanje mi po eni strani pomeni zahvalo in pa pohvalo za zakonito,
Z leve proti desni: Valko Oštir (zlati znak zaslug za varnost), Andrej Anžič, Roman Zupane (zlati znak zaslug za varnost) in Jože Mencin.
9
strokovno in uspešno dosedanje delo, obenem pa mi pomeni tudi obvezo, da s takšnim delom nadaljujem tudi v prihodnje." Romanu Zupancu znak pomeni "krono mojemu operativnemu delu na policiji, kot tudi moralno pr izn anj e p o li c ij e in drž a ve Slovenije za moj prispevek k varnosti". Oba sta v policijskih vrstah že Šestindvajset let.
Enaindvajset pisnih pohval za zasluge pri razvoju in napredku posamezne policijske službe ali za uspehe pri delu je podelil
načelnik urada kriminalistične policije Simon Velički. Na koncu je Jože Mencin "prijateljem policijske uprave", kot jih je imenoval, podelil knjigo z naslovom Slovenska policija. Knjigo so dobili generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jure Zmavc, Bor Bal-derman in njegova sodelavka Vesna Lukan. Po Mencinovih besedah so knjigo dobili "v spomin na dobro prijateljsko sodelovanje." Eva Gračanin,
foto: Tina Doki
TomaŽ Hafnar zmagovalec
Tacen - V športnem parku Policijske akademije je bil 24. junija prvi letni preizkus policistov motoristov v spretnostni vožnji z motornimi kolesi BMW R80 RT. V ekipni in posamezni konkurenci je \ekmovalo 48 policistov iz vseh enajstih policijskih uprav ter iz urada za varnost in zaščito Generalne policijske uprave. Svojo spretnost so dokazovali v devetih vajah: vožnji osmice, po tehtnici, ostrih zavojih, skozi ožino, slalomu, vožnji po lestvi, v zaklonu, ovinku ter prenosu žogice.
Ekipno je zmagala četverica policistov motoristov iz ljubljanske policijske uprave, drugi so bili Celjani, tretji NovogoriČani in četrti Kranjčani, medtem ko je v posamični konkurenci zmagal Tomaž Hafnar iz Postaje prometne policije Kranj.	H. J.
Vkleščen pod traktorjem
Skofja Loka - 66-letni domačin je v petek, 25. junija, vozil metrska drva iz gozda nad Sopotnico. Naložil jih je na doma izdelano leseno prikolico, ki jo je priklopil za traktor Tomo Vinkovič. Med vožnjo po gozdni cesti navzdol je v ostrem desnem ovinku teža tovora začela potiskati traktor proti robu ceste. Voznik je izgubil oblast nad njim. Ko je traktor s prikolico zapeljal prek roba, se je prevračal približno sedem metrov, voznik pa je obležal vkleščen pod zadnjim desnim kolesom traktorja. DomaČi so ga našli šele po nekaj urah, izpod traktorja pa so ga rešili škofjeloški gasilci. Reševalci so ga s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali v Klinični center, kjer so ugotovili posebej hude poškodbe.
H. J.
S kolesom prek ljubljanske ceste
Krai^ - V četrtek, 24. junija, nekaj minut po peti uri popoldan seje v križišču regionalne ceste Kranj - Ljubljana in lokalne ceste Breg ob Savi - Zabnica (spet) zgodila smrtna prometna nesreča. 75-letna Zabiličanka je kolesarila po lokalni cesti od Brega ob Savi proti domu in v križišču kljub znaku "stop" prečkala prednostno cesto, ko je iz ljubljanske smeri po njej z osebnim avtom pripeljal 59-Ietni Ljubljančan. Voznik, ki mu policisti očitajo, da hitrosti ni prilagodil trenutnim prometnim razmeram in ga bodo zaradi tega tudi kazensko ovadili, je kolesarko zadel v bok. Trčenje je bilo tako silovito, daje žensko odbilo kakšnih 70 metrov naprej na travnik ob robu ceste, kjer je zaradi hudih poškodb umrla.
H. J., foto: Tina Doki
Reševanji v gorah
Kredarica - 48-letna Madžar-kaje v četrtek, 24. junija, okrog pol enajstih dopoldne v skupini 24 planincev po markirani poti sestopala s Kredarice mimo doma Planika proti Vodnikovemu domu. Pri hoji sije pomagala s pohodnimi palicami. Med sestopom proti Konjski glavi ji je na strmini, prekriti s snegom, spodrsnilo, izgubila je ravnotežje, padla ter zdrsela nekaj metrov nižje. Huje ranjeno planinko so reševalci s helikopterjem policije pospremili v jeseniško bolnišnico.
Gozd Martuljek - Reševalci s posadko helikopterja Slovenske vojske pa so v soboto, 26. junija, popoldne odhiteli na pomoč Kranjčanu, ki se je ponesrečil na območju Oltarjev nad Gozd Martuljkom, ko je na t.i. Kačjem jeziku padel po melišču. Planincu, ki je med spustom uporabljal dereze in cepin, seje na zasneženem pobočju, prekritim s tankim ledom, pod nogami utrgala večja zaplata snega in ledu in ga odnesla s seboj. Zdrsnil in kotalil se je po strmini približno 150 metrov. Imel je srečo, saj jo je odnesel le z udarninami in odrgninami. H. J.
Kamera na blejskem
bankomatu
Prvi primer poskusa kraje denarja iz bančnega avtomata na Gorenjskem. Foto: Tina Doki
Bled - V soboto ob 13.10 je bil dežurni v policijskem operativno komunikacijskem centru obveščen, da naj bi bila na bankomatu Gorenjske banke pri hotelu Park na Bledu nameščena kamera in či-talec magnetnega zapisa. Zadevo je preverila komisija urada kriminalistične policije', ki je nad režo za vstavljanje kartice dejansko našla nalepljen čitalec magnetnega zapisa, nad tipkovnico pa kamero. O tem so obvestili bankirje, ki so za zadnjih 24 ur takoj blokirali vse kartice, s katerimi so bile opravljane posamezne transakcije na tem bankomatu. Policisti in kriminalisti zadevo še preiskujejo.	H. J.
KRIMINAL
Pomagal odkleniti vrata
Jesenice - Lopovom izvirnosti res ne zmanjka. Ko je v sredo ob pol polnoči Jeseničan prišel do vhodnih vrat stanovanjskega bloka na C. revolucije in jih poskušal odkleniti, je pristopil neznanec ter ponudil pomoč. Na žalost je bila gesta dobrote dokaj draga. Iz žepa brezrokavnika je mimogrede smuknil denarnico z dokumenti in plačilnimi karticami. Na bančnem avtomatu je dvignil 30.000 tolarjev, nato pa še 27.000 tolaijev.
Želja po. merino odeji
v
Skofja Loka - Neznanec je v petek vlomil v spalni studio na Spodnjem trgu v Skofji Loki. Ukradel je pregrinjalo iz merino volne, tip keller 2000-nerz, veliko 195-krat 130 centimetrov. Lastnika je olajšal za približno 120.000 tolaijev.
Gledal bo filme
Kranj - V noči s petka na soboto je nekdo skozi stranska vrata vlomil v gostinski lokal v Drulovki. Odnesel je video projektor, DVD predvajalnik in nekaj gotovine. Škode je za približno pol milijona tolarjev.
Poln koš cigaret
Bled - Nepridiprav, ki je v noČi na nedeljo vlomil v Mercatoijevo trgovino na Bledu, je iz skladišča odnesel kar za 800.000 tolarjev cigaret različnih znamk.	H. J.
Kranjčan davil policista
Kranj - 25-letnega Kranjčana bodo policisti ovadili kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti. Začelo se je v soboto, 26. junija, zjutraj, ko sta policista s kranjske postaje posredovala v središču mesta. K njima je prišel 25-letnik in se nedostojno obnašal. Kljub večkratnim opozorilom se ni umiril, zato sta ga nameravala legitimirati. Tudi temu se je "junak" uprl. Da sta ga lahko obvladala, sta morala uporabiti "lisice", nakar sta ga odpeljala na policijsko postajo na pridržanje do streznitve.
Na postaji je policist Kranjčanu snel "lisice", takrat pa je ta spet oživel, zgrabil policista za vrat in ga zaČel daviti. Drugi policist je kolegu pomagal in družno sta 25-letnika obvladala. Kot poročajo s policije, Kranjčan zaradi uporabe fizične sile ni utrpel poškodb, medtem ko je policist poiskal zdravniško pomoč v kranjskem zdravstvenem domu.	H. J.
I/
CEMENTNI IZDELKI

MEDVODE
TeL: 01 361- 79 36 h ttp://www.Jarc.sl
•	paiisado
•	Škarpniki
•	plošče
•	ceW
•	robniki, ...



•r\



Betonski
TLA KOVCI
Za vas smo se preobleki!
o o

GORENJSKI GLAS »U. STRAN
zgodba / info@g-glds.si
Torek, 29. junija 2004
Časi
se
spreminjajo, imena pa tudi
Navade in življenjski vzorci se spreminjajo, to velja tudi za izbiro imen. Tradicionalna slovenska imena izginjajo, med novimi je veliko kratkih, ki so pogosto tudi izpeljanke
ali okrajšave. Zanimivo: pet najpogostejših imen dečkov, rojenih v obdobju 1991 - 2002, ima skupno vsega sedemnajst črk, pet dekliških dvajset.
Še vedno je na Slovenskem največ Francev in Marij.
Moje ime je Cveto, uradno sem pravzaprav Cvetko. Ko brskam po statistiki. Cvetka najdem na lestvici stotih najpogostejših moških imen na Slovenskem le v obdobju 1941 - 1960, a še takrat na skromnem 94. mestu. Na to redkost sem kar malo ponosen, še bo^ na mojega "patrona'' Florijana, ki je zaščitnik gasilcev, pivovarjev in celo evropskih rokometnih prvakov iz Ce\ja. (In z žalostno usodo: po drugi svetovni vojni so lyegove kipce metali z gasilskih domov in prekrivali posUkave z motivom Florjana, v demokraciji se je zmagovalno vrnil in spet dobil vidno mesto.) A ob vsem ponosu je tudi nekaj grenkobe: Cveto je tudi ime marsikaterega koi^ja na Gorei^jskem. No, ja! Poznam tudi mačka Jaka in papagaja Jaka.
Ko so v državnem statističnem uradu obdelovali podatke iz Popisa 2002, so naleteli tudi na pravo bogastvo osebnih ^men prebivalcev Slovenije. Nekaj manj kofd^ milijona prebivalcev ima več kot 20 tisoč različnih ženskih in skoraj 17 tisoč moških imen. Kar 70 odstotkov žensk ima enega od stotih najpogostejših imen, pri moških je ta delež še veČji, kar tričetrtinski. Najpogostejše žensko ime je še vedno Marija, ki pa se zadnje časa pojavlja vse bolj redko, saj je po letu 1991 šele na 89. mestu najpogostejših imen v Sloveniji. Med moškimi je na vrhu lestvice Franc, ki pa je v obdobju 1991-2002 že izpadel s seznama stotih najpogostejših imen.
V državnem statističnem uradu so na podlagi popisnih podatkov izdelali lestvico stotih najpogostejših ženskih in moških imen za sedem obdobij: rojeni
do leta 1920, 1921 - 1940, 1941 - 1960, 1961 - 1970, 1971 - 1980, 1981 - 1990, 1991 - 2002), pri tem pa so ugotovili,
da se na njih pojavlja skupno 222 moških in 233 ženskih imen. Zanimivo! Prav v vseh obdobjih se na lestvici pojavlja le štirinajst moških imen (Aleksander, Andrej, Boris, Daniel, Ivan, Janez, Jernej, Jože, Jury, Marko, Martin, Matya, Mihael in Peter) in samo osem ženskih (Ana, Barbara, Helena, Katarina, Kristina, Marija, Martina in Veronika). Največ imen, ki so bila med stotimi najpogostejšimi samo enkrat, se je pojavilo v zadnjem desetletju (22 moš^h in 21 ženskih), kar kaže na spreminjanje "trendov" pri izbiri osebnega imena. Tradicionalna slovenska imena izginevajo, pojavljajo
Najpogostejša imena dečkov in deklic
Med deklicami, ki so se rodile v obdobju 1991 - 2002, so med petdesetimi najpogostejšimi imena (po vratnem redu) Anja, Nina, Sara, Ana, Tjaša, Maja, Eva, Katja, Nika, Špela, Tina, Urška, Lara, Petra, Kaja, Maša, Barbara, Monika, Katarina, Klara, Lea, Laura, Neža, Tamara, Lucija, Patricija, Maruša, Manca, Zala, Mateja, Teja, Kristina, Nuša, Nastja, Mojca, Tanja, Urša, Ines, Sabina, Valentina, Martina, Janja, Karin, Veronika, Saša, Hana, Andreja, Pia, Ajda in Karmen. In katera so najpogostejša imena dečkov? To so Luka, Jan, Rok, Žan, Žiga, Matej, Nejc, Matic, Blaž, Miha, David, Klemen, Jure, Aljaž, Marko, Gašper, Anže, Tilen, Tadej, Gregor, Domen, Jaka, Denis, Alen, Jernej, Martin, Tomaž, Mitja, Andraž, Uroš, Andrej, Urban, Simon, Aleš, Dejan, Tim, Nik, Primož, Peter, Timotej, Matjaž, Matevž, Matija, Jakob, Kristjan, Vid, Benjamin, Erik, Patrik in Leon.
se nova, med temi pa je vse več kratkih imen, ki so pogosto izpeljanke ali okrajšave (Aleks oz. Alex, Tea oz. Teja).
Kako so se spreminjale navade pri poimenovanju otrok, dobro pokažejo primerjave med posameznimi obdobji. Poglejmo najprej ženska imena! Marija je najpogostejše ime med ženskami, rojenimi do leta 1970, tudi v naslednjih treh desetletnih obdobjih seje obdržala na lestvici, a je bila v obdobju 1991 -2002 že na skromnem 89. mestu. Za
Pet najpogostejših ženskih in mošl^i imen v posameznih obdobjih
Rojeni:
do 1920 1921-40 1941-60 1961-70 1971-80 1981-90 1991-02
		(ženska im		ena)		
Marija	Marija	Marija	Marija	Nataša	Maja	Anja
Ana	Ana	Ana	Irena	Mateja	Nina	Nina
Frančiška	Frančiška	Jožefa	Mojca	Mojca	Mateja	Sara
Ivana	Jožefa	Majda	Tatjana	Petra	Petra	Ana
Angela	Ivana	Jožica	Jožica	Barbara	Anja	Tjaša
		(moška imena)				
Franc	Franc	Franc	Janez	Boštjan	Matej	Luka
Jožef	Jožef	Ivan	Jože	Andrej	Marko	Jan '
Janez	Anton	Jožef	Franc	Robert	Gregor	Rok
Anton	Janez	Anton	Robert	Marko	Rok	v Zan
Ivan	Ivan	Janez	Andrej	Aleš	Andrej	Žiga

Družina Gartner iz Davče in njihova imena: Klementina in Roman ter njunih sedem otrok - sedemletna Janja, leto mlajši Žan, štiriletna Irma, dve leti in pol stari dvojčici Mirjam in Breda ter eno leto stari dvojčici Vanja in Nadja. Zanimivo: med imeni otrok je Žan na četrtem mestu stotih najpogostejših imen dečkov, rojenih v obdobju 1991 -2002, Janja na 42. In Vanja na 82. mestu najpogostejših imen deklic.
Ano bi lahko rekli, da je zelo "stabilno" žensko ime, pri ženskah, rojenih do leta 1960, je bila drugo najpogostejše ime v Sloveniji, tudi potlej se je obdržala visoko na lestvici, v zadnjih dveh desetletjih pa je spet vse bolj priljubljeno in je bila med rojenimi v obdobju 1991 - 2002 spet na visokem četrtem mestu najpogostejših imen. Frančiška je povsem "pogorela": pri ženskah, rojenih v obdobju do leta 1940, je tretje najpogostejše ime, po letu 1970 pa je ni več med stotimi najpogostejšimi imeni. Kaj pa Ivana, med ženskami, rojenimi v obdobju pred letom 1920, četrto najpogostejše ime? To je eno redkih ženskih imen, ki je po veliki popularnosti v obdobju do leta 1960 za dve desetletji izginilo z lestvice stotih najpogostejših, a seje po letu 1980 vrnilo na lestvice. Imena Angela, Jožefa, Terezya in Antonija, Alojzya, Pavla, Ljudmila, Štefan^a in Rozalya so med ženskami, rojenimi do leta 1920, na petem do trinajstem mestu najpogostejših imen, vendar se po 1960. oz. 1970. ne pojav-
ljajo več na lestvicah. Zanimivo: imeni Katarina in Kristina sta modni v vseh obdobjih in se celo pribHžujeta nekdanji popularnosti.
Kaj pa se dogaja z moškimi imeni? Franc je med rojenimi do leta 1960 prepričljivo najpogostejše moško ime, po nazadovanju na 3., 31. in nato še na
4
94. mesto pa se je v obdobju 1991 -2002 poslovil z lestvice "top sto". Jožef je med rojenimi do leta 1960 drugo oz. tretje najpogostejše ime, v osemdesetih in devetdesetih letih pa ga že ne najdemo več na lestvici stotih. Anton, tretje oz. Četrto najpogostejše ime med rojenimi do leta 1960, seje dobro držal tudi potlej in se šele v obdobju 1991 -2002 poslovil iz skupine najpopularnejših moških imen. Ivan je trdoživ, na lestvici stotih najpogostejših imen se je obdržal v vseh obdobjih, vendar po obdobju 1941 - 1960, koje celo drugo najpogostejše ime, drsi k robu stoterice. Stanislav, ki je med rojenimi do leta 1940 peto najpogostejše ime, je v zadnjih dveh desetletjih izgubil na popu-
Petdeset najpogostejših ženskih			
in moških imen v Sloveniji ■			
v Žensko Skupaj		Moško	1 Skupaj 1
ime		ime	i
Marija	83.917	Franc	37.063
Ana	31.690	Janez	28.838 i
Jožefa	13.396	Anton	26.170
Irena	13.138	Jožef	25.722
Frančiška 12.764		Ivan	25.009
Maja	11.792	Andrej	18.232
Mojca	11.459	Jože	17.516
Ivana	11.213	Marko	16.912
Mateja	10.533	Maijan	14.458
Terezija 10.398		Stanislav	14.003
Nataša	10.281	Peter	13.692, 13.446
Jožica	10.098	Milan -	
Barbara	9.875	Branko	11.779
Andreja	9.656	Tomaž	11.490
Petra	9.076	Matej	11.109
Angela	8.957	Alojz	11.002
Sonja	8.724	Bojan	10.847
Milena	8.721	Robert	10.836
Antonija	8.587	Aleš	10.833
Katarina	8.555	Boštjan	10.163
Tatjana	8.468	Martin	9.795 1
Nina	8.433	Matj až	9.790 j
Majda	8.221	Gregor	9.525 !
Katja	8.193	Boris	8.884 }
Alenka	8.058	Dušan	8.836
Martina	7.935	Igor	8.516 ;
Tanja	7.899	Rok	8.424 ^
Helena	7.602	Dejan	7.657 1
Vesna	7.530	Miha	7.490
Kristina	7.439	Štefan	7.376 1
Anica	7.299	Luka	7.360
Anja	7.281	Uroš	6.857
Urška	7.053	Mitja	6.761
Dragica	7.049	Simon	6.647
Tina	7.031	Drago	6.521
Ljudmila	6.973	David	6.325
Olga	6.901	Darko	6.237
Nada	6.899	Jure	5.984 ■
Alojzija	6.878	Roman	5.824
Maijeta	6.549	Blaž	5.821
Danica	6.487	Miran	5.733
Daija	6.363	Primož	5.693
Ivanka	6.344	Aleksander 5.622	
Vida	6.318	Jernej	5.509
Zdenka	6.006	Alojzij	5.484
Simona	5.941	Klemen	5.435
Marta	5.898	Vladimir	5.337
Lidija	5.798	Srečko	5.074
Štefanija	5.750	Slavko	4.884
Špela	5.707	Mirko	4.861
larnosti, enako se je zgodilo tudi Alojziju in Štefanu. Zanimivo: Jakob je med starejšimi od petdeset let zelo priljubljeno ime, v srednji generaciji je izgubil na popularnosti, v zadnjem desetletju pa je spet zelo pogost. Najmanj je modne muhe občutil Andrej, v vseh (statističnih) obdobjih je bil med 31 najpogostejšimi imeni, podobno pa velja tudi za Martina. Jože, sicer drugo najpogostejše ime med rojenimi v obdobju 1961 - 1970, izgublja na popularnosti, a se Še drži na lestvici stotih.
Cveto Zaplotnik
Piše Miha Naglič
Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž
2
Kaj vse je Gorenjska
Ste se kdaj vprašali, do kod pravzaprav seže Gorenjska? Marsikdo misli, da obsega le teh pet upravnih enot, ki so bile do 1994 gorenjske občine: Kranj, Radovljica, Jesenice, Tržič in Škofja Loka. Oziroma, da so Gorenjska samo sedanjih 17 občin: Bled, Bohinj, Cerklje, Gorenja vas - Poljane, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica. Gorenjski glas pa berejo tudi v občinah upravnih enot Kamnik, Domžale in Ljubljana, zato so vsako leto obdelane tudi v Glasovem almanahu Gorenjska. Teh občin je osem: Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Medvode, Mengeš, Trzin, Vodice. Skupaj bi torej vseh gorenjskih občin bilo kar 25.
Danes se na Gorenjskem komaj še kdo zaveda, da so bile sto let nazaj vasi severno od deželnega
glavnega mesta Ljubljane čisto gorenjske, tako po govorici kot po občutju svojih tedanjih prebivalcev. Spodnja in Zgornja Šiška, Šentvid nad Ljubljano, Dravlje, Koseze in druga nekdanja naselja so danes del mesta Ljubljana, v časih Šiškarja Valentina Vodnika so bile samostojne vasi oziroma naselja nad njo. Če pogledamo v Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937, vidimo, daje občina Šentvid nad Ljubljano obsegala naslednjih 16 naselij: Brod, Dolnice, Dvor, Glinica, Gunclje, Kamna Gorica, Medno, Peržanj, Podgora, Podutik, Poljane, Stanežiče, Šentvid nad Ljubljano, To-ško Čelo, Trata in Vižmarje. Vse to je bilo do 2. svetovne vojne še "čista" Gorenjska. Po okupaciji 1941 so si šentviško občino prisvojili Nemci, Ljubljano pa Italijani. Pol stoletja pozneje - po osamosvojitvi Republike Slovenije in ustanovitvi Mestne občine Ljubljana - je ta gorenjski konec del slednje, v njem pa ob redkih staroselcih, ki se še zavedajo svojega gorenjskega porekla, prebiva vseslovenska mešanica.
Prvo merilo obsega Gorenjske ni aktualna upravna pripadnost, primarno je zemljepisno merilo. Gorenjska obsega vse ozemlje, ki ga odmaka reka Sava s svojimi pritoki do Kamniške Bistrice na levem bregu, na desnem pa do Ježice oziroma do
proda pri TomaČevem, kjer je utonil Matija Čop. (Še dlje, do pritoka Ljubljanice, ki se v Savo steka ravno nasproti Kamniške Bistrice, seveda ne smemo posegati, kajti Ljubljanica je po svojem porečju izrazito notranjska reka.) To starodavno razmejitveno merilo, ki se ravna po tem, kam teče voda, je v gorenjskem primeru zelo jasno in uporabno. Naravne meje Gorenjske potekajo po njenih razvodnicah: na severu po razvodnici med Savo in Dravo, po grebenu Karavank; na zahodu po razvodnici med Savo in Sočo, ki se v glavnem ujema z nekdanjo deželno mejo med Kranjsko in Goriško, manj pa z rapalsko mejo med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo; na vzhodu z razvodnico med Savo in Savinjo; na jugu pa po razvodnici med Savo in Ljubljanico. Čisto kot bistra voda, mar ne!
Koliko se nekdanje zgodovinske in sedanja upravna razdelitev ujemajo z naravno, bi lahko bil predmet posebnih presoj, vendar to ni naŠ namen.
J u G OS LAVI JA
Gorenjska narodna noša na poštni znamki.
Že na prvi pogled pa lahko vidimo, da so določena odstopanja v Škodo Gorenjske na njenih vzhodnih in južnih mejah. Z gorenjskim vzhodom upravlja Ljubljana. Na gorenjskem jugu pa so Številna naselja nekdanjega loškega gospostva freisinških škofov, ki jih je rapalska meja odrezala, ki so tudi po 2. svetovni vojni ostala na oni strani in so še danes v obči-näh Cerkno in Idrija. če se naposled vprašamo, kaj je tisto, kar je razen savskih voda in narave skupno vsej Gorenjski, ugotovimo, da je od družbenih tak samo en pojav: časopis Gorenjski glas. Tega berejo po vsej Gorenjski. Drugo je gorenjsko narečje, ki pa se ne govori po vsej Gorenjski; izjema je njen jug, kjer se govorijo rovtarska narečja. Tretja od vse-gorenjskih ustanov bi lahko bila Gorenjska banka, Id pa ne pokriva gorenjskega vzhoda. Čeprav se razglaša za "banko s posluhom", jo del Gorenjske ne sliši, vsa pa - kot rečeno - bere GG.

ik'
Torek, 29. junija 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN

Poslovna skupina Sava združuje blejske hotele v njeni lasti, golfsko igrišče in kamp pod skupno blagovno znamko Sava hoteli Bled s podobo laboda v grafičnem znaku. - Hkrati finančna podpora blejskemu turističnemu društvu
pri ohranjanju labodov in mednarodni baletni šoli Dane Renčelj za nadaljnje delo.
Bled - Sava na Bledu deluje pod okri^em treh družb - Grand hotela Toplice z Vilo Bled, Golf in Park hotelov in Golf in kampa. "Začutili smo potrebo, da se začnemo tržiti pod nekim skupnim znakom oziroma simbolom," je odločitev za novo blagovno znamko na predstavitvi v prenov-yeni Vili Bled 23. jun^a pojasnil Andrej Sprajc, direktor dejavnosti I\irizem v Poslovni skupim Sava.
Žehjo, da bi bih Sava hoteh Bled tudi prek skupne blagovne znamke prepoznavni po tradiciji, kakovosti in raznolikosti sodobnih turističnih storitev. Z uporabo podobe laboda, simbola Blejskega jezera, pa opozaijajo na potrebo po življenju v sožitju z naravo.
Kot je povedala Jana Špec, predsednica blejskega turističnega društva, je veljalo prepričanje, da so blejski labodi nekaj samoumevnega, kar je dano od narave in ne more izginiti. Člani turističnega društva od leta 1967 s prostovoljnim delom skrbijo za labode, ki pa sedaj, ko opažajo njihovo vse večjo ogroženost, presega ta okvir. "S tem Jco Sava hoteli Bled v svojo blagovno znamko vključujejo laboda in ko so se odločili, da skupaj s turističnim društvom poskrbijo, da ohranimo blejski simbol, so pokazali, da se zavedajo naravnih danosti, kijih občudujejo mnogi turisti, in da sledijo usmeritvam razvoja blejskega turizma v sozvočju z naravo."
"Pri naravi to ni prvi projekt," pravi direktor Šprajc. "Že na golfskem igrišču smo pristopili k programu 'Zavezani okolju' in pridobili evropski certifikat, s katerim dokazujemo, da skrbimo za okolje. Škropimo in gnojimo z okolju neškodljivimi snovmi ter ta program nadaljujemo v kampu."
Savini hoteli so pri več kot 450 tisoč nočitvah, kolikor jih je Bled realiziral lani, udeleženi z 60 do 70 odstotki. Lansko sezono ob 15-odstotnem povečanju števila nočitev ocenjujejo za uspešno, prav tako letošnjo pred-
Aleksander Kravanja, Andrej Šprajc, Jaha Špec in generalni direktor Save Janez Bohorič z učenkami blejske baletne šole.
sezono, medtem ko je o poletni sezoni še prezgodaj govoriti.
Tudi v okviru nove blagovne znamke bodo uveljavljeno prepoznavnost ohranili Grand hotel Toplice, Vila Bled in golfsko igrišče. Sicer imajo v svojem sestavu objekte s tremi do petimi zvezdicami. Tako raznoliki so tudi njihovi gostje in vsak je dobrodošel. Kar se tiče vlaganj, se ciklus zaključuje. Lani so obnovili hotel Toplice in prenovili kraljevo klubsko hišo na golfskem igrišču. Obnovljena je Vila Bled in dokončujejo obnovo Golf hotela. Čaka jih še obnova hotela Park, želijo zgraditi apartmaje in povečati golfsko igrišče za devet lukenj, tako da bodo imeli dve z 18 luknjami.
"V svetu se dogaja premik iz prodaje turističnih proizvodov v prodajo doživetij. To pomeni, da so obnovljeni hoteli s spremlja-
jočimi objekti samoumevni. Na tem se gradijo doživetja, vendar brez okolice to ni možno," dodaja direktor Sprajc. Zato povečevanje zmogljivosti in kakovosti storitev štejejo kot prispevek k razvoju občine, saj želijo Bledu "vrniti nekdanjo žlahtnost in pripomoči, da bo.prihajalo še več gostov, ki se bodo vračali."
Hkrati ob uvajanju nove blagovne znamke začenjajo sodelovanje z mednarodno baletno šolo, ki jo je pred 12 leti ustanovila letos preminula Dana Renčelj. Kot je povedal predsednik Društva prijateljev baleta Bled Aleksander Kravanja, so strokovno pomoč hitro vzpostavili, so pa zelo veseli Savine fi-^ nančne pomoči, kar bo pripomoglo, da šola ■ obstane in se razvija.
Mendi Kokot, foto: Gorazd Šinik
Savatech dobro sodeluje
s Piaggom
Kranj - Hčerinska družba kranjske Save - Savatech z italijanskim proizvajalcem motorjev in skuteijev Piaggom sodeluje več kot dve desetletji. Podjetji sta pred kratkim skupaj razvili novo generacijo plaščev za skuterje, ki jih italijansko podjetje trži po vsem svetu.
Piaggov skuter, ki so ga Italijani s pomočjo Save razvili v začetku 80. let, sodi med najpriljubljenejše in najbolj prodajane skuterje na svetu. Sedaj se obeta nov uspeh sodelovanja obeh podjetij, saj letos Sava s svojim programom Velo sodeluje pri skupnem projektu novega Piaggovega vozila. Sodelovanje s Piaggom pa ni edino, saj Savatech sodeluje tudi z drugimi priznanimi proizvajalci vozil, kot so Aprilia, Suzuki, Peugeot, Tomos in drugi.
"Dolgoletno sodelovanje z uglednimi proizvajalci dokazuje, da smo zaupanja vreden poslovni partner in daje kakovost naših izdelkov na svetovni ravni. Leta 1992 je bila Savatech s programom Velo prva proizvajalka plaščev v Evropi, ki je prejela certifikat kakovosti ISO 9001, leta 2000 pa smo prejeli tudi okoljevarstveni certifikat ISO 14001," pravi Igor Hafnar, direktor programa Velo.
Simon Šubic
Nova proizvodna linija v Goodyearu EPE
Kranj - Podjetje Goodyear EPE (Engineered Products Europe) iz Kranja, ki proizvaja gumene tehnične izdelke, danes odpira novo linijo za proizvodnjo okolju prijaznih cevi za avtomobilske klimatiza-cijske naprave. Projekt je z nepovratnimi finančnimi spodbudami za neposredne tuje investicije podprla tudi vlada.
Kot so nam pojasnili v podjetju Goodyear EPE, ki v Kranju že pet let proizvaja pogonske jermene in zračne vzmeti, bodo odslej izde-lovah tudi cevi za klimatizacijske sisteme v avtomobilih, ki se odlikujejo po visoki fleksibilnosti in zelo nizki prepustnosti za nekontrolirano izhajanje hladilnega sredstva, ki sproščen v okolje ogroža ozonsko plast.	Simon Subic
Janicovič najuglednejši menedžer
Ljubljana - Revija Manager je za najuglednejšega menedžeija v Sloveniji razglasila Zorana JankoviČa, predsednika uprave družbe Mercator. Jankovič je po raziskavi agencije Kline & Partner, v kateri je sodelovalo 797 poslovnežev, najuglednejši menedžer že drugo leto zapored. Letos mu po ugledu sledita predsednik uprave Leka Metod Dragonja in DraŠko VeselinoviČ iz Ljubljanske borze. Najuglednejše podjetje v Sloveniji je farmacevtsko podjetje Lek. S.S.
Laze 18a, 4000 Kranj
ČIŠČENJE CISTERN
DOSTAVA KURILNEGA OUA
Desetletnica združenja delodajalcev
S svečano skupščino je Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenija obeležilo desetletje delovanja.
__4
Brdo pri Kranju - Združenje, ki je leta 1994 pod imenom Ogis-tta združevalo delodajalce obrti, gostinstva, intelektualnih storitev, turizma, trgovine in avtoprevozništva, je neprofitna orga-nizacya, katere namen je pospeševanje dejavnosti članov zlasti z vidika zagotavljat^a socialnega miru.
Združenje temelji na prostovoljnem članstvu, poleg uspeha podjetja pa sta pomembna predvsem zadovoljna delojemalec in delodajalec ter izobraževanje obeh, je povedal predsednik skupščine Janez Sauperl. O uspehih, ki jih združenje žanje od ustanovitve, je spregovoril predsednik Dare Strojan: "Že leta 1996 smo podpisali socialni sporazum pod taktirko sedanjega premiera Toneta Ropa, zatem pa smo še večkrat sodelovali z vlado; med njimi moramo izpostaviti dogovor o politiki plač.
zaposlovanje in še posebej pokojninsko reformo." Nova pogajanja z vlado v sodelovanju z Ministrstvom za delo, gospodarsko in obrtno zbornico, s sindikati, združenjem delodajalcev in drugimi. Veliko upanje vidijo v Lizbonski deklaraciji, ki daje podjetništvu veČji poudarek. "Postali smo člani najbolj razvitih držav sveta, česar se premalo zavedamo. K temu je veliko prispeval prav sporazum med socialnimi partnerji, med katerimi je tudi vaše združenje," je poslancem skupščine združenja
Miha Grah in Miroslav Klun, nekdanji in sedanji predsednik Obrtne zbornice Slovenije, ter minister dr. Vlado Dimovski. Miha Grah je od združenja na svečani skupščini prejel (med drugimi) zlato priznanje.
povedal minister za delo dr. Vlado Dimovski, ki je obrtnike tudi pozval k njihovi skupni na-
logi - boljšemu življenju, zato se bo potrebno zazreti v prihodnost.	Boštjan Bogataj
Iskra
Iskra Stikala, d.d., Kranj
Iščemo dinamičnega/no in zanesljivega/vo sodelavca/ko za delovno mesto
VODILNI PROJEKTANT
(snovanje in načrtovanje idejnih rešitev najzahtevnejših naprav in opreme)
t
Zahtevani pogoji: univerzitetni ali diplomirani inženir elektrotehnike aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika samostojnost, komunikativnost in naravnanost k timskemu delu
Zaželena sta tudi poznavanje programa SIMATIC in strokovni izpit Iz elektro stroke.
Novemu sodelavcu/ki ponujamo: dobre delovne razmere možnost takojšnje aktivne vključitve v delo strokovno Izpopolnjevanje in skladno z delovnimi rezultati tudi stimulativno nagrajevanje
Kandidatl/ke naj svoje prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v osmih dneh po objavi pošljejo na naslov: Iskra Stikala, d.d., Kranj, Kadrovanje in upravne zadeve, Ljubljanska c. 24 a, 4000 Kranj.
Sirovi kapeleti. 250 g MlinotBSt Ajdovičina
V
SAP)

(bnaka paradonik-oilve Barilla, 400 g Mercator
\
#

/f

k»




Radin, 1,51. PET Radenska, Radenci
Brivnik fiillette Mach
3 Turtio + 2 nadomestni rezili lomas, Ljubljana
Akcijska ponudba vdja v vseh prtxlajalnah skupine Mercator, Mercatorjcvih franšiznih prtxlajainah ter v prcxlajalnali Živila Knmj od 23.6. do 4.7. 2004 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. Poslovni smem Mcrcator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvonic
i

' Jnü/f! pnjffruh hwii
Mercator
v


1.«'
• rt--___
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
finance, nepremičnine / info@g-glas.si
Torek, 29. junija 2004
Združeni v Deželni banki
Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije bosta 1. julija spojili poslovanje
v Deželno banko Slovenije, ki bo strankam nekdanjih HKS-ov ponudila številne novosti.
Kraiy - Slovenska zadružna kmetijska banka bo s 1. julijem prevzela sredstva in obveznosti Zveze hranilno kreditnih služb (HKS) Slovence in se preimenovala v Deželno banko Slovenko, ki se v naslednjih letih želi utrditi v skupini desetih največjih bank v Slovenci. Njena prednost je široka poslovna mreža, saj načrtuje poslovanje preko 19 enot in 70 blagajniških mest po vsej Sloveniji.
Ker klasična združitev ni bila možna, sta se največji finančni ustanovi s področja kmetijstva oz. zadružništva odločili za pot, ki je precej zapletena. Zveza HKS je že ob koncu lanskega leta dokapitalizirala banko v višini dve milijardi tolaijev in še naprej ostala samostojna pravna oseba, ki bo skrbela za lastniški delež v banki; zadružna banka pa bo s 1. julijem prevzela vsa njena sredstva in obveznosti in se preimenovala v Deželno banko Slovenije (DBS). Zadružna banka je ob koncu lanskega leta imela
Deželno banko bo vodil sedanji predsednik uprave zadružne banke Milan Knežević, v upravi pa bosta še Bogdan Habjan in Tomaž Sila.
67,5 milijarde tolaijev bilančne vsote oz. devet odstotkov več kot leto prej in se je po bilančni vsoti z 1,35-odstotnim tržnim deležem uvrščala na 15. mesto med 19 bankami. Lani je ustvarila 240 milijonov tolarjev dobička ali 35 odstotkov veČ kot predlani, zaposlovala 200 delavcev in poslovala prek osmih enot in 26 ostalih dislociranih enot. Zveza HKS je lani bilančno vsoto povečala s 30,8 na 35,4 milijarde tolarjev in ustvarila 21,7 milijona tolaijev dobička, zaposlovala je
202 delavca in poslovala prek 18 poslovnih in 92 drugih dislociranih enot. V zadružni banki in zvezi bodo do 1. julija končali vse formalne postopke za vključitev poslovanja obeh družb v Deželno banko, poenotenje poslovanja na vseh ravneh banke pa bo trajalo do konca prihodnjega leta, za kar so že pridobili soglasje ustreznih ustanov.
Posebna ponudba za kmete in zadruge
Deželna banka bo "na Štartu" imela 94 milijard tolarjev bilančne vsote, 8,6 milijarde tolarjev celotnega kapitala, 12-odstotno kapitalsko ustreznost, 410 zaposlenih in spremenjeno lastniško sestavo, po kateri ima Zveza HKS kot največji delničar 41-odstotni delež, skupaj z ostalimi delničaiji s področja kmetijstva in zadružništva pa 53-odstotnega. Število zaposlenih, ki je preveliko glede na obseg poslovanja oz. bilančno vsoto, bodo postopoma zmanjšali, vendar ne z odpuščanjem, ampak po naravni poti. Kar zadeva mi^žo blagajniških mest, bodo spremljali njihovo poslovanje in se potlej odločali o morebitnih ukinitvah. Banka načrtuje poslovanje preko 19 poslovnih enot in 70 blagajniških mest po vsej Sloveniji, povečanje tržnega deleža in
Milan Knežević
utrditev mesta med desetimi največjimi bankami v Sloveniji. Med prednostne naloge uvršča poenotenje obrestnih mer, pogodb in razvrstitve komitentov ter oblikovanje posebne ponudbe za kmete in zadruge.
Združitev koristna za obe strani
Kot sta na nedavni novinarski konferenci povedala Milan Kneževič, predsednik uprave zadružne banke, in Tomaž Sila, direktor Zveze HKS, so se za združitev odločili predvsem zaradi vse hujše konkurence* na bančnem trgu, skupnega delovanja na kmetijskem oz. zadružnem področju in bančnih predpisov, ki so od hranilno kreditnih služb zahtevali, da se do letošnjega 20. februaija prilagodijo glede minimalnega kapitala, kapitalske ustreznosti, obvladovanja tveganj in revizije. Večina HKS-ov se je odločila za pripo-
jitev k Zvezi HKS ali k zadružni banki, dva sta se prilagodili predpisom, nekatere pa so prenehale delovati. Združitev bo koristna za obe strani: medtem ko bo banka pridobila široko mrežo poslovnih enot in blagajniških mest po vsej Sloveniji, nove stranke in z večjo bilančno vsoto tudi možnosti za pridobitev ugodnejših virov financiranja, pa bodo stranke nekdanjih
Tomaž Sila
HKS-ov dobile širšo ponudbo bančnih storitev. Komitenti Zveze HKS bodo v dosedanjih poslovnih enotah lahko opravljali vse bančne in druge storitve, za katere ima banka dovoljenje, uporabljali plačilno kartico Ac-tiva Maestro in kartico za odložena plačila Activa Eurocard Mastercard, koristili bankomate in se vključili v elektronsko banko, banka pa jim bo ponudila tudi storitve na področju zavarovalništva in investicijskih skladov. Cveto Zaplotnik
Preoblikovanje investicijskih družb
Nadaljuje se preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade. Na začetku letošnjega leta se je preoblikovala Pomurska investicijska družba (PMIN) v vzajemni sklad Primus, do konca leta pa se bo še Triglav steber 1 (TGIN). Ravno zaradi omenjenega preoblikovanja so investicijske družbe zelo zanimiva dolgoročna naložba. Ob preoblikovanju se mora izničiti razlika med knjigovodsko in tržno vrednostjo, ki trenutno v povprečju znaša 25 odstotkov, pri Triglavu steber 1 15 odstotkov. To pomeni 15-odstotni donos v šestih mesecih, če se bo preoblikoval konec leta, in ob predpostavki, da bi knjigovodska vrednost ostala nespremenjena (trenutno znaša 400 SIT). Slednja se spreminja glede na nihanje tečajev vrednostnih papirjev, kijih imajo v svojem portfelju. Zakaj torej dolgoročna naložba? Zakaj je ne bi prodali takoj po preoblikovanju in poželi ustvarjenega dobička? Ravno zaradi unovčevanja dobičkov in posledično velikega odliva sredstev iz sklada lahko družba za upravljanje v prvem in drugem letu po preoblikovanju v vzajemni sklad zaračuna "kazensko provizijo". V skladu z ZISDU-l je lahko ta provizija v prvem letu maksimalno 20 odstotkov od vrednosti točke, v drugem letu pa 10 odstotkov. Pri delniškem vzajemnem skladu Triglav steber 1 bo ta provizija prvo leto 12, drugo leto pa 6 odstotkov. Za vlagate-' Ije, ki bodo ostali v skladu dalj časa, vsaj dve leti po preoblikovanju, pa je to le dobro, saj bo omenjena provizija zviševala vr£dnost toČ-. ke vzajemnega sklada, če pa boste počakali še eno leto, boste oproščeni tudi davka na kapitalski dobiček.
Trgovanje na Ljubljanski borzi bi v zadnjem času lahko primerjali z dolgočasnim oziroma turobnim letošnjim poletnim vremenom: Skromen promet, mirovanje tečajev. Večji padci tečajev se pojavijo po presečnih datumih za dividende, porasti pa so prav tako velikokrat posledica nakupa zaradi dividend ali pa objave cenovno občutljive informacije. V mesecu juniju je skoraj osem odstotni donos zabeležila delnica Term Čatež, njen tečaj se je oblikoval pri 34.500 tolarjih. Razlogi za rast tečaja bi lahko bili dobri petmesečni rezultati, kljub slabemu vremenu, skoraj 3-odstotna dividendna donosnost ter nakup lastnih delnic in umik le-teh.
v
Se vedno se dogaja, da so nekateri o cenovno občutljivih dogodkih obveščeni pred drugimi. Zadnji tak primer je bil pri Colorju, ko je tečaj porasel za več kot 30 odstotkov, naslednji dan pa je bila objavljena novica o prevzemu s strani Heliosa. Mogoče bo k prepreče-, vanju podobnih ravnanj pripomogla potrjena novela ZTVP-1 (Zakon o trgu vrednostnih papirjev), ki med drugim točno opredeli pojem notranje informacije in daje Agenciji za trg vrednostnih papirjev večja pooblastila pri nadzoru. Ne bo pa se povečalo število ko-tirajočih podjetij, saj zaenkrat še ne bo veljalo določilo o obvezni kotaciji za podjetja z vsaj 250 delničarji in milijardo tolarjev kapitala.
Alenka Eržen
GBD Goreiyska borzno posredniška družba d.d.
info@gbd.si
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
DEUWEC BREZ POKLICA
ČISTILEC LETAL; d.č. 3 mes; do 21.07.2004; št. del. mest: 3; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ
PREKUDALEC GUM; d.č. 3 mes; do 14.07.2004; HRIBAR BLESK, D.O.O.. SAVSKA C. 34, KRANJ
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNI PEK (PEČENJE KROFOV NA FRITEZI); ned.č.; do 14.07.2004; št. del. mest: 3; DON DON - PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., TRDINOVA POT 2A, 8330 METLIKA
POM. DELA PRI VODOVODNIH IN ELEKTROINŠTALACIJAH;
d.č. 3 mes; do 29.06.2004; št. del. mest: 2; ROSA - TERAN IN BOŠTJANČIČ, D.N.O., RETNJE 1A. KRIŽE
OBDELOVALEC LESA
d.č. 2 mes; do 29.06.2004; št. del. mest: 3; JELO-
LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1,
d.č. 2 mes; do 29.06,2004; št. del. mest: 3; JELOVICA, D.D., ŠK. LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR
LIČAR - ROM. DELA PRI VZDRŽEVANJU JADRALNIH LETAL;
d.č. 6 mes; do 13.07.2004; NOVAK FRANC, S.P., PODHOM 69. ZG. GORJE
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE - FASADERSTVO IN STROJNI OMETI: ned.č.; do 21.072004; št. del. mest: 2; VAJDEC DAMJAN, S.P.. UL. PRVOBORCA 6. JESENICE
LESAR; d.č. 6 mes; do 10.07.2004; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA
BLAGOVNI MANIPUUNT - PRODAJNI REF. - PRODAJA KNJIG PO TELEFONU IKRANJ); d.č. 3 mes; do 13.07.2004; št. del. mest: 5; PREŠERNOVA DRUŽBA, D.D., OPEKARSKA 4/A, 1000 UUBUANA
PEK
ned.č.; do 14.072004; št. del. mest: 3; DON DON -PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE. D.0.0,, TRDINOVA POT 2A, 8330 METLIKA ned.č.; do 03.07.2004; OBLAK PETER, S.P., GASILSKA 1. GORENJA VAS
ned.č.; do 13.072004; št. del. mest: 2; PREKPA-UAJ DEDA. S.P., C. MARŠALA TITA 54, JESENICE
SLAŠČIČAR; ned.č.; do 13.07.2004; PREKPALJAJ DEDA, S.P., C. MARŠALA TITA 54, JESENICE
MIZAR
d.č. 2 mes; do 29.06.2004; št. del. mest: 4; JELOVICA, D.D., ŠK. LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1. PREDDVOR
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
SESTAV. IN MONTAŽA TOPLOTNIH POSTAJ; ned.č.; do 29.06.2004; ELTEC MULEJ, D.O.O.. POT NA LISICE 7. BLED
MONTER VODOVOD. IN OGREVALNIH NAPRAV: ned.č.; do 06.07,2004; št. del. mest: 2; KRC GREGOR, S.P., BELSKA C. 16, PREDDVOR
MONTAŽA IN SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV; d.č. 3 mes; do 29.06.2004: št. del. mest: 4; ROSA - TERAN iN BOŠTJANCIČ. D.N.O.. RETNJE lA, KRIŽE
STROJNIK • ZERJAVOVOĐJA; d.č. 1 leto; do 18.07.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D.D., GRAJSKA C. 44, BLED
STROJNI MEHANIK
KUUČAVNIČAR Z ZNANJEM OBDELAVE INOX MATERIALOV IN TIG VARJENJA; ned.č.; do 17.07.2004; ŽVELC DAMJAN, S.P., UHOVČE 87, CERKLJE
KUUČAVNIČAR Z ZNANJEM VARJENJA; ned.č.; do 17.07.2004; ŽVELC DAMJAN, S.P, LAHOVČE 87, CERKLJE
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIKAH (KRANJ); ned.č.; do 13.07.2004; pošljite prošnjo ISKRA INVEST, D.D.. STEGNE 25 A, 1000 UUBLJANA
ELEKTRIKAR; d.č. 3 mes; do 13.07.2004; URBANC ZDRAVKO S.P., ZALOG 12, GOLNIK
GALVANIZER; ned.č.; do 21.07.2004; št. del. mest: 2; CMC GALVANIKA, D.0:0., ALPSKA 43, LESCE
TISKAR ZA TISK Z IZĐOLBINE; d.č. 6 mes; do 13.07.2004; ETIKETA ŽIRI, INDUSTRIJSKA UL 6,
ŽIRI
SLIKOPLESKAR - FASADER; ned.č.; do 07.07.2004; MEGAMATRIX, D.O.O., STARETOVA UL. 39, KRANJ
VOZNIK AHOMEHANIK - VOZNIK C, E KAT.: d.č. 3 mes; do 07.07.2004; THE BEST, D.O.O., VIRMAŠE 78, ŠK. LOKA
SKUDIŠČNIK; d.č. 6 mes; do 29.06.2004; ETIKETA ŽIRI, INDUSTRIJSKA UL. 6, ŽIRI
PRODAJALEC - PROD. POSREDNIK; d.č. 6 mes; do 17.07.2004; št. del. mest: 3; JANCOMM, D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE
LESARSKI TEHNIK
MATERIALNI KNJIGOVODJA; d.č. 6 mes; do 17.07.2004; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA
MIZARSKA DEU I.; d.č. 2 mes; do 29.06.2004; št. del. mest: 2; JELOVICA, D.D., ŠK. LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1. PREDDVOR
MIZARSKI MOJSTER; d.č. 3 mes; do 29.06.2004; JELOVICA D.D. ŠK. LOKA. MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1. PREDDVOR
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK • SERVISER VARNOSTNIH SIST.; d.č. 3 mes; poskus, delo 2 mes: do 06.07.2004; KANJA PROTECT. D.O.O.. ŠERCER-JEVA UL. 18, RADOVLJICA
KOZMETIČNI TEHHIK; d.č. 1 leto; do 01.072004; SIS, D.O.O., LJUBUANSKA C. 34C. KRANJ
GRADBENI TEHNIK
d.č. 1 leto; do 03.07.2004; ARHES. D.O.O.. SR DUPLJE 4. DUPUE
PROJEKTIRANJE; d.č. 1 leto; do 07.07.2004; PRO-TEO. D.O.O.. REŠEVA UL. 4A, KRANJ
TRGOV. POSLOVODJA • TERENSKI PRODAJALEC: d.č. 1 leto; do 06.07.2004; FAJFAR MARJAN, S.P, SP BRNIK 36A. CERKLJE
INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC; d.č. 6 mes; do 29.06.2004; ELMONT, D.D., SP. GORJE 3, ZG. GORJE
GIMNAZIJSKI MATURANT - SKLEPANJE IN TRŽENJE RAZLIČNIH FINANČNIH PRODUKTOV PRI STRANKAH, (KRANJ);
ned.č.; do 06.07.2004; SAVA PLUS. D.D., CELOVŠKA 175, 1000 LJUBLJANA
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA; d.č. 1 leto; do 03.07.2004; ARHES, D.O.O., SR DUPLJE 4, DUPLJE
UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE: d.č. 1 leto; do 03.07.2004; ARHES, D.O.O.. SP. DUPLJE 4, DUPLJE
UNIV. DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA ODG. VODJA DEL ZA ZAHTEVNE OBJEKTE; d.č. 1 leto; do 03.07.2004; ARHES, D.O.O., SP DUPLJE 4, DUPLJE
PROJEKTIRANJE; d.č. 1 leto; do 0707.2004; PRO-TEO, D.O.O., REŠEVA UL. 4A, KRANJ
DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA |VS) ODGOVORNI VODJA; d.č. 1 leto; do 03,07.2004; ARHES, D.O.O., SP DUPLJE 4, DUPUE
DIPL EKONOMIST |VS) - ORGANIZATOR PRODAJE IN NABAVE; d.č. 6 mes; do 03.07.2004; MIKONA, D.0.0.. PREDILNIŠKA C. 14, TRŽIČ
UNIV. DIPL PRAVNIK - VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (STROK. SOD. IIIH- d.č. 1 leto; do 29.06.2004; OKRAJNO SODIŠČE RADOVLJICA. GORENJSKA C. 15, RADOVLJICA
DIPL INŽ. KEMUE - KEMIK, PRIPRAVNIK; d.č. 1 leto; do 06.07.2004; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ. GOSPOSVETSKA UL. 12, KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. ARHITEKTURE: ned.č.; do 03.07.2004; ARHES, D.O.O., SP DUPLJE 4, DUPUE
DR. MEDICINE
ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARUU V SPL AMBU-UNTI; d.č. 1 leto; do 14.07.2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C, 1. BLED
ZDRAVNIK SPL./DRUŽINSKE MEDICINE V ZDR. DOMU BOHINJ; ned.č.; do 03.07.2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM RADOVLJICA. ZDR. DOM BLED. MLADINSKA C. 1, BLED
ZDRAVNIK SPL MEDICINE; ned.č.; do 28.07.2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM KRANJ. GOSPOSVETSKA UL 10, KRANJ
DR. MEDICINE SPEC. PEDIATRUE ned.č.; do 14.07.2004; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED. MUDINSKA C. 1, BLED
d.č. 1 leto; do 14.07.2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MUDINSKA C. 1, BLED
Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasni deski Zavoda RS za zaposlovanje.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje,
GlinSka ul 12, Ljubljana
9
Ajpes
Julija bo pri agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) začel delovati register
neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
novim registrom
Kranj - Register bo prinesel spremembe v vse vrste pravnih poslov s premičninami, ki se vpisujejo v register, predvsem pa bo prispeval k večji varnosti kupcev in zastavnih upnikov.
V agenciji so s pripravami na vzpostavitev registra začeli že predlani, resno so se ukvarjali s projektom lani, prihodnji mesec pa bo začel delovati, najprej v izpostavi Ljubljana in nato postopoma še v vseh drugih po Sloveniji, med drugim tudi v Kranju. Pri vzpostavitvi registra so sodelovali s predstavniki ministrstva za pravosodje, notarske zbornice, zbornice izvršiteljev, davčne uprave in drugih ustanov. Kot navajata vodja kranjske izpostave Vislava Potočnik in svetovalec Tomaž Roškar, je pravna podlaga za vzpostavitev registra v stvarnopravnem zakoniku ter v spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da se v register vpisujejo tudi zarublje-ne premičnine. Vlada je z uredbo o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin določila vrste premičnin, ki se vpisujejo v register
NFD1 povečuje delež
Krai^j - Delniški investicijski sklad NFDl, s katerim upravlja Nacionalna finančna družba, je še okrepil delež v kranjski Savi. Kot so sporočili iz Save, je 18. junija postal imetnik 6.624 delnic in s tem povečal lastniški delež na 15 odstotkov.
C.Z.
(zaloge, oprema, motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice, živali in premičnine, vpisane v referenčnih registrih), postopek vpi-. sa v register, način vodenja registra in tarife za vpise. Register bo javna knjiga za vpis in objavo podatkov o zastavnih pravicah na premičninah, ki so za-rubljene oz. neposestno zastavljene. Vanj bodo vpisovali samo podatke, ki so pomembni za učinkovito uveljavljanje zastavne pravice (o premičninah, za-staviteljih, upnikih, dolžnikih, rubežu, zavarovani terjatvi in listinah, ki so podlaga za vpis v register), poleg tega pa tudi podatke o javnih dražbah za premičnine, s katerimi zavarovane terjatve niso bile poravnane ob zapadlosti in zarubljenih premičninah. Ajpes bo vpisoval podatke v register na podlagi zahteve notarja (notarskega zapisa), izvršitelja (rubežnega za-
pisnika) ali drugega z zakonom pooblaščenega organa, najprej pisno in kasneje tudi preko spletne aplikacije. Vpis v register bo pogoj za nastanek zastavne pravice na vseh vrstah premičnin, ki jih določa vladna uredba. Podatke iz registra, ki so določeni kot javni, bodo upravičenci lahko pregledovali, prepisovali ali zahtevali njihov izpis na vseh izpostavah Ajpesa.
Vzpostavitev registra naj bi prispevala predvsem k večji varnosti kupcev in zastavnih upnikov. Vsakemu, ki bo kupil premičnino, ne da bi pri tem preveril njeno stanje v registru, se lahko zgodi, da mu bo kupljena premičnina odvzeta, če bi jo bilo treba prodati za poplačilo terjatev, za katere je bila zastavljena in vpisana v register. V državah, ki so že uvedle takšen register, imajo z njim pozitivne izkušnje, potrebovali pa so kar nekaj Časa, da je javnost sprejela novo možnost zavarovanja terjatev in pridobila zaupanje v informacije, ki jih takšen register zagotavlja. Cveto Zaplotnik
Desetina dobička za dividende
Škofja Loka - Družba Termo je ob koncu lanskega leta imela nekaj več kot 2,2 milijarde tolarjev bilančnega dobička, od tega je bilo 445 milijonov tolarjev preostanka Čistega lanskega dobička in 1,8 milijarde tolaijev dobička iz preteklih let. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi 239 milijonov tolarjev dobička namenili za izplačilo dividend, o vsem preostalem dobičku pa naj bi odločili v naslednjih letih. Če bodo delničarji na skupščini 14. julija soglašali s takim predlogom, bodo imetniki delnic najkasneje do konca avgusta prejeli dividendo v znesku 146,37 tolarja (bruto) na delnico. Na skupščini naj bi izvolili tudi nov nadzorni svet, za to so predlagani Jože Bogataj, Brane Štremfelj, Jože Pušnik in Mirko Opara. C.Z.



Torek, 29. junija 2004
kmetijstvo / cveto.zaplotnik(§»g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Gozdarji v rezervatu Kriva jelka v osrčju Udinboršta spremljajo dogajanje v gozdu, v katerem lastniki že dvajset let ne gospodarijo.
Letenice - V krai\jski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pred nedavnim organizirali ogled gozdnega cezervata Kriva jelka v osrčju spominskega parka Udinboršt. Udeležba je bila bol^j skromna, zato pa so tisti, ki so bili "zraven", lahko videli in slišali veliko zanimivega.
Kot je povedal vodja kranjske krajevne enote Janez Logar, je Občina Kranj že leta 1979 razglasila del Udinboršta za gozdni rezervat, še dodatno pa gaje za-
Janez Logar
varovala 1985. leta z odlokom o spominskem parku. Rezervat obsega nekaj veČ kot enajst hektarjev gozdov in ima še 50-
metrski varstveni pas ter ožje in širše vplivno območje. Ožje območje predstavljajo okoliški oddelki, širše pa ves spominski park površine 1.263 hektarjev. V rezervatu so zaradi strmine že v preteklosti bolj malo gospodarili, nazadnje so vanj posegli po hudem vetru 1984. leta, ko so za spravilo podrtije zgradili tudi nekaj vlak. Odtlej posek, negovalna, varstvena in druga gozdna dela niso dovoljena, tudi ob morebitnem množičnem napadu lubadarja bi verjetno le podrli drevje, ga tam pustili in izvedli varstvene ukrepe. "To je laboratorij v naravi, v katerem lahko spremljamo naravne procese," je ob predstavitvi dejal Janez Logar in poudaril, daje rezervat namenjen predvsem raziskovanju in ohranitvi divjine, deloma izobraževanju, v varstvenem pasu pa bi bila možna tudi organizirana rekreacija. Dvajset let opustitve gospodarjenja pomeni za gozd malo, spremembe so za zdaj vidne predvsem pri rastlin-
Srečanje hribovskih kmetov
Bača - Triglavski narodni park je v sodelovanju z nekaterimi ustanovami pripravil v petek na Bači pri Podbrdu drugo srečai\je hribovskih kmetov, s katerim so želeli opozoriti na povezanost kmetijstva in gozdarstva na hribovskih območjih ter na pomen varovanja in ohrai\jai^a narave.
Srečanja so se poleg domačinov udeležili hribovski kmetje iz Posočja, Gorenjske, Koroške in Pohoija, zbrane pa je nagovoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik. Na delavnici o enostavnih in poceni rešitvah pri posodabljanju hlevov za ekološko rejo so ugotavljali, da veliko težav izhaja iz tega, ker imajo predvsem kmetije v strnjenih naseljih malo možnosti za širitve in obsežnejše posodobitve. Na pogovoru o sodelovanju služb in povezovanju dejavnosti za ohranjanje in razvoj podeželja v hribovskih območjih so se zavzeli za čimbolj usklajeno delovanje kmetijske svetovalne službe, zavoda za gozdove, upravljavcev zavarovanih območij, zavoda za varstvo narave, zavoda za varstvo kulturne dediščine in drugih služb. Na srečanju so predstavili tudi gozdarske stroje, kotle za kurjenje s poleni, sekanci in peleti ter stroje za košnjo v strmini.	C.Z.
stvu (podrto in poškodovano drevje ostaja v gozdu), prava vrednost "laboratorija" pa se bo pokazala po stotih, dvestotih letih.
"Rezervat ima pragozdni značaj, vendar so obiskovalci pogosto razočarani, saj si divjino predstavljajo drugače, kot je v naravi," pravi Janez Logar in navaja, da je to edini gozdni rezervat v nižinskem območju na Gorenjskem, vsi ostali so bolj odmaknjeni. V rezervatu so se zelo dobro ohranili gozdni sestoji, prav tako tudi gozdne združbe. Na vsega enajstih hek-taijih je sedem združb, med njimi je pet takih, ki so na kranjskem gozdnogospodarskem območju zelo redke. Tudi sestava drevesnih vrst je zelo blizu naravni, 35 odstotkov je smreke, 19 rdečega bora, 14 jelke, 13
bukve, 11 odstotkov hrasta, pet odstotkov kostanja ...
Gozdovi na območju rezervata so bili nekdaj državni, po denacionalizaciji jih je štiri petine v zasebni lasti. Lastniki sprejemajo "zatečeno stanje" in za zdaj za omejitve pri gospodaije-nju ne prejemajo odškodnine, zakon o gozdovih pa jim omogoča, da od "razglasitelja" zahtevajo nadomestilo oz. odkup ponujenega zemljišča. Zakon o ohranjanju narave iz 1999. leta omogoča tudi druge rešitve, to • je pogodbeno varstvo in pogodbo o skrbništvu, vendar v praksi še ni takšnega primera. "Vedno se ustavi pri vprašanju, kdo bo plačnik," pravi Janez Logar in dodaja, da rezervat nima skrbnika, ki bi skrbel za meje in za opremo, vodil skupine in evidenco. Kot je ob tem povedal
Metod Rogelj
Metod Rogelj, vodja kranjske območne enote zavoda za varstvo narave, so se s predstavniki Občine Naklo že pogovarjali o
spremembi odloka o spominskem parku, pri tem pa sp ugotavljali, da bi bilo treba spremeniti meje in varstvene režime, določiti upravljavca in spominski park preoblikovati v krajinskega. Zavod, razvojna agencija BSC ter občine Kranj, Naklo in Tržič so tudi naročile izdelavo študije o možnostih za rekreacijo in izobraževanje v parku.
Rezervat je lahko dostopen, do njegovega roba se je,možno pripeljati po gozdni cesti, vendar se gozdarji bolj kot za množični obisk z vsemi negativnimi posledicami bolj navdušujejo za organizirane, vodene oglede. Pa še tale zanimivost: rezervat naj bi dobil ime po krivi jelki, ob kateri so se ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja zadrževali tudi rokovnjači.
Cveto Zaplotnik
razloga za znižanje cene
Novi svet kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice ugotavlja,
da ni razlogov za znižanje sedanje odkupne cene mleka
Kranj - Na sredini ustanovni seji sveta kranjske območne enote Kmetysko gozdarske zbornice Slovenye so potrdili mandate članom sveta, za predsednika sveta izvolili Marjana Robleka in za podpredsednico Andrejko Šebat ter razpravljali o aktualnih kmetijskih problemih.
Na majskih volitvah so bili v svet kranjske območne enote izvoljeni Stane Lotrič z Jamnika (Kmečko društvo Nova Slovenija), Dušan Pintar iz Gorenje vasi, Andrejka Šebat z Blejske Dobrave, Bogomir Bajd iz Seničnega in Ivan Vidmar iz Osojnice (vsi Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja), Zdravko Bogataj z Bukovice in Ivan Janhar iz Lahovč (oba Društvo
v
SKZ - Slovenska kmečka zveza), Stefan In-glič iz Srednje vasi pri Poljanah (Govedorej-ska društva Kranj - Tržič, Zgornja Gorenjska in Škofja Loka), Terezija Prevodnik iz Zminca (Forum za kmetijstvo in podeželje SDS), Marjan Roblek (zadruge) in Karel Zelič (druge pravne osebe). Na ustanovni seji, ki jo je sklical predsednik kmetijsko
gozdarske zbornice Peter Vrisk, so soglasno potrdili mandate članom sveta in za predsednika izvolili Marjana Robleka, direktorja KGZ Sloga Kranj, ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu. Statut
Na ustanovni seji sveta kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice'.
zbornice predvideva dva podpredsednika, tokrat so izvolili le enega, Andrejko Šebat, hkrati pa so predlagali spremembo statuta, ki naj bi omogočila, da bi bil tudi drugi podpredsednik iz vrst kmetov, ki zasedajo devet od enajstih mest. Novi predsednik sveta območne enote bo v dveh tednih sklical tudi konstitutivne seje odborov izpostav Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice.
Ko so člani sveta razpravljali o aktualnih problemih v kmetijstvu, so ugotavljali, da se je tudi dohodkovni položaj govedorejcev v zadnjih letih poslabšal in da ni razloga za znižanje odkupne cene mleka. Gorenjske zadruge so ravnale pravilno, ko so od Mesnin dežele Kranjske odkupile klavnico v Škofji Loki, so menili in se zavzeli za pocenitev veterinarskih storitev v klavnicah in za znižanje stroškov pri ravnanju s klavniŠkimi odpadki. Ker se je kakovost bikov svetlo lisaste pasme zaradi usmeritve v prirejo mleka nekoliko poslabšala, bi pri selekciji morali enakovredno upoštevati mlečni in mesni tip goveda.	Cveto Zaplotnik,
foto: Tina Doki
Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE

Juha iz prve zelenjave, nasadimo brokoli
Zadnje dni je sonce končno pokazalo svojo poletno moč. Kot smo pa že tudi vajeni, so bili dnevi tudi deževni. Videti je, da obilen dež še najbolj koristi plevelu, zato moramo zemljo okrog zelenjave kar pogosto rahljati in puliti plevel. Vrt nam daje tudi prve plodove, tako da lahko že skuhamo juho iz mlade zelenjave.
Juha iz korenčka, graha in krompirja
Na žlici olja prepražimo na drobno narezano čebulo. Ko postekleni, dodamo na drobno narezan korenček, krompir in oluščen grah. Lahko pa dodamo tudi kolerabico. Dve minuti vse skupaj pražimo, nato zalijemo s toplo vodo. Juha, ki ji dodamo malo timijana in bazilike za okus, naj vre približno 15 minut. Juho odstavimo. Potem dodamo še malo timijana in bazilike, to pot zaradi njunih blagodejnih lastnosti, ki jih nočemo uničiti s kuhanjem. Dodamo še sol in žlico sladke smetane, lahko pa tudi malo kečapa ali pa popra. Če želite, lahko zelenjavo in začimbe zmešate s paličnim mešalnikom, da dobite kremno juho. To toplo priporočamo v primeru, da kateri od vaših jedcev noče jesti določene zelenjave. V kremni juhi pač ni videti, iz česa je narejena. Na krožniku juhi lahko dodamo še na drobno narezan peteršilj, da jo
obogatimo z vitamini. %
Nasadimo brokoli
Kupili smo sadike zelenega brokolija in jih nasadili na vrl. Brokoli smo na gredo posadili v dveh vrstah, med rastlinami pa smo pustili pol metra prostora. Pridelek bomo pobrali jeseni.
Papriko in paradižnik smo na stalno mesto na vrt presadili sredi maja. Letošnja pomlad in začetek
poletja sta bili za njiju premalo topla in sončna, a kljub temu so zdaj rastline naredile prve plodove. Da bodo dovolj veliki, da se jih bo splačalo pobrati, bo treba počakati še najmanj dva tedna. Papri-
Prvi paradižnik.
ko, ki potrebuje še več toplote kot paradižnik, smo imeli doslej pokrito z vrtno kopreno. Zadnje dni, koje bilo vroče, smo jo sicer odkrili, potem pa, ko so spet napovedali ohladitve in dež, smo rastline ponovno zaščitili z vrtno kopreno. Kopreno smo razpeli Čez loke iz plastike, tako da se koprena ne dotika rastlin. Paradižnik redno privezujemo ob oporo in mu odstranjujemo zalistke. Zalislki so tisti deli paradižnika, ki začnejo rasti med vejico paradižnika in njegovim steblom.
Monika in Mateja Bertonce^


v
. -fx'

t

i


jt .

B
stim
Pri enkratnem nakupu
ZAVITEK ŽAR KLOBAS. Ce pa bo vaša Izb 15.000 SIT, boste nakupljeno lahko odnesli v PR
^'•-Wris.sCT
vam


r -1'

KRANJ.
JESENICE: C. Cirila Tavčarja 6, ŠKOFJA L: Cankarjev trg I, KAMNIK: TC Duplica, Ljubljanska 21 c
Okna, vrata, okvirji, opaži, tlaki, ograje, nadstreški, stopnice ... so odslikava vsakega doma in kažejo odnos do naših skritih kotičkov. Naj bo tudi vaS dom ^oblečen po zadnji modi"!
Se lotevate obnove, gradnje ali posodobitve vaših najljubših prostorov? Stopite v MERKUR in se prepričajte o veliki izbiri. Ne zamudite! Le od 14. 6. do 3. 7. 2004 lahko prihranite 10 odstotkov. Izberite med blagovnimi znamkami: jelovica, Lip, Liko, Lesna Radlje, Kovinotehna Les, MIK, A|M, Arcont IP, Velux, Kovinoplastika Lož in Okwell - vse za novo preobleko vašega doma.
Možnost nakupa na 12 obrokov!
Pridite v Merkurjeve trgovske centre:
MERKURMOjSTER, Žanova ul. 3, Kranj, tel.: 04 2 58 74 00; MERKURMOJSTER, C. na Okroglo 8, Naklo, tel.; 04 258 83 03; MERKUR, Sp. Plavž 3b, tel.: 04 583 43 00.
Od 14. 6. do 3. 7. 2004!
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo


. ' A
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
avtomobilizem, motociklizem, navtika / matjaz.gregoric@g-glas.si
Torek, 29. junija 2004
Test: Lancia ypsilon 1.2
O prestižu, blišču in drugili posebnostih pri italijanski Lancii sanjarijo že dolgo vrsto let, tudi zdaj, ko tej avtomobilski tovarni v okviru koncema Fiat posel s štirikolesniki ne gre najbolje od rok. Toda vsaj navidezni blišč je viden tudi pri njihovem najmanjšem modelu ypsilon.
Za razvajene ženske? Zgodb o razvajenih ženskah in moških, ki se pogosto zvitim čarom lepšega in nežnejšega spola ne morejo upreti, je ničkoliko. In prav na razvajenke, ki zjutraj od svojega ljubimca pričakujejo zajtrk in kavo v postelji, čez dan nakupe dragega nakita in konfekcije, zvečer pa posedanje v imenitnih restavracijah, so pri Lancii naslovili svojega najnovejšega malčka, ki želi biti imenitnejši od svojega bolj ljudskega bratranca fiata punta. Zunanjost daje vedeti, da so se oblikovalci oprli na tradicijo Častitljivo stare avtomobilske znamke, kajti velika maska hladilnika in skoraj ovalna žarometa so v retro slo-
gu, višina karoserije presega povprečje razrednih mer in prtljažna vrata so na karoserijo spet poveznjena tako, kot bi pripadala kakšnemu drugemu modelu.
Zunanjost je torej prijetna in dovolj drugačna od vsakdanje avtomobilske konfekcije, to pa je tudi tisto, kar je bilo za Lan-cio vedno zelo značilno in pomembno.
V notranjosti nič pretresljivega. V potniški kabini je glede na skromne zunanje mere, vsaj spredaj kar precej prostora, zato tudi dolgini za volanom nimajo večjih težav z nogami ali glavami. Povsem drugače se godi potnikoma zadaj, ki morata najprej splezati do klopi skozi ozek pre-
tehnicni podatki
Mere: ....... .d. 3,780, š. 1,695, v. 1,530 m, medosje 2,390 m
Prostornina prtljažnika: ........................215/290 I
Teža (prazno v./dovoljena): ..................1080/1595 kg
Vrsta motorja:.........................štirivaljni, bencinski
Gibna prostornina:............................1242 com
Največja moč pri v/min: ..............44 kW/60 KM pri 5000
Največji navor pri v/min: .................... .102 pri 2500
Najvišja hitrost: ..............................155 km/h
Pospešek 0-100 km/h: ...........................16,8 s
Poraba goriva po EU norm.: ............7,7/5,0/6,0 1/100 km
Maloprodajna cena:........................2.494.682 SIT
Zastopnik:..........................Avto Triglav, Ljubljana
hod med odmaknjenim prednjim sedežem in sredinskim stebričkom, nato pa si gristi kolena. Prtljažnik z osnovnimi 215 litri je soliden, ni pa izjemen, z odmikom sedalnega in podiranjem naslonskega dela polovično deljive klopi je povečanje dokaj skromno. Skromnost je menda lepa čednost, ni pa čedno, daje v avtomobilu, ki se ima za prestižnega in je temu primemo tudi dražji od tekmecev, za armaturno ploščo uporabljena trda in na otip precej cenena plastika. Povsem drugače je z živobarvnimi sedežnimi prevlekami, ki popestrijo notranjost in
so tudi na zadovoljivi kakovostni ravni. Dva velika in vmesni manjši merilnik so tako kot v predhodnici postavljeni na sredino, skoraj preveč visoko, v skladu s celostno podobo pa so številčnice v retro stilu in podlaga kremno bela. V osnovni različici, ki ima sicer kar dolg spisek serijske opreme, manjka klimatska naprava, za katero je potrebno doplačati debelih 263 tisočakov in še potem je le ročno nastavljiva.
Bratrančeva mehanika. Mehanična osnova je kajpak sposojena pri fiatu puntu. Voznik ima ves čas dovolj dela z volanom.
ki ima dvostopenjsko nastavljivo čvrstost, a z ohranjanjem smeri je kar nekaj skrbi. Tudi 1,2-litrski bencinski motor s 60 konjskimi močmi je preizkušen in rahlo prileten; to se mu tudi pozna, saj le nejevoljno zbere energijo za hitro pospeševanje, kar pomeni, da se s tem avtomobilom ne kaže podajati v negotova prehitevanja, niti na avtocestah ni mogoče dosegati bistveno višjih hitrosti od dovoljenih. Poraba goriva je v mestnem ciklu znotraj tovarniško obljubljenih meja, medtem ko na odprtih cestah in v povprečju 7,5 litra, ki ni noben poseben dosežek, odstopa navzgor.
Med vijuganjem skozi ovinke se najmanjša lancia obnaša nevtralno in suvereno, brez nepredvidljivega siljenja nosu navznoter in brez odnašanja zadka navzven; za zanesljivo lego imajo zasluge mdi Široke pnevmatike. Pri zaviranju se zdi, da bi zavore potrebovale nekaj več moči, serijsko vgrajeni protiblokirni sistem pa se odziva skoraj preveč občutljivo.
Tipično italyansko zapeljevanje. Ypsilon kaže simpatično podobo, pod katero je skrita bolj ali manj znana in nič prestižna
vsebina, ampak tisti in predvsem tiste, ki bi bile rade drugačne, se v tem avtomobilu najbrž počutijo dobro. Ne glede na dejstvo, da tudi cena sili v prestižne višave.
Matjaž Gregorič
OCENA
(★ slabo - ★★★★★
Zunanjost: Notranjost: Udobje: Motor:
Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): Končna ocena:
odlično) ★★★★
NA KRATKO
-	Podjetje Saturnus Avtooprema, d.d., eden največjih proizvajalcev svetlobne opreme za motorna vozila v srednji Evropi, je začelo poslovati pod imenom HELLA LUX Slovenija, d.o.o. Poleg imena je podjetje spremenilo tudi svoj status in se iz delniške družbe preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo. Proizvodnja in razvoj svetlobne opreme za motorna vozila ostajata na isti lokaciji v Ljubljani. Saturnus Avtooprema, ki letno izdela več kot 7 milijonov kosov svetlobne opreme za motorna vozila, zaposluje 850 rednih in pogodbenih delavcev. Žaromete za avtomobile proizvaja za avtomobilske koncerne DaimlerChrysler, VW-Audi, General Motors, Toyota, Nissan in druge. V okviru koncema Hella si je Saturnus Avtooprema pridobil tudi vlogo glavnega razvijalca in proizvajalca me-glenk za vse avtomobilske znamke ter žarometov za maloserijska športna vozila, kot so Ferrari, Maserati in Lamborghini.
-	Nemški Volkswagen je pred kratkim obeležil tridesetletnico izdelovanja modela passat. Gre za enega najbolj priljubljenih avtomobilov srednjega razreda, ki ga v sedanji generaciji izdelujejo od leta 1996. Skupna proizvodna številka v treh desetletjih je 12,7 milijona. Iz prodajne statistike je razvl^dno, da se največ kupcev v Nemčiji odloČi za srebrno barvo in 1,9-litrski turbodizelski motor s 130 konjskimi močmi. Nova generacija enega najuspešnejših Volkswagno-vih modelov je napovedana za prihodnjo pomlad, za obliko je v pretežni meri poskrbel mladi slovenski oblikovalec Robert Lešnik, ki se je podpisal tudi pod sprednji in zadnji del novega golfa. M.G.
GORCNJSKI GLAS d o o , Zoisovj 1 KPAMJ
Samosvoj prostorski velikan
Mitsubishi z Grandisom vstopa v dobro zaseden razred večjih enoprostorcev.
Razred večjih enoprostorskih avtomobilov v zadnjih letih obvladujejo predvsem evropski proizvajalci, sem in tja mednje zaide tudi kakšno ime z Daljnega vzhoda. Letos je to japonski Mitsubishi, ki ob bok uveljavljenim tekmecem postavlja svoj novi model grandis, dokaj samosvoj Štirikolesnik v druščini tistih, ki stavijo predvsem na veliko uporabnega prostora.
Grandis je oblikovno precej zanimiv avtomobil, saj so se Mitsubishijevi oblikovalci odločili za bolj športno in dinamično zasnovo, ki v tej avtomobilski skupini ni posebej pogosta. Zaobljene karoserijske linije 4,75 metra dolgega in le 1,65 visoke-

iZDePLSi
Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil
Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
DELO

J
m^m
CE
ViSTNIK

primorske Slaienki novice
ga enoprostorca ga hočejo pravzaprav bolj uvrščati v podaljšane limuzine in čeprav zunanjost ne obeta izjemnega prostorskega razkošja, je grandisova notranjost naravnana na udobje in prilagodljivost. V potniški kabini je v vsakem primeru sedem sedežev, ki jüi je mogoče uporabnikovim potrebam ustrezno zlagati in premikati, ne pa tudi odstraniti iz notranjosti. Zadnjo vrsto, ki je zaradi utesnjenosti bolj namenjena manjšim potnikom, je mogoče enostavno zložiti v prtljažno dno, sedežnih kombinacij, tudi takšnih za pripravo udobnega ležišča pa je še cela vrsta.
Količina grandisove serijske opreme za varnost in udobje štrli iz povprečja in med drugim obsega samodejno klimatsko napravo z ločeno nastavitvijo za sprednji in zadnji del, radijski sprejemnik s pred vaj alnikom zgoščenk, dve čelni dvostopenjski zračni vreči, dve stranski in dodatno še dve bočni varnostni zavesi. Pred voznikovimi očmi je pregledna in prijazno oblikovana armaturna plošča s polož-
nim sredinskim delom, na katerem je tudi prestavna ročica in modrikasto osvetljenimi merilniki.
Za zdaj je grandisovemu pogonu namenjen le 2,4-litrski bencinski štirivaljnik s 165 konjskimi močmi, ki se izkaže s prožnostjo, zadostno mero živahnosti in umirjenim tekom. Tovarna obljublja najvišjo hitrost 200 kilometrov na uro, pospešek od O do 100 kilometrov na uro v 10 sekundah in povprečno
porabo bencina 9,3 litra na 100 kilometrov. Na dizelski motor in še nekaj kosov opreme bo treba počakati še debelo leto.
Pri Mitsubishijevem generalnem uvozniku AC Konimu si letos z grandisom ne obetajo veliko, morda 2 odstotka razrednega tržnega deleža, medtem ko prihodnje leto računajo vsaj na 50 kupcev. Tudi cena je samo ena in ta znaša 6,99 milijona tolarjev.
Matjaž Gregorič
Rablj ena vozila
Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik@a-l.si
RENAULT
Znamka In tip	Letnik-barva	Cena v Sit
Opel Corsa 1,2	1995 bela	499.000,00
Fiat Cinquecento	1995 rdeča	430.000,00
VW Polo 1,6	1996 bela	680.000,00
VW Golf 1,4 cl	1995 rdeča	730.000,00
Kia Clarus l,8'cz,abs,es,sv,2air	1998 zelena	740.000,00
R-Clio oasis 1,2	1997 bela	730.000,00
Fiat Brava l,6sx	1996 bela	880.000,00
Opel Vectra 1.6	1996 zelena	950.000,00
Renault Clio 1,2	2000 rdeča	1.240.000,00
R-Twingo 1,2 es,r	2001 rdeča	1.270.000,00
Volvo V70 2,0 k,abs,sv,cz,es...	1997 srebrna	1.850.000,00
R-Clio 1,2 16v k,4air,abs,cz,es,sv	2003 modra	1.990.000,00
R-Thalia 1,4 16v k,es,cz,sv....	2004 srebrna	2.070.000,00
www'.aloetour-remont.si Za vozila z yarandio vam lamčiino:
♦	BREZPLAČEN PREIZKUS
♦	82 TOCK KONTROLE NA VOZILU
♦	TEHNICNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦	POMOC NA CPSn VI£K0 AU POPRAVILO
♦	DO 12 MESECNO TEHNIČNO GARANCIJO
I.K(iKNI)A:
- (i. VOZILO Z GARANCIJO
♦	K KIJMA
♦	SV SKKVO VOLAN
•CZ CKVrKAI.NO ZAKIJ':PAN)F •K RADIO
♦	i;S: FIi;KI'K DVKJ STI'KKI. ■ AIR. AIKB NG
mm
Vse za vaS avto na enem mestu:
D.[). KRANJ
SHRVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. UUBLJANSKA 22
Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215
♦	Prodlija vo7.il Kenaull
♦	vo/il
♦	Najem vo/.il
♦	Prepis vozil
♦	Zavarovanje in registracija vorM
♦	Odkup in prodaja rabljenih vo/il
♦	Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vo/il
Tudi
vodikom se daleč pride
Opel uspešno zaključil maraton s pogonom na gorivno celico.
Nemški Opel se je na svoj--stven način lotil dokazovanja, da je avtomobilska prihodnost v pogonu vozil na gorivno celico. Pred nekaj dnevi so namreč uspešno zaključili skoraj 10.000-kiIometrski vozni maraton s prototipnim vozilom Hy-droGen3, ki je že tretji tovrstni kolesnik, s katerim se pripravljajo na serijsko proizvodnjo tega alternativnega pogona. Naporen 38-dnevni preizkus se je začel v norveškem mestu Hammerfest in se po vožnji skozi 14 evropskih držav končal na naj-zahodnejši evropski točki v
Cabo da Roca na portugalski obali. Maraton je bil razdeljen v 20 etap, vsak dan pa je bilo potrebno prevoziti okoli 500 kilometrov, razmere pa so bile zelo različne, saj so bile temperaturne razlike med najbolj mrzlimi in toplimi kraji več kot 35 sto-

' Finish
a
pinj Celzija. Avtomobil Hydro-Gen3 temelji na mehaniki Oplo-vega enoprostorskega modela zafira. V prtljažnem dnu je nameščen General Motorsov sklop 200 povezanih celic, v katerih se odvija elektrokemična reakcija vodika in kisika, s čimer nastane voda in električna energija. Motor razvije 60 kilovatov oziroma 82 konjskih moči, navor se dvigne do 215 Nm, za 100 hitrost kilometrov na uro vozilo potrebuje 16 sekund in doseže najvišjo hitrost 160 kilometrov na uro.
Matjaž Gregorič
..m

K
forek, 29. junija 2004
zdravje, dobrota / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS «IQ. STRAN
(Pre)visok tlak krajša življenje
Skoraj polovica Slovencev starejših od 35 let ima zvišan krvni tlak. Zelo visok tlak lahko povzroči smrt.
Izšla je obsežna knjiga Arterijska hipertenzija.'
DRUŽINSKI NASVET
Pogovori
o spolnosti (1)
t,jubljana - S (pre)nizkim krvnim tlakom je življei^e morda oekoliko počasnejše in jutranje prebujanje da^jš«, vendar živimo day časa in tudi zdravje je tem boljše, čim nižji je krvni tlak. 2a zvišan krvni tlak pa je dokazano, da je pomemben dejavnik tvegai\ja za bolezni srca in ožilja in prezgodnjo smrt. Zelo visok krvni tlak lahko povzroči celo smrt.
Damjana Šmid
Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija je bolezen in jo moramo, kljub temu da nam posledice še ne povzročajo večjih zdravstvenih težav, jemati resno. To pomeni, da moramo odstraniti čim več dejavnikov tveganja in z rednimi meijenji spremljati svoj krvni tlak. Zvišan krvni dak je tudi med Slovenci zelo pogost, epidemiološke raziskave so pokazale, da se v starosti
nad 35 let bolezen pojavi pri okrog 45 odstotkih ljudi. Arterijska hipertenzija z drugimi dejavniki tveganja pogojuje in vpliva na bolezni srca, možgan-skožilne bolezni, ledvične bolezni in druge arterije kjerkoli v telesu. Dokazano je, da lahko samo z znižanjem krvnega tlaka zelo zmanjšamo obolevnost in umrljivost zaradi srčnožilnih in ledvičnih z bolezni. Pomembni


-t
>3

<v . j!
f




• v .•
NX"
s<




•v.-.
• v/
U
.m



'•■V.





'ÄS



v.--!
W'
rx-T''

v


i
«i

' s

v..; .vjs





........
- - -•!•! - »




•v






mSS'
Redno in pravilno merjenje krvnega tlaka je za obvladovanje arterijske hipertenzija zelo pomembno.

Učinkoviteje proti epilepsiji
Ljublana - Nedavno je Pediatrična klinika prejela nov aparat za videotelemetrijo, ki omogoča sočasno dolgotrajno snemanje bioelektriČnih signalov in vedenja vključno z epileptičnimi napadi. Slednjega je kliniki podarila družba Mobitel, nova naprava je stala 15 milijonov tolarjev, omogočila pa bo učinkovitejše odkrivanje epilepsije. Diagnostiko in zdravljenje otrok z epilepsijo je v Sloveniji že leta 1954 spodbudilo darilo Progresivnih ameriških Slovenk iz Clevelanda ljubljanski Otroški kliniki, ki je tedaj prejela prvi EEG aparat v. tem delu Evrope. Na Pediatrični kliniki so si devet let prizadevali za tako pomemben aparat, zanj seje zahvalil vodja Centra za epilepsijo Kliničnega oddelka za nevrologijo Pediatrične klinike prim. Igor M, Ravnik, dr. med., predstavili so dejavnost centrov za epilepsijo in Lige proti epilepsiji Slovenije s skupinami za samopomoč, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi srečanje bolnikov po operaciji zaradi epilepsije. Slednja prizadene 1 odstotek ljudi, najpogosteje v otroštvu, uspešno, v 60 do 70 odstotkih, se jo da zdraviti z zdravili, pri 2 do 3 odstotkih pa z operacijo. Svetovna zdravstvena organizacija je spodbudila osem let trajajočo svetovno akcijo proti epilepsiji z geslom Stopimo iz sence, s katero naj bi oza-veŠčali, informirali, večali toleranco ter boljšali kakovost živjjenja in obravnavanja oseb z epilepsijo.	Renata Skrjanc
dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, nepravilna prehrana, debelost in kajenje.
O optimalnem krvnem tlaku govorimo, kadar je sistolični tlak 120 mmHg in diastolični tlak 80 mmHg, normalen krvni tlak je 130/85 mmHg, o hiper-tenziji govorimo, kadar je tlak večji od 140/90 mmHg, razvrščena pa je v tri razrede: blaga, zmerna in huda hipertenzija. Njeni najpogostejši znaki so glavobol, vrtoglavica, težko dihanje pri naporu, tiščanje v prsih, razbijanje srca, slabo spanje in utrujenost. Tveganje za nastanek srčnožilnih zapletov pri ljudeh z nezdravljeno hipertenzijo je do štirikrat večje kot pri tistih, ki imajo normalen krvni tlak. Pri približno štirih petinah je lahko vzrok smrti srčna bolezen, pri 43 odstotkih pa srčna
odpoved. Nedavno je izšla strokovna knjiga z naslovom Arterijska hipertenz^a, ki prinaša nove smernice za obravnavo bolnikov z zvišanim krvnim tlakom in najnovejše poglede na nadzor bolezni z zdravili. Urednika in recenzenta so bili doc. dr. Rok Accetto, doc. dr. Jurij Dobovišek, prof. dr. Miran Kenda in prof. dr. Pavel Pore-doš, pri nastanku knjige pa je sodelovalo še okrog štirideset priznanih strokovnjakov. Osnovni sporočili sta po besedah Do-boviška in Accetta ocena bolnikovega tveganja za pojav srčnožilnih zapletov v naslednjih desetih letih ter zdravljenje oziroma nadzor krvnega tlaka, večjo pozornost pa namenj a tudi zdravljenju z zdravili.
Renata Skrjanc, foto: Trna Doki
"Nikoli ne reci: Moj otrok tega nikoli ne bi storil."
(H. Jackson Brown)
Kar nekaj vode je že preteklo, odkar je bila spolnost prepovedana tema. če pogledamo v današnje medije, pa nas takšna in drugačna sporočila preplavljajo na vsakem koraku. Ne le, da današnje generacije otrok hitreje dozorevajo, pri njih tudi že skorajda ni informacije, kije ne bi poznali. Kljub mnenju, da otroci in mladostniki že vse vedo, kar naj bi vedeli o spolnosti, pa se mi poraja vprašanje, kaj pomeni vse vedeti in na kakšen način in od koga dobijo tovrstne informacije. In če vas v tem poletnem času skrbi za vašo odraščajočo hčer, potem nikar ne ukrepajte tako, kot je v šali dejala neka moja prijateljica, da bo hčerki v "nevarnih" letih dajala kontracepcijske tablete kar v mleko. Prav tako ne zganjajte panike, ko po ovinkih zveste za prve poljube vaše nedolžne hčerke, rajši se spomnite na svoje poljube (tiste iz preteklosti in tiste iz sedanjosti...). Nikar se ne prelevite v detektiva in ne brskajte po mladostnikovih predalih, saj se vam lahko takšno vohunjenje krepko maščuje. Bolj kot karkoli drugega vam bo v pomoč odkrit pogovor, normalno življenje in konec koncev tudi veselje nad radostjo in zaljubljenostjo naše mladine. Ni razloga za žalost, kadar so mladi v cvetu svoje mladosti, razen v primeru, da^ si mladost uničujejo. Včasih pa se pojavi žalost pri kakšnem očetu ali mami tudi zaradi zavedanja svoje že minule mladosti in zaradi želje, da bi ustavili čas. Vsako obdobje ima pač svoje lepe in slabe strani. Zanimivo je, koliko šal, aforizmov, pesmi in še česa se vrti prav okrog magične besede "spolnost". Če bi sodili po tem, potem smo na tem področju pravzaprav zelo razgledani, saj je ni teme o spolnosti, ki ne bi krožila od ust do ust kot šala. Na srečo pa obvladovanje Šal še zdaleč ne pomeni tudi poznavanja spolnosti. Že pred leti so strokovnjaki razglabljali, zakaj je spolnost tako privlačna tema za šale in zakaj se o njej resno sploh težko pogovarjamo. Eden izmed razlogov naj bi bila prav ranljivost na tem področju in zavedanje minljivosti. Ranljivost zato, ker spolnost posega v najbolj skrite in intimne dele naše osebnosti in razumljivo je, da o tem človek ne more razpravljati z vsakomer. Vsebine, ki nas pogosto težijo v vsakdanjem življenju, pa ravno zaradi napetosti, ki jo ustvarjajo s svojo težo, postanejo nekoliko bolj razbremenjujoče, če se iz njih pošalimo in na neki način to napetost s smehom razelektrimo. Ker pomeni spolnost tudi nadaljevanje rodu, pa se ob aktivni udeležbi naših otrok v spolnosti zavemo tudi svoje minljivosti, na katero smo ob hitenju z leti pozabili. Spolnost mladostnikov za nekatere starše pomeni, da se jim čas izteka. Otroci niso več majhni, nebogljeni mladički, ampak prevzemajo vloge odraslih ljudi.
-
v
I ''


. lir
»r V

f *
Pomagali so tudi popolni neznanci sonček na blejskem sejmu
Tri mesece je minilo od požara, ki je uničil hišo družini Eržen na Sovodnju. Nova je že pod streho, dobri ljudje so
zanjo Erženovim prispevali okoli pet milijonov tolarjev.
ostrešje, trgovina Fonex Lahar-nar pa je prispevalo elektro material v vrednosti 15 tisočakov. In seveda streha, ki jo je obljubil in obljubo tudi izpolnil župan občine Gorenja vas Poljane Jože Bogataj. V Projektivnem biroju iz Škofje Loke pa so obljubili, da bodo brezplačno izdelali potrebno dokumentacijo za gradnjo, vendar na to Erže-
Erženova hiša je pod streho. Na sliki Mirko Eržen z bratom Janezom.
Sovodenj - Cilj obsežne dobrodelne akcije, pomagati Erženovim zgraditi nov dom, je dosežen. Pomagalo jim je veliko ljudi, tudi popolni neznanci, pravi Mirko Eržen, presenečen in hkrati srečen zaradi solidarnosti celo povsem neznanih ljudi. Takšni so bili pri njih ljudje iz Polhovega Gradca, ki so prišli
samo malo na izlet, pa so poiskali tudi njih, ker so v časopisu prebrali, kaj se jim je zgodilo. Kar na roko so jim odšteli nekaj tisočakov. Vsem Še imen ne vem, da bi se jim zahvalil, pravi Mirko. S takšnimi prispevki posameznikov se je nabralo okoli 200 tisočakov. Na lističu pa ima mladi gospodar za-
Dober odziv krvodajalcev
Kraiy, Škofja Loka - Dvodnevne krvodajalske akcije Območnega združenja RK Kranj se je udeležilo 360 krvodajalcev iz 15 kra-«
jevnih organizacij RK, pridružili pa so se jim tudi krvodajalci podjetja Iskratel. Organizatorji se vsem iskreno zahvaljujejo, prav tako tudi prostovoljcem, medijem in delovnim organizacijam za njihov prispevek k uspešni krvodajalski akciji.
Tridnevna krvodajalska akcija pa je bila tudi v Škofji Loki, kjer je kri darovalo 550 ljudi. 1., 2. in 5. junija bo krvodajalska akcija tudi v Železnikih, 7. in 8. julija pa v Žireh.	D.Ž.
pisana imena in zneske, ki jih doslej še nismo objavili. Karitas Cerkno je Erženovim nakazala 100 tisočakov, župnije Stara Oselica, Nova Oselica in Ziri 300 tisočakov. V Eti Cerkno, kjer delata z ženo, so k plači vsakemu nakazali po 170 tisočakov, skupaj torej 340 tisoč. Kulturno društvo Ivan Tavčar Poljane je z igro na Sovodnju zanje zbralo 20 tisočakov. Kulturno društvo Jezeršek Sovodenj pa 37 tisoč. Gasilska zveza Skofja Loka je Mirkovemu bratu Janezu, ki prav tako živi z družino, od sejnin nakazala 35 tisoČ tolarjev, enak znesek so dobili od sejnin stranke SDS. Veliko pomeni tudi pomoč v delu in materialu: tako je podjetje Andreja Ambrožiča Lesgal Sovodenj brezplačno razžagalo les za
novi se čakajo. Junija pa je tudi na račun Rdečega križa Skofja Loka prispelo še nekaj zneskov. Fundacija Izpolnimo otroške želje (Nedeljski dnevnik) je dala 3000 tolarjev, podjetje Gral Iteo pa 13.750 tolarjev. Območno združenje RK Škofja Loka je iz darovanega sproti plačevalo račune za gradnjo Erženovih, zato ob koncu junija na računu ni več od 19.238 tolarjev. Akcija je po besedah sekretarke Marjete Žagar s tem zaključena.
"Do strehe smo hiŠo spravili le z darovanim denarjem in domačim lesom, sedaj bomo segli po prihrankih, morda bomo vzeli posojilo, pa les iz domaČih gozdov bomo tudi sekali. Ta nam še najbolj koristi, če ga porabimo doma, saj na trgu nima velike cene," napoveduje Mirko Eržen. "Hišo smo tako ali tako nameravali graditi, vendar je bila edina možnost na ilovnatem terenu v bregu. No, človek načrtuje vse mogoče, nazadnje pa mu nesrečno naključje prekriža račune. Hiša tudi po zaslugi dobrih ljudi sedaj že stoji in zato naj se v imenu svoje družine zahvalim vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali."
Danica Zavrl Žlebir
Bled - Med stojnicami na sejmu domaČe in umetnostne obrti na Bledu je bila od 24. do 27. junija tudi stojnica Zveze Sonček. Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček namreč skrbi za to, da njeni člani v delavnicah izdelujejo najrazličnejše izdelke, ki so se že dobro uveljavili, ob različnih priložnostih pa radi predstavijo tudi njihovo nastajanje in ljudi, ki jih izdelujejo. Stojnica na blejskem sejmu je že takšna priložnost. Z njo so orga-nizatoiji dali možnost ljudem s posebnimi potrebami, da pokažejo, kaj znajo, kar je tudi prispevek k enakim možnostim teh ljudi, pravi Mar^a Božič, vodja
izobraževanja in svetovanja pri Zvezi Sonček in vodja centra Sonček v Kranju. Na sejmu tudi uporabniki iz tega varstveno delovnega centra prikazujejo svoje izdelke umetnostne obrti in ročna dela, ki nastajajo v programih centrov Sonček. Razen izdelkov pa so ponudili tudi zloženke in druge publikacije, ki predstavljajo njihovo delo. Ob prodaji na stojnicah so Sončki zelo uživali, saj so se srečali z veliko ljudmi, ki je videlo njihove izdelke, jih kupilo in o njih izrazilo večinoma pohvalno mnenje.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
Pomagali bomo Balohovim
Krai^ - Območno združenje Rdečega kiiža, Župnijska Karitas in Center za socialno delo Kranj so pobudniki za pomoč družini Baloh, kiji zaradi velikih dolgov grozi izselitev iz njihovega stanovanja. Sodišče so že zaprosili za preložitev dražbe, saj nameravata nevladni organizaciji zbrati denar in pomagati družini Baloh odplačati dolgove. Pri Domplanu so že pokazali pripravljenost, da odpišejo del obresti, Rdeči ki iž in Karitas pa bosta zbrali denar za poplačilo preostalega dolga, da Balohovim ne bo treba na cesto. Območno združenje RK Kranj denar zbira na računu 07000-0000100776, sklic na številko 555, s pripisom "za družino Baloh".	D.Ž.
Torek. 29. junija 2004
mularija, mladi / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Ana Gergolj
Zdaj pa zares - sonce se je končno opogumilo, da nas kakšen dan pogreje, v šolah so samo še učitelji, ravnatelji in hišniki, morje in potovanja pa kličejo, zato je skrajni čas, da reče svoj papa tudi tale rubrika. Naj vam bosta tale dva meseca ne predolga ne prekratka - ravno pravšnja, daju boste napolnili z lepimi doživetji. Noro, skrajno, neskončno uživajte (no, po
v
pameti, seveda). Cao!
v J
e.
mK
Zelena pomlad v vrtcu
Otroci v vrtcu Janina so to pomlad doživljali' in spoznavali naravo v vsej njeni raznolikosti. Njihov vrtec tako zdaj na vsakem koraku krasijo lončnice. Projekt, ki so ga poimenovali Zelena pomlad v vrtcu, so zaključili z odprtjem svoje cvetličarne. Pri vzgoji rastlin iz poganjkov, potaknjencev in zargd-nih rastlin so jim po besedah vzgojiteljice Milene Babnik pomagali starši, bogato so se založili tudi z literaturo s tega področja. Prav so jim prišle tudi izkušnje in napotki babic in cve-tličarke. Rastline so nato posadili v glinene lončke, ki so jih sami okrasili z barvami in drob-

na
Izleti za en dan med počitnicami so super zadeva zaradi vsaj treh razlogov:
-	skoraj zagotovo yam bo uspelo prepričati starše, da si vzamejo en dan za izlet (če jim boste namreč omenili 22-dnevno raziskovanje Slovenije, bodo najbrž samo zavili z očmi in vas poslali zlagat perilo).
-	za enodnevni izlet - če ga dobro načrtujete - ne potrebujete veliko denaija.
-	enodnevni izlet naredi kar nekaj počitniških dni zelo razburljivih - dni, ko načrtujete, dan, ko potujete, in še vse tiste dni, ko obujate lepe spomine.
Pravijo, daje načrtovanje najlepši del potovanja, in to velja tudi za krajši izlet - "preštudirajte" spletno stran, turistični vodnik, vprašajte prijatelje o kraju, ki ste si ga izbrali. In še nekaj: ne Izberite samo prvih treh najbolj znanih zanimivosti mesta ali kraja, najdite nekaj novega, nepoznanega, poiščite kotičke, kjer se ne tare turistov, in boste res lahko uživali.
Štirje moji predlogi - za začetek.
Maribor
Starodavno mesto, ki ste ga - vsaj s šolo - zagotovo že obiskali. Ampak izlet, kjer lahko "po navdihu" tavaš po uličicah in ob reki, raziskuješ, se seveda ne morem prinierjati s hojo v skupini, priganjanjem, da ste že pozni za naslednji muzej ... Najstarejša trta na Lentu je tista stvar, ki jo morate videt - in ker se je začel še festival Lent, lahko združite oboje. Lent je tudi sicer pravi raj za sprehajanje, saj je najstarejši del mesta.
S kolesom, peš, z motoijem aH z avtom (priporočam prvi dve možnosti) si lahko ogledate ču^pvit ni vrt v Pivoli - svet rastlin, od posebnosti Pohorja do
nimi kamenčki.
M.R.
sprehoda po svetovni flori. Na Dravi obujajo še eno od zgodovinskih zanimivosti - splavarjenje. Hiristom pripravljajo prikaz te že skoraj pozabljene dejavnosti. še
izlet
<.
en dan
ena dejavnost, kjer si lahko ogledate, "kako točno gre", je vinogradništvo - prijazni vinogradniki vam bodo pokazali, kako iz male trte dobimo steklenico kvalitetnega vina, v Vinagovi vinski kleti, eni izmed največjih vinskih kleti v Evropi, pa lahko končni izdelek tudi poskusite (no, to bo najbrž bolj zanimalo starše). Ib so še Mariborski grad, minoritski samostan in, korak stran, čudovito Pohorje,
Postojna
Kot je Ljubljana več kot BTC, je tudi Postojna veliko več kot Postojnska jama. Veliko veČ! Če ostanemo kar pri jamah, si raje oglejte (pod vodstvom seveda) nekoliko težje dostopnejšo Pivka jamo, v katero se spustite po 317 stopnicah 400 m globoko. Potem sta tu še Jama pod Predjamskim gradom in Črna jama, ki ima dve "nadstropji" - zgornje je suho, po spodnjem pa teče reka. Planinsko polje je fenomen, ki je zaščitni znak Postojne - obiščite ga v času, ko poplavlja ali je popolnoma izsušeno. Nad Postojno, na 123 m visoki skali, stoji Predjamski grad, ki je tesno povezan z zgodbo o vitezu Erazmu in njegovih dogodivščinah. Muzejske tipe bo pritegnil Notranjski muzej Postojna z zanimivimi dogodki (www.notranjski-rnuzej.si) in bog^o arheološko, etnološko, biološko in zgodovinsko, zbirko in
čudovita cerkev sv. Štefana.	'
t
Logarska dolina
Logarska dolina je moj absolutno najljubši kotiček Slovenije - in rie poznam nikogar, ki se ne bi, ko je enkrat tam, zaljubil v tisti poseben odtenek zelene, in vračal spet in spet. Čeprav je do qa kar dolga vožnja (vsakega od neštetih ovinkov, ki bodg pošteno načenjali vaše potrpljenje, bo Logarska dolina š svojo lepoto poplačala), vam izlet tja res priporočam. In ko ste enkrat tani? Ob vstopu v dolino (kjer plačate: tudi eko-
loško takso, ki jo porabijo za ohranitev neokrnjene narave) lahko dobite vse informacije, ki jih potrebujete. Najbrž si boste želeli ogledati slap Rinka, ki se za naj-pogumnejše lahko spremeni tudi v ZARES hladen ba-zenček. Nad njim je, za ljubitelje planinaijenja, precej obiskani Okrešelj, če pa želite mždo več miru ob tem, ko grizete kolena, priporočam Klemenčo jamo (hodili boste kakšno urico in pol). Ko vam uspe priti do vrha, za nagrado,dobite neverjeten razgled na okoliške gore, dobro hribovsko hrano in izhodišče za številne bolj zahtevne gorske ture.
Sicer pa poleg obiska kakšne planšarije Logarska dolina z okolico ponuja še oglarsko (gozdno) bajto, pre-sihajoči studenec, adrenalinske športe (skok s padalom, pozimi ledeno plezanje, s kajakom po brzicah) in izredno prijazne ljudi.
Ljubljana
Zakaj Ljubljana - ker v resnici lahko ponudi veliko več kot BTC za noro nakupovanje, upravna središča, ker urejamo zoprne zadeVe in dve dobri kavami, kar naša prestolnica predstavlja večino Slovencem.
Ljubljana je predvsem središče kulturnega življenja, umetnosti, zabave in ponuja vse čare velemesta, ki jih najdete v drugih evropskih prestolnicah. Poleti ulice Ljubljane (predvsem v starem delu mesta) gostijo fe--stivale, ulične nastope, ulična gledališča, ki predvsem zvečer oživijo mesto. Za večino ni treba plačati vstopnine, ampak samo pridete in uživate. Za pregled dogodkov je najbolje, da si priskrbite KAM?, ki je publikacija, v kateri so vse prireditve in ostali dogodki kulturnega dogajanja v Ljubljani. Za hiter in temeljit ogled tudi malce bolj skritih znamenitosti pa Slovenski turistični informacijski center ponuja voden ogled Ljubljane s kolesom za precej razumno ceno.
r e Š it ev
Dijaki so večino nagrajenih raziskovalnih nalog pripravili v sodelovanju z gospodarstvom.
Kranj - Z letošnjim izkupičkom 38. državnega srečanja mladih raziskovalcev Slovenye so v srednji elektro in strojni šoli nadvse zadovoljni. Njihovi dijaki so osvojili štiri zlata, pet srebrnih in dve bronasti priznai^i. pečina nalog je nastala v povezavi z gospodarstvom. Tako naj bi po svojih močeh prispevali k razvoju gospodarstva in s tem gorenjske regije in šolstva. Predvsem pa take naloge niso zgolj same sebi v namen.
okolje, uporabna bi bila tudi v industriji, za zlaganje predmetov ali kaj podobnega," je recimo predlagal Uroš Gaber. Z Jernejem sta si delo pri izdelavi robotske roke razdelila. Uroš se je bolj zavzel pri pripravi računal-
Po najvišjih državnih priznanjih za raziskovalne naloge je poseglo kar osem dijakov srednje elektro in strojne šole.
Pri nalogah, s katerimi so posegli po najžlahtnejših, zlatih priznanjih, je sodelovalo osem dijakov. Andrej Juvan seje pod mentorstvom Jožeta Polaka ukvarjal z napravo za merjenje višine polizdelka vžigalnih tuljav za avtomobilsko industrijo. "S to napravo bi lahko v podjetju, s katerim sem sodeloval, nadomestili dva delavca. Ta čas iščemo sponzorja, da bi to lahko začeli razvijati," je pojasnil Andrej. V praksi bilo mogoče upo-
rabiti tudi računalniško krmiljeno robotsko roko, ki sta jo izdelala Uroš Gaber in Jernej Je-zeršek, mentor pa je bil prav tako Jože Polak. Z njo je mogoče premikati predmete po prostoru, s pomočjo vgrajene kamere pa tudi nadzorovati prostor. Krmiliti jo je možno na dva načina, in sicer neposredno preko računalnika ali pa preko svetovnega spleta. "Uporabljati bi jo bilo mogoče v kakem laboratoriju, kjer je za človeka nevarno
niškega programa, Andrej pa elektronskega dela. V izdelavo robotske roke sta vložila okrog 700 ur dela, tako da je šlo veliko ur tudi na račun njunega prostega časa.
Markizo bi lahko tržili
Avtomatizacija markize pa je pomenila izziv za Janžeta Korošca in Mateja Bufolina. Njun mentorje bil Klemen Gregore. "Podjetje, s katerim sva
sodelovala, je izrazilo željo, da bi poskušali čimveč raziskati na tem področju. Dobila sva senčilo z vgrajenim, osnovnim motorjem, nato pa sva preko poskuša-nja razvila elektroniko, ki je morala biti po eni strani čim cenejša, po drugi pa tudi uporabna," sta razložila Janže in Matej. Posebnost njune avtomatizirane markize je tudi v tem, da deluje preko senzorjev, tako da se njena pozicija spreminja glede na moč sončne svetlobe. Možno je tudi daljinsko upravljanje, in sicer preko daljinskega upravljavca ali celo mobilnega telefona. Prepričana sta, da bi podjetje njun izdelek lahko uspešno tržilo. "Povpraševanje je veliko, naročnikov pa zaenkrat še ni."
Energijo prenašali po zraku
Kot resen predlog k rešitvi svetovne energetske krize z uporabo naravnega vira, v njihovem primeru strele, pa so z mentorjem Robertom Sifrerjem zastavili svojo nalogo Matej Poklu-kar, Tadej Savorgnani in Milia Oblak. "Želeli smo izpeljati prenos energije po zraku s pomočjo Teslovega transformatorja." S transformatorjem so umetno uprizorili strelo, nato pa so s pomočjo še enega navitja prenašali električno energijo po zraku. "S poskušanjem smo želeli doseči kar najboljši izkoristek in največjo moč, pri tem pa smo uničili tudi kakšen inštrument." Kot so zagotovili, so se pri vsem skupaj zelo zabavali, na koncu pa so vseeno razmišljali tudi o tem, kako bi napravo lahko uporabili v življenju.
"Uporabljati bi jo bilo mogoče recimo namesto daljnovodov. Vendar so izgube pri tem za zdaj še prevelike," so ^aključiK.
"Zelo se trudimo, da bi čimveč nalog nastalo v povezavi s posameznimi podjetji, pa tudi s fakulteto za organizacijske vede," je poudarila profesorica Branka Jarc Kovačič. Njihovo načrtno delo, pravi, je že obrodilo sadove, zato so izredno ponosni na svoje dijake. V Šoli razmišljajo tudi o tem, da bi ustanovili regi-
onalno raziskovalno središče na Gorenjskem. "Na ta način bi lahko razvijali mrežo raziskovalcev, v katero ne bi vključili le srednješolcev, ampak tudi študente in druge, ki delujejo na raziskovalnem področju." Med drugim, še meni Branka Jarc Kovačič, bi to lahko predstavljalo bazo podatkov recimo za zavod za zaposlovanje pri iskanju ustreznih kadrov.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Objavljen razpis za štipendije
Vajenci in dijaki morajo vlogo za pridobitev štipendije oddati najkasneje do 8. septembra, študenti pa do
6. oktobra.
Krai\] - V uradnem listu in na spletnih straneh republiškega zavoda za zaposlovanje www.ess.gov.si so sredi junija objavili razpis republiških in Zoisovih štipendij za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto. Obrazce za uveljavljanje pravice do republiške štipendije je mogoče kupiti v knjigarnah ali papirnicah, dobi se jih tudi na zavo-dovih spletnih straneh. Obrazce, s katerimi je mogoče predlagati kandidate za Zoisove štipendije, bodo predlagatelji prejeli po pošti oziroma ga dobijo na območnih službah zavoda za zaposlovanje.
Republiške štipendije so oblika državne pomoči tistim, ki se zaradi težkih gmotnih razmer sicer ne bi odločili za šolanje. Pravico do repubhške štipendije lahko uveljavijo vajenci, dijaki in študenti, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne presega celoletnega zneska 130 odstotkov zajamčene plače, kar je 799.916 tolarjev. Za stare štipendiste dohodek na družinskega člana ne sme presegati 879.908 tolarjev. Višina štipendije je odvisna od dohodka družine, oddaljenosti kraja šolanja oziroma bivanja v času šolanja, letnika šolanja in učnega uspeha. V prihodnjem šolskem letu bodo republiški štipendisti, ki so se odločili za pridobitev poklicev, kijih na trgu dela izrazito primanjkuje, k štipendiji prejeli še poseben dodatek za deficitarnost. Kandidate za Zoisove štipendije, s katerimi spodbujajo izrazito intelektualno ali umetniško nadarjene, pa predlagajo izobraževalni zavodi v skladu z razpisom.
Mateja Rant

i. I
'■1

2004
Kaleidoskop dogodkov
FESTIVALSKA PRIZORIŠČA
Izteka se prva polovica mednarodnega multikulturnega festivala Carniola, ki je do sedaj postregel z obilico kul-turno-umetniške hrane. Obiskovalce razveseljujejo vrhunski glasbeni in gledališki ustvarjalci, uspešno pa je tudi sodelovanje z vremenom.
Katalena, Vlado Kreslin, Tereza Kesovija,' Alma quartet, Ob letu osorej - to so bili le najodmevnejši dogodki, ki so privabili veliko obiskovalcev na festivalska prizorišča ter jih nato nasmejane in bogatejše za lepo kulturno doživetje pospremili domov. Med najboljše nastope preteklega tedna vsekakor lahko štejemo nastop brazilske skupine uličnih umetnikov "Grande Companhia Brasileira do Mysteriös e Novidades", ki so s svojo predstavo Pajelanoa več kot navdušili občinstvo. Izvirna kostumografija, spretnosti na hoduljah, atraktivna postavitev scene in neverjeten smisel za ritem, ki so ga izvabljali iz mnogih bobnov, so bili poleg izžarevanja njihovega temperamenta in ljubezni glavni "aduti" brazilskih artistov.
Da nam tudi v prihajajočem festivalskem tednu ne bo dolgčas, bo že danes poskrbela s komič-
nimi vložki začinjena Juhica v izvedbi gledališča "Moj Teater". Sledili ji bodo folklorni festival, filmski večer, klasična glasba in, kot je že v navadi, glasbeno obarvan konec tedna, ki poleg glasbe zopet prinaša tudi ulično gledališče, v katerem bomo v petek lahko izvedeli, kako se strokovnjak za predale loti njihovega čiščenja.
Festival organizira Art center, zavod za kulturo mladih, pod pokroviteljstvom Mestne občine Kranj in sponzorstvom Save Tires - podjetjem koncerna Goodyear, Zavarovalnice Triglav, Probanke, Terma Škofje Loke, ŠS CMOK, Ministrstva za kulturo in mnogih drugih.
Več o pisanem programu festivala in morebitnih spremembah programa najdete na www.Fe-stivalCarniola.com.
Urednik strani In novinar:
Jure Ramovš Foto: Bojan Okorn
carniola priporoča
Cubismo
Skupino CUBISMO uvrščamo med predstavnike afro-kubanske glasbe, v svetu takšno glasbo pogosto označujejo kot latino jazz in salsa. Poleg priredb jazz standardov, popularnih in tradicionalnih kubanskih skladb, ima ansambel v svojem repertoarju tudi avtorske skladbe. Doslej so že izdali albume Cubismo (1997), Viva U Habana! (1998), Alegrate Mi Pueblo (1999). Motivo Cubano je četrti samostojni album skupine Cubismo z letni-CO 2000. Pet pesmi za to ploščo je bilo posnetih v studiu Egrem v Havani, drugih sedem pa je nastalo v zagrebškem studiu Trooly. Na albumu se pojavljajo zveneča imena, kot so Juan De Marcos Gonzales, Teresa Garcia Caturla, Puntilitto (glasbeniki Afro-Cuban Ali Stars) ter Gibonni z dvema priredbama njegove skladbe Tempera. Producent albuma je Nelson Hernandez, ki je sodeloval tudi pri njihovem prejšnjem albumu Viva la Habanal
foro redna
Arhitekt Jože Plečnik je z zgraditvijo arkad ob prezbiterlju ro-ženvenske cerkve, postavitvijo vodnjaka in preureditvijo fasade hiše pod klancem skušal oblikovati monumentalni vhod v mesto.
i'.
e.
•'■v
Miro Božič, ustna harmonika (orgiice)
Miro Božič (1971) je glasbeni samouk. Svojo prvo zgoščenko z naslovom Mozart blues, na kateri igra znane klasične skladbe in lastno kompozicijo Vlak, je posnel leta 1993. Nenehno raziskovanje orglic kot drugim glasbilom enakovrednega inštrumenta ga velikokrat pripelje do uspešnega sodelovanja z najrazličnejšimi glasbeniki. S pianistom Blažem Puciharjem se uspešno spopri-' jemata tako s klasičnimi kot modernejšimi skladbami, jih na svojstven način interpretirata in prirejata za orglice in klavir (zgoščenka Jaz In ti, 1999). Leta 2002 je kot član kvarteta Tulipan, ki izvaja lastne priredbe klasične, slovenske etno in rock glasbe, posnel tretjo zgoščenko. Doslej se je samostojno in v različnih zasedbah predstavil na številnih koncertih doma in v tujini.
carniola clasica
• 1
Ensemble Mikado
Ukvarja predvsem s srednjeveško, renesančno In sodobno glasbo. Virtuozno . igranje, nenadomestljiv barviti zvok renesančnih kljunastih flavt, kot tudi učinkovita predstavitev sodobnih, novih del skladateljev predstavljajo to skupino. Ensemble Mikado so ustanovili glasbeniki še za časa svojega študija kljunaste flavte na koncertnem oddelku pri prof. Hansu Mariji Kneihsu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Eden izmed pomembnih aspektov pri delu te skupine je povezovati elemente proste improvizacije, nove sodobne glasbe in delno jazza v interpretaciji stare glasbe.
OD carniola

1

Neca Falk
Rdečelaso gospo bi lahko poimenovali tudi dekle tisočerih obrazov in izrazov, ki so se skozi njeno glasbeno pot spreminjali in prilagajali aktualnemu času. Le kdo se ne spomni jeze in energije v kon-troverznih pesmih, kot sta Banane in Storila bom to. Nedvomno so vsem poznane pesmi pete v intimi tabornih ognjev, kjer si zvoke podajata kitara in glas: Dravski most, Vsi ljudje hitijo, Maček Muri ...
ulična carniola
Čistilec predalov
(Belgija)
Izredno socialno in ekološko ozaveščen animator, ki oživlja vsakdanje predmete. Nastopata profesor Olaf Stevenson, lutkar - filozof, in njegov predalnik z več kot 40 predali. Iz vsakega predala bo vzel preprost predmet, kuhinjski ali pisarniški pripomoček, orodje, mogoče srebrnino, s katerimi bo izvedel nastop, in predmeti bodo dobili novo vlogo. Njegove zgodbe so kratke, zanimive in zabaVne. In včasih tudi zelo provokativne. Čistilec je sam, spremlja ga samo predalnik in 40 vsakdanjih predmetov. A popelje vas v svet sanj, smeha in razmišljanja.
folk carniola
Doina
Akademska folklorna skupina iz Bukarešte se ponaša z izjemnim žarom in predanostjo svoji tradiciji. V mozaik ljudske dediščine so vnesli svojstven stil, v katerem združujejo melodično osnovo, ritmično pestrost, raznolikost oblik ljudskih zgodb ter glasbe. Folklorna skupina, ki spada v sam vrh amaterskih romunskih skupin, bo pri nas nastopila prvič. Lahko se veselimo njihovega obiska, saj dajejo še poseben poudarek scenskim nastopom, ki za njih pomenijo edini pravi način, kako občinstvu prikazati bogastvo svojih ljudskih običajev.
Gymnik
Akademska folklorna skupina prihaja iz Bratislave in predstavlja pojem kakovosti ne le v svoji domovini, temveč v vsem folklornem svetu. Pričarajo nam vso lepoto ljudskega izročila Slovaške, saj v svoj program vključujejo plese in pesmi cetotne dežele. Program popestrijo z duhovitostjo ter ognjevitostjo svojih mladih značajev in v tem so pravi mojstri! Na Slovaškem je ljudska tradicija globoko zakoreninjena, deluje mnogo zelo kakovostnih ter uspešnih folklornih skupin, Gymnik pa je, po vseh objektivnih ocenah sodeč, najboljša akademska folklorna skupina svoje dežele. Lahko se pohvalijo, da so nastopali že na vseh kontinentih, v več kot stotih državah.,
informaror
A '
• I "
I,

• u/ 'f
torek, 29. 6
petek, 2. 7.
17:00 ,
Ciiifuske živali
I700 ' „
Cirkuške živali
21:00
Juhica
Moj teater
ISK»
• . /
t ' I
Cirkuske živali
sreda, 30. 6
19:00
19:00
Orce Nikolov
Makedonija
Doina
(Romunija)
2(yoo (• '
' " -rrvÄ- T -ihi iJ.
u
21«0
Projekcija italijanskega
filma
četrtek, 1. 7.
18KX) ^ I II
Otroški festival
Kiselfest
19K)0 üVu; r . m-
Gymnik
(Slovaška)
Čistilec predalov
Cie des Chemins de terre (Belgija)
21:00
Franci Blaškovič
in Gori uši Winetou
2IK)0
Cubismo
sobota, 3. 7.
10Ä) '
20.-00 /

Zgodba na gumbe
LG Zapi k
u '
Ensemble Mikado
10:00
21.-00 ^ ■ • •
? J , • \ . ,;. 7 -
Miro Božič
Otroške delavnice
Združenje starsev in otrok
20:00
/
21:00
t t
Neca Falk
Angel
Cie. Batchatta (Belgija)
21:00
Zlatko Kaučič Quartet
feat. Paul McCandless
21:00
•. /
Beneški fan^e
Sponzorji prireditve
Sava Tires
GOODßfCAR
studentski servis
sam
triglav
TEiEa
PROBANKA
/.Ü \as belc/inio čas!
(
mm K'
m
i 4
X
• »

A




I-'^K!

vi



* ' •	.V..



•Jt'


»VLV.iV.




Tk
A.
•v
m-
V
't



9\









•A,

N'.




.».3 <•'J V ' « 'S"




fTiZ





•«'•'J. 5 arfti^^'S > - ft. v,.« •




I
u. v











e - -t'


-


--1 -



v ' « *i
L









»<s







»s',« , • V*!-*.'«. V





















-i*







.i,— -r;	'.j
v-








t"


—t.





I


V-v-.r.



-••v

^ v -


iV

v





i-'
1 - I -

« 'V














v . -' —



** « k*



%
v


'•i*.

tt.i-fi
L'*» a












- "k

I.
f
.n



». J



Ti
____... «• •
»V






-- I«
itr S




.-'if'
t >Äi > ■ - ^y^gs ■ w
«jp' 5 - . ^ -1
Ž- V ■ - a S
t pi-}


-

. f •













i^ki



V V |y . y '




sV'..
'	^ V J * * > J^l
bi-cÄiM



h^t t
»C'X,





\


T'^V


V<







m













-Vft-V




„ • j - - -
• * ''•■t/i'
'' -

r




m


•y -
j. • . - • - ^




• «V» «•-,-•



r	V. ' -	. • _	i . v • V	•	^


r
• -


'•.f.


•vS«

J

" ^ V	i • - • ft -' L	•
f.- .	'Vj?*











_



or.
--■-■mM^-
'fh -
<'21 aV


i 5v«	, • V.








LK-A
LZi'??^"^

-r . c* " N• •;.» 'jftT ii-' "<1.	. • "< • ' •







tVl.






's -v»
•i .





-t




IK


t -1
— - I

» v .•
' - • Vi«'.






I ^ I *'









A . • - ♦ -V' '—I >•!
....











E ^ «
0) ^ 0) ® TO




^ 1 O m
>N
m 13 (Đ jS 3 o
CO -S^Ä-lff^o
Jg CD cu





.; V

Hü
-A - '



•hTS
>•1



ry/V.-,


t "".5
•>, .F'-.-Xt.
Mj








m


V/
V.

'«u*








- • • V






«'S
CM'


VC 'S/


05

.^v*/*'» * J s ♦ . n! •"•«•ft — • .1
--.J 'V!


v>

. ^ IC''.-	•



^ m
.^•ri.;-
£2
CD ""

MfmM'
'S •'i^-v.'


O







ts
«y






E 0?





bill
Kl
CO
m	'.-.v.c.-
m . Ii» IM « W '<D
CD ^flj (O 3
Jz iZ
......._ to JZ
ft wye •.	^^^^
T.-,-C





-.VS'-Ä

i/^miii;


r- r ♦ NI





w
V
^ A ^
Lkfi-r-y-





A*

"F
<0 'gj 5









C Bi-iq
C0 N D
CD
03
111=






L?
^J' i'







fv . Al
.1 '
Jl-






'S,'




.',4V
•<. v.;
c. a



•HI''





1

m


iw:


o , i*

.u-X.





k
i,»tU.
I **






















Jio



„i-Vg



ft «
..i
Cd.-'

i'i'itt'iiL':?.






hv—t«



r







(



/.V . ' V t»» . • ' / -V- •• •

ivc'.
s










w Ä
t

fß


t i




4






< -Ä.






V.tV'.'ij
<%'r ■ k u
r '' jL



V .S



fM

r.w.
vr






M



m

f
» ♦ ♦ ^ ^ '
V.
f
> -i a






n



-V

* 5 Ä ^ T ♦	♦ »fj


( >


> V
.... ^ ' V. -
'.rJ






IV. •

•«v/ •. . «



0:
* f X 1-.

1 s;



fel^

I
rN
v/VÄ


k A

< ♦ V
I,'



- s.
••I

vf.-vff-

»V-
» . m



















I

v'

-7"
V
• * * , *







'm
r-,•. V

/'s.
.fv



•








.V . »



/>4

Iv 'I,




m













w

-	-.V '.■if.'"
-	.Vit..



n


V»
f '


'•■•-si-^









.J.V-.

v -

• t.














J f; »•

ft




đ* .T,«.'
.CS'S



^^ ** * *












^^




/



J.

'S»



i'


.

.« s
t:
v

'V/' -^-■■••-■t^j




n
■.s?








'-1

J V'"*- •'
C -

. i

-N.
'«v




/

üSii
I
•»9«





i N* .



ft / t •
/
-'■«I»..!


t
'.Vil
. X* «I

T . .'vvS'^.
>

J
.s,	.
.v




u:'
v^'vc

t'.

I?
J. f



rv-.








/

' I «'VV^

••• ><





.t.


■vvtiš

11 i
C ^



m


I:«»:.

. «>

\f

v

■' I': "V-'


Vv
' " 51

• >1


'v iLiTfii
'X
.1


j

f
V

im
^^ • » > » I


GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
zanimivosti, halo - halo, kažipot / info@g-glas.si
Torek, 29. junija 2004
Občina naj bi želela požagati simbol slovenstva - Jozefovo lipo - tik pred dnevom državnosti. Župan odgovarja,
da jim gre za življenja najbližjih prebivalcev.
Železnild - Pred tednom dni, v torek zjutraj, so krajam Racov-nika v Železnikih opazili, da nameravajo požagati 300-letno Jozefovo lipo. Kljub govoricam o tem so bili prepričani, da do poseka ne bo prišlo. "Z mopedom sem letel proti sosedu, izvajalcu del Miru Benedičiču, ki pa mi je rekel le, da naj se odstranim. Poklical sem policijo in Jerneja Hudolina, ki je zadolžen za varovanje kulturne dediščine," nam je povedal Tone Sedej iz Racovnika.
Slednji o tem ni nič vedel, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine Ljubljana ni dal dovoljenja za obžaganje in posek
lipe. Hudolin, ki je predsednik županove komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine, je izvajalcu del takoj
tudi
Dobrote iz buč
Joži Jordan na predstavitvi knjige Dobrote iz buč.
Mavčiče - V Mavčičah je bil minuli teden zanimiv dogodek. V posebej za to priložnost urejenem starem Bankovem skednju je Mitja Zupančič v imenu založbe Družina predstavil zanimivo kuharsko knjigo Dobrote iz buč, ki jo je napisala Jožica
Jordan, gospodinja" v župnišču v Mavčičah. Umetnost in kultu-ra jo spremljata vse življenje in se izražata tudi pri pripravljanju hrane in krašenju župnijske cerkve. Jožica Jordan z novo in redko kuharsko knjigo dokazuje, da so buče, same ali v povezavi s sezonskim sadjem ali zelenjavo, prvovrstna prehrana. Buče so med najstarejšimi gojenimi rastlinami, v Evropo pa jih je konec 15. stoletja pripeljal Krištof Kolumb. Sredi 20. stoletja so buče tonile v pozabo, sedaj pa se njihova vrednost znova dviguje. Ruth Podgor-nik Reš iz Mošenj je povedala, da je doslej največja in najtežja buča na svetu tehtala 630 kilogramov. Jožici Jordan, ki bo honorar za knjigo poklonila slovenskim misijonarjem, sta za kuharski dosežek čestitala tudi predsednik krajevne skupnosti Mavčiče Alojz Ješe in župnik
Janez Šavs. , ^ - . .
Jože Kosi\|ek
Del vrha Jozefove lipe je obrezan, nevarnost za okoliške hiše in prebivalce pa ostaja.
naročil, naj preneha z delom. Tako se je tudi zgodilo. Tone Sedej je bil tudi nekaj dni po dogodku prepričan, da so lipo želeli požagati. Pri njem se je oglasil tudi policist, ki je zadevo preiskal in mu sporočil, daje na naročilnici za delo pisalo "posek lipe". "Volil sem župana, a njegovih komentarjev na moj račun si še danes ne morem predstavljati. Mi smo le rešili lipo," še pravi Sedej. Meni še, da bi morala občina bolj skrbeti za večstoletne lipe (samo" na Racovniku so štiri, Jozefova, dve Jegličevi in Upa v Jegrovem vrtu), na to pa še dodaja, da so leta 1940 želeli porušiti simbol Železnikov Plavž. Zaradi zanesenjakov pa Plavž še danes stoji, še isti dan si je vse ogledal tudi župan Mihael Prevc, ki pa meni, da so krajani naredili le
kraval, saj so želeli lipo le ob-sekati. "Zadnji dve leti nas krajani ob lipi prosijo, da nekaj ukrenemo. Lipa s koreninami povzroča poškodbo temeljev, lani ob izgradnji kanalizacije pa so bile na eni strani le-te posekane. Ta lipa ogroža neposredno okolico," trdi župan Prevc in dodaja, da so že pred dvema letoma vložili vlogo za posek lipe, a to ni bilo odobreno. "Možna pa je sanacija, zato smo se odločili, da bi dva vrhova lipe obsekali, nikoli pa požagali," razloži župan.
"Tako hiša in lipa sta zaščitena kot kulturni spomenik. Zadnjih 40 let obnavljamo hišo, vloženega je bilo veliko dela in napora, v vsem tem času pa nam korenine lipe povzročajo hude poškodbe v stenah. Ob neurjih bežim iz hiše, saj se bojim, da se bo lipa podrla prav na našo hišo, kakor tudi sosednje. Kdo bo takrat odgovarjal za škodo? Lipo je treba nujno znižati, še najbolje pa odstraniti," nam je povedala Margareta KupfahI, ki obžaluje, da so krajani napadli župana prav zaradi varovanja naravne in kulturne dediščine. Starost lipe pa ocenjuje na največ 130 let. Po zadnjih informacijah krajani Racovnika napovedujejo zbiranr je podpisov za posek lipe, saj leta ogroža njihova življenja. Občina pa bo od zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine pridobila smernice za ohranitev lipe in do jeseni skušala rešiti problem.
Boštjan Bogataj
Janezi in Ivanke
Že sedemnajstič so se zbrali pod stoletnima lipama v
Novi Oselici.

.•v


«s > ^ •



Okrog sto petdeset Janezov, Ivanov, Ivank pod lipama v Novi Oselici.
se je v nedeljo srečalo
Nova Oselica - Minula lepa, čeprav malce vetrovna nedelja, je popoldne pod stoletnima lipama v Novi Oselici nad Sovod-njem v občini Gorenja vas - Poljane zbrala na srečanju že sedemnajstič zapored poldrugo stotnijo Janezov in Ivank. Prireditev, ki jo tradicionalno prireja na pobudo Janka Kalana Turistično društvo Sovodenj, je tudi letos privabila na srečanje tako številne Janeze kot druge obiskovalce iz raznih krajev Gorenjske in Slovenije.
"Letos smo ob različnih družabnih igrah in plesih folklorne skupine, ki že lep čas deluje pod mentorskim oziroma idejnim vodstvom Vikija Kalana, izbrali najstarejšega in najmlajšega Janeza, pa Janeza z največjimi brki in Janeza z najdaljšim stopalom, je povedal predsednik Turističnega društva Sovodenj Edo Podobnik.
Prireditev, na kateri so za dobro razpoloženje skrbeli člani
ansambla Pop'n'dekl,,ki zadnje čase vse bolj navdušuje tudi na prireditvah po Gorenjskem, je več kot potrdila svojo prepoznavnost in priljubljenost. Med drugim se je je udeležil tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj z ženo in v pogovoru med prireditvijo pohvalil Turistično društvo Sovodenj, ki tudi sicer zelo delovno in izvirno predstavlja občino. Na srečanju Janezov je bil tokrat najstarejši 85-letni Janez Kristan iz Stare Oselice, ki pa že vrsto let živi v Kranju. Najmlajši je bil Janezek Dolenc s Križne Gore, ki bo čez deset dni star dve letu Janez z najdaljšimi brki (14,4 centimetra) je bil Ivo Gnezda z Gore nad Idryo, nagrado za najdaljše stopalo (29 centimetrov) pa je po žrebanju med tremi kandidati dobil Ivan Demšar z LavtarskegaVrha. V igri vlečenje vrvi pa so zmagali Janezi proti ekipi z drugačnimi imeni.	Andrej Žalar

HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefor^u 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov In ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica
Kozmetični tehnik -
do poklica v organizirani
t
obliki Izobraževanja
S samoizobraževanjem do poklica
Trst, 8.7.; Madžarske toplice 5.8. do 8.8. in 12.8. do 15.8.; Pelješac ekskluziv od 14.9. do 21.9.;
Tel.: 04/53-15-249
Vec kot 10-letne izkušnje! Za dodatne infonnacije pokličite Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana, Zemljemerska 5 (01/300-72-40). Informativni dan - sobota, 4. 9. 2004, ob 10.00 uri v šoli.
Farmacevtski tehnik, zobotehnik, laboratorijski tehnik. Več kot
15-letne Izkušnje na področju izobraževanja odcaslih. Za dodatne informacije pokličite Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana, Zemljemerska 5 (01 /300-72-40). Informativni dan - sobota, 4. 9. 2004, ob 10.00 uri v šoli.
bo začel ob 10. uri. Ob 11. uri bo sveta maša pri križu pod Roble-kovim domom. Srečanje sodi v sklop akcije PZS Od Prekmurja do Primorja ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Razstava koz
Medvode - Kozjerejsko društvo Gorenjske prireja deseto razstavo koz, ki bo 3. in 4. julija na Ver-ju pri Medvodah. Na razstavi bo strokovno ocenjevanje živali, kozje dirke in srečelov, kozjerejci pa
bodo postregli e jedrni iz kozjega mesa.
Poletne prireditve v Tržiču
Tržič - Do 28. avgusta bodo vsak petek že osmo leto zapored v Tržiču potekale Poletne prireditve. Ta petek, 2. julija, še bo ob 20. uri v Atriju občine Tržič začela prireditev z naslovom Šanson "...malo po žensko - malo zares...". Nastopila bosta pevka Nika Vipotnik in harmonikar Zmago Štih.
Pikine otroške matineje
Tržič - V okviru Pikinih otroških matinej se bo v soboto, 3. julija, ob 10. uri v Atriju Občine Tržič začela športno-zabavna prireditev -demonstracija Karate kluba Tržič.
Kmečko-vaške igre
Jelendol - V soboto, 3. julija, se bo ob 13. uri v Jelendolu začele Kmečko - vaške igre štirih dolin. Nastopile bodo ekipe Jezerskega, Doline, Loma pod Storžičem in Podljubelja.
G L AS o v KAZI POT
Prireditve
Mesec kulture, zabave in športa
Lesce - Ob 14. juliju, prazniku Krajevne skupnosti Lesce, v katero spadajo vasi LescerHlebce, Hraše in Studenčice, bodo potekale prireditev pod naslovom Mesec kulture, zabave in športa. Od 28. junija do 14. julija si po izložbah v KS Lesce lahko ogledate slike leških slikarjev, v nedeljo, 4. julija, ali v nedeljo, 11. julija (če bo 4. julija vreme slabo), bo prireditev Leški kolesarski krog, z zborom pred Družbenim centrom ob 8. uri za daljšo progo po občini Radovljica - 35 kilometrov, ob 9. uri pa za 15-kilometrsko kolesarjenje po Krajevni skupnosti Lesce. Podoknice se bodo ob 20. uri začenjale 6. julija v Stu-denčicah, 7. julija v Hrašah in 8. julija v Hlebcah. Izvajali jih bodo: Moško pevsko društvo Triglav Lesce, Upokojenski pevski zbor Lesce, Cerkveni pevski zbor Lesce, Janez Žilih - Katrman in Alojz Gračner. V petek, 9. julija, bo pod šotorom pri Družbenem centru ob 20.30 Prostovoljno gasil-
sko društvo Hlebce pripravilo veselico z ansamblom Modrijani in s srečelovom. V soboto, 10. julija, pa bo ob 19.30 v atriju Osnovne šole F. S. Finžgarja osrednja proslava s podelitvijo medalj Krajevne skupnosti Lesce. Isti dan se bo ob 20.30 pod Šotorom pri Družbenem centru začela veselica s srečelovom, ki jo prireja Nogometni klub Lesce. Za ples, zabavo in razvedrilo bodo poskrbeli člani ansambla Slovenski zvoki ter humoristi Štamperiov Pepi.
Srečanje veteranov vojne za Slovenijo
Hrušica - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Radovljica - Jesenice vabi na 13. srečanje, ki bo jutri, v sredo, 30. junija, ko se bo ob 15. uri na platoju Karavanke na Hrušici začel krajši kulturni program s skromno pogostitvijo ob prijateljskem druženju. Poleg članov našega Združenja vabijo vse pripadnike takratnih enot TO, Policije, pripadnike takratnih enot civilne obrambe, predstavnike KS in Občine Jesenice, skratka vse, ki so pripomogli k tako hitremu umiku agresorske JLA iz Zgornjesavske doline.
Zbor borcev
Žiri - Občinska organizacija Zveze borcev Žiri vabi na zbor borcev, ki bo v nedeljo, 4. julija, ob 14. uri pri Pivku v Kladjah nad Se-om pri Žireh. Letos se boste v Kladje odpravili peš, odhod iz Ži-rov bo ob 12. uri. Za tiste, ki ne morejo peš, bo organiziran prevoz s kombijem, ki bo iz Žirov odpeljal ob 13. uri in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajališčih. Na prireditev so vabljeni tudi člani Ži-rovske čete.
Pevci in godci v Vinharjah
Vinharje - Pri Brdarjevi turistični kmetiji Ljubica v Vinharjah bo v nedeljo, 7. julija, ob 15. uri tradicionalno že peto srečanje ljudskih pevcev in godcev. Srečanje organizirata Turistično društvo dr. Ivana Tavčana Poljane in Brdarje-va turistična kmetija. Po nastopih bo igral ansambel Krtok.
Dan radovljiških planincev
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 3. julija prireditev Dan radovljiških planincev pri Roblekovem domu na Begunj-ščici. Kratek kulturni program se
KRČNE ŽILE?
Df med Jan Zimmormann, Na Gnči» 11, Izola
varcivai^ v Nacionalni Iranjsici varčevalni shemi?
Boste kupovali nepremičnino?
če ste že našli nepremičnino, ki jo želite kupiti, vam v Novi Ljubljanski banki ponujamo dodatno posojilo za nepremičnine z ugodnješo obrestno mero, s katerim boste lahko zaokrožili finančno konstrukcijo za želeni nakup. Na voljo so vam tudi druge vrste vrste ugodnih posojil z možnostjo sklenitve življenjskega zavarovanja za čas odplačevanja posojila.
Ste nakup nepremičnine za krajši čas odložili?
Ponujamo vam poseben stanovanjski depozit za
čas do enega leta.Tako boste še dodatno oplemenitili privarčevana sredstva in ugodneje kupili svojo nepremičnino.
Še ne veste, kam naložiti privarčevana sredstva?
v poslovalnicah NLB vam ponujamo na enem mestu najrazličnejše možnosti za naložbo prihrankov:
•	naložbe v vzajemne sklade
•	bančno zavarovalniške storitve: varčevanje ali naložbo denarja in življenjsko zavarovanje v eni storitvi
•	klasične oblike varčevanja ali vezave sredstev za krajši ali daljši čas
Za vsa podrobnejša pojasnila smo vam na voljo v vseh poslovalnicah NLB, celotno paleto možnosti pa si ahko ogledate tudi na spletnem naslovu vwvw.nlb.si

NLB d d . Trg repuWike 2, Ljubljana, Promocija
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

•X
Torek, 29. junija 2004
kažipot, mali oglasi / jnfo@g^las.si
GORENJSKI GU\S • 25. STRAN
GLASOV KAŽIPOT
Otroški poletni Kiselfest Kranj - V četrtek, 1. julija, se bo začel Otroški poletni Kiselfest 2004. Ob 18. uri bo otvoritvena predstava - Damjana in čarovnik Grega - Koslov veseli vrvež. Predstave bodo na vrtu gradu Khisle-stein vsak četrtek ob 18. uri.
Otvoritev pohodniške poti
Martinj vrh v Selški dolini - V
nedeljo, 4. julija, se bo ob 14. uri nasproti domačije Blegošar oz. pri Tajnetovi žagi na Zalem Logu začela otvoritev pohodniške poti preko Martinj vrha. Zložne hoje bo za 3 do 4 ure, Podrobnejše informacije lahko dobite po tel.: 041 357 905.
50 let PGD Gosteče
Gosteče - Prostovoljno gasilsko društvo Gosteče v letošnjem letu praznuje 50-letnico delovanja. Zato vabijo na slavnostno akademijo, ki bo v petek, 2. julija, ob 20. uri v prostorih PGD Gosteče. Hkrati pa vabijo na operativno vajo, ki bo v soboto, 3. julija, ob 19. uri pri Mirtu na Gostečah.
I
50 let PGD Sovodenj
Sovodenj - Prostovoljno gasilsko društvo Sovodenj ob svoji obletnici vabi v soboto, 3. julija, ob 19. uri na slavnostno sejo s kulturnim programom. V nedeljo, 4. julija, ob 16.30 se bo začela gasilska parada.
Meet Me 2004
Divača - Eksplicit Musick 3. julija, ob 20. uri že četrtič prireja največji slovenski plesni festival Meet Me 2004. Festival se bo odvijal na letališču Divača, kjer bo predstavljenih šest plesišč - Cyberport - tehno, Homeport - house, Teleport - progresiva, Tranceport - psihadelični trance; Elec-trocutionport - elektro in Simobil Vodafone Sofasport - lounge.
Piknik na Javorču
Gorenja vas - DU za Poljansko dolino Gorenja vas vabi člane na tradicionalni piknik društva, ki bo v soboto^ 10. julija na Javorču, z začetkom ob 12. uri. Avtobus bo iz Javorij odpeljal ob 10. uri. Prijave zbirajo poverjeniki.
Staro mestno jedro
Radovljica - Kulturno društvo Sotočje danes, v torek, 29. junija, ob 20. uri vabi v Slomškovo dvorano v Župnijskem domu v Radovljici na okroglo mizo Staro mestno jedro.
Izleti
Na rafting
Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane vseh društev diabetikov Gorenjske v soboto, 3. julija, na 4. rafting po Sävi. Zbor bo ob 10. uri pred recepcijo kampa Šo-bec v Lescah. Prijave sprejema Ivan Benegalija do 1. julija (v večernih urah) po tel.: 031 485 490.
Na Blejsko kočo
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod, ki bo v soboto, 3. julija, odhod z lastnimi avtomobili bo ot 7. uri izpred društvene pisarne. Peljali se boste na Pokljuko, od tam pa peš odšli do Blejske koče. V primeru slabega vremena pohoda ne bo.
Z jamarjem po Krasu
Kranj - Planinsko društvu Iskra Kranj organizira v nedeljo, 4. julija, zanimivo potepanje z jamarjem po kraškem svetu z vzponom na Debeli vrh (2390 m). Odhod izpred hotela Creina bo ob 4. uri. Prijave in dodatne informacije: Stanko Dolenšek, tel.: 040 20
61 64; Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 in v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure na PC Planina 3, Kranj.
Na Špik
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 17. julija, zanimiv izlet na Špik. Odhod izpred hotela Creina bo ob 5. uri. Prijave in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali v pisarni društva v PC Planina 3 ob sredah od 17. do 18. ure.
Ob Zilji navzgor Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira za svoje člane enodnevni turistični izlet na Koroško v Ziljsko dolino v torek, 13. julija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina.
Kolesarski izlet
Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na kolesarski izlet, ki bo v torek, 6. julija, z odhodom ob 8. uri izpred društva. Kolesarili boste po poti Kranj - Škofja Loka - Križna gora - Lavtarski vrh - Planica - Kranj. Predviden čas vožnje je 8 do 9 ur.
Na Sv. Višarje in Kamniti lovec
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi člane v sredo, 7. julija, na izlet na Sv. Višarje in na planinski pohod na Kamniti lovec. Odhod avtobusa bo ob 7. uri po vaseh. Prijave oddajte poverjenikom ali v prostorih društva v sredo med 17. in 18. uro do vključno srede, 30. junija. Dodatne informacije po tel.: 25-16-260, 25-31-591, 25-11-895 in pri poverjenikih.
Na Storžič skozi Zrelo
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v četrtek, 8. ju-ija, zanimiv popoldanski izlet na Storžič skozi Žrelo. Odhod izpred Mercator centra na Prim-skovem - vzhodni del parkirišča
bo ob 13. uri. Prijave in dodatne informacije: Breda 070/485-882; Stanko 040/206-164, Stanko.dolen-sek@celzija.si ali v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure, PC Planina, Kranj.
Bukovniško jezero
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v četrtek, 1. julija, izlet na Bukovniško jezero (Prekmurje). Odhod bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili v društveni pisarni do srede, 30. junija.
Na Osmico
Kranj - Združenje bolnikov po možganski kapi Slovenije - klubi Gorenjske (Bled, Kranj, Tržič) vabi na izlet na Komenski Kras, ki bo v četrtek, 1. julija. Odhod avtobusa bo ob 8. un iz kranjske avtobusne postaje - peron št. 1. Prijavite se lahko do srede, 27. junija, pri predsednikih klubov.
Na Zadnjiški Ozebnik
Kranj - PD Kranj organizira v soboto, 3. julija. Izlet na Zadnjiški Ozebnik, razgledni vrh v osrčju Trente. Odhod bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo približno 6 ur. Prijavite se do srede, 30. junija.
Dobrač
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka pripravlja v sredo, 14. julija, izlet na Dobrač. Odhod bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo od 2. julija dalje v pisarni društva.
V Šmarješke Toplice
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopalni izlet v Šmarješke Toplice, in sicer jutri, v sredo, 30. junija. Odhod iz Škofje Loke.bo ob 7. uri. Prijave sprejemajo do zasedbe mest v avtobusu.
Roclio Tfigloy®
Prvi 9iQ/ GprenJ/ke^ Prri 9lQ/ek GerenJ/ke
Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Letovanje na Lošinju
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora od sobote, 4. septembra (odhod izpred Creine ob 6. uri), do torka, 14. septembra (povratek pred Creino ob 10. uri). Plačate lahko na tri obroke. Prijavite se v društveni pisarni.
Obvestila
Germanizmi med kovorskimi rokodelci
Tržič - V Kurnikovi hiši se bo jutri, v sredo, ob 18. uri začela predstavitev projekta Germanizmi med kovorskimi rokodelci. Projekt pripravljata podružnična OŠ Kovor in Tržiški muzej.
Krvodajalska akcija
Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo v osnovni šoli v Železnikih, in sicer 1., 2. in 5. julija. V osnovni šoli v Gorenji vasi bo krvodajalska akcija 6. julija, v osnovni šoli v Žireh 7. in 8. julija,, v zdravstvenem domu na Bledu pa 19. in 20. julija.
Koncerti
V Prešernovem gledališču
Kranj - Evangelijska cerkev Kranj vabi na koncert, ki bo jutri, v sredo, 30. junija, ob 20. uri v Prešernovem gledališču Kranj. Nastopila bo vokalno instrumentalna skupina Sounds of Grace z gosti Heart Strings.
Glasbeno poletje
Podsreda - Na gradu Podsreda se bo v soboto, 3. julija, ob 19. uri začel zaključni koncert slušateljev seminarja za prečno flavto, ki je potekal v okviru programa Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2004.
8. mednarodni glasbeni festival
Bled - Na Bledu bo od 1. do 14. julija potekal 9. mednarodni glasbeni festival. V četrtek, 1. julija, bo začetek festivala ob 20.30 v Festivalni dvorani. Začel se bo s koncertom Ko boš prišla na Bled. V petek, 2, julija, bo koncert z naslovom Čisto čezz - glasbeni kabaret, v soboto, 3. julija, recital Zorana Markoviča - kontrabas, Erwin Kropfitsch pa bo igral na Klavir; v nedeljo, 4. julija, pa bo nastopil Trio Luwigana. Vsi koncerti se bodo v Festivalni dvorani začeli ob 20.30.
Predstave
Pika
Studenec pri Domžalah - V okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec 2004 vas vabi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan na komedijo Pika, gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, v petek, 2. julija ob 21. uri v pokritem poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Prodaja vstopnic na običajnih mestih in dve uri pred pričetkom na blagajni gledališča.
iZDePi.8i
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^^ ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1. Kranj
mali oglasi
9
201-42-47
201-42-49
fax: 201-42-13
Mali oglasi se^^sprejerfi^o za objavo v petek -	13.
v
y poaedeljek da
UfB m za
i< ____
/O

•• »
• •••■' fA«'/^
Vi "-"-r-nmi . "

•v«.	v^Vi..,.;/}^
neprekinjeno oi t * 1&00
LDELOVNI ČAS,
X	'
fe in sir'-er^ nii nnn(>HA(ikfl rt
in sicer: od ponedeljka do petka


i


APARTMA-PRIKOLICE
V Peroju oddam opremljen apartma za 4 in 6 oseb. Inf. na V 04/233-05-63 ali 031/512-621	7476
Novigrad oddam apartma za 4 osebe 300 m od morja, tr 031 /835-756	7904
Oddam apartma za 4-5 oseb v Červarju pri Poreču, cena 7.000 sit/dan. V 040/392-603	7929
APARATI STROJI
Prodam TELEFONSKI APARAT Iskra co-met in Siemens euroset 802. tP 232-44-
57	.	7918
Prodam nakladalko 16m3, lepo ohranjeno in kupim cisterno za gnojevko, lahko v okvari. IT 041/603-314	7924
Prodam SAM O NAKLADALKO Sip 16 m3, pajek Sip, 4 vretena in izkopalnik za krompir. V 040/661-859	7935
Poceni prodamo malo rabljeno SANfTARNO KERAMIKO, vodovodno inštalacijski material ter tri električne bojierje Gorele, dva 3001 in enega 501. "»031/505-172 Športno društvo Naklo, Kranjska 9. 4202 Naklo	7959
Prodam PUHALNIK Tajfun, 6 m cevi. dva kolena, 20.000 sit, tr 041/641-142 7965
Prodam ohranjeno ROTACIJSKO KOSILNICO BRK 165. V 041/790-312 7992
Prodam siloreznico epie, kombajn za krompir in parni čistilec junior eko, nov. ® 031/585-345	soos'
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. W 041 /878-494	8029
GARAŽE
Oddam garažo v najem na Planini. Goga-lova ulica, ff 20-27-259	8001
GR. MATERIAL
Prodam 70 m2 malo rabljene strešne OPEKE - Bramac klasik, bordo barve, po polovični ceni. ff 2331-249	7978
HIŠE PRODAMO
Prodam stanovanjsko HIŠO, novogradnja v III. gradbeni fazi, kvalitetno zgrajeno, na lepi sončni parceli pod gozdom, etaža 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, cena po dogovoru, v 51-46-052 »Siiberi.»!
7568
Prodam polovico hiše v Podbrezjah, staro 25 let, nekaj zemljišča. 1P 040/756-409
7971
Križe HIŠA nova mirna lokacija, moderna zasnova, podaljšana III. gradbena faza. sončna ravna lega, ob zelenem pasu, bližina šole, trgovine, dobre prometne povezave prodam, "ff 041/616-888	80i4
NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, l.izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o,o., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - okolica, smer Škofja Loka, 2 stanovanjska hiša z veliko, ravno parcelo. 900 m2, možnost dveh stanovanj popolnoma ločenih, I. izgr. 1976. prodamo za 40 mio sit, Mike& Co.d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vAvw.mike-co.si
VISOKO - okolica, pol stanovanjske hiše, zgornja etaža, s pripadajočo kletjo, podstreho, parcela 413 m2. 3ss, lepa lokacija, starost 27 let, /možnost nakupa cele hiše/, zgornjo etažo prodamo za 20 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2. sončna. CENA: 29 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw^.svet-nepremičnine.si
ZBILJE; 360 m2, I. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - okolica; 330 m2.1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wv/w.svet-nepremic-nine.si
KRANJ - Stražišče; dvostanovanjska hiša, ločena vhoda, I. 1980, 180 m2, prevzem takoj. CENA: 33,5 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000,. 031/374 745, vAvw.svet-nepremicnine.si
KRIŽE; manjša hiša, I. 68, 75 m2, prenovljena I. 2001, vrt, drvarnica, mirno okolje. CENA: 20 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KOVOR; dvostanovanjska hiša dvojček 80 m2 na lepi in mirni lokaciji. Stara je 30 let, parcela meri 500 m2. Vseljiva po dogovoru. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, enostanovanjska, nova, parcela meri 562 m2. mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000 , 031/374 745. wvi,fw.svet-nepremičnine.si
Medvode, Ladja, samostojna hiša, 1984, 330.67 m2, parcela 696 m2. Cena: 40 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000
GORENJSKA REGIJA
040 85 00 00
www.abc.si
Medvode, Ladja, samostojna hiša, 1938, 74 m2. parcela 437 m2, kmetijsko zemljišče 473 m2. Cena: 26 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000
Ljubijana-okollca, Katarina, zelo lepa in atraktivna hiša, 165 m2, 1050 m2 parcela, etnik 1999 na idilični lokaciji. Cena: 90,1 mio SIT, možnost menjave za stanovanje v Lj. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000
Radomlje, samostojna hiša, I. 2002, 184 m2, parcela 432 m2, zelo mirno in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje v Domžalah, Mengšu ali Kamniku. Cena: 59 mio SIT. ABC d.o.o. , Tivolska 48, Lj., 040 850-000.
Poljanska dolina. Gorenja vas, gostinski objekt z apartmaji, 670 m2, 10.800 m2 parcele, letnik 1974. primerno za turistično dejavnost ali gradnjo samostojnih hiš. Cena: 80 mio SIT ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000
Visoko - hiša 50 let, potrebna obnove, parcela 800 m2. Cena 21,8 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600. 041 / 774 101
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dobodek
lahko obremenimo preko tretifne, star kredit nI ovira. Tel.: 02/2&-24^26. gsm 041/750^60, 041/331-991.
Prodaja vozil NUMERO UNO. Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22. 2000 Maribor
BITNJE PRI KRANJU: novogradnja - hiša površine 158 m 2 v dveh etažah, sodoben razpored, zgrajena do IV. gradbena faze (brez kopalnic in finalnih tlakov), na parceli 644 m2, cena 37,5 mio SIT, izgradnja do lil. gradbene faze ima ceno 26,7 mio SIT. K
3	KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel.
04	202 13 53, GSM 051 320 700
ŠENČUR: novogradnja - stanov, hiša, razgiban tloris, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2. cena - 60,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o,, Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE

rs


•'•V'A
gorenjska lelevlztja



iSV




tefefon uredništvo; tsiefon komerciala: telefon TV STUOiO: fax marking:
fax poročila DESK:
04 / 23311 04/233 11 04 / 233 11 94 i 232 45 04 /-233 12

INTEIWET^ htt|>:f/www.tele-1
24 ur ns dsn oddajama strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dan VtDEOSTRANI in vsaH vBĆ^r GORENJSKA TV POROČILA
Sedom dnf v t&dnu oddajamo zanImiVjdomač» pester, pozitiven in nenasilen TV program
Snemamo v TV studiu, v Vaši obćini, v Vaši KS ali celo pri Vas. doma
Zato n«s pokličite in naročite!
TELETEKST STRANI. VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIOEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELON^ČERNI FILM"
Nsš OmrALN} SrUOiO zmore vs^s U!
Našli boste v srcüGo»i^«-GTV oorenjska t^vizija, Nikole Teste 2, p.p. 181.4001 KRANJ
KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25,0 mio SIT, K 3 KERN d,o,o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše. I. 86. površina 91,30 m2. parcela 360 m2. cena = 20,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg .12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
GOLNIK: 43 let stara hiša, podkletena s pritličjem in mandardo (ni izdelana), površina 91 m2 v eni etaži, podkletena. 729 847 m2. cena = 26,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
SEBENJE: nedokončana hiša v izmeri 435 m2, možnost izdelave 5 stanovanj, 2 v pritličju in 3 v nadstropju, parcela 530 m2, cena - 36,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
PODBREZJE (bližina}: pol stan. hiše, letnik 39. bivalne površine 90 m2. parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena - 13,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena - 60,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel, 04 202 13 53, GSM 051 320 700
JEZERSKO: stan. hiša, stara 40 let. ve 12 X 8m, delno obnovljena, na parceli 489 m2, v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
ŠKOFJA LOKA: V Škofja Loka prodajajo stan. hišo z razgibanim tlorisom, tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 in leta 96 prenovljena, skupaj stan. površine je 240 m2, hiša stoji na mirni lokaciji, vendar z možnostjo pešpoti do šole, trgovine, ipd., v neposredni bližini urbanega centra, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_
Prodamo hišo: - Naklo, stara 23 let. 90 m2 tlorisa (K+P+N+M). Stoji na parceli 724 m2. Cena: 40 milj. Sit. Oglaševalec: INFING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. v^wv^.inf-ing.si
Čirče-Kranj, Hiša je stara 10 let, ima 160 m2 tlorisa (K+P+M), prvotno je urejena za poslovne namene, sicer pa narejena kot stanovanjska hiša. Manjka ji fasada. Pred hišo so 3 parkirišča. Celotne parcele je caa 250 m2. Cena: 35 milj. sit. Možnost je kupiti tudi sosednjo hišo - dvostanovanjsko z 100 m2 tlorisa: (K+P+N), s katero je novejša hiša funkcionalno povezana. Celotna parcela meri: 600 m2. Cena za oba objekta pa je: 80 milj.sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Šorlijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730. 041,429-330, wvm.inf-ing.si
t • '
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
mali oglasi / info@g-glas.si
Torek, 29. junija 2004
I I i
Potoki - Žirovnica, stara 60 let na stopničasti parceli 700 m2. Hiša ima 130 m2 stanovanjske površine (P+M) in polklet. Organizirana je kot dvostanovanjska hiša z dvema ločenima vhodoma. Zgornje stanovanje je komfortno opremljeno z ustrezno notranjo izolacijo, v pritličnem so potrebne določene dodelave. Fasada je v prvotnem stanju. Pred hišo stoji zidana garaža. Cena: 17,5 milj. sit. Oglaševalec: INF-jNG d.o.o., Šorlijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. wvw.inf-ing.si
HIŠE KUPIMO
Kranj z okolico: kupimo hišo do 37 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198
IZOBRAŽEVANJE
Vabljeni v intenzivne tečaje in poletno šolo KITARE in PLESNE TEČAJE za mladoporočence. Studio Tango iz Kranja W 23-24-677,041/820-485	79i6
KUPIM
ODKUP STAREGA ŽELEZA. 9 040/241-
619	7845
Baker, aluminij, medenina, profili, bakreni in aluminijasti kabli, plačilo z gotovino, odpeljem takoj. ® 041/500-695 7917
Kupim smrekovo hlodovino, plačilo takoj. W 051/202-229	7919
Kupim jesenove plohe debeline 8 in 5 cm.
IT 595-88-91	7970
Kupim PARCELO z dokumentacijo ali nedokončano HIŠO. « 040/851 -906 8013
Kupim pripravo za čiščenje kokoši in prodam med. v 51-28-160	8025
LOKALE ODDAMO
V najem oddam prostor za pisarno - trgovino 35 m2, na Koroški cesti v Kranju, tt 041/361-100	7447
Delavnico z vso opremo za kovinsko obrt dam v najem. ® 2041-838	7932
RADOVUlCA: pisarniški prostori. I. 1986, takoj vseljivo, pritličje: 111 m2 (5 pisarn, čajna kuhinja, sanitarije, garaža), mansarda: 75 m2 (3 pisarne, arhiv, sanitarije), za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 2.150 SIT/m2/mesec (v ceni so všteti stroški kurjave) ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alpdom.si
Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primerni za različne dejavnosti, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike- co.si
LOKALE PRODAMO
Prodam poslovni prostor, 45 m2, v Kranju. odlična lokacija, frizerski, kozmetični salon, lekarno, odvetniško pisarno, gostinsko dejavnost, zobno ordinacijo itd., vseljivo takoj, v 041/490-755	8002
RADOVUlCA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno mirno dejavnost, znižano, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.si
RADOVLJICA: novogradnja Prešernova. 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora-pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mirno dejavnost, vseljivo novembra '04. Cenavju-niju/m2: 405.126 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 15. www.alp-dom.si
MEDVODE- Blagovni center Medvode. 29.90 m2, I. nadstropje, trgovski lokal. Cena: 13.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p Škofja Loka. Tel. 041 428 958, 04 512 51 22.
Kranj, Mladinska. L 1930, 638,5 m2, obnovljeno. v treh nivojih.. Prodaja se kot celota. Cena: 150 mio SIT. ABC d.o.o.,
Tivolska 48, Lj., 040850000_
KRANJ: proizvodno skladiščni prostori, vse v pritličju, v izmeri 612 m2, na zemljišču 1.068 m2. cena = 28,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ: oddamo pred 10 leti obnovljene pisarne, skupaj 40 m2. v 1. nadstropju, cena = 42.000,00 SIT bruto na mesec, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
MOTORNA KOLESA
Prodam SKUTER peugeot, 1.01. tt 235-87-39	- 7922
OTR. OPREMA
Prodam AVTOSEDEŽ s strehico od 0-9 kg in ležalnik z igrali. Zraven podarim 70 plenic Pampers št. 2 in kengunjjčka s slinčkom in žepkom za igračo. Cena za oboje 15.000 sit. « 031 /233-774, Udija	7989
Ugodno prodam otroški AVTOSEDEŽ kenguru in kolo. tr 041/562-892
7997
PRIDELKI
Sladke JAGODE lahko dobite pri Markuti. Čadovlje 3. pri Trsteniku. ir 256-00-48
7787
Prodam hrastove SODE za sadjevec. iT 25-21-306	7832
Prodam jedilni mladi krompir in stari krompir, možna dostava, tr 031 /585-345 8004
ČEŠNJE, kakovostne, domače, dnevno sveže obrane hrustavke, ugodno prodajamo. Kmetija Princ. Hudo 1 (pri Kovorju), Tr-žič. g 595-60-80, 041/747-623 8009
Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. V 041/515-687 8015
Ljubiteljem živali podarim tri lepe mucke, stare 2 meseca in pol. vajene čistoče, tt 2332-007_7957
Podarim tri mlade MUCE. tt 041/575-
799_7968
Podarimo 4 mlade MUCKE, tt 533^4-
46	7980
POSESTI
PODARIM
Podarim SPALNICO, pogoj: razstavi, naloži in odpelji. tP 202-60-50	7952
Prodam zazidljivo PARCELO v okolici Tržiča. « 041/223-478	7976
Prodam zazidljivo PARCELO primemo za poslovno dejavnost in stanovanjsko hišo 967 m2, ob glavni cesti Kranj - Škofja Loka v Zgornjih Bitnjah. cena ugodna. » 041/404-960 Avtoas, d.o.o., Trg Rivoli 3, Kranj	7998
Vodice - Repnje, parcela 960 m2, na izredni sončni lokaciji ob gozdu, komunalno urejena, skupaj z gradbenim dovoljenjem, prispevki v celoti plačani, 10 min iz Ljubljane, neposredna bližina AC. 25.5 mio prodamo. tr 070/66-33-33	8042
MLAKA - nad Begunjami; 830 m2, prodamo stavbno zemljišče na prisojni legi, dostop po asfaltu, voda in elektrika ob parceli. CENA: 9.580,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Strahinj; 680 m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si
BRITOF - Voge; 483 m2. skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745. vwvw.svet-nepremicnine.si
TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 2.395,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si
PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. Cena: 15,7 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si
PRAŠE - večji kompleks stavbnih in kmetijskih zemljišč s hišo in gospo.poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2. cena skupaj = 71,4 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12. Kranj, tel. 202 13 53. GSM 051 320 700_
TRŽIČ, stavbna parcela za poslovno-trgov-sko dejavnost cel. 8.660 m2. možna delitev na manjše dele, cena = 21.420,00 SIT/m2, K3KERNd.o.o.. Maistrovtrg 12, Kranj. tel. 202 13 53, GSM 051 320 700
KOMENDA - 1.128 m2 zazidljivega zemljišča primerno za stanovanjsko gradnjo, končna lega, cena = 26.300,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12, Kranj,itel. 202 13 53, GSM 051 320 700
MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi. komunalni priključki. Cena: 24.000.00 SIT/m2 ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alp-
dom.si
NAKLO - prodamo parcelo, 701 m2, cena 21.510 sit/m2. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si
NAKLO - prodamo parcelo cca 1000 m2, cena 21.510 sit/m2. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172, 031 605 -114. wvwv.mike-co.si
POUANE- okolica. 914 m2 in 917 m2. zazidljivi parceli, sončna in mirna lokacija, lep razgled, 9520,00 SIT/m2. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
SORICA, cca 654 m2, sončna, primerna za vikend, 10 min. do smučišča. Cena: 9200,00 SIT/m2 BLOK 5 nepremičnine Jože Jemec s.p. Škofja Loka, Tel: 04 512 51 22; GSM 041 428 958.
Škofja Loka - Hrastnica - prodamo parcelo v izmeri 573m2, na kateri bo zgrajena stanovanjska hiša do lil. gradbene faze. ter zunanjo ureditvijo, hiša je lahko tudi dvostanovanjska. Cena 25 mio sit. Loka nepremičnine, Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300 041 647 547
Škofja Loka - Zminec - prodamo parcelo v izmeri 1096m2, od tega del zazidljive, del kmetijske parcela je ravna, sončna z urejenim dostopom, priključki v neposredni bližini. Cena 20.300,00sit/m2. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel 04 50 60 300 041 647 547
Prodamo parcelo: - Letence pri Tenetišah, 870 m2, zazidljiva, za počitniško-stanovan-jsko gradnjo. Parcela je sončna z lepim razgledom na Karavanke. Cena: 8.5 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel: 04-236-2730. 041-429-330, wvwv.inf-ing.si
Senično - Križe, 3500 m2, polzazidljiva, sončna z naklonom proti jugozahodu, pod gozdom. Cena: 18 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330. www.inf-ing.si
Senično, 1033 m2. zazidljiva, v hribu, voda in elektrika na parceli. Cena: 15 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. tel: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si
Ljubno - Praproše. 2986 m2. zazidljiva, na robu naselja, z naklonom proti jugu. Cena: 12,5 milj, sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.:04-236-2730, 041-429-330, vwiw.inf-ing.si
Trtx)je. 603 m2, zazidljiva, ravna, sončna, na robu naselja. Cena: 14,5 milj.Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. tel.:04-2236-2730. 041-429-330. www.inf-ing.si
Bled - Kontno, 600 m2, zazidljiva, ravna, sončna, na robu naselja, z lepim razgledom. Cena: 13,2 milj. sit., Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330. vwvw.inf-ing.si
Bled - Vintgar, 700 m2. zazidljiva, ravna, sončna. Cena: 14,2 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330, vwwv.inf-ing.si
Bled - Mežaklja. 2000 m2. nadomestna gradnja 2 x 160 m2 v sklopu Triglavskega narodnega parka, mirna, sončna parcela v gozdu. Orientacijska cena je: 33 milj. Možnost parcelacije. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. www.inf-ing.si
Valburga, občina Medvode. 600 m2, zazidljiva, ravna, sončna, odprta proti JZ.. Cena: 13.6 milj.Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vwvw.inf-ing.si
RAZNO PRODAM
DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam. « 041/718-019 7591
TAPISERIJE različnih velikosti, oblik, motivike. cenovnega razreda prodam - zamenjam (avto, motocikel). « 031 /22-58-70
7897
Prodam KAT 400 I, hrastova, za namakanje žganja, sod 300 I, hrastov, poni ekspres. v 2325-638	7934
Ugodno prodam leseno vrtno garnituro, mizo in tri klopi, primerno za vrtove. tP 041/393-896	7940
Prodam nov PRTLJAŽNIK za dva kolesa za Opel corso. « 040/228-404 7947
Iščemo pošteno gospo za pomoč pri bolniku na domu. Če želite pomagati pokličite na telefon zvečer od 18. do 22. ure. ö
574-3626	7954
Prodam PESJAK in pasjo uto, dim. 2,5 m X 3,5 m, cena 60.000 sit. rt 041/544-962 po 15 uri	7964
Prodam hladilnik z ločenim zamrzovalnikom. «041/597-933	7979
Prodam GUMI voz za konjsko opremo, dobro ohranjen, tr 01 /834-18-81 7931
Ugodno prodam 112-litrski AKVARIJ z vso opremo. IP 041 /326-566	8023
Prodam bukova DRVA, jesenove plohe in smrekove prizme. W 031/271-151 8030
STANOVANJA
ODDAMO
V najem oddam opremljeno GARSONJERO v Stražišču pri Kranju, vseljiva julija. ® 031/461-185 po 15. uri	7734
Oddam STANOVANJE enosobno. centralno ogrevano, v Tržiču, tt 031/499-678 7815
Kranj predmestje 3-sobno opremljeno 100 m2 oddam, g 041/691-249 7694
Oddam garsonjero na Jesenicah. ® 031/60-50-92	7925

9:. v

:• ÄS.


leta 200D obnošeno ertolfipolšob-
no

RE d.0.0.'Enota
lA-ien«

# « . y


ieimmn O00,031/374 745,

. .«s» ••'r-'^ • j'	k




KRANJ - Šoriijevo; 54 m2. dvosobno, luksuzno, na novo adaptirano I. 2003, 2. nadstropje. nizek blok, kompletna nova oprema - višji cenovni razred. CENA: 83.000 SIT/mesec. Varščina: 500.000 SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwwv.svet-nepremicnine.si
Kranj (bližina): 2 SS 50 m2 v 1. nad. hiše, vsa oprema, cena = 60.000,00 SIT/mes, varščina, že prazno, K 3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
STANOVANJA NAJAMEMO
Samski, urejen, moški, zaposlen najame sobo s souporabo kuhinje in sanitarij v Kranju s širšo okolico. Nudim sprotno plačilo ali pomoč po dogovom. Nujno! tt 040/670-
211	7821
Moški star 39 let najame manjše STANOVANJE - garsonjero ali enosobno v hiši ali bloku, okolica Kranja, ff 031/277-756 7856
V Ško^i Loki ali okolici najamem 1 S stanovanje ali garsonjero. ® 041 /264-958 7974
STAN. OPREMA
Novo kuhinjo prodam. ® 031 /504^42 7748
Prodam POMIVALNO KORITO z odcejal-nikom. tr 031/352-417 7849
Prodam sedežno garnituro in predprostor za počitniško prikolico (Strunjan 951-975). TeL: 041 40 75 61
STORITVE
KROVSKO KLEPARSKA in TESARSKA DELA. obnova dimnikov, barvanje napuš-čev, odvoz gradbenega materiala, tt 01/256-12-60. 031/850-988, Gradimar, d.o.o.. Tržaška cesta 2, Ljubljana 6226
LAMELNE in PUSE zavese, tenda, žaluzi-je in rolete izdelamo in montiramo. Žaluzije 25 mm od 2264 SIT/m2 + DDV. tt 01/365-12-47. 041/334-247. Rono senčila, Mavsarjeva 46. Notr. Gorice 6674
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. .polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava t>etonskih in kamnitih škarp. Izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. » 01/83946-14, 041/680-751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovskova 10. Kamnik 6829
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p.. Senično 7. K, IT 59-55-170, 041/733-709. ŽALUZUE. ROLETE. LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI. ROLOJI, MARKIZE. PVC KARNISE. TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. izdelovanje. svetovanje, montaža in servis -DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 6904
Splošna gradbena dela. fasade, zidanje, ometi, betonske škarpe, kamnite škarpe, polaganje tlakovcev, tesarska dela. tr 051 /415-043, 051/415-044 Gradbenik Oam' in ostali, Tončka Dežmana 10, 4000 Kranj 7270
Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji, tr
040/754-286 »3ub*i.ti	7285
PREDELNE STENE in SPUŠČENI STROPI po sistemu knauf, regips, armstrong. AMF. izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, tenmoizolacij in laminati, okna, vrata in strešna okna Velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. SLO-DOM MONTAŽA. Markotič Slavko s.p., Suška c. 28, Škofja Loka. ir 04/51-52-238.51-52-239. 041/806-751	7353
Asfaltiranje in tlakovanje, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije, izdelava betonskih in kamnitih škarp. tr 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring, d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik	7443
RTV - SERVIS, pridem na dom, naročila non-stop «^041/682-153, 01/51-22-846. Marjan Žugelj s.p.. Ul. Rezke Dragar
5, 1210 Ljubljana-Šentvid	7481
Želite na novo pobarvati fasado in lesen napušč? Ugodno in hitro! tr 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39. Kranj	7680
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097. Urmar. d.o.o., Zakal 15, Stahovica 7705
Elekroinštalacije Janez Valter s.p.. Nova vas 15, Preddvor - gradite hišo. adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ELEKTROINSTALACIJSKIH DEL B* 041/760-616	7840
Selitve, prevozi kmetijskih strojev, motornih vozil, vleka počitniških prikolic, čolnov, odvoz odpadnega materiala ... Pokličite in se prepričajte na tr 070/711-502. Jernej Gril s.p., Gubčeva 7. Kranj	788o
PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI NOTRANJI OMETI. ADAPTACIJE. TLAKOVANJE DVORIŠČ, FASADE. DELAMO HITRO IN POCENI. tr 041/593-492, 051/354-039, BYTYQI OČE IN SIN d.n.o., CEGELNICA 48B. NAKLO	7909
Nudimo vam hitro, učinkovito, dinamično ter ugodno storitev; vse vrste elektorinstala-cij ter alarmne naprave. Elektroinstalacije ŠMAJD, d.o.o., Jezerska c. 132, Kranj, « 041 /740-687	8028
Nudimo vam vsa slikopleskarska dela, izdelava novih in obnovo starih fasad, izdelujemo in adaptiramo podstrešna stanovanje, predelne stene in strope s suhomontažnimi elementi po sistemu knauf in riggips ter montažo vseh vrst stropov sistem armstrong. Naročila sprejemamo v trgovini Pri Juretu, na Mlaki pri Kranju. Golniška c. 30 ter na ö 204-96-30 in 040/624-078 8044
STANOVANJA PRODAMO
Planina II, 1 S stanovanje, 39,4 m2. ff 041 /653-202_^
Bled alpski bloki, prodam stanovanje, 72 m2. luksuzno opremljeno, za 24.000.000
sit, tr 041/339-277_^
Preddvor - center 10 km iz Kranja, nova tristanovanjska hiša, prodamo garsonje-ro33 m2 + 6 terasa. 9,8 mio SIT, enosobno 45 m2+4 m balkona 13.8 mio SIT, ter trisobno 84 m2 mansardno z izrednim razgledom. V bližini vsa infrastruktura KTV; CK, izredna mirna lokacija, parkirišča, izredna ponudba. tr 070/66-33-33, Uon King d.o.o., Detelova 3, Kranj	8043
ZG. GORJE: 45,9 m2. večje Iss v 2. nad-str.. obnovljeno pred 7 leti, bivalna kuhinja, soba, sanitarije, etažna CK, shramba, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT. ALPDOM, d.d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. www.alpdom.si
ZG. GORJE: 55,85 m2. večje Iss v 2. nadstr. I. 1935, predsoba, kuhinja, soba. sanitarije, shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUlCA: Gradnikova, 3ss. 73,22 m2. obnova pred 2 leti. visoko pritličje, kuhinja, dnevna soba. 3 spalnice, sanitarije, balkon, klet. vsi priključki, vseljivo decembra. Cena: 18.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2,5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc. možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v juniju/m2: 366.300 SIT. virtualni ogled na www.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Rado\^jica. Cankarjeva 1. 04 537 45 15. vwvw.alpdom.si
BLED: 90 m2, 4ss, 1. nadstr., obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor, 3 spalnice, kopalnica + wc. balkon - pogled na grad. klet, drvarnica, garaža, vrt. takoj vseljivo. Cena: 20.000.000.00 SIT - znižano. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16, wvwv.alpdom.si
ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinjaz jedilnico, velik dnevni prostor. 2 spalnici, kopalnica. wc, terasa z zelenico, klet. vsi priključki, naša novogradnja, vselitev julij 2004. Cena v juniju: 25.952.773.00 SIT, foto in tlorisi na wvwv.alpdom.si, ALFÖOM d.d.. Cankarjeva 1, Radovljica. 04 537 45 15, www.alpdom.si
BLED - Mlino: cca. 105 m2. 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2ss stanovanj, inštalacije v objektu, atraktivna lokacija - ob jezeru. Cena: 29.500.000.00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16. vwwv.alpdom.si
RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105,91 m2. dve 3.5ss v 3. nadstr./mansarda. duplex, dnevna soba. kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc. balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v juniju/m2: 366.300 SIT. foto in tlorisi na wvwv.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 15. wvwv.alpdom.si
PLANINA III - 1 SS, 42.40 m2. II. nad., balkon, predelano v 1.5 ss, leto izgr. 1987. prodamo za 13.5 mio sit. Mike&Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172. 031 605-114. vwvw.mike-co.si
KRANJ - Dražgoška, Iss. 42.40 m2. VI.nad., balkona ni, velika terasa, leto izgr. 1976. prodamo za 13,5 mio sit, Mike &Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172, 031 605-114, vwwv.mike-co.si
PLANINA I - 2,5 ss. 54,90 m2. IV. nad., balkon, I. izgr. 1974, prodamo za 15,5 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2,5 ss. 66,22 m2, 7. nad., I. izgr. 1984. prodamo za 16.8 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mlke-co.si
PLANINA III - 2-sobno s kabinetom, 76.27 m2, 5. nad., leto izgradnje 1987, prodamo za 19,9 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwwv.mike-co.si
ZLATO POUE - 2 ss z dvema kabinetoma, 74 m2, IV. nad. - mansarda. leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 20 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA II - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, VI. nad., 2x balkon. 1. izgr. 1984, prodamo za 22 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172. 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - Planina lil; 88,10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo. opremljeno. CENA: 22,5 mio SIT. SVET RE, d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje, 1.1976, 92 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745. www.svet-nepremičnine, si
ŠKOFJA LOKA-Podlubnik; garsonjera, 18 m2, I. 1979, 13. nadstropje, opremljena, prazna, klet. ZK. CENA: 6.7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
RADOVUlCA - Cankarjeva; trisobno stanovanje, 70,22 m2. staro 23 let. I. 2000 adaptirano, prazno, klet in nadstrešek za avto..CENA:21,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, -www.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA - Frankovo; I. 1980, enosobno stanovanje. 40,30 m2, 4. nadstropje, balkon, klet. skupno parkirišče. CENA:13 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. wvwv.svet-nepremicnine.si
PODNART; 42 m2, enosobno, urejeno, v vasi, balkon, trgovina. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj. tel.
04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si
ŽELEZNIKI, enosobno stanovanje, 38 m2, 25 let. 1. nadstropje. Cena 10.500.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka, Tel. 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA. trisobno stanovanje v hiši, 95 m2, 55 let. 1. nadstropje, 250 m2 dvorišča, garaža. Cena 26.700.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka. Tel. 041 428 958 , 04 512 51 22._
Škofja Loka - Frankovo naselje - prodamo 2-sobno stanovanje 50,2m2 4. nadstr. stolpiča zgrajen leta 1965, obnovljeno vse razen oken in vrat. Stanovanje je svetlo in ima lepo razporeditev. Lastna ck na plin. Cena 15.8 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300 041 647 547
Škofja Loka, Puštal, I. 1945, 3.5 SS. 96m2, obnovljeno. Možnost zamenjave z garsonjero v Škofji Loki ali Ljubljani. Cena: 19.6 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48. Lj., 040850000_
Kamnik, Groharjeva, I. 1981, 2 SS, 69.9 m2, 2 balkona, zeleno okolje, vsa infrastruktura. Cena: 18.5 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48. Lj.. 040850000.
Kranj. Zlato polje, I. 1975, 1 SS, 30m2, obnovljeno I. 2002. mirno in zeleno okolje. Cena: 10,5 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000
Škofja Loka, Frankovo naselje, I. 1995, • 2SS, 41 m2, obnovljeno. Cena: 14.650.000 SIT ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj.. 040850000_
Kranj. Mohorjev klanec, I. 1851. obnovljeno 1. 2000, 3 SS. duplex. 110 m2. Cena: 28.9 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48. g.. 040850000
Stražišče. dvosobno stanovanje - 52 m2. v hiši 8 let, ck - kamin, balkon. Cena 15 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p.. Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 /774 101
Planina I, dvosobno stanovanje - 59 m2. 3 nadstropje /7. blok 28 let. priključki, balkon. Cena 15,5 mio sit. Ugodno prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO stanovanje. 72m2.1. 1963 pritličje, dobra lokacija, cena 20 mio FRAST. d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198
GOLNIK: prodamo stanovanje, 2. nad. 75 m2. delno adaptirano I. 2000, cena 16 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2, adaptirano 1. 2003. Cena: 11 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198 wvwv.frast.si,
KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE. 36 m2. I. 75. adaptirano I. 99. višje nadstropje. Cena: 11,2 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198
RADOVUlCA: prodamo GARSONJERO, 24 m2. I. 94. cena 8.6 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041 / 626 581,
RADOVUlCA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 70 m2, nad. 3/3, I. 84. adaptirano, opremljeno I. 01. Cena: 21,5 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/734 198
PLANINA 1: prodamo dvosobno stanovanje. 53 m2. adaptirano 2004. cena 13 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198.
KRANJ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 76 m2, pritličje, v celoti adaptirano I. 98, lastna CK. cena 22 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080
041/ 734 198._
ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 40 m2. 2. nad., I. 95, ZK. Cena: 14,3 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198. www.frast.si,
ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 50m2, lepa lokacija, adaptirano I. 2000, cena 15,6 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198.
ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 59 m2,1. 65, delno adaptirano, ZK. Cena 16 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA: prodamo GARSONJERO, 18 m2. I. 72., terasa. Cena: 6,7 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198,
HRUŠICA: 2 SS 63.85 m2 v 1. nadstropju. letnik 60, cena = 12,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 '
KRANJ - Planina III mansarda: 2 SS 67,70 m2 v 3.nad., letnik 1985. cena 16,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ. Planina I - 2 SS + 2 K 90.0 m2 v 6. nad., letnik 1975. 2 balkona, cena = 20.3 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU - 8 stanovanjskih enot. last K 3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 - 2 enoti 1 SS z atrijem vel. 40,40 m2 za 15,70 mio SIT - 2 enoti 1 SS v 1. nadstropju vel. 46,35 m2 za 18,00 mio SIT - 2 enoti 3 SS z atrijem vel. 86,75 m2 za 31,50 mio SIT - 2 enoti 2 SS s teraso v 1. nad. in garderobni pros, v mansardi vel. 72,10 m2 za 26,20 mio SIT. V ceno je že vključen DDV 8.5 %. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo. ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je leto 2004. K 3 KERN d.o.o.. Maistrovtrg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE V PRITUČJU. FRAST, d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198
Kranj . ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO in TRISOBNO STANOVANJE, tudi v slabem stanju. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 041/ 734 198
PLANINA: kupimo 2+2-SOBNO STANOVANJE v višjem nadstropju. FRAST, d.o,o. Šuceva 27, 04/ 23 44"080 041/ 734 198
TURISTIČNE STORITVE
Vabimo vas na križarjenje po Jadranu od 3.8.-13.8.2004, vse informacije po telefonu. tr 040/579-402	7936
Otroci, vabljeni na jahanje ali učenje na Islandcih, varno -zagotovo, tr 031 /442-038
7995
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. odkup avtomobilov. ® 04/50-
50-500	7378
Prodam štiri GUME Michelin MXT 195/70-14, profila 7-8 mm. cena 40.000 sit. tr 041/540-985	7944
Prodam strešne nosilce Zupan za Peugeot 306. Ö 040/296-333	7999
VOZILA
Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil. Gotovinsko plačilo, tr 20-11-413. 041/707-145. 031/231-358. Avto Kranj. Savska cesta 34. Kranj	7757
CITROEN AX 1.1 i, allure, 130.000 km, reg. do 11/04. črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, strešno okno, deljiva klop. 170.000 SIT tr 041/704-219. Jure
»3lzberi.il	7838
GOLF IV. 1.4 edition, I. 01, srebrn, 37.000 km, prodam. Cena po dogovoru, tr 031/228-870 »3izb«i.ii	7913
Prodam OPEL kadett. I. 91. garažiran, v odličnem stanju, tt 041 /812-667 7920
Prodam RENAULT Twingo 1,2,1. 98, servo volan. elek. paket, ugodno, tr 041/725-225	7928
Prodam R-5 diesel, I. 91. registriran celo leto. tr 031/716-629	7931
Prodam ŠKODO Favorit, I. 66.000 km, cena: 180.000 041/575-322
93/12.
sit. tr
7942
Prodam GOLF III, 1.9 D. tr 040/201-
202	7943
Prodam RENAULT Kangoo. 126.000 km. tr 041/421-820
98,
7945
OPEL Vectra 1.8, 97 CD, I. 96. vsa opre-ma. klima, tr 040/977-068_^
MERCEDES BENZ 814, I. 77. tr 51-88-140,031/634-081	7956
Prodam GOLF diesel 1,6 JXD. I. 87. cena po dogovoru, tr 031/861-344 7958
Prodam osebni avto KIA Pride 1.3 GLXi, I. 98. prvi lastnik. IT 041/238-672 7962
I.
HMtrv l'r,^pro••^lk 10 -y u? N-ikin
^^^ Tel r.u O'V^sreo'^?
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^^
BLAŽI ICE V
FMOHROLi
i
Torek, 29. junija 2004
mali oglasi, zahvale / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
izhePLSi
Izb0rl.sl • Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate njmene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanja po malih oglasih fte nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice

primorske novice
Stakrski
VESTNIK ©OIMIIEMSGLAS «K
GorBnjski glas, d.o.o., Zoisova 1. Kranj
Prodam GOLF II, diesel, I. 87. 240.000 km, kljuka, strešno okno, 4 pnevmatike na platiščih, garažiran. 9 031/378-946 7963
Prodam GOLF diesel, I. 86, rumene barve, cena po dogovoru, tr 041/704-719
7977
Prodam FIAT Brava 1.6 16V, I. 96, 110.000 km, met. zelen, redno servisiran, brezhiben, servo volan, CZ, elek. stekla, ogled v Kranju, cena: 890.000 sit. ir 031/322-239	7985
FORD Escort 1,6, I. 95, veliko opreme, cena: 540.000 sit. V 031 /632-677 7986
Prodam GOLF IN, I. 94/95, europa, lepo ohranjen, tt 041 /747-299	7987
Prodam FIAT Tipo 1,4, I. 90, reg. do 11/04, radio, lepo ohranjen, cena 160.000 sit. tr 041/564-500	7990
Prodamo MERCEDES A 160 elegance, I. 99, 113.000 km, avto je rahlo karamboli-ran, cena po dogovoru, tt 041/678-482
8003
Prodam R TWINGO 031/623-677 »3id»eri.tl
99 s klimo, tt
8008
ZAPOSLIM
Prodam OPEL KADETT 1.8 i (solza), 1,91. tr 041/746-584	eon
HYUNDAI PONY 1.3,1. 90 prodam, cena 125.000 SIT IT 031/450-915 »Sizberi.ri
8020
HYUNDAI LANTRA 1.6 16V. I. 92, z okvaro menjalnika prodam, cena 125.000 SIT. tr 051 /348-009 » 3bbeii.sl	8021
DAEWOO RACER 1.5 GSi. 1/94, prodam. Cena 225.000 SIT ff 031/450-915
» 3 IzberUI	6022
Prodam SEAT KORDOBA vario SDi I. 99, novi model, kovinsko srebrne barve 60.000 km. 1.600.000 SIT. tr 041/677-865 »3lzberi.si	8024
SEAT IBIZA 1.4 Stella, I. 01, 3 vrata, 44 KW, 75 KM, ročna klima, servo volan, električna stekla, daljinsko centralno zaklepanje. « 041/337-492 »3izberi.ii 8026
URADNE URE IN DEŽURSTVA
POGREBNIH SLUŽB
f
❖ AKRIS, d.0.0., Nova vas 17, Radovljica, tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076,041/631-107
KOMUNALA KRANJ d.0.0. - DE Pogrebne storitve,
C. Talcev NN, Kranj URADNE URE; od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel,/Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, 041/638-56
❖ NAVČEK, d.0.0., "Pogrebne storitve, Visoko 75, Visoko, tel,: 04/253-15-90,041/628-940
❖ JEKO d.0.0. - IN, Pogrebna služba, Blejska Dobrava 117/c, Blejska Dobrava, URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222. Dežurna služba popoldan do 20. ure. Tel.: 5874-222, od 20, ure dalje do 6. ure zjutraj, tel.: 5860-061,5860-064,041/587-283
❖ POGREBNIK, d.0.0., Dvorje 13, Cerklje, tel.: 25-214-24, Ö41/614-528,041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK, Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce. Dežurna služba: 04/53-33412, 041/655-987,040 887 112
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka, od ponedeljka do petka od 7 do 14, ure, tel.: 50-23-500,041/648-963. Dežurna služba od 14. do 7 ure zjutraj naslednjega dne,
tel.: 041/648-963,041/357-976
<- POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.,
Iztokova 8, Medvodetel/fax.: 01/3613 - 589, dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
VOZNIKA C ali Cin E kategorije v mednarodnem transportu in AVTOKLEPARJA redno zaposlimo, tr 041/614-722, Vrba, d.0.0., Struževo 4, Kranj »^izbeti«! 6985
Če potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo {ni prodaja), pokličite na n 041/604-413 ali 04/595-79-95. MKZ, Slovenska cesta 29, Ljubljana
»SteberUl	7113
Dobra novica je, da so najboljša leta prodaje še pred vami, samo še nekaj dodatnega truda, pa boste dosegli tisto, kar ste si vedno želeli. Zaposlimo prodajalce za delo na terenu. Osebni dohodek od 150.000 do 200.000 SIT n 070/786-875, Fantom International, d.0.0., Ul. M. Grevenbroich 13,
Celje »3lzberi.sl	7153
Zaposlimo 4 zastopnike za prodajo tehničnih artiklov, poskrbimo za uvajanje, možnost napredovanja in dober zaslužek. ® 031/634-584, 041/793-367 Sinkopa, d.0.0., Žirovnica 87, Žirovnica »3iziMfi.si
7256
Zaposlimo izkušenega FASADERJA. Me-gamatrix, d.0.0., Staretova ul. 39, Kranj, ®
041/421-820 »öuberi.d	7556
Zaposlimo MIZARJA. Boštic Janez s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje »3izb«ri.si 7639
Zaposlimo KOMERCIALISTA za zbiranje naročil na terenu. ® 041/570-957, Mega-matrix d.0.0., Staretova ul. 39, Kranj 7679
Zaposlimo MONTERJA POHIŠTVA ali par-ketarja, lahko tudi priučenega, ff 041/681-510, Montažne storitve Mišo, Draško Bunič, s.p., st. Žagarja 44, Kranj
» 3 lzberi.sl	7779
Zaposlimo DELAVKO-CA z višjo izobrazbo za delo v komerciali in računovodstvu z izkušnjami. Pisne prošnje z dokazili sprejemamo na naslov: Pekanna planika, d.0.0., Triglavska 43, 4260 Bled »Sbberi.«! 7873
KLJUČAVNIČARJA z znanjem obdelave inox materialov in TIG varjenja in KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja C02, zaposlimo za nedoločen čas. Damjan Žvelc, s.p., Lahovče 87. Cerklje, rt 041/571-887, 04/281-65-00 »3igberi.>i_7914
Zaposlim voznika vlačilca za tujino. ® 041/618-417, Danilo Lipars.p., Lahovče 77, 4207 Cerklje	7950
Firma, ki že 10 let trži tehnične artikle medicinske narave, zaposli ambicioznega zastopnika, ki želi zbrati in voditi svojo skupino sodelavcev. ® 041/617-132 Jancomm, d.0.0., Tržič, Retnje 54, Križe	7975
Podjetje Modita potrebuje nove sodelavce v telefonskem studiu v: Radovljici, inf. na tel. 532-58-50 in v Kranju, inf. na tel. 201-48-36. Če ste brezposelni ali upokojeni pokličite, Število delovnih mest je omejeno. Modita, d.0.0., Šuceva ulica 25, Kranj 7983
K sodelovanju vabimo pripravnika ali mlajšo osebo za delo v malem podjetju. Delo obsega pomoč managmentu, obračun de-ovnih ur, nezahtevne kadrovske aktivnosti -poslovni sekretar. Možnost napredovanja. Prošnje pošljite: brane.hribar{afna)hribar-blesk.si do 10. julija 2004. Hribar-Blesk, Kranj, d.0.0., Savska c. 34, Kranj 7988
V	prijeten kolektiv v centru Kranja vabimo več sodelavcev, delovni čas prilagodljiv, plačilo fiksno, v 04/201-06-85, Prešernova družba, d.d., Opekarska 4a, 1000 Ljubljana 7994
V	popoldanskem času zaposlim natakarico v šanku, nedelje proste. 9 031/552-649, Bartolič Marija s.p., Trg Davorina Jenka 3, Cerklje	aooo
Zaposlimo VOZNIKA C kategorije za kamion prekucnik z avtodvigalom. tr 041/620-393, GP GRADING, d.0.0., Gregoričeva 19, Kranj »3izbMi«i	soio
Zaposlimo vodjo gradbišča z izkušnjami, področje fasaderstva, slikopleskarstva, dohodek 400.000 SIT mesečno. » 041/570-957 MEGAMATRIX d.0.0., Staretova 39, Kranj »3itberi.«i	8017
ZAPOSLITEV IŠČE
Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE in FIZIKE - pomoč pn popravnih izpitih. ®
040/381-295	7494
Za nekaj ur dnevno iščem delo - čiščenje,
likanje, pomoč starejšim, tr 040/713-585
' 7754
Vzdrževalec stavb iščem pogodbeno ali honorarno zaposlitev, tr 040/228-427
7921
Iščem kakršnokoli delo na domu. ®
041/847-500	7946
Narodni trio ali duo išče delo za poroke in obletnice, ugodno, tr 533-10-15 7948
Iščem zaposlitev, nudim varstvo otroka, vikendi, Kranj - Preddvor, tr 25-31-207, 051/413-992	7967
Iščem delo - pomoč v gospodinjstvu, pospravljanje, likanje, tr 23307-72 7973
v
KRANJCANKA
O
O C
x> 2 JS ■
www
gorenjskiglas
s 1

4P 5
S M
š
Iščem delo - čiščenje oken, pomoč pri urejanju vrta , likanje, tr 041/992-789 8012
ŽIVALI
PRAŠIČE, različno težke, prodam in pripeljem nadom, tr 041/724-144 7774
Kupim bikca mesne pasme, težkega 200 kg. v 533-66-88	7923
Kupim BIKCA simentalca ali križanca mesne pasme do 250 kg. tr 01/8323-908, 041/888-131_^
Prodam več teličkov simentalcev. tr 533-
80-40	7930
Prodam KRAVO v prvi laktaciji, 3 mesece brejo, tr 031/309-853	7939
Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni ali menjam za teličko, tr 533-12-80
7941
Kupim KRAVO simentalko s teletom in teden dni starega bikca simentalca ali druge mesne pasme. Kunčič Antonija Marija, Lan-covo 11, 4240 Radovljica	7949
Prodam JAGENJČKA za zakol ali nadaljnjo rejo. O 041/264-451	7951
Prodam ŽREBICO staro 1 leto, cena
120.000 sit. tr 519-27-55	7955
Kupim KRAVO po teletu, dobro molznico ali telico v 9. mesecu brejosti. tr 533-81-
93	7961
Prodam TELETA simentalca, 130 kg, za nadaljnjo rejo. tr 533-64-48	7966
Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. tr. 031/568-140	7969
Prodam 14 dni starega ČB BIKCA, Goriče 19. -ff 2561-596	7972
Prodam PIŠČANCE brojlerje, lahko tudi očiščene, tr 51-32-692	7991
Prodam TELIČKO simentalko staro 6 me-secev in 150 kg težkega bikca, it
041/543-875	7993
Prodam pašno TELICO simentalko brejo 8 mesecev. It 041 /67-54-53	7996
Prodam 10 dni starega ČB bikca, tr 5725-202_aoM
Prodam teden dni starega BIKCA, tr
041/515-867_8016
Prodam BIKCA križanca, tr 23-26-526 sois
Prodam TELIČKO križanko staro 3 tedne.
tr 031/250-114	8019
RJAVE KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperiin, Moste 99 pri Komendi. « 01/83-43-586 8027
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave in teleta, tr 041 /650-975 7385
v
Življenja valovanje tam zunaj hrumi, tu vlada pa mir in tihota, tam zunaj vrvenje drvenje ljudi, tu notri je sveta samota. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Poslovili smo se od moža, atija, brata ter strica
MARJANA SUBICA
Težko je, a mi moramo in bomo živeli naprej. Moč in vero, da bo še posijalo sonce, črpamo tudi iz dejanj in besed vseh vas, ki ste nam v teh žalostnih dneh stali ob strani. Hvala vam. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Hvala za besede tolažbe, za tople stiske rok, hvala za vse darove. Hvala gospodu kaplanu Andreju Jemcu za opravljen obred, obema govornikoma za lepe besede, Moškemu pevskemu zboru Alpina za zapete pesmi, hvala za pretresljivo zaigrano Tišino. Še posebej hvala vsem stanovskim kolegom, ki ste našega Marjana ponesli v mnogo prerani grob in ga s cvetjem pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi všem neimenovanim, ki ste sočustvovali z nami in boste Marjana ohranili v lepem spominu.
Žena Mira, hči Tina, sinova Jaka in Cene, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Žiri, 18, junya 2004
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi
JANKO BENEDIK
iz Stražišča, Se^akovo nasede 9
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 30. junija 2004, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Do pogreba leži danes, v torek, 29. junija 2004, od 17. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
ŽALUJOČI: družina in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Še so angeli - tukaj med nami. Nimajo kril,
a njihovo srce je varen pristan za vse, ki so se v viharjih življenja znašli v stiski.
V 78. letu nas je za vedno zapustila ljuba žena, mama, babica in prababica
ANGELA MENCINGER
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste naši mami izkazali svoje spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iz vsega srca se zahvaljujemo tudi g. župniku Francu Tronklju za ganljiv pogrebni obred, g. dr. Zoniku za zdravljenje, pevcem iz Naklega, trobentaču in govorniku Obrtne zbornice Radovljica za lepe besede. Iskrena hvala vsem skrbnim negovalkam družbe Ada, d.o.o., in patronažni sestri Urški iz ZD Bled, ki so naši dobri mami z vsem spoštovanjem stale ob strani in jo negovale. Hvala tudi g. Novaku za opravljene pogrebne storitve. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki jo imate radi, mislite nanjo in se je spominjate, še enkrat hvala.
VSI NJENI Bled, 21. junya 2004
Delo, močna volja, pogum in dobro srce, so ti pomagali, da trnje na življenjski poti so pregnali.
ZAHVALA


V 91. letu nas je zapustila draga mama, tašča, sestra, babica in prababica
LJUDMILA TUSEK
p.d. Podnivcova mama
Iskrena zahvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo Številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre osebju Kliničnega centra oddelek CIT, pogrebnemu zavodu Akris, pevcem za lepo petje in g. župniku Damjanu Proštu za lepo opravljen pogrebni obred. Ostala boš med nami v naših srcih.
VSI NJENI Stirpnik, 17. junya 2004
ZAHVALA
Ko je učakal sto pomladi, je zaspal naš
dr. FRANC RUTAR
Hvala gospodu župniku Mitji Štirnu od sv. Modesta za spremstvo in spoštljiv pogrebni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našemu očetu v življenju kaj dobrega storili. Zahvala vsem, ki ste
mu poklonili lepo misel, izkazali spoštovanje ter ga spremljali ob slovesu, darovali cvetje in sveče. Hvala prof. dr. Srdjanu Bavdku za besede ob slovesu. Za vso skrb in pomoč se zahvaljujemo gospem: Cirili Sušnik, Marici Udir in Tončki Tolar. Hvaležni smo dr. Katarini Osolnik in dr. Robertu Marčunu, vsem sestram odd. 100 Bolnišnice Golnik, dr. Zoji Pavlin Destovnik ter sestri
Ivici. Hvala vsem za izražena sožalja.
Družini Zupančič in Rutar Rupa, 21. rožnik 2004

v t v^ -
zadnje novice / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
22^4
\
d

/
•i
"v.



TOREK
od 13 °C do 19 °C
SREDA
od 11 °C do 23 °C
ČETRTEK
od 13 °C do 27 °C
Danes, v torek, bo pretežno oblačno, občasno se bodo še pojavljale krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Proti večeru se bo začelo jasniti. Jutri, v sredo, in četrtek bo prevladovalo sončno vreme.
V
Osrednje praznovanje 1000-letnice prve pisne omembe Bleda se je minulo nedeljo končalo s slovesno škofovsko mašo in povorko, ki je prikazovala Bled
v različnih zgodovinskih obdobjih.
Bled - Na dopoldanski slovesni maši se je po besedah organizatorjev zbralo okrog 2500 ^udi. Mašo "v spomin in zahvalo za tisoč let Bleda" je s pozdravom vseh zbranih začel blejski župnik monsignor dr. Janez Ambrožič.
Med najpomembnejšimi gosti so bili papeški nuncij v Sloveniji dr. Santos Abril y Castello, škofov vikar v Brixnu dr. Johannes Mesner in kanonika stolnega kapitlja iz Brixna, pomožni ljubljanski škof monsignor Alojz Uran, predstavniki pobratenih občin, blejski župan Jože Antonič, podžupan Miha Potočnik, predsednik državnega sveta Janez Sušnik in prvak Nove Slovenije Andrej Bajuk. Samo mašo je sicer vodil papeški nuncij in je med drugim citiral Prešerna, ki je takole opisal Bled: "Dežela Kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta podoba raja." Kasneje je ljubljanski škof Uran na kratko povzel tisočletno zgodovino Bleda, ki se je začela 10. aprila 1004 z daritveno listino nemškega cesarja Henrika II., ki je briksen-
škemu škofu Albuinu podai"il območje med Savo Bohinjko in Savo Dolinko, danes pa se nadaljuje v Evropski uniji, ko smo z Brixnom tako kot pred tisočletjem znova v eni državi, kot pravi Uran. Dotaknil se je še pred kratkim sprejete evropske ustave in pripomnil, da v njej "manjka ena od bistvenih postavk, Evrope brez krščanstva ni in je ne bo."
Samo zgodovino Bleda vse od začetka pa do danes je najbolj nazorno prikazala slavnostna povorka v popoldanskih urah, ki si jo je prav tako ogledalo veliko ljudi. Začela se je s podpisom daritvene listine, nadaljevala z obdobjem roparskih vitezov, ki so si za kratek čas prisvojili tudi Blejski grad, pripovedko o potopljenem zvonu na dnu jezera in nastanku zvona na


-v"
a
i C
i
i
>
f -
' HT
r ^X^f- • ' t/
rr-

4
• v—-
v ^ X ♦
L-'-
.....J,*	-fr'^'

. . v k.

Alojz Uran, Janez Ambrožič, Santos Abril y Castello in Johannes Mesner med slovesno mašo
Otoku, ki še danes uresničuje želje pritrkovalcev. V Času reformacije se je na Bledu za kratek čas ustavil tudi Primož Trubar, ki naj bi 24. junija pridigal v cerkvi sv. Martina, ves čas pa so bili redni gostje na Bledu romarji, ki jih lahko, štejemo za začetnike blejskega turizma. V času Ilirskih provinc je posest postala državna, zato se je dohodek stekal v guvernerjeve roke, temu pa so se z grabljami in vilami uprle hude blejske žene in pregnale Francoze. Na Bledu je bil gost tudi cesar Franc Jožef, za dalj časa pa seje tu ustavil sončni doktor ArnoM" Rikli. Med obema vojnama je Bled postal pomembno politično in diplomatsko središče ter poletna rezidenca kralja Aleksandra Karadžordževiča. Po 2. svetovni vojni je na Bled rad zahajal tudi maršal Tito z voditelji številnih tujih držav.
Barbara Todorovič, foto: Tina Doki
Srečanje Gorenjk in Gorenjcev
Dobimo se v Termah Snovik pri Kamniku v petek, 2. julija, popoldne
Krai\j - Gorenjke in Gorenjci meseca, ki so jih bralci Gorenjskega glasa in poslušalci gorenjskih radijskih postaj izbirali od junija 2003 do maja 2004 (vsak mesec so izbirali med dvema kandidatoma), se bomo zbrali na tradicionalnem vsakoletnem srečanju prihodnji petek, 2. ju-l^a, popoldan v gorei^skih toplicah, v Termah Snovik pri Kamniku v l\ihii\jski dolini.
Vabimo Katarino Čehovin in Dušana Mrav^eta (junij 2003), Saša Jereba in Francka Stroja (julij 2003), Aiyo Klinar in Franca Strupya (avgust 2003), svojce Bogdana Norčiča in popotnika Toma Križnarja (september 2003), Vero Prelovšek
I fioc ZonCHü t Knir.!

izhePLSi
VsaslovenM portal maSh o^asov
in Klemena Rodmana (oktober 2003), Barbaro Demšar in Vida Cerneta (november 2003), dr. Ceneta Avguština in Dan\jana Močnika (december 2003), Joži Kališnik in Petra Florjančiča (januar 2004), FUi-pa Gartnerja in Janeza Faj-farja (februar 2004), Anico Svetina in Egija Gašperšiča (marec 2004), Mileno Forna-zarič in Iztoka Tomazina (april 2004) ter Karla Jezerška in Tadeja Valjavca (maj 2004).
Seveda vabimo poleg izbranih na srečanje tudi vse bralce in vse, ki ste radi v veseH družbi. Poskrbeli bomo za vesela srečanja z glasbeniki (harmonikarji Ferme, ansambli Nanos, Pop'n-
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.
ppi IM POWBÄJiijQ
97,5 MH,
fmimf ii(Att(u
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:
FAX:
E-pošta:
(04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
(04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE
radlokranj@radio-kranj.sl
Spletna stran: http://www.radio-kranj.sl
N/UBOU POSLUŠANA r^DMSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
dekl. Suha špaga, pevci, pevke, harmonikarji, citrarji), za čofo-tanje v bazenih, za savnanje ... predvsem pa, da bomo doživeli pravo nepozabno termalno srečanje. Vsem Gorenjkam in Gorenjcem meseca bomo podelili spominska priznanja.
S programom bomo začeli 2. julija že zgodaj popoldne (kmalu po 15. uri, v Termah pa se bo gorenjski dan začel že dopoldan. Vse, ki se nam boste pridružili, vabimo, da nas čimprej (najkasneje pa do Četrtka, 1. julija, do 12. ure) pokličete v Gorenjski glas na telefonsko številko 04/201-42-10.
Andrej Žalar


GLAS

LOTO
Rezultati žrebanja 26. kroga
igre na srečo 27. junija 2004
Izžrebane številke:
3, 6. 9. 11. 20. 35. 38 in dodatna 25
Izžrebana Lotko številka pa je: 082486
V 27. krogu za sedmico 41.000.000 SIT
dobitek Lotko predvidoma 52.000.000 SIT
DrŽava želi prodati Pristavo in vilo Prešeren
Bled - Vlada je v dopolnjeni program odprodaje državnega premoženja za letošnje in prihodnje leto vključila tudi prodajo vile Prešeren in Pristave na Bledu ter dela vojašnice v Škof-ji Loki. O dopolnjenem predlogu bo jutri, v sredo, najprej razpravljal odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko, nato pa na julijskem zasedanju še državni zbor. Za Pristavo, s katero razpolaga ministrstvo za kulturo, predlagajo izklicno ceno 372 milijonov tolarjev, za vilo Prešeren, ki je pod okriljem ministrstva za obrambo, pa izhodiščno ceno 80 milijonov tolarjev.
C.Z.
Novorojenčki
v minulem tednu smo Gorenjci dobili 42 novih prebivalcev, od tega 29 v kranjski, 13 pa v jeseniški porodnišnici. Na svet je prijokalo 23 dečkov in 19 deklic.
v Krai\ju se je rodilo 14 deklic in 15 dečkov. Najlažji je bil deček, kije tehtal 2.470 gramov, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala 4.050 gramov.
Na Jesenicah je prvič zajokalo 5 deklic in 8 dečkov. Najlažji je bil deček z 2.440 grami, najtežjemu dečku pa seje kazalec na tehtnici ustavil pri 4.390 gramih.
Med delavniki popoldne draiya elektrika
Krai\j - S 1. julüem bo začel veljati nov tarifni sistem pri obračunu porabljene električne energye.
Z vladino uredbo se namreč ukinja nižja tarifa, ki je do sedaj veljala tudi za delavnike popoldne, v poletnem obdobju med 14. in 17. uro, v zimskem obdobju pa med 13. in 16. uro. Po novem bodo tako dvotarifni števci beležili nižjo tarifo le Še vsak delavnik ponoči (od 22. do 6. ure) ter ob sobotah, nedeljah in praznikih (ves dan). S 1. julijem je tudi predvideno, da vlada ceno električne energije določa le še gospodinjstvom, medtem ko se bodo ostali porabniki - podjetja, zavodi, obrtniki - o ceni elektrike sami dogovarjali z dobavitelji.
Simon Šubic
Vozniki pri šestnajstih letih
Tokrat smo ljudi vprašali, ali bo nov zakon o varnosti cestnega prometa na naše ceste prinesel večjo varnost.
Marjan Po-gačar, Gorje: "Ne zdi se mi
r*
pametno, da se bodo lahko izpiti za avto delali že mladi pri 16 letih. Zdi se mi, da tudi strožje kazni ne bodo preveč prispevale k večji varnosti na cesti."
Aleš Koiyar, Bitiye: "Boljša varnost sedaj zagotovo bo, če začneš prej voziti. Kar pa se tiče strožjih kazni, je pa pravilno. Sam ne pijem, kadar vozim, tako da se mi zdi to v redu. Nove registrske tablice se mi zdijo pa samo dodatni strošek."
Neža Mar-keU, Bled: "To
je pa zanič. Ne zdi se mi prav. i* . ^BJ Izpita še ni-l^f	jyjgjYi^ samo se
il—-^BMJ mi ne zdi v redu, da bi prej začela voziti avto, ker ne bi rada staršev vozila okrog."
Tine Valja-vec, Beguiye: "To vam pa težko rečem. Sem proti temu, da bi vozili že s 16 leti, če bi voziU s spremljevalcem, je to potem druga zadeva. Bo pa še zmeraj samo zakon. Pri nas sprejmejo zakon, potem pa ga nihče ne spoštuje. Tudi visoke kazni ne bodo nič pomagale. Kar se pa tablic tiče, mi je pa vseeno, kakšne bodo."
Barbara Todorovič, foto: Tina Doki