TRŽIŠKI Vi LJETo IV. Tržič, 25. novembra 1955 St. 18-19 ■UIIJHKI Ponosni in veseli bomo praznovali 29. november - Dan republike Letošnje praznovanje Dne-va republike bo po vsej državi še posebno slovesno. Saj bo letošnje praznovanje jubilejno, praznovanje, ki ga obhajamo ob desetletnici osvoboditve. Deset let naše Federativne ljudske republike Jugoslavije Po številu sicer še ni mnogo >n je ta naša skupnost še prav mlada; ,vendar je bilo prav teh deset let za vso našo bodočnost, za ves naš razvoj v Prihodnosti izredno pomembnih. Pomembnih, ker je bilo treba v tem času dvigniti našo opustošeno domovino iz razvalin, ker je bilo treba postaviti temelje našemu gospodarstvu z industrializacijo in elektrifikacijo dežele, ker je bilo treba odbiti vse napade zunanjih zopernikov in domačih skeptikov, ker je bilo treba šele vzpostaviti nove družbene razmere med nami, take družbene razmere, ki pomenijo pravo socialistično skupnost vseh delovnih ljudi naše domovine! Vse to je bilo v tem kratkem času opravljeno, opravljeno temeljito, s polno zavestjo odgovornosti pred bodočnostjo. Opravili smo lahko vse to dobro, ker imamo v tovarišu Titu in njegovih sodelavcih izkušeno vodstvo in ker je sleherni naš človek zagrizeno Izpolnil vsako najmanjšo prečenj .postavljeno najogo, pa Čeprav jo bilo včasih težko in *eprav ni imel trenutno dru-Sega zadoščenja kot upanje na svetlejšo bodočnost. Tako ni delalo in toliko v tako kratkem času opravilo še nobeno ljudstvo v zgodovini. Zato uživa ta naša mlada skupnost danes tudi tolikšen "Bled po vsem svetu. Mi pa smo lahko samo ponosni na svoje vodstvo, nje-Rovo in naše delo, ki smo ga »Pravili v teh desetih letih. Obenem pa se lahko prav le« veselimo doseženih uspe-n°v, saj Zđaj mi Več daleč *as» ko bomo sadove svojega dela tudi sami uživali. y tem znamenju, v znamenju iponosa 'in v znamenju ""teselja praznuj^ tržiško de-lovno liuiidsitivo sv0j praznik 9' november, Dan republike! Vsem svojim sodelavcem, naročnikom, bralcem in insereniom pošiljala ob Dnevu republike pozdrave m jim želita veselo praznovanje UREDNIŠTVO IN UPRAVA „TRŽIŠKKGA V USTNIKA" Stran 2 TRZlSKI VESTNIK St. 18-19 Janez Ka var: Skozi St. Vid v Srbijo Spomini na nemška izseljevanja 1. 1941 (Nadaljevanje) V Markovcu smo izstopili pred občinsko hišo. Žalosten vtis. Hiša zanemarjena, okrog in okrog luže, podrti plotovi. V veži je bilo primitivno ležišče za nočnega čuvaja. Ker predsednika — župana ni bilo doma, se je pričelo tisto tipično »čekanje«. »Samo pričekajte malo, sad će biti.« Čakali smo uro, dve, pričakali noč in dež, predsednika pa od nikodpr. Prišla sta tudi šolski upravitelj Marko in učiteljica, hčerka župana. Kam z nami? Ni bilo drugače: v šolo, kjer je ša slama od nemških vojakov. Torej spet cule na hrbet pa v šolo! A ključa ni, nihče v vasi, tudi šolski upravitelj ne ve, kje je. Ključa ni. Mi trudni in lačni, za naš denar ne dobiš ničesar. Končno je nekdo zlezel skozi razbito okno in od znotraj odprl. Nemci so pustili za seboj pravo razdejanje. Kljub temu, da smo precej ne-zaupno brskali po slami, smo si počasi le zgradili nekaka gnezda po kotih. Zbrali smo se okoli prižgane sveče, si razdelili, kar smo še imeli, in se ravno spravljali k počitku, ko je prišel predsednik, debel, ogromen človek. »Da ste mi zdravi, deco moja!« nas je lepo pozdravil. »Znate, nočas nismo mogli, a sutra ćemo sve urediti. Sta si ti po zanimanju, šta ti i ti?« Hotel se je celo šaliti z nami, a nam res ni bilo do šale. Polagoma je čutil, da nie spada med nas, da bi bili že radi sami. Voščil nam je »Prijatno!« in odšel. Zapustil je nekam mučen vtis; nismo si obetali veliko, a vendar nas je drugo popoldne lepo preskrbe!. Drugi dan je bila nedelja, lepa in sončna. Postavali smo po vasi in čakali, da nas razporede po hišah. Srbija nas je morala prevzeti na račun vojne odškodnina Nemčiji. Minilo je dopoldne, predsednika od nikoder. Ker z našim denarjem nismo mogli kupiti ničesar, smo počasi le zvrtali, da so nam na občinske stroške dali v gostilni kosilo. Okoli pol petih je predsednik le prišel, z njim pa še »delovodja« tajnik. Prinesli so županu klop v senco, važno je vzdihnil, oslinil pol svinčnika, malo pomislil, potem pa pričel pisati imena na listek. »E, tako, ti ćeš kod gazde ...«. Delovodja je sedel na kolo in počasi so prihajali gospodarji, nas radovedno ogledovali in z ne prevelikim navdušenjem povabili s seboj. Predsednik nas je spraševal tudi po poklicih in nas temu primerno razporejal. Oficir Miha Mišic iz Kamnika in jaz sva bila določena »kod čike Miloševa Vasica«, izredno simpatičnemu in dobremu Sumadincu. Sin Danilo, star okoli '40 let je še! celo po »čezo«, voz na dveh kolesih, da naju je odpeljal. Sredi celega gaja cvetočih vrtnic in košatih akacij sta stali dve lični hišici. Posedli smo na vrtu k mizi, pogrnjeni z rožastim povoščenim plat- nom in se pričeli razgovarjati »dok žene još nešto ne urede«. Predstavil nama je tudi ženo in snaho. »E, to je moja žena Kata, a to snaha Draga.« Midva sva razlagala najin položaj, ona dva spraševala in se čudila z značilnim »tc« skozi zobe, prikimavala1, kadar je pomenilo ne, in odkimavala, kadar je pomenilo da. Pa to sem šele pozneje razumel. Samo čudno se mi je zdelo, zakaj odkimava kadar pravi: »Imam dosta zemlje.« Prešli smo tudi na poraz. Cika Vasic je razložil: »Sta da se bori rep kad se neće glava?« Mislil je na sramotno izdajo generalov. Po večerji me je vprašala mlada, ali lahko spiva skupaj s tovarišem. Povedal sem ji, da rajši spim sam, četudi na tleh. Tovariš je bil sicer mlajši od mene skoro 9 let, a bil je oficir, kar pri Srbih pomeni mnogo več kot pa učitelj. Ko je bilo vse gotovo, naju je peljala v stanovanje. Snažna predsoba s preprosto preprogo in omaro. Nato svetla pobeljena sobica, čista, nova tla in dve postelji. V snažnih slamnjačah sveža slama, pregrnjena z neke vrste preprogo. Posteljnino sva imela sama. Zadovoljna sva se spravila k počitku. Tu pa se je pokazala edina slaba stran — bolhe. Bile so hude, da le kaj. Pomagala sva si na ta način, da sva v posteljo natresla tobaka od ugaslega cigaretnega ogorka. Oni so se čudili od kod v sveži postelji bolhe, a zdi se mi, da so jih zanesli s slamo. Slama je bila zložena na dvorišču v kopico, a tam so spali psi. Kljub vsemu je bil prijeten občutek domačnosti, občutek novega doma, edino misel na dom je kalila razpoloženje. Kako je ženi, ali je fantek ali punčka, kako jim je? S tovarišem sva si bila od kraja nekam tuja. Prišla sva iz popolnoma različnih razmer, on samski, mlad oficir, jaz oženjen, z družino, po značajih in miselnosti zelo različna. Sedaj naju je usoda vrgla v iste razmere, v skupno sobo. Hočeš nočeš sva postala zaupljiva in, prijatelja. Hrana je bila dobra, vreme lepo in blažen mir. Edina neprijetnost je bila, sedela sva za tujo mizo za zgolj lepa hvala. Ponudila sva se za delo, a nama od kraja niso niti verjeli, da znava delati in da sploh misliva resno. Pa sva le delala in ob času žetve dva dni žela na vročem soncu in prav nič zaostajala za drugimi. Hrbet sicer boli, toda kaj hočeš, če ješ. Prvo nedeljo, 13. VII. smo imeli izseljenci sestanek v Orašju. Vodil ga je tov. Alfonz Inkret. Prišel nas je pozdravit inž. Slapšak iz Beograda in nam razlagal naš položaj ter kakšne pomoči bomo deležni iz Ljubljane. Čutilo pa se je že tam tisto tipično slovensko nasprotovanje: liberalci — klerikalci. Rdeči križ za takratno Dravsko banovino v Beogradu je bil bolj v liberalnih rokah. Storil res ni veliko za nas, še pisma so odhajala in prihajala zelo neredno, med tem ko so imeli klerikalci v Krunski ulici neko slovensko pisarno in po svojih cerkvenih kanalih imeli dobro zvezo z Ljubljano. Tudi drugo nedeljo smo imeli sestanek in sioer v Veliki Plani. Mi iz Markovca smo sestanek že nekoliko zamudili. Pred sestankom je imel mašo dekan iz Kranja, Skrbeč. Pripotoval je v Srbijo v civilu, kot zastopnik Ljudske posojilnice. Ta nam je odkrito povedal, da vojske še na bo tako kmalu konec in da legalno ni povratka. Ko sem mu povedal svoje razmere in da imam v Ljubljani sorodnike, mi je dejal: »Ce si sam in če imaš v Ljubljani kje živeti, riskiraj.« Odločil sem se, da grem. Tisto popoldne so bila okoli Velike Plane neke praske med partizani in Nemci. Policijska ura je bila že ob osmih. Komaj smo še prišli domov. Po cestah so hodih nemške patrulje s puškami v rokah. Pri Vasičevih sem povedal, da mislim na pot proti Ljubljani. Uredil sem svoje stvari, glavno vzel v Beograd, ostalo pa pustil. Računal sem na vsako možnost in hotel sem biti čim manj obremenjen. Na občini sem dobil potrdilo, da sem »izbeglica dobrog vlada-danja« in da potujem v Beograd po privatnem poslu. V Beogradu sem poiskal ženine sorodnike in se malo prepra-šal, kako in kaj. Zvedel sem, da izdaja hrvatski klub neke prehodnice za potovanje na Hrvatsko. Drugo jutro sem se že ob 6. uri postavil v vrsto in' ob 11. uri pridrsal pred uradnika, ki je izdajal tiskovine. Naredil sem se za Hrvata in izpolnil polo. Drugi dan naj pridem zopet. »Ce bo podpisano«, mi je dejal. Spet polnih 6 ur čakanja. Ravno opoldne sem prišel na vrsto. Pred debelim satnikom (kapetanom), »oficirom za vezu«, je bila cela skladovnica prijav. Malo sem se posilil in kar sam začel iskati svojo prijavo. Debeli satnik si je že pripasoval sabljo, da bi odšel, ko sem našel svojo polo. Položil sem jo pred njega in podpisal jo je kar stoje, ne da bi me kaj vprašal. Podpis od »Nezavisne države Hrvatske« sem že imel, treba je bilo še podpisa nemške komande. Tja me pa ni mikalo. Na cesti sem pričakal uradnika, ki je izdajal pole. Počasi sem ga otipaval in z migavanj'em na nagrado ga le pregovoril, da je vzel mojo prepustnico v aktovko, da jo bo odnesel na nemško komando. »Znam o čemu se radi, u šest sam kod Balalajke« — to je v restavraciji. Upanje je raslo. Pričel sem pohajkovati po Beogradu in ogledovati ruševine. Na Rdečem križu sern našel Sajovica Antona — Pe-skarja. Tudi on je prišel povpraševat za nami. Potoval je kot potnik firme Furnir. Prinesel mi je tudi nekaj denarja. Zmenjal sem ga v obe vrsti mark, lire in dinarje. Kupil sem še hlebček kruha, ga nabodel, v zareze pa stlačil de-na.r. Dotični uradnik je izpolnil obljubo. Prinesel mi je podpi- sano prolaznico. Popila sva vsak 2 deci in mu dal 100 din, potem pa jo kmalu izginil. Prolaznica je veljala za brezplačno vožnjo na potniškem vlaku. Raje sem šel na brzovlak, res sem moral plačati vožnjo sam, toda tam bo manij kontrol, največ dve, in laže se bo izviti, če bom sumljiv. Poiskal sem prazen kupe, a kmalu je prišel za mano neki Romun, nato dve Bolgarki in končno Hrvat z ženo Slovakinjo. Nekaj časa smo se nezaupljivo ogledovali, potem pa nam je Romun ponudil »černo vino«. Počasi so se nam razvezah jeziki. Hrvat nas je počastil s slivovico, Bolgarki pa s sadjem. Nazadnje sem še jaz privlekel na dan stekleničico konjaka, za železno rezervo, če bi bilo treba peš preko Kolpe iz Hrvatske v Slovenijo. Postali smo glasni, si migali z rokami, ker se nismo mogli razumeti, le to smo ugotovili, da predstavljamo Malo antan-to, ki je tako klavrno propadla. Na meji v Indžiji nemška kontrola. Samozavestno sem potegnil iz žepa prolaznico kot da se peljem čisto legalno. Prolaznica velja. Na prihodnji postaji kontrola ustašev. Neki bumbar je sredi največjega smeha pomolil glavo skozi vrata: »E, ovdje so veseli i valjani ljudi« — ter zaloputnil vrata. Zjutraj ob 7. uri sem bil že v Zagrebu. Ce bi bil šel takoj na Hrvatski Rdeči križ, bi bil še tisti dan v Ljubljani. Tako pa sem iskal strica učiteljice Trpinove, da sem mu povedal, kje je. Na Rdečem križu mi je povedal predsednik inž. Kralj — Slovenec, da je ravno danes ob 13. uri odšel transport RK za Slovenijo. Povpraševal me je to in ono. Klavrno sva ugotovila, da nimam prazaprav nobenih pogojev za vstop v Ljubljano'. Ro<-jen sem bil na Gorenjskem, služboval tudi tam —■ torej? Pridem naj čez nekaj dni. Nastanil sem se pri polsestri Pepici v delavskem predmestju tam doli med kolodvorom in Savo. Tudi tam je že padlo nekaj strelov, hišne preiskave so bile pogostne. Nisem vedel, ali naj se prijavim na policiji ali ne. Oez tri dni sem zvedel, da bo šel še en transport RK v Ljubljano 1. avgusta. Se štiri dni čakanja. Transport je vodil prof. Čolnar iz Kranja. V Metliki, šli smo preko Karlovca, so stopili v vagon Italijani. Prof. Čolnar se je postavil pred vrata in pokazal od daleč seznam in Italijan nas Je pustil v miru. Spremljal pa ga je slovenski financar. Hlapčevska duša je na vsak način hotel vedeti, kaj imamo v kovčkih, da bi zacarinil. Končno ga je prof. Čolnar nadrl: »Hudiča, kaj imajo? Svoio beračijo! Ste zadovoljni?« Sele sedaj je strumni uradnik odstopil od svoje uradne dolžnosti. Ze v mraku sem izstopil na tjubljiamski postaji /in skoro tekel na ženino stanovanje. Cez nekaj dni sem v bolnici vzel na roke krepkega fantiča. Da bi spet kdo ne prekr-ščeval, kakor so mene iz Janeza v Johanna, smo mu dali ime Iztok — Tomaž. Konec Francoski interniranci se zahvaljujejo Mestni odbor ZB NOV v Tržiču je prejel od francoskih internirancev, ki so pred kratkim obiskali Tržič in se poklonili žrtvam nacizma pri spomeniku v Podljubelju, naslednje zahvalno pismo: DRAGI TOVARIŠI! Po naši vrnitvi v Francijo smatramo bivši pripadniki brigade »Liberte«, da smo dolžni, da se Vam še enkrat zahvalimo za prisrčen in bratski sprejem, katerega smo doživeli ob času našega kratkega bivanja v Tržiču. Prosimo Vas, da prenesete našo zahvalo našim tovarišem, slovenskim borcem, kakor tudi prebivalstvu Tržiča in da jih Prepričate o neomajnem prijateljstvu in o naših čustvih trdnega prijateljstva v skupni borbi vseh narodov in njihovih delavskih razredov za utrditev tranjega miru in svobodo narodov. Naši tovariši, ki so organizirani v organizaciji bivših internirancev taborišča Maut-hausen (organizacija F. N. D. I. R. P.), so se odločili, da bodo objavili v časopisu organi-nizacije in v mesečniku »Patriote resistant« članek o našem romanju in vašem sprejemu in upajo, da bodo na ta narčin še bolj utridili zvezo bratstva in prijateljstva v borbi, ki nas združuje. Poslali Vam bomo primerek teh časopisov, ki bodo izšli v začetku prihodnjega meseca. Na prošnjo tovariša Jagodica, predsednika Zveze borcev mesta Tržič, bomo poslali nekaj fotografij iz brigade kakor tudi fotografije s proslave v Podljubelju. To bomo poslali prav tako tovarišu Marijanu Bertonclju. Moji tovariši, kakor tudi jaz sam, smo zelo srečni, da smo vzpostavili prve zyeze in toplo želim, da se ti prijateljski in čvrsti stiki obnavljajo in razvijajo. Sprejmite, dragi tovariš Ti-šler, izraze našega iskrenega bratskega prijateljstva! Živelo borbeno bratstvo bivših slovenskih borcev in francoskih upornikov, deportiranih v Podljubelju! Živela edinstvena akcija narodov za utrditev varnosti in miru! Živela prijateljstvo francoskega in jugoslovanskih narodov! Pariz, 6. oktobra 1955. Maurice Colin, bivši komandant brigade »Liberte« III. armada — XVI. divizija Kdaj bo rekonstruirana in tlakovana cesta Naklo-Tržič-Ljufaelj Da je cesta Naklo—Tržič— Ljubelj mednarodnega pomena, ni treba posebej poudarjati. V letošnjem polletju je čez državno mejo Ljubelj potovalo 37.000 potnikov, večinoma inozemcev, ter 8688 avtobusov, osebnih avtomobilov in drugih motornih vozil. Cesta pa je na progi od Nakle-ga do Tržiča posebno od Zej do Križev v skrajno slabem stanju. Ker je ljudski odbor občine Tržič interesiran na tujskem prometu, je dal pobudo za rekonstrukcijo In Poroči.o o poslovanju podjetja „Pekarija" za leto 1954 Podjetje je zaposlovalo 12 kvalificiranih in 6 nekvalificiranih moči. Lastnih osnovnih sredstev podjetje nima, zato mora plačevati visoka najemnine za inventar in prostor'. Aktiva: a) Osnovna sredstva: 1. osnovna sredstva 2. investicije v teku 3. izločena sredstva b) Obratna sredstva: 4. denarna sredstva 5. surovine in material 6. proizvodnja 7. gotovi izdelki in blago 8. aktivne časovne razmejitve e) Sredstva v obračunu in druga aktiva: 9- kupci in druge terjatve 10. druga aktiva d) Finančni uspeh: U. razporejeni dobiček 12. izguba Skupaj aktiva Pasiva: a) Viri osnovnih in izločenih sredstev: 1- sklad osnovnih sredstev 2. dolgoročni krediti * razni skladi 4. drugi viri fin. investicij b) Viri obratnih sredstev 5- banka krediti f>- angažirani del lastnih skladov pasivne časovne razmejitve c) Viri sredstev v obračunu in druga pasiva: 8. dobavitelji in druge obveznosti , 9- druga pasiva °> Finančni uspeh: dobiček ll- kritje izgube Skupaj pasiva 000 din 1.416 137 224 220 368 31 707 1.421 4.584 1.410 221 137 1.383 1.421 4.584 tlakovanje te ceste. Posredovanje je imelo uspeh vsaj v tem, da se je te dni oglasila v Tržiču petčlanska komisija strokovnjakov, na čelu z direktorjem Uprave cest LRS, ki je preštudirala stanje ceste in si je ogledala urbanistično zasnovo Tržiča s posebnim ozi-rom na projektirano traso mednarodne ceste. Seveda komisija ni dala nobene izjave, ali osvoji zamisel projektanta, kajti projekt cestne trase bo izdelan na drugem pristojnem mestu. Pač pa je ljudski odbor na željo komisije izročil koloriran načrt urbanistične zasnove Tržiča in je tudi dal na razpolago vse geodetske meritve terena. Nekaj dni kasneje pa si je mešana jugoslovansko - avstrijska komisija ogledala ljubeljski cestni predor. Ugotovila je, da se v tunelu, posebno na jugoslovanski strani dela škoda, kajti oboki, ki so sicer dodelani, slonijo na hribini, ki še nima betoniranih opornih sten. Hribina se ruši, voda mestoma teče curkoma iz obokov, kanalizacija je zamašena, medtem ko je del tunela na avstrijski strani v večji meri že dograjen. Kljub temu pa je komisija ugotovila, da je izvršenih 80 odstotkov vseh del celega predora. Obe strani sta soglašali v tem, da bi že zaradi propre- Tobačne izdelke so tržiška podjetja doslej nabavljala pri podjetju TOBAK, Kranj al: podjetjih iz drugih krajev, Podjetje TOBAK iz Ljubljane je v Tržiču imelo svoje skladišče s poslovalnico na Trgu svobode .št. 13. Dogovorilo pa se 'je s podjetjem TOBAK v Kranju, da mu prepusti skladišče in poslovalnico v Tržiču in je zato podjetje TOBAK iz Kranja prosilo občinski Pomembna slovesnost v Turističnem društvu Poročali smo že o jubilejnih slovesnostih v Ljubljani ob praznovanju petdesetletnice Turistične zveze Slovenije in omenili, da je Turistična zveza Slovenije ob tej priložnosti odlikovala najvidnejše turistične delavce v republiki. Kot smo izvedeli že po zaključku redakcije zadnje številke našega lista, je bilo pri tem kar pet odlikovanj dodeljenih turističnim delavcem iz Tržiča. Slovesnost podelitve odlikovanj je bila v Tržiču izvršena na izredni seji Turističnega društva v sredo 9. novembra. Seje so se udeležili poleg članov upravnega odbora tržišks-ga Turističnega društva podpredsednik Turistične zveze Slovenijo tov. Šubic, njen or-garnizaeijsk: sekretar B. Ma-tajec ter še več drugih gostov iz Ljubljane. Povabljeni so bili k slovesnosti tudi predstavniki ljudske oblasti ter vseh političnih in gospodarskih organizacij iz Tržiča. Prvi je spregovoril tov. Šubic, ki je nato v imenu upravnega odbora Turistične zveze Slovenije pripel odiikovmja in izročil diplome naslednjim našim turističnim delavcem: predsedniku Maksu Stumflu zlato medaljo, dr. Kozmi Aha-čiču, Gašperju Stiblju in ing. Milanu Šteru srebrno ter Mihaelu Karu bronasto. Za izredna odlikovanja, ki so v čast ne le njim samim, temveč tudi Turističnemu društvu v Tržiču in sploh vsemu Tržiču, se .ie v imenu odlikovancev zahvalil Maks Stumfcl. Naključje je naneslo, da je imel tov. Stumfcl nekaj dni prej izredno lovsko srečo in je na Ljubelju podrl gamsa. Tako je lahko po končani slavnostni seji povabil zbrane goste, naj se udeleže skupne večerje, kjer je bil gostom serviran okusno pripravljeni gams v omaki. Čestitkam odlikovancem se pridružuje tudi naš list, tovarišu Stumflu kot izvrstnemu lovcu pa še posebej naše čestitke! Senja večje škode bilo potrebno dograditi predor. Ljudski odbor občine Tržič je komisiji dal obljubo, da bo do tunela zgradil električni daljnovod visoke napetosti, seveda s pogojem, da bodo del stroškov do .odstotkov zainteresiranosti nosili ostali interesentje. Važnosti te ceste se ne da oporekati in morda ni več daleč čas, ko bo tudi cesta Na-k lo—Tržič—L j u bel j re ko n s t ru -i rana in tlakovana. ljudski odbor za potrebno dovoljenje, katero pa je podjetju bilo odklonjeno, kajti občinski ljudski odbor je smatral, da so Tržičani sami sposobni ustanavljati samostojna trgovska podjetja in ni potrebno, da ustanavljanje prepuščajo drugim krajem. Samostojno trgovsko podjetje TOBAK v Tržiču je že začelo s poslovanjem v lokalu na Trgu svobode št. 13. 348194 Stran 4 TR2ISKI VESTNIK St. 18-19 Delo društva za napredek gospodinjstva Dne 16. novembra je imelo »Društvo za napredek gospodinjstva« svojo izredno sejo. Navedemo naj le nekatere sklepe v okviru našega programa za bodoče delo. Društvo za napredek gospodinjstva ima svoja pravila, s katerimi bo treba seznaniti na prvem širšem sestanku maša žene in dekleta. V Ljubljani bo v dneh 11. in 12. decembra ustanovni občni zbor Zveze ženskih društev Slovenije. Naše društvo bo zastopala na tem občnem zboru tovarišica Inkret Min-ka. Na sejo smo povabili tudi gospodinjsko učiteljico tovari-šico Zelnikovo, ki zaenkrat poučuje na osnovni šoli v Tržiču. Ona stanuje v Lomu, kar seveda ni prikladno za uspešno delo na šoli, še manj pa za udejstvovanje po šoli na terenu. Sklenili smo, da naredimo prošnjo na stanovanjsko komisijo, da ji, če je mogoče, priskrbi stanovanje v Tržiča. Jakopin Frida, babica Največja vrednota, ki jo narava podari vsakemu človeku ob rojstvu, je zdravje. Zato moramo skrbeti, da svoje zdravje ohranimo. Vsaka žena je dolžna skrbeti za svoje zdravje in mora biti poučena o sebi in pravilnem načinu življenja. Naloga vsake matere je, da pouči svojo doraščajočo hčer o pomenu mesečnega perila. V razvojni dobi, to je med 14. in 18. letom se običajno pojavi prvo perila To je znak, da ženski spolni organi delujejo. Takrat postane ženska zrela in v tej dobi se lahko odzove svojemu vzvišenemu poklicu — postati in biti mati, dati življenje novemu človeku. Ob perilu je posebno važna higiena. Ni priporočljivo, da se ženska takrat koplje, pač pa naj se vsak dan umije in menja vložke. Po končanem perilu pa naj se okopa. S toplo obleko in dobrimi čevlji se ženska ob perilu obvaruje prehlada. Hrana naj bo zmerna in lahko prebavljiva.. Močno začinjene jedi in alkoholne pijače škodujejo. Ob perilu naj se ženska izogiblje telesnih in duševnih naporov. Če ženska izgubi redno mesečno perilo, je temu največkrat vzrok nosečnost. Brž ko žena ugotovi, da je noseča, naj obišče posvetovalnico, zdravnika ali babico, kjer dobi vsa potrebna navodila. Nosečnost ni bolezen, ampak prirodno stanje, ki je tesno povezano z ustrojem in delovanjem ženskega telesa. Nosečnice naj žive tako, kot so bile vajene živeti poprej. Primerno delo ne škoduješ. Izogibati pa se je treba napornih del, n. pr. dviganja in nošenja težkih bremen, dolgotrajnega pospravljanja, čiščenja in pranja. Nosečnica mora imeti duševni mir. Marsikatera žena je v ča- Samo na ta način bo tovarišica imela možnost dela na terenu pri organizaciji raznih gospodinjskih tečajev, predavanj itd. Za nas je to velikega pomena, da imamo tako strokovno moč. Lahko ugotavljamo, da v več primerih še tisto, kar imamo ne znamo s pridom uporabiti. Večkrat zato, ker so naše žene prezaposlene, delno pa tudi .zaradi neznanja. Predvsem so znanja potrebne naše mlade žene in dekleta, ki nimajo lastnih izkušenj. Če se poroči dekle, ki nima osnovnih pojmov o gospodinjskih delih, se težko znajde v življenju in v taki družini je gotovo prepir. Če si prizadevamo pridobiti si čim več znanja in strokovne usposobljenosti, je nujno, da obiskujemo razna predavanja, tečaje itd. V mesecu decembru bo prvi sestanek »Društva za napredno gospodinjstvo«, na katerem bo govorila tovarišica Zelnikova o prehrani našega prebivalstva. Mira Hiršel: Otroci z motnjami v razvoja (Nadaljevanje) su nosečnosti zelo občutljiva. Takih žena ne smemo razburjati in strašiti, ampak moramo pomirjevalno vplivati nanie. Posebno pažnjo moramo posvetiti prehrani nosečnice. Napačno je mišljenje, da mora noseča žena jesti za dva. V prvi polovici nosečnosti lahko ostane prehrana, kakršna je bila pred nosečnostjo. V drugi polovici nosečnosti postanejo potrebe za normalen razvoj ploda večje in zveča se tudi tek nosečnice. Toda tudi v tej dobi ni potrebno, da uživa nosečnica več hrane kot prej. Najbolje bo, da je manj, zato pa v več obrokih. Hrana naj bo raznovrstna in lahka. Uživa naj čim več zelenjave, sadja, mleka, od mesa pa perutnino in teletino. Izogiblje naj se svežega in suhega svinjskega mesa in preslane hrane. Najvažnejša za noseče žene je nega zob. Čisti naj si jih vsak dan. Vsak pokvarjen zob naj da takoj zdraviti zobozdravniku. Nosečnice trpe pogosto na zaprtju. Zato naj žena vsako jutro pred zajtrkom izpije kozarec hladne vode, v kateri je raztopila sladkor ali žličko medu. Če ta sredstva ne pomagajo, naj se posvetuje z zdravnikom. Zelo važna je nega dojk. V drugi polovici nosečnosti naj si žena vsak dan umiva dojke s toplo vodo in milom ter nato otere z brisačo. Bradavice postanejo odpornejše, če jih vsak dan masiramo in nato namažemo s kremo ali oljem. Ploske in vdrte bradavice je treba izvleči s čistimi prsti ali s posebno sesalko, pa postanejo bradavice sposobne za dojenje. Nosečnica naj gre večkrat na zdravniški pregled. Tako bo vedela, ali ji poteka nosečnost v redu, kakšna je lega otroka, iz česar sklepamo na Učitelj osnovne šole mora predlagati duševno nerazvitega otroka za pomožno šolo že 1. šolsko leto ali takoj ob vstopu v šolo, če je njegova nerazvitost že tako očitna, da ne bo mogel otrok napredovati v osnovni šoli. Predlaga pa navadno šele takrat, ko ponavlja 1. razred osnovne šole, pa še ne kaže uspeha. Do prešo-lanja v pomožno šolo pa ravna učitelj z njim kolikor mogoče individualno. Ozira se na otrokovo zmogljivost in uravnava temu primerno svoje zahteve do otroka, da bo v šoli vsaj 'nekaj delal in ne bo popolnoma otopel. Predvsem pa je treba, da takega otroka prav povsod: doma, v šoli in na cesti zaščitimo pred zasmehovanjem normalnih sovrstnikov. DUŠEVNO NERAZVITI OTROK V POMOŽNI ŠOLI V začetku maja pošiljajo u-čitelji osnovne šole duševno zaostale učence k preizkušnji na pomožno šolo. Otroka preizkusi najprej zdravnik, potem učitelj osnovne LŠole in učitelj pomožne šole — defektolog, ki ugotovi, ali je otrok potreben takega šolanja. Delu preizkusne komisije prisostvujejo tudi otrokovi starši. Če ugotovi komisija, da je to potrebno, je otrok sprejet v pomožno šolo. V pomožni šoli uspevajo tudi duševno nerazviti oz. zaostali otroci: a) ker je pouk prilagojen njihovim zmožnostim, b) ker se učna snov podaja počasi in njim razumljivo, c) ker je v pomožni šoli v razredu manj otrok, največ 15, in se učitelj laže zanima za vsakega posameznega učenca in mu pomga preko največjih težav, d) ker po začetnih uspehih postajajo učenci samozavestni, dobivajo voljo do dela in življenja, ker spoznajo, da tudi oni nekaj zmorejo. Če samo površno pregledamo razvoj pomožnega šolstva od druge svetovne vojne do danes, nas njegov napredek lahko zelo veseli. V stari Jugoslaviji smo imeli v vsej državi samo 3 organizirane pomožne šole in 40 pomožnih od-deljenj pri osnovnih šolah. Da- nes pa imamo v Jugoslaviji 5 pomožnih šol z več kot 6 oddelki, 2 med njimi imata internat, 80 pa je pomožnih šol, ki imajo manj kot 5 oddelkov. Zavodov za duševno zanemarjene otroke je bilo prej 7, da nes jih je 32. V Sloveniji pa je za zdaj le 14 ustanov za šolanje duševno nerazvitih otrok. Višje organizirane šole so v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kamni gorici in Portorožu, dvorazred-na v Kranju, enorazredna pa v Skofji Loki, Tržiču, Tolminu, Idriji, Trbovljah, Hrastniku, Laškem in Ptuju. Pomožne šole '/. zavodom so le v Ljubljani, Kamni gorici in Portorožu. V te zavode sprejemajo tiste duševno nerazvite oziroma zaostale otroke, ki zaradi socialne ogroženosti, velike oddaljenosti ali težje duševne de-fektnosti ne morejo hoditi od doma v šolo. Pomožne šole v Ljubljani, Celju in Mariboru ,se polagoma razvijajo v rehabilitacijske zavode, ki imajo nalogo usposobiti duševno zaostale otroke v pomožne in priučene delavce in laže duševno nerazvite otroke v izuče ne delavce. Naloga prosvetnih in skrbstvenih organov je, da pospešujejo ustanavljanje pomožnih šol in zavodov v vseh okrajih, kakor tudi ustanavljanje delavnic pri pomožnih šolah v večjih središčih. Potrebno nam je še zelo veliko pomožnih šol, zavodov in internatov za vse vrste duševno nerazvitih otrok, ki danes še ne morejo hoditi v take šole, ker ni prostora. Vsakomur mora biti razumljivo, da je popolno izšolanje duševno nerazvitega otroka v pomožni šoli navzlic nekoliko višjim stroškom najmanj 3 do 5 krat cenejše, kakor pa če obtiči neizšolana in poklicno nepripravljena ter zato brezposelna duševno nerazvita o-seba na plečih svojcev ter skupnosti. S pomočjo posebnega šolanja pa bomo lahko tudi dobili iz tisočev duševno nerazvitih mladih ljudi poštene in delavne državljane, ki bedo sposobni vzdrževati se sami v življenju ter prispevati s svoiim delom k našemu gospodarskemu razvoju. (Konec) potek poroda, ali bo mogla žena roditi doma s pomočjo babice, ali pa bo treba iti rodit v porodnišnico. V spolnem občevanju mora biti nosečnica zelo previdna in vzdržna. Popolnoma se mora nosečnica vzdržati spolnega občevanja zadnjih šest tednov pred porodom. Nosečnica mora gledati na to, da svoje življenje prilagodi potrebam nosečnosti, da bo ta pravilno potekala in da bo porod pravilen. Ako se pravočasno posvetuje z zdravnikom in babico, ji bo tudi mogoče odvrniti marsikatero nepravilnost, ki bi se sicer pojavila. Tudi pri tem je dobro pomniti znani izrek: »Bolje preprečiti — nego leči ti!« Tisqo nam Ali je dopustno, da se koruzni izdelki, ker jih v trgovini ni, prodajajo na trgu po tako visoki ceni? 12. novembra sem poslala svojo hčerko na trg, naj mi prinese 2 kg koruzne moke. Ker jo pa na kilograme ni bilo, jo je kupila na litre in to po ceni 80 din za liter. Videla sem že takoj na prvi pogled, da jo je zelo drago plačala. Ko pa sem jo stehtala, se je izkazalo, da je bila moja ocena pravilna: 2 1 koruzne moke je tehtalo 1 kg 16 dkg-To se pravi, da stane v Tržiču na trgu 1 kg koruzne moke reci in piši 140 din! S. K. Delovni kolektiv TOVARNE USNJA RK „ u no pošilja ob Dnevu republike pozdrave vsem prebivalcem tržiške občine Delovni kolektiv Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču pozdravlja ob novembru — Dnevu republike vse delovno ljudstvo Tržiča i n o k o I i c e Ob prazniku republike — 29. novembru pozdravlja vse naše občane Turistično društvo Tržič K Dnevu republike pošilja pozdrav vsemu prebivalstvu tržiške občine Gozdno gospodarstvo Kranj z gozdnimi obrati Tržič, Kokra, Škofja Loka, Kranj Delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice pošilja pozdrave /.a praznik republike — 29. november Lesno industrijsko podjetje LIP Tržič Ob prazniku republike 29. novembru pozdravlja vse' naše občane in se priporoča za obilen obisk mmmmmammm.....iiiiiiiiiiiniiuMiiiiiniiiiiiiininniiii« Tovarna obutve Vsem delovnim ljudem naše občine T r z i o pošiljamo ob dnevu republike pozdrave Tovarna lepenke na Slapu pri Tržiču I pozdravlja ob Dnevu republike vse prebivalstvo tržiške občine Mehanična delavnica v Tržiču pozdravlja ob Dnevu republike vse prebivalstvo tržiške okolice pošilja ob Dnevu republike pozdrave vsemu prebivalstvu tržiške okolice radbeno podjetje mM* v • v v Trzicu Delovni kolektiv Tovarne finega pohištva v Tržiču pošilja ob Dnevu republike pozdrave vsemu delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice Illlllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllflllillllllll!l!llllllll1l'llllllllllllll!||||||||| KlepOTStVO Pozdravlja in vodno ob Dnevu «wowike inštalaterstvo v tržiču vse prebivalstvo Tržiča in okolice II.....lllllllllllllllllllillllllllllllMIlllllllllllilllllllllllllllllllimillllllllllllllllll o < m H O W H •a o pošilja ob Dnevu republike pozdrave vsemu delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice v Tržiču Ob Dnevu republike pozdravlja vse Tržičane in se jim priporoča Franc Bohinc — čevljarstvo Tržič Ob Dnevu republike pošilja pozdrav QOStUiHM vsemu prebivalstvu tržiške občine in se jim priporoča ,f j)of#f*(*4I4 Brezje pri Tržiču (Prej Sv. Neža) Trzic Ob Dnevu republike pozdravlja vse prebivalstvo tržiške občine Radiomehaniha Tvilč Ob Dnevu republike pozdravlja vse tržiške občane in se jim priporoča Ob Dnevu republike pozdravlja vse Tržičane in se jim priporoča Trgovsko podjetje 99 Prehrana" I r z i c A/ Trgovsko podjetje Preskrba v Tržiču pošilja ob Dnevu republike vsemu prebivalstvu tržiške občine pozdrave in se mu priporoča za nadaljnjo naklonjenost Ob Dnevu republiko pozdravlja tržiško prebivalstvo in se priporoča F £ K A RIJ A TRŽIČ MESARSKO PODJETJE ▼ Tržiču pozdravlja ob DNEVU REPUBLIKE vse Tržičane in se jim priporoča za nadaljnjo naklonjenost Gostilna in kavarna Svojim gostom in vsemu prebivalstvu tržiške občine pošiljata pozdrave ob Dnevu republike in se priporočata .ZELENICA - Tržič pozdravlja ob Dnevu republike vso svoje goste in vse prebivalstvo tržiške občine d An 'Bosta Tv • v TZIC Ob Dnevu republike P i/ A ij Ju A pozdravlja L L ll H H 11 H vse občane tržiške občine V TtŽICU Delovni kolektiv JPilorne „Triglav" pošilja ob Dnevu republike pozdrave vsemu delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice v Tržiču Ob Dnevu republike pozdravlja vse prebivalstvo tržiške občine Reševalna postaja - Tržič Vsem delovnim ljudem tržiške občine pošilja i za praznik republike pozdrave Kmetijska zadruga Podi j uhelj Optasujte y „Imšketn vestuiku" Kmetijska zadruga Križe pozdravlja za praznik republike " vso delovno ljudstvo občine Kmetijska Kmetijska zadruga zadruga Sv. Katarina Leše Za praznik republike * pošiljamo pozdrave ,•' vsemu delovnemu ljudstvu pošilja za Dan republike 29. novembra Tržiča in okolice pozdrave in voščila delovnemu ljudstvu v tržiški občini iHifiHmniiMfimNnfHiimmHmunMNrniEiHii Ob Dnevu republike pozdravlja vse prebivalstvo tržiške občine in se mu priporoča za obisk Vladimir Zitalar Tržič K Dnevu republike pošilja vsemu delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice pozdrave in voščila Medza družni lesni kombinat ^Jelovica' Škofja Loka Oglašujte v Zriiskem Destniku l K I pošiljamo pozdrave 1 \J vsemu tržiškemu prebivalstvu in se priporočamo Poslovalnica v Tržiču N " j i Sprejemamo v barvanje in čiščenje vse vrste oblek in tkanin jfKRANJ 8^ Ob Dnevu republike 1 ^ Ot g || || | tmm tm^m — Bn P°š>'Ja pozdrave \JC M ^ |\ 1 III P"""""! i"' vs<-nui prebivalstvu | \ l^J 1 \l t \ 1 J 1 1 f tržiške občine Odkupujemo vse vrste kož v poslovalnici v Tržiču, Partizanska ulica 22 Trgovsko podjetje „RUNO" T w ■ w Brzic s svojimi p o s 1 o v a 1 n i c a m i pošilja ob Dnevu republike pozdrave vsem svojim odjemalcem. Obenem jih obvešča, da je premestilo svoje glavno skladišče iz Križe v v Tržič, v prostore bivše restavracije tovarne Runo Trgovina na drobno ostane še vedno na Trgu svobode. Poslovalnico smo oktobra odprli tudi v Škof j i Loki. Ob Dnevu republike pozdravlja vse Tržičane in se jim priporoča Gostilna „Pri Lojzku" - Tržič Svojim gostom in vsem občanom tržiške občine želi veselo praznovanje Dneva republike in se jim priporoča za obisk Cfostilna „fod Kukovnieo n •••••• II, pozdravlja ob Dnevu republike vse prebivalstvo tržiške občine in se mu toplo priporoča ma - Utoni Delovnemu ljudstvu tržiške občine pošilja pozdrave ob Dnevu republike 29. novembru OVARNA USNJA KAMNIK Vse prebivalstvo tržiške občine pozdravlja ob Dnevu republike in se priporoča za obisk /Delikatesa* k It \ VI < E-h Delovnemu ljudstvu Tržiča in okolice ob Dnevu republike pošilja pozdrave SAP- LJUBLJANA pozdravlja ob Dnevu republike H vse prebivalstvo tržiške občine IZVAŽAMO: mehak žagan les trd žagan les zaboje SLOVENIJALES ftadfetfe m imm tisa m lesnik 1'ideikci/ celulozni les tesan les Ljubljana, Titova la železniške pragove drva za kurjavo oglje furnir vezane plošče panel plošče Telefon: 20-563, 20-248 lesovinske plošče Brzojav: Slovenijales Ljubljana parket Poslovalnice za pohištvo: Ljubljana, Kidričeva 1 Beograd, Vuka Karadjiča 8 pisarniško in stanovanjsko pohištvo stole iz upognjenega lesa znamke »Opex« TR2ISKI VKSTNTK 3tran S Od 21. do 27. novembra lede* liste tadia Dnevi od 21. do 27. novembra so v vsej državi posvečeni tisku in radiu. V teh dneh naj bi še vsi, izdajatelji in uredništva časnikov, dopisniki in bralci, vprašali, ali se zavedamo velike vloge, ki jo ima tisk v našem družbenem razvoju in ali smo storili že vse, kar je v naši moti, da bi naš tisk dosegel tisto stopnjo, ki bi ustrezala stopnji našega razvoja na drugih Področjih. Tudi v Tržiču se bomo v teh dneh vprašali, ali imamo naročenih sorazmerno s številom prebivalstva dovolj izvodov posameznih dnevnikov, tednikov, mesečnikov, ali se dovolj okoriščamo z politični- I ' **** J**ć&S&S^fflS8S mi, gospodarskimi in kulturnimi članki v njih, kar bi nam bilo v jdružbenem upravljanju vsem tako neobhodno potrebno, ali sodelujemo dovolj kot dopisniki pri naših časnikih itd. Posebej ,se bomo morali vprašati, ali smo storili za svoj lokalni časopis vse, kar je v naši moči, ida bi lahko izvrševal svoje specifično poslanstvo in nam bil v ponos in odliko. j Da nam bodo ta vprašanja v tem tednu bolj živo pred očmi, je pripravila tudi pri nas SZDL s sodelovanjem uredništva »Tržiškega vestni-ka« vrsto prireditev, h katerim vabimo vse tržiško prebivalstvo! Izšla je zbirka »Kmečke knjige" za leto 1956 V kmetijskih zadrugah, pa tudi v domovih po naših va-seh, je te dni razgibal življenje razveseljiv ki '.turni dogodek. Založba x