RALO NA SLOVENSKEM
Boris Orel
V mojem prvem poročilu o ralu na Slovenskem, objavljenem v
VIII. letniku Slovenskega etnografa (1955), so bili prikazani trije tipi
rala na slovenskem ozemlju: 1. četverokotno ralo s kolci in samostojno
rezalnico na štajersko-koroškem ozemlju, 2. ralo na oje iz Srednjega
vrha pri Kranjski gori in 3'. dreucl, ralo brez plaza iz Podkorena pri
Kranjski gori. V letih 1956/1961 sem nadaljeval z raziskovanjem četve-
rokotnega rala s kolci in rezalnico še na drugih območjih štajersko-
koroškega ozemlja (okolice Ljubnega, Mozirja, Črne, Vitanja, nadalje
na Kubanskem in v raznih krajih na Slovenskem Koroškem v Avstriji).
Sedanje, drugo poročilo o ralu na Slovenskem, objavljeno v tem let-
niku Slovenskega etnografa, vsebuje iizsledke omenjenega terenskega
dela, opravljenega v letih 1956/61. Kakor prvo skuša tudi drugo, do-
datno poročilo o četverokotnem ralu s kolci in rezalnico kot sime-
tričnem ornem orodju z raznih območij štajersko-koroškega ozemlja
pojasniti vse, kar moreta o njem dandanes še povedati avtopsija in
ustno izročilo.^
1. Pregled štajersko-koroških četverokotnih ral s kolci in rezalnico
ter njihovih sestavnih delov po posameznih območjih in krajih
Okolica Ljubnega. V tej okolici so bile pregledane razne
samotne kmetije v naslednjih hribovitih naseljih: Ter, Planina in Sv. Pri-
mož. Najdena so bila tri rala (od teh eno nepopolno) ter ena nepopolna
kolca in rezalnica.
V navedenih naseljih pravijo staremu ornemu orodju ralo (Planina
in Sv. Primož) in rah (Ter). Štiri glavne sestavne dele rala, ki tvorijo
' Pri terenskem delu v letih 1956/1961 so avtorju ljubeznivo in z velikim
razumevanjem pomagali številni domačini, predvsem kmečki gospodarji v
raznih krajih na štajersko-koroškem ozemlju. Vsem se za njihovo pomoč naj-
lepše zahvaljujem. Posebej pa se še zahvaljujem dr. Francetu Zwittru in
dr. Pavlu Zablatniku iz Celovca, dr. Luki Sienčniku iz Dobrle vesi, Simonu
Grossu iz Št. Jakoba pri Velikovcu, Niku Krieglu iz Zahomca in še mnogim
drugim za razne njihove posebne usluge. Za pregled narečnih nazivov naj-
lepša hvala dr. Tinetu Logarju. — Zaradi nepredvidenih težkoč je moralo
drugo poročilo o ralu iziti v marsičem skrajšano, zlasti pa brez zaključnega
kritičnega pregleda gradiva.
15 i
Boris Orel
njegovo četverostransko oziroma četverokotiio ogrodje, pa imenujejo
takole: nóplas, grégl (tudi grigi), ročica (rač.ca) in kózuc. Spodnji vodo-
ravni del, nóplas, je v celoti dolg 1,07 m (1,21 m) ter se od zadnjega proti
sprednjemu delu polagoma razširja. Pri enem ralu je ta del spodaj na
sredi malce navzgor vzbočen. V oplaz je zadaj vsajena ročica (račića), ki
je visoka 73 cm (78 in 80 cm), in nagnjena bolj ali manj nazaj, na vrhu
pa je vanjo vsajen cvek (držaj) ali pa je brez tega in je zato na vrhu za-
krivljena v nekak držaj. Gregi je vsajen v lečvenco ročice in se more v
njej malo ali nič premikati. Gredelj je pri ohranjenih treh ralih dolg 1,83,
1,93 in 1,98 m ter je povsod raven. Na svojem sprednjem koncu ima luknjo
za cvek. Kózuc je v obliki deske navpično pretaknjen ekozi gredelj in vsa-
jen v oplaz ter je visok 78 cm (85 in 82 cm), širok pa 14 cm (19 in 18 cm).
Nad gredljem ima več lukenj, prav na vrhu pa podolgovato poševno
lečvenco za držaj. Na kozuc je nataknjena smukla, posebna lesena 42 cm
(45 cm) dolga škatla za reguliranje oranja na plitvo ali globoko.^ Eno od
ohranjeuih ral iz Planine je brez smukle. — Simetrično orno železo, po
nazivu râunik, je dolgo 33 cm (44 cm), široko pa 22 cm (24 cm). Pri dveh
ohranjenih ralih je ralnik nasajen samo na oplaz, prav tako je bil nasajen
ludi na tretjem ralu. Kakor na ralih iz Podtera'^ se oplaz tudi na dveh
ralih iz Planine spredaj pred ušesom ralnika nenadno malce zviša v ne-
kakšno majhno grbo, ki spredaj zapira uho ralnika, zadaj pa so vanjo
vdelane leméske (leméie) s svojim sprednjim koncem. Lemeške so iz
enega kosa lesa, pričvrščene so na oplaz z lesenimi cveki, nazaj proti
kozucu se primerno dvigajo in razširjajo, pri samem kozucu pa so raz-
dvojene v nekakšne rogovile ali ušesa. Dolge so 68 cm (64 in 65 cm), razpon
med obema koncema ušes pa znaša 25 oziroma 29 in 34 cm.
Ralna kolca, po nazivu uojšč ali uosč, je povezovala z ralom grégdlnca
(gréglanca, grighnca) iz brezove ali ratikove trte. Od sestavnih delov kole
se spominjajo samo naziva za kolesa, to je kolesnice, in naziva za srednji
del jezak. Nekateri pravijo ralnim kolcem tudi kolesnice. V tem primeru
nazivajo del med kolesi, ki na njem leži gredelj s svojim sprednjim koncem,
ijošč ali uojšč.
Rezauanca (rezaunca) ima uóje, železno rezauanco in ročico. Ohra-
njena rezalnica je brez železne rezalnice. Njeno oje pa je dolgo 4,22 m.
Rala z rezalnico v gredlju ni bilo nikjer najti, prav tako takega rala ne
pomni ustno izročilo.
Okolica Mozirja. Pred leti je Mestni muzej v Celju raziskoval
naselja nad Mozirjem. Ob tej priliki je našel eno ralo in eno rezalnico
pri Sumečniku v Šmihelu.
V vaseh nad Mozirjem (Šmihel, Radegunda itd) pravijo obravnava-
nemu ornemu orodju ralo.^ Njegov spodnji del nazivajo pódsad. Pri Šu-
^ Prim. nadrobnejše podatke o smukli v Slovenskem etnografu (= SE)
VIII/1955, str. 40.
^ SE VIII, str. 40.
* Župnik Lipoid iz Rečice je ralo imenoval ralu, rezalnico pa naresavenza
(Hanns Koren, Pflug und Ari, Salzburg 1950, str. 6?).
16
I
Štajersko-koroška četverokatna rala iz teli-le krajev: 1. Bilčoos, 2. Radvanje
(s prestavljivo desko). 5. Mlince. 4. Zvrhnji kot pri Selah, 5. Plešivec nad Kot-
niaro vesjo, 6. Rute pri Podgorju (ročica in plaz iz encffa kosa lesa), 7. Sp. Kapla
(Kobansko), 8. Vovhrske gore (s prestavljivo rezalnio; zadnja presta bi morala
biti pravilno zataknjena zadaj za zdržnikom)
Foto: dr. B. Orel
Ralo na Slovenskem
mečnikovem ralu° (sL 1—2 na str. 17) je dolg 1,04 m, pri ročici širok 8 cm
in visok 6 cm, medtem ko je pred ralnikom širok 10,5 cm, visok pa 5 cm.
Zadnji del podsada, ki je spodaj brez šine, se imenuje peta. Ročica na
vrhu je zakrivljena v kljuko in ji zato porogljivo pravijo répac. Ročica, ki
je spodaj debelejša, je visoka 72 cm in je vsajena v podsad. Gredi je v
celoti dolg 1,64 m in je med ročico in kozucem debel 8,5 X 8 cm. S svojim
SI. 1. Ralo iz Šmihela nad Mozirjem: a podsad, b peta, c ročica, d repac, e gredi,
f kôzuc, g Dilce, h râunik; 2. podsad z oiUcami in ralnikom od spodaj; 3. gréglca
ali grédlanca; 4. rezâunca: a uóje, h rezâunca, e držaj
zadnjim, stanjšanim koncem tiči gibljivo v Učvenci ročice, dolgi 12 cm, v
kateri sta vtaknjeni še dve héli (kéla) za reguliranje globine oranja. Da
gredelj ne izpade iz lečvence ročice, je zadaj skozenj poprek čez lečvenco
pretaknjen lesen cvek. Na sprednjem koncu gredlja je luknja za cvek.
Gredelj je med ročico in kozucem raven, pri kozucu spredaj je navzgor
zakrivljen, potem je zopet bolj ali manj raven. Kôzuc je v obliki deske
navpično pretaknjen skozi gredelj in vsajen v podsad. Na vrhu ima naprej
^ Sedaj v Mestnem muzeju v Celju, inv. št. 688.
2   Slovenski etnograf
Boris Orel
obrnjen širši izrez za držaj, ki je dolg 12 cm. Visok je 73 cm, širok pa
11,5 cm. Tik nad gredljem in pod njim sta v kozucu dve luknji, v kateri
sta vtaknjena dva cveka. Râunik z ušesi vred je dolg 33 cm, širok 24 cm,
nasajen pa je samo na podsad (si. 1—2 na str. 17). Lemeške (tega naziva
ne pomnijo več in jim pravijo oilce) so iz enega kosa lesa ter med ralnikom
in kozucem pritrjene na podsad s tremi lesenimi cveki. Dolge so v celoti
62 oziroma 64,5 cm, posebej pa so med ralnikom in kozucem dolge 33,5 cm,
medtem ko znaša razpon med obema koncema 26 cm.
Kolca po nazivu kouče, koučete ali kolesnice imajo naslednje dele:
kouče ali kolesnice, podéuc (med kolesoma) in deska (?). Kouče ali
koučete je povezovala z ralom gré gica (grégalca) ali grédlanca iz smreko-
vega locna, ki sta njena konca vtaknjena v kratko leseno deščico (si. 3
na str. 17).
Rezaunca ni prav nič drugačna od rezalnic, ki smo jih doslej spoznali
(si. 4 na str. 17). Ima naslednje sestavne dele: noje, rezaunca in cvek za
držat (držaj). Železna rezalnica je v lečvenci oja pritrjena s kélami, razen
tega pa je oje pri lečvenci obito z železnim obročem.
Okolica Šoštanja (Bele vode. Sv. Vid pri Zavodnju, Razbor).
Ustno izročilo o ralu je na tem območju razmeroma slabo ohranjeno. Se-
stavni deli rala, ki je njegov domači naziv ralo, so naslednji: 1. pódsad,
2. ročica, 3. gredi ali grégl, 4. kôzuc, 5. râunik, 6. kočete, kouča ali koles-
nice, 7. grédlenca ali gredica, 8. rezauanca [a) noje, b) ročica]. Za lemeške
ne pomnijo več naziva. Mestni muzej v Celju je na tem območju pridobil
za svoje zbirke dve rali: eno je iz Belih vod (inv. št. 233), drugo pa iz
Razborja pri Sv. Vidu (inv. št. 232). Obedve orni orodji sta podobni zgoraj
opisanemu ralu iz Smihela nad Mozirjem.
Okolica Črne (Javorje in Jazbina). Na tem območju ni več
ohranjenega nobenega rala. Tudi ustno izročilo je o njem zelo pomanjk-
ljivo. Domači naziv za to orno orodje je ralo. Za spodnji del rala se po-
nekod slabo spominjajo naziva pódsad (Javorje), drugod pa so ta del
imenovali podplat (Jazbina) in plasta (?). Prav tako ne pomnijo naziva
lemeške, ki jim ponekod pravijo vilice. Ostali sestavni deli se imenujejo
takole: ročica, gredi (Javorje) ali grégl (Jazbina), kôzuc (kozóuc), râunik,
podéuc, gredica ali grédalnca. — O samostojni rezalnici vedo povedati, da
je bila železna rezauanca nataknjena na uóje, ki je imelo zadaj ročico.
Rezalnice v gredlju ali ob njegovi strani ne pomnijo.
Okolica Vitanja. Po podatkih iz »Göthove zbirke« so okoli
leta 1843 orali z ralom v najvišjih pohorskih naseljih nad Vitanjem.''
Ralo, ki ga je pohorski kmet imenoval ori ali kosthtruma (?), je bilo kmalu
po letu 1843 v drugi polovici 19. stoletja opuščeno, zakaj danes ga ni bilo
mogoče nikjer več najti, razen tega pa se nobeden od starejših kmetov ne
spominja več, da bi kdaj v hribovitih naseljih Pohorja uporabljali ralo.
Pač pa se spominjajo starega lesenega dvojnega pluga po imenu rnerjasc
o H. Koren, Pflug u. Ari, str. 66.    1
18
Ralo na Slovenskem
ali plušca, ki je imel dve črtali nazvani rezâunca oziroma rezanca. Ta
naziv je vsekakor zadnji spomin na nekdanje ralo v okolici Vitanja.'
Kobansko I (Pernice-Mlake, Sv. Jernej, Sv. Primož, Sv. Trije
kralji). Ralu pravijo v Pernicah in v Mlakah pri Pernicah aralo, aralo in
tudi oralo. Etnografski muzej si je pred nekaj leti oskrbel v Mlakah pri
Pernicah ralo s kolci (inv. št. 7798, si. 1—2 na str. 20). Spodnji del tega
rala v EM, nazvan platiže, plat in aplâs (si. 2 na str. 20 in si. priloga II/8),
je dolg 86 cm ter ga moremo deliti po debelini v dva dela. Prvi, zadnji
del je širok 9 cm, drugi, sprednji del pa je spočetka debelejši (širok je
16 cm), potem pa se polagoma zožuje in tanjša ter je na koncu nasajen
nanj oraunik (28 in 15,5 cm). Na vsaki strani širšega dela plati ali platiž
so pribite ühe, ki so dolge 71 cm, razpon med obema koncema ušes pa
znaša 28 cm. Uhe torej sestoje iz dveh posameznih kosov. V plat je zadaj
vsajena ročica z dvema rogljema, nazvana pok. Pok, ki je visok 1,14 m, ima
glečanco ali glečanco, skozi katero je pretaknjen zadnji ožji konec gredlja,
nazvan gradi ali gredi in v kateri je še kéjla (kéla) za prestave. Gredelj
je rahlo navzgor vzbočen in je dolg 2,04 m. Kâzuc, ki je visok 47 cm in
širok 14 cm, je skozi gredelj vsajen v plat in ima na vrhu rahlo naprej
obrnjen okroglast izrez. Rezalo je nameščeno v glečgnci v gredlju in je že
močno izrabljeno. Dolgo je 47 cm.
Kolca, nazvana podéuc ali padéuc (si. 1 h na str. 20), imajo spredaj
ikârje za vprego, med kolesnicami pa uózo, to je širši leseni del (piata)
z luknjo na sredi, skozi katero je pretaknjen sprednji konec gredlja.
Škarje so z dvema koncema vsajene v uozo. Zadaj za uozo je v gredlju
cvek ali kéla, spredaj pa žlesa. Ce je žlesa železna, se imenuje jigua.
Tako je pritrjen gredelj v podeuc brez gredeljnice.
V krajih med Pernicami in Št. Janžem (Sv. Jernej, Sv. Primož in
Sv. Trije kralji) se rala po sestavnih delih in njihovi konstrukciji nasploh
ne razlikujejo od zgoraj opisanega rala iz Mlak pri Pernicah. Med Per-
nicami in Št. Janžem je bilo mogoče najti še tri rala. Ralu pravijo arano,
mlajši kmetje pa tudi oralo, raznim njegovim sestavnim delom takole:
1. plas, plast, plates, platiš ali platiže, 2. pók (ročice), 3. grédl ali gradi,
4. kazac, kazlc, kâzuc, 5. uhe, ohe, uóhe, ušesa, 6. rezalo, 7. arâunik,
oraunik, râunik, 8. padéuc, padéuuec. — Ralnik, ki ima uho, létance in
spie, je nasajen samo na plast, ušesa pa so pričvrščena na vsaki strani
plasti. V ta namen sta za sprednja dela ušes izrezana ustrezna ležaja
na vsaki strani plasti. Pri nekaterih ralih je plast spodaj lahno navzgor
vzbočena. Gredelj je povezan s kolci prav tako, kakor pri opisanem ralu
iz Mlak pri Pernicah. Za to je potreben zadaj klin ali cvek, spredaj pa
šprikla, cvek ali železna igua. Ralo se laglje obrača in tudi prestavlja na
strminah, če je gredelj pretaknjen skozi luknjo v podeucu. Rezalo je pri
vseh ralih nameščeno v gredlju, samostojnega rezala ni bilo nikjer najti
in tudi ni o njem ohranjenega nobenega spomina. Mere sestavnih delov
treh ohranjenih ral so seveda bolj ali manj različne.
' Tudi v Sv. Vidu nad Valdekom pričata naziva pri dvojnem plugu »re-
zalo« ali »črtauanca) o nekdanjem ralu.
2' 19
Boris Orel
Kubansko II (Št. Janž, Radica, Vas pri Remšniku, Brezni vrh,
Zg. Kapla, Ožbalt, Sp. Kapla, Vurmat, Vel. Boč, Sleme, Sober-Sv. Križ).
Na ozemlju med Št. Janžem in Sobrom je bilo najdenih sedem ral, vendar
pa nobena samostojna rezalnica.
SI. 1. Ralo iz Mlak pri Pernicah: a plat ali platiie, b uhe, c oraunik, d pok,
e gradi ali gredi, f kâzuc, g rezalo, h podéuc, i kolesnice, j nóza, k žlesa; 2. plat
z ušesi rala od spodaj; 3. ralo (plužnica) iz Slemena: a ploh, b rógli, c oraunik,
d pok, e gredi, f zoenga, g rezanca, h hakl; 4. plaz z ušesi in ralnikom od spodaj
Na vsem tem območju se ralo imenuje plužnica, tudi plažnica
(Radica) in pležnica (Brezni vrh in Zg. Kapla). V Šobru in njegovi okolici
so ralu rekli strela (streila), na Ostrem vrhu celo gromska strela.
V Št. Janžu se ponekod še spominjajo, da so stari dedje to orno orodje
nazivali oralo, drugod pa ni ohranjenega nobenega spomina na to staro
ime. Cesto med Marenbergom (danes Radlje) in Ivnikom (Eibiswald) na
štajersko-avstrijski strani moremo označiti kot mejo med nazivoma ralo
20
Ralo na Slovenskem
in plužnica, čeprav bi mogU o Št. Janžu reči, da velja v tem pogledu
še za nekakšno prehodno ozemlje.
Glede na določene konstrukcijske posebnosti bomo obravnavali ralo
po imenu plužnica na navedenem ozemlju v dveh poglavjih, in sicer
najprej: 1. na območju Št. Janž— Sp. Kapla, nato pa 2, na območju Vur-
mat—Šober (Sv. Križ).
1. Na ozemlju Kobanskega od Št. Janža (Suhi vrh) pa do Sp. Kaple
je ralo po imenu plužnica značilno predvsem v temle pogledu: spodnji
del rala in ušesa so iz enega kosa lesa. Zategadelj je za vse navedene dele
rala iz enega kosa lesa na splošno udomačen en sam naziv, oziroma
natančneje povedano, naziv za ušesa velja tudi- za spodnji del rala. Ta
enotni naziv za spodnji del rala in ušesa pa se glasi takole: Umežance,
lemežanca in lémez. Zelo redki so primeri, da imajo ti deli svoja imena.
Tako pravijo v Radici spodnjemu delu plaz, lemežnicam pa uhe. Ali pa
nazivajo plaz plužnična spodnja klop, medtem ko za lemežnice ne vedo
naziva.
Lemežnice, to je plaz in ušesa iz enega kosa lesa (si. pril. II/6), so
takšne sestave in mer: plaz je pri štirih ralih dolg 67, 69, 65 in 62 cm.
Kmalu od ralnika nazaj proti kozucu se plaz začne širiti in dvigati ter
se tik pred kozucem razpolovi poševno navzgor v dva roglja, dvoje ušes,
ki so dolga 23, 37, 30 in 24 cm, razpon med koncema ušes pa znaša 26,
34, 36 in 27 cm. Ušesa so po navadi bolj ploščata ali okroglasta.
Ostali sestavni deli ne kažejo kakih novih posebnosti. Ralnik, na-
zvan oraunik (splošno) in arâunik (Št. Janž, Radica), je nasajen na plaz
oziroma na lemežnice iz enega kosa lesa; dolg je 35, 32, 30 in 33 cm, širok
pa pri vseh štirih ohranjenih ralih 17 cm. V plaz je vsajena ročica, na-
zvana pók, ki ima na vrhu rógle ali róglne, dejansko vedno dva roglja.
Pok je visok. 67, 53, 50 in 47 cm, njegovi roglji pa so dolgi 40, 48, 42 in
45 cm. V poku je glečanca za kile, skoznjo je pretaknjen gredi (grégl)
s svojim zadnjim koncem in zakilan s kilami. Za reguliranje oranja so
samo v glečenci ročice dodajali ali odvzemali kile. Gredelj je povsod
raven ter dolg 1,80, 1,84, 1,80 in 1,63 m. Za kozuc že redko rabita udoma-
čena starejša naziva kâzuc ali kâzak. Namesto starih nazivov so že veči-
del razširjeni novejši nazivi za ta del rala, in sicer: žvenga, žvinga ali
celo šprikla. Kozuc je skozi gredelj bolj ravno ali malo poševno vsajen v
plaz in je razmeroma nizek, saj je visok 38, 42, 40 in 38 cm. Na vrhu je
brez izreza. Tik nad gredljem, pa tudi pod njim je skozi kozuc pretak-
njen lesen cvek. Rezalo je pri vseh ralih nameščeno oziroma je bilo na-
meščeno v glečanci v gredlju in je pri dveh ralih dolgo 42 in 46 cm.
O kolcih (si. pril. 1/7) je bilo na tem območju zapisanih več nazivov,
in sicer: padeučič (Radica), podeučič (Brezni vrh), padeučak ali padé-
iiček (Št. Janž in Vas pri Remšniku) padéuc (Št. Janž, Brezni vrh in Vas
pri Remšniku) ter škrpele (Zg. in Sp. Kapla in Ožbalt). V krajih Radica
in Št. Janž so bila ponekod kolca še povezana z ralom tako, da je bil
gredelj pretaknjen skozi luknjo v plati med kolesoma kole, nato pa pri-
čvršćen z iglo in cvekom, sicer pa je na splošno povezovala ralo s kolci
21
Boris Orel
gredica, ki je bila včasih iz brezove trte (si. pril. 1/7), pozneje pa železna
ketna, ki se je pripela na hakl na gredlju, medtem ko so gredico iz trte
zataknili za cvek na koncu gredlja (si. pril. 1/7).
2. Na naslednjem ozemlju Kobanskega, to je od Vurmata do Šobra
(Sv. Križa) nad Mariborom, so plaz in ušesa prav tako narejeni iz enega
samega kosa lesa, vendar se razlikuje tamkajšnja varianta plužnice od
prejšnje po navedenih sestavnih delih v tem, da se plaz od ralnika nazaj
proti ročici razširja ali pa tudi ne, v vsakem primeru pa ee šele
na svojem koncu zadaj za ročico ali pod njo razpolovi poševno navzgor
v dvoje ušes ali rogljev (si. 3—4 na str. 20). Spodnjemu delu rala, to
je plazu, pravijo lemež, ušesom pa rógli (Vurmat), ali pa imajo
plaz in ušesa izjemoma skupno ime lemež (Vurmat). Drugod nazivajo
plaz takole: ploh (Sleme in Šober), klop (Vel. Boč), ušesa pa rógli (Sleme
in Šober), rogači (Šober) ali pa lémeze (Vel. Boč). Plaz je pri plužnici iz
Slemena (sedaj v Etnografskem muzeju, inv. št. 8186, glej si. 3—4 na
str. 20) dolg 40 cm, širok pa v celoti 12 cm, medtem ko je pri nepopolno
ohranjeni plužnici iz Šobra dolg 54 cm in širok spredaj 9, zadaj pa 19 cm
(si. pril. II/7). Ušesa so dolga 25 cm (30 cm), razpon med obema koncema
ušes pa znese največ 25 cm (28 cm). Višina od tal do konca ušes je 24 cm
(26 cm). Plaz in ušesa rala iz Slemena so spodaj obiti s šino.
Ralnik imenujejo oraunik. Nasajen je na plaz in je dolg 43 cm
(38 cm), širok pa 23,5 cm (22 cm). Ročica z roglji je vsajena v plaz in se
imenuje pok, ali pa kar roge ali rogi ali ta zadnji rógli. Pok je visok
59 cm (69 cm), roglji pa so dolgi 50 cm. V poku je glečanca (vis. 19 cm,
šir. 3 cm) za gredelj in kile. Gredi (grégl) je dolg 1,72 m (1,68 m) in je
navadno raven. Kozuc, nazvan žvenga, je skozi gredelj malce poševno
vsajen v plaz in pričvršćen nanj ob strani s cvekom. Zgoraj je tik nad
gredljem skozi kozuc pretaknjen lesen cvek. Nadalje je v glečanci gredlja
pred ralnikom nameščena rezanca ali rezaunca, ki je dolga 40 cm (44 cm).
Kakor drugod na Kobanskem, tudi na tem ozemlju ni nobenega spomina
na samostojno rezalnico. Malo dalje od rezance je na gredlju v zvezi
s kolci železen hakl (hókl), proti koncu gredlja pa luknja.
Kolca se imenujejo škrpele (Vurmat, Vel. Boč, Sleme) ali škrpelce
(Šober—Sv. Križ). Novejše ime za kolca so tudi koučete ali kočeta (Šo-
ber), vendar ta naziv velja večidel za kolca pri dvojnem plugu. Za po-
vezavo rala s kolci je rabila gredica ali gréglca, ki je bila po starem iz
brezove trte in se je zataknila za lesen cvek v luknji na koncu gredlja,
kasneje pa je bila železna veriga (ketna), za katero je bil potreben že-
lezen hakl (hókl) ali kavi na gredlju.
Štajersko in Koroško (Avstrija)
Okolica Lučan (Pesnica, Vel. Boč, Gradišče, Hohenegg).
V Štajerskem etnografskem muzeju v Gradcu je ohranjeno ralo iz Vel.
Boča, ki so o njem nadrobnejši podatki objavljeni v H. Korenovi knjigi
22
Ralo na Slovenskem
O plugu in ralu.* To ralo razodeva podobne značilnosti kakor rala onkraj
meje na našem ozemlju med Vurmatom in Šobrom. Plaz in ušesa so iz
enega kosa lesa, ušesa pa so zadaj za plazom. Gredelj je od kozuca dalje
polagoma navzgor zakrivljen, kar je malce nenavadno. V etnografskem
muzeju v Gradcu so o sestavnih delih tega rala po imenu plužnica zabe-
leženi tile nazivi: 1. Grindl oder gredi, 2. Eisen oder oraunik 3. Schwimm
oder swenga, 4. resaunca.
Mnogi slovenski kmetje v okolici Lučan (zlasti v Gradišču in Pes-
nici) se rala bolj ali manj spominjajo, predvsem njegovega domačega
naziva plužnica, precej manj pa vedo povedati o sestavnih delih. Na
splošno pravijo ralu v okolici Lučan plužnica in plužninca, pa tudi plež-
nica. V Zg. Pesnici pomnijo za to orno orodje še celo naziv gromska
.strela. Od sestavnih delov vedo še največ o orâuniku, ne spominjajo pa
se več naziva sestavnega dela, ki je bil nanj nasajen oraunik. Le v Pes-
nici mi je neki starejši kmet povedal, da so ta del imenovali plužnik ali
ploh. Pravzaprav je plužnik bil plaz skupno z ušesi. Od ostalih sestavnih
delov plužnice poznajo naslednje: ročice (rogi), gredi, kozóuc (tudi
žvenga), rezanca ali rezaunca, škrpelce (škrpele ali kočete) in gredica
ali brezov rink. Rezanca je bila nameščena v gredlju plužnice.
Okolica Ar veža in Oseka. Na tem območju Kobanskega
na avstrijski strani ni bilo mogoče zbrati toliko podatkov o ralu kakor
v okolici Lučan. Mnogi kmetje v raznih krajih (Lesna, Altenbach itd.) so
trdili, da so ralo svoječasno več uporabljali na naši strani, kakor pa na
njihovi.
Ralu pravijo im tem območju plužninca, njegovim sestavnim delom
pa takole: 1. oraunik, 2. gredi, 3. rezalo, 4. pok, 5. škrpele ali podeučič
(kolca) in 6. gredica. — Kolikor navajajo kmetje nemške nazive za se-
stavne dele plužnice, se ti večidel nanašajo na dele dvojnega pluga.
Okolica Ivnika in Sv. Ožbolta (Sv. Lovrenc, Radvanje,
Aibl itd.). Na območju Sv. Lovrenca je bilo ugotovljeno eno samo ralo,
ki je podobno ralu z območja Mlake—Sv. Trije kralji na naši kobanski
strani. Ralo naziva njegov nemški lastnik Odi, ralnik pa Arlen.
V kraju Radvanje ob meji je bilo najdeno tudi eno samo ralo, ki
mu pravijo oralo (si. pril. 1/2). Spodnji del rala (plaz), ki zanj ne vedo
več domačega naziva, je spredaj pred kozucem višji in debelejši, kakor
v svojem zadnjem delu. Na ta debelejši del plaza so bila svoječasno na
vsaki strani pribita ušesa, ki jim pravijo uhe ali burkle. Na plaz je
spredaj nasajen oraunik, zadaj pa je vanj vsajena ročica z dvema rog-
Ijema. Gredi (gradi) je raven, vrh kozuca pa je izrezan v ustrezen držaj.
Pred kozucem je skozi gredelj vsajena v plaz lesena os, na kateri se vrti
manjša lesena deska, ki jo v Gortini poznamo pod imenom kuhla," v
Radvanjah pa zanjo ne vedo imena. Kuhla, premična deska, je vsekakor
bila kasneje nameščena na ralo namesto prvotnih ušes (si. pril. 1/2).
» H. Koren, Pflug u. Ari, str. 53—54.
» SE VIII/1955, str. 44.
23
Boris Orel
V gredlju je končno nameščeno tudi rezalo. — Stara ralska kolca, na- \
zvana padéuc, niso več ohranjena. ;
Sobota z okolic o. Štajerski etnografski muzej v Gradcu hrani   ]
v svojih zbirkah dve rali iz Sobote, eno pa je bilo v tem kraju najdeno  \
leta 1958. Vsa ta rala so na splošno enaka, le eno ralo v muzeju v Gradcu
je brez ušes in brez rezalnice v gredlju. I
Ralo iz Sobote, najdeno pred tremi leti, je na kratko opisano takšno: ;
Na plaz, ki je dolg 98 cm, so na njegov sprednji, debelejši del ob strani i
pribita navzgor zakrivljena ušesa (dolga 54 cm), dalje je zadaj v plaz t
vsajena ročica z dvema rogljema (68 in 44 cm). V glečenco ročice je s j
svojim zadnjim koncem vtaknjen gredelj, ki je raven in dolg 2,05 m. 1
Kozuc (visok 45 cm in širok 15 cm) je skozi gredelj malo poševno vsajen ¦
v plaz in je na vrhu ravno odrezan. Skozi kozuc in gredelj je zabit lesen !
klin, na katerem se gredelj nekoliko pregiblje. Ralnik (31 in 16 cm) je >
nasajen na plaz, pred njem pa je v gredlju nameščena rezalnica, |
dolga 57 cm. . j
Glede nazivov sestavnih delov rala je treba ugotoviti, da je navzlic 5
znatnemu ponemčevanju v zadnjih desetletjih ohranjenih še kar precej ;
slovenskih nazivov, vendar pa se ti že močno mešajo z nemškimi. i
Ralu pravijo na splošno oralo (Sobota) in aralo (Mlake). Nemški i
naziv za to orno orodje je Odi (Adi). Od sestavnih delov je omeniti naj- j
prej ralnik, ki mu pravijo oraunik (nem. Arling, Adling in Adlen). Spod- J
nji del rala (nem. Sohlen, Suhln, Sohle) ima tele slovenske nazive: plot \
in plós [prim. plat, platiže in (a)plas v naših Mlakah!]. Za ročico (nem. \
Odl-Pok, Hiedn) poznajo naziva pók in celo kozalc (?). Dalje pravijo ;
gredlju gradi (nem. Grindl), ušesom pa uhe [nem. Mullbrett (?), Flüg, I
Wascht]. Kozuc (nem. Stelzl) je kozalc, rezalnica (nem. Reisseisen, Reiss- '
messer) pa rezalo. In naposled: kolca [nem. Baugrät, Baugerä(t)] na- ^
zivajo padéuc ali orauske kolesa. V Mlakah so kolca povezovali z ralom i
podobno kakor v naših Mlakah, v Soboti pa so poznali trto (Wiedn), ]
kasneje pa železno verigo s polobročem, in so z njo povezovali ralo s j
kolci. i
Samostojne rezalnice ni bilo nikjer več najti in tudi spominov nanjo
ni več ohranjenih.
Okolica Labuda. Na Magdalenski gori še danes nekateri ;
kmetje orjejo po strmih pobočjih z ralom, imajo pa težkoče z nabavo ¦
ralnika. Za rala na Magdalenski gori (orano, nem. Odi) je značilno, da j
ralnik ni nasajen na plaz, temveč na tisti sestavni del rala iz enega kosa i
lesa, ki je pred kozucem in še pod njim, zadaj za njim pa se razpolovi i
v dvoje rogovil ali ušes in ki se običajno imenuje lemeške. Razen tega j
je v ta sestavni del spodaj vložen tudi plaz sam (podobno kakor na si. j
pril. II/3). Dalje je omeniti, da je razmeroma nizek kozuc vsajen skozi j
ravni gredelj v lemeške. Ta naziv se na Magdalenski gori ni dal ugoto-
viti, pač pa imenujejo ta sestavni del cvižle (nem. Zmieseln). Plazu pra-,
vijo peta (nem. Fersenholz ali Fersche), kozucu pa kózlec. Ta del,
nazivajo nemški kmetje küzlic. Za druge sestavne dele rala so udomačeni ;
24
II
Plaz štajersko-koroškega rala z lemeškami (liabami) in ralnikom aH brez njega
od spodaj iz teh-le krajev: 1. St.Ilj, 2. Vovbre, 5. Voobrske gore, 4. Rute pri
Podgorju, 5. Plešivec, 6. Brezni vrh (Kobaiisko). ?. So. Križ-Šober, 8. Pernice;
9. Kolca rala z jezikom, pouio in drugimi sest. deli, Dragožiče; 10. Četna,
črča (?), Pečnica pri Ledincah; 11. Kolca rala s prednjo in zadnjo gredlnco.
Smarjeta d Rožu
Foto: (Ir. B. Orel
Ralo na Slovenskem
Še tile nazivi: oraunik (nem. Arlin), rezano (nameščeno v gredlju. nem.
Sech), podéuc (Baugerät). — Kolca, nazvana podeuc, so bila z ralom
povezana na dva načina: 1. gredelj je bil pretaknjen skozi luknjo na
sredi lesenega dela med kolesoma kole ter bil nato ustrezno pričvrščen,
2. gredelj je bil s kolci povezan s trto.
V ostali okolici Labuda (Libeliška gora, Libeliče, Pudlas itd.) né
orjejo več z ralom, ampak ga tiporabljajo v druge namene, o čemer bo
govor kasneje. Nazivajo ga orano ali rauo, ponemčeni kolar v Pudlasu
mu pravi Arlpflug. Na tem območju je râunik nasajen na patino (= plaz)
in ušenice (=lemeške). Ostali sestavni deU rala pa so naslednji: 1. gradi
ali gradlen, 2. ročnik, 3. rezâuanca (v gredlju), 4. podéuc, padéuc ali
podéuec, 5. grâdlenca, 6. hâkl na gredlju za gradlenco, 7. glečanca v roč-
niku, 8. kéle v glečanci za gredelj. Za kozuc se ni dal ugotoviti domači
naziv.
Okolica Velikovca (Podjuna). Leta 1957 je bilo v tej okolici
najti še kar precej ral, saj jih kmetje večidel še uporabljajo v drugotne
namene.
Ralo imenujejo v okolici Velikovca na splošno orâu, _pa tudi oróuua
in orâuo. Spodnjemu lesenemu delu rala pravijo pata in péta, ušesom ali
rogovilam nad peto pa po starem lemešance, po novem pa féte ali fate.
Ta sestavni del je na ralu iz Vovbrskih gor v celoti dolg 1,16 m, šina pod
peto pa 29 cm. Ralnik z domačim nazivom râunk, râunq, râunaq, oraunq,
orâunaq (37 in 21,5 cm) je na ralu v Vovbrskih gorah (obč. Djekše) na-
sajen samo na lemežnice, medtem ko je p'cta v dolžini 52 cm vložena
spodaj v lemežnice (si. pril. II/3). Sprednji del pete ne sega do koHca
lemežnic in se končuje poprej, tako da je ralnik dejansko nasajen samo
na lemežnice. Po ustnem izročilu je ta način sestave lemežnic in pete
ter namestitve ralnika najstarejši. — Lemežnice so na ralu v Vovbrskih
gorah (si. pril. 1/8) iz enega kosa lesa in so dolge 1,11 m. Njih ušesa so
pri kozucu široka 17 cm, na koncu pa 13,5 cm. Te lemežnice so deloma že
izgubile svojo običajno rogovilasto obliko in so že nekakšne deske, oblo-
žene z ostanki stare žage. Po vrhu lemežnic so že marsikje tudi pribite
deske.
V pogledu sestave lemežnic in pete ter namestitve ralnika moremo
na ralih v okolici Velikovca ugotoviti še drugo varianto. Tako je ralnik
ponekod nasajen skupno na peto in lemežnice. V teh primerih so lemež-
nice iz dveh kosov lesa, ki sta pričvrščena spredaj na vsaki strani pete.
Ralnik je potemtakem nasajen na tri kose lesa, na peto in na dva spred-
nja dela lemežnic (si. pril. 11/2).
Naposled je treba navesti še tretjo varianto glede sestave lemežnic
in pete ter namestitve ralnika. Pri tej varianti pa je ralnik nasajen
samo na peto. V tem primeru se peta v sprednjem delu primerno razširja
in zvišuje, lemežnice pa so nekoliko bolj zadaj ob straneh pričrvščene
na peto. Ta varianta ni tako pogostna, ugotovljena je bila samo v dveh
krajih v okolici Velikovca.
25
Boris Orel
Od ostalih sestavnih delov rala naj navedemo ročice, ročnice in roče.
Ročice navadno sestoje iz pokončnega stebrička in dveh bolj ali manj
dolgih klinov. Stebriček je vsajen v peto, v Vovbrskih gorah je povrh
tega na peto prikovan še z debelejšimi šinami, visok pa je 76 cm. Obadva
klina sta na vrhu vsajena od zadaj v stebriček. Na ročicah je na ralu
iz Vovbrskih gor hlečanca, v kateri se z uporabo kel dviga in niža gre-
delj, ki mu tu pravijo gradi, gredi, hrédl, hradl, v Tinjah in še marsikje
drugod pa prikuad, priquat, priguat. Gredelj je navadno raven in v
Vovbrskih gorah dolg 1,87 m (si. pril. 1/8). Na svojem sprednjem koncu
ima navadno gredelj železno brado (tudi hâql, âql), malo nazaj od konca
pa coeq, poseben klin, ki mu v Vovbrskih gorah pravijo zdfžnik. O funk-
ciji brade in zdržnika bo govor kasneje pri kolcili.
Naslednji sestavni del quózlc, ciózbac, ózbac, kózlc, uózlc, qózalc je
razmeroma visok (v Vovbrskih gorah n. pr. 89 cm) in je poševno skozi
gredelj vsajen v peto. Nad gredljem ima poševno razvrščene luknje za
iguo ali pa je brez njih. Na vrhu je kozuc brez izreka. Skozi gredelj in
kozuc je pri nekaterih ralih pretaknjen cvek, železen ali lesen, ralo z
Vovbrskih gor pa je brez njega. Kozuc torej nima več tiste funkcije,
kakor jo je imel včasih. Za reguliranje je na ralu iz Vovbrskih gor (si.
pril. 1/8) nataknjena na kozuc krajša deščica (dilca, matica, špata) z
lesenim šraufom poleg kozuca. Pri marsikaterih ralih pa naletimo na
železen šrauf, ki se suče v dolgi letvi (spati), pričvršćeni na ročico in
kozuc nad gredljem.
O samostojni rezalnici je nekaj spomina ohranjenega samo v Vovbr-
skih gorah, v Rutah in Djekšah, kjer so z njo pred leti pred ralom nare-
zovali zemljo. Danes je rezalnica večidel nameščena na ralu, in sicer
na dva načina: ali je nameščena v glečenci v gredlju ali pa jo vtikajo
v ralnik in hkrati v kljuke ali klanfe (qnupe) na vsaki strani gredlja
(si. pril. 1/8). Rezalnica, ki je nameščena v gredlju, se običajno imenuje
rezauanca, druga, prestavljiva rezalnica pa telâjzl ali talajzn (nem.
Teileisen). Marsikje so rezalnico, nameščeno v gredlju, nagibali bolj na
desno in levo od ralnika s palico, v Vovbrah pa z uporabo Spangla.
Kolcem (si. pril. 1/8) pravijo večinoma pódeu ali podéuc oziroma
podiuc, padine, ponekod pa pódou in pódau, le v Carčah je bil poleg
naziva pódeu zabeležen tudi naziv uózi. Posamezni sestavni deli kole so
naslednji: 1. kolesa, qolésa, qoles, qolesnice, 2. podéuc ali pódeu (del nad
osjo med kolesoma), buazina, 3. jezak, jâzaq. Blazina ali podeu razpo-
lavlja jezik, kakor pri jezerskem ralu, v sprednji in zadnji del. Na koncu
zadnjega dela jezika je pretaknjen lesen cvek. Gredelj povezujeta s kolci
dve presti (presta), v Vovbrskih gorah in v Djekšah pa prua in druga
gradlanca. Prva, sprednja presta je močnejša, debelejša, kakor zadnja.
Navadno pa sta obedve presti ali gradlenci enaki. Sestavljeni sta iz vrh-
njega obročastega, podkvi podobnega dela in iz verige (ketne). Prva,
sprednja presta je zataknjena s svojim vrhnjim delom za brado ali hakl
na koncu gredlja, s svojim drugim delom (verigo) pa je nataknjena na
sprednji del jezika tesno ob blazini kole. Druga, zadnja presta je zgoraj
26
Ralo na Slovenskem
zataknjena za lesen cvek (zdržnik) ali hakl na gredlju, spodaj pa za
lesen cvek na koncu jezika (si. pril. 1/8). Marsikje je druga, zadnja presta
samo veriga.
Okolica Celovca (vzhodni del). V vzhodnem delu celovške
okolice, ki mu iz določenih ozirov priključujemo vzhodni del Rožanskih
Gur s središčem Radiše, so rala v letih 1956/57 še uporabljali v razne
namene.
Za ralo na navedenem ozemlju (orauna, orâu, urâii, oratio) je med
drugim zlasti značilno, da gredlju pravijo prîkuad, priquat, le v Ličji
vesi je bil poleg tega naziva zapisan še naziv privoz. Gredelj je na
splošno raven, vendar je ponekod razmeroma kratek. Predvsem je kratek
od kozuca dalje, med drugim zaradi tega, ker ni na njem rezalnice v
zvezi s spremenjeno funkcijo rala. Kakor v okolici Velikovca pravijo
tudi na tem območju spodnjima sestavnima deloma péta in lemežance,
(lameždnce, lamežance, lemešance). Nad lemežnicami so skoraj že pri
vseh ralih nameščene di7e ali dilce. Râunq, râunaq, orâunaq je nasajen
na peto in dva dela lemežnic na vsaki strani pete. Ročica (roče, ročice)
je vsajena v peto in ima na vrhu dva daljša roglja. Zato ji pravijo tudi
roge (Radiše). V glečenci ročice je s svojim zadjem koncem pretaknjen
gredelj, ki ima na svojem sprednjem koncu brado, običajno železno, malo
nazaj od brade pa lesen cveq. Kozuc, ki je večinoma tako visok kakor
ročica, je skozi gredelj poševno vsajen v peto. Pravijo mu špata, v Ra-
dišah pa razen tega tudi ročica (?). Na kozuc, ki je na vrhu brez izreza in
ima nad gredljem nekaj poševno razvrščenih lukenj (üqnje, jégua), je
nataknjena dîla s šraubom ali šraufom za reguliranje oranja. Rezalnici,
nameščeni v gredlju, pravijo rezâuua ali razâuua, prestavljivi rezalnici
pa stânglca (Ličja ves). Z izjemo Radiš se rezalnica na ralih na tem
ozemlju ni dala ugotoviti.
Povezovanje kole z ralom je prav takšno kakor v velikovški okolici
Pač pa se pojavlja zanje nov naziv, ki se glasi: uózi, uózej; le v Verovcah
(obč. Radiše) je bilo poleg tega naziva sUšati še pódeu. Kolca imajo
qolése, jézaq in uazinqo (med kolesoma), povezujejo pa jih z ralom dve
presti (presta), ki jima v Radišah in okolici pravijo qnupe (?). Prva in
zadnja presta oziroma qnupa povezujeta ralo s kolci podobno kakor v
velikovški okolici. V ta namen so na sprednjem koncu gredlja lesen
coeq in železna brada ali nos, na zadnjem koncu jezika pa poprečen
cveq.
Rožanske Gure. Na tem slovenskem koroškem ozemlju med
Dravo in Vrbskim jezerom je ohranjenih v vseh krajih še kar mnogo
ral, ki jih uporabljajo v razne namene (si. pril. I/l in 1/5).
Ralu pravijo na tem ozemlju na splošno orâuo, ponekod pa tudi
râuo. Spodnji leseni del rala se imenuje buazînqa in póuziuna (Kotmara
ves), buazina, póuieuna in puaznina (Plešivec), puâz (Klopce in Crez-
dol), opuâs (V Brdih in Sodraževa), puazivo (?) (Klopce) in končno péta
(Sodraževa, Št. Ilj, Dobanja itd.). Marsikje, kjer pravijo temu delu puas
ali puaz ali podobno, se imenuje peta tisti del plaza, ki je spodaj pod
27
Boris Orel
ročico okovan s šino. Plaz je dolg 90 do 115 cm. Ročica (ročice), ta zadnja
ročica CKlopce), ročnih, roča je visoka 75 do 90 cm, na vrhu je ali za-
krivljena in je malce spodaj vtaknjen vanjo lesen klin kot držaj (ali
tudi ne), ali pa sta ob straneh na vrhu pribita in z železno kambo obita
s stebričkom dva roglja, ki jima pravijo uile. Na Plešivcu pravijo ročici
tudi strmca na uile ali rógle. Včasih je imela ročica Ha vrhu leseno
bunko, za katero so pri oranju držali. V ročici je hlečanca s čelama za
hrédl (gredi), ki se njegova dolžina giblje med 1,95 in 2,05 m, ter je bolj ali
manj raven (si. pril. 1/5) ali pa je pred kozucem malce navzgor zakrivljen
(si. pril. I/l). Rala z malo zakrivljenim gredljem so starejša. Prvotni
naziv za kozuc pa je na tem ozemlju pozabljen, kajti danes ta sestavni
del na splošno imenujejo špritua, v Št. Ilju ponekod tudi ta srednja
špritua. Visoka je 86 do 102 cm. Poučno je, da v Škofičah pravijo kozucu
tudi ročica (sprednja). Cele se zabijejo v gredelj ne samo pri ročici,
temveč tudi pri kozucu, razen tega je treba navesti cveq ali spac ali
jeglico na četanci za uqnje na kozucu. Končno je na kozuc, ki je vsajen
skozi gredelj na sprednji del plaza, tako da je razmak med kozucem in
ročico precej velik, pri nekaterih ralih nataknjena dilca s sraufom ali
šraubom (si. pril. 1/1 in 1/5). Temu šraufu pravijo V Brdih samac, dilci
pa samnica. Najdemo tudi rala, na katerih je na ročici in kozucu malo
nad gredljem pričvrščena daljša letev, v kateri se vrti vijak. Takšne
naprave za reguliranje oranja so novejšega nastanka. — Lemežnicam
pravijo večinoma habe, pa tudi paréte, marsikje pa še pomnijo starejši
naziv lamešce (Bilčovs), lameše (Klopce nad Št. lijem in lamešnice (Ško-
fiče). Nad lemežnicami so že pri vseh ralih pričvrščene deske (si. pril. I/l
in 1/5), za katere velja tudi naziv lemežnic, le ponekod jih posebej ime-
nujejo dile ali stranice. Lemežnice so dolge 60 do 82 cm, dile pa so krajše
(50 do 73 cm). Râunq (splošno), orâunq, orâunak, ponekod pa tudi že
lamež ali lamaž je v mnogih krajih na tem ozemlju nasajen na lemežnice
(si. pril. II/5). V tem primeru je plaz v ustrezni dolžini vdelan v lemež-
nice in se končuje malo pred njihovim koncem, ušesa ralnika pa se
oklepajo samo lemežnic zgoraj in ob straneh. V Št. Ilju je bilo najdeno
ralo, pri katerem so lemežnice spredaj na vrhu pričvrščene ž lesenim
cvekom na plaz, poleg tega pa obdaja lemežnice in plaz še železni obroč
(si. pril. II/l). Ralnik je torej dejansko nasajen na sprednji del lemežnic,
pod njimi pa je plaz, ki se končuje obenem z lemežnicami pod ralnikom.
Poleg tega imamo opraviti še z drugo varianto, pri kateri je ralnik nasajen
na lemežnice in plaz. V tem primeru sestoje lemežnice iz dveh delov, ki
so ob straneh pričvrščene na plaz.
Rezalnica se imenuje rezauo (ponekod tudi rezaunca) in je ali vsa-
jena v gredelj ali pa je nameščena ob strani gredlja v qampi ali hâqlu
ter vtaknjena v uqenco na ralniku. V zadnjem primeru imamo opraviti
s prestavljivo rezalnico, imenovano ponekod štainca ali štainšca, tudi
stanglca, ki ni rezala zemlje, temveč jo je potiskala v stran. Mnoga rala
so ohranjena brez rezalnice. O samostojni rezalnici pa ni bilo mogoče
ugotoviti nobenih podatkov.
28
Ralo na Slovenskem
Kolcem pravijo na Rožanskih Gurah splošno uózi (si. pril. 1/5), le
v Št. Ilju je bilo slišati zanje tudi naziv qolesnice, ki je po ustnem izro-
čilu stari naziv za ralska kolca, medtem ko je uozi primernejši naziv
za kolca pri plugu. Sestavni deli kole so: 1. qoles ali qolesnice, 2. akštok,
na njem je buazina ali buazînqa, 3. skozi buazino je pretaknjen jezhq
ali Mibua, tudi duša, ki je skozi njo na zadnjem delu vsajen lesen cveq.
Za povezavo kole z ralom oziroma z gredljem je lupa, qlupa, in sicer dve:
spredaj prva, zadaj pa druga, zaradi česar se marsikje imenujeta ta
prednja qlupa in ta zadnja qlupa (si. pril. 1/5). Le poredko klupo imenu-
jejo presta (ta prednja in ta zadnja presta), prav tako je poredko ohra-
njen stari naziv za ta sestavni del kole: trta. Za namestitev prve klupe
je navadno sprednji konec gredlja urezan v brado (si. pril. I/l in 1/5) in
je povrh okovan, za zadnjo klupo pa je železen ali lesen cveq, železna
jegliča ali haql ali pa ni ničesar. Prva klupa sestoji iz vrhnjega obro-
častega dela (klobase) in verige, druga klupa pa samo iz verige.
Gure nad Vrbskim jezerom. Na tem območju je ralo v
marsikaterih vaseh še ohranjeno, toda ustni podatki o njem so zelo po-
manjkljivi.
Ralu pravijo v Kostanjah in njegovi okolici orâuo, uorâuo. Plaz se
imenuje peta (Crezpolje) in pódvaz ali pôdvaz (Dholica); dolg je pri
ohranjenein ralu iz Crezpolja 1,01 m. V plaz je vsajena ročica, ki je
visoka 83 cm, in ima na vrhu bunko, pod njo pa cvek kot držalo. Ročici
pravijo v Dholici trst (ročnik). Gredelj, nazvan pam ali lias, je raven in
dolg 2,26 m. Skozi njega je v peto poševno vsajen kozuc, nazvan štelca,
z mnogimi luknjami in iglico v njegovem vrhnjem delu. Lemežnice, na-
zvane lamaz ali lamaž, so pribite pod kozucem na peto (podvaz) in so
dolge 92 cm. Orâiinak (32 in 25 cm) je nasajen samo na lemežnice, povrh
katerih so pribite dile, nazvane paréte, peretnice ali falethh. Rezala
(rezalno) ni na ohranjenem ralu.
Kolca povezujeta z ralom dve presti ali trti na že znani način. V ta
namen sta na gredlju dva vlasnika. Kolcem pa pravijo re^ic ali kolesnice.
Pravzaprav so retič kolca brez koles.
V okolici Možberga je le še malo ral ohranjenih, za njihove sestavne
dele pa je bilo mogoče ugotoviti samo nemške nazive: Ari, Ori (ralo),
Arlin (ralnik), Sohle, Sohln, Suhln (plaz), Federn (lemežnice), Sterzel
(kozuc), Habal (ročice), Arlpaum, Arlpam (gredelj), Riss (rezalnica),
Orlrvagerle (kolca), Einsenpretzen (gredeljnica).
Okolica Pliberka in Dobrle vesi (Podjuna). Ralo na-
zivajo v okolici Pliberka uróuo, oróuo, orano, orâu, râuua, v okolici Do-
brle vesi pa orauija, oray, râu, ta lesena rau (Žamanje) ter spicjeq (Re-
berca, obč. Bela). Spodnji del rala se imenuje patina, péta, peta, pa tudi
nâpuat (Incelna ves) in je pri dveh ohranjenih ralih dolg 94 in 95-cm.
Kjer se ta del imenuje patina, je običajno peta s šino podkovani del
patine. Ročica (račica), visoka pri dveh ralih 66 in 62 cm, je vsajena v
patino in ima na vrhu dva večja ali manjša roglja kot držaja (si. pril. 1/3.)
Zato se ta del imenuje tudi ročice, račice, arčice ter roče. V hlečanci ro-
29
Boris Orel
Čiče je S kelami ali kilami pričvrščen gredelj, ki mu v okolišu Pliberka
pravijo grandlnik, grâdlnik, grândalnaq, gradier in gradi, v okolišu
Dobrle vesi pa gredi, hrédl, hrâdl, radi ipd. Gredelj je različno dolg
1,84, 1,75 m itd.) in večidel raven (si. pril. 1/3), ponekod pa je v svojem
zadnjem delu od ročice proti kozucu rahlo navzgor zakrivljen. Kozuc,
ki večidel nima več tiste funkcije, kakor jo je imel po starem, ima tale
imena: kâzvac, kôzbac, qôzbac in tudi kózuc. Za reguliranje oranja je na
mnogih ralih že nameščena železna uinta, ki se suče v letvi, imenovani
špata ali uóta in pričvrščeni na ročico in kozuc nad gredljem (si. pril. 1/3).
Lemežnice sestoje iz dveh delov (si. pril. 1/3), ki sta pričvrščena spredaj
na vsaki strani patine in sta dolga 73,5 in 76 cm. Ta del nazivajo nasploh
lemežance ali lemešance, izjemoma tudi lemožance (Globasnica) in uha
ter ušata (Vidra ves). Râunik, raunk, râunq, róunq, orâunq je nasajen
skupno na patino in lemežnice. Sprednji spodnji del rala med kozucem
in ralnikom se imenuje oravMua kólba (Dob pri Pliberku).
Rezalnica (rezauanca, rezâunq, rezâunaq, râzunca, rézunca) je bila
po starem nameščena v gredlju pred ralnikom, v novejšem času pa so
poznali tudi rezalnico ob strani gredlja in v ralniku. Prestavljivi rezal-
nici pravijo v Bistrici špila, v Globasnici pa rezaunca na spilo. Nekaj
ral s prestavljivo rezalnico je bilo leta 1957 še mogoče ugotoviti v okolici
Pliberka in Dobrle vesi. Samostojne rezalnice pa se spominjajo ljudje
samo v hribovitejših krajih (Smarjeta pri Pliberku in Reberca). V Šmar-
jeti so pri samostojni rezalnici razlikovali: 1. rezauanco in 2. kruko za
rezauanco.
Za kolca so v okolici Pliberka udomačeni nazivi podéuc, pódeu iz-
jemoma tudi kolesnice, v okolici Dobrle vesi pa prav tako podéuc, pódeij,
(podu) in qolesnice, razen tega pa še uózej (Na Selu, Male Cape, Incelna
ves). Kolca so sestavljena podobno kakor na prej omenjenih ozemljih,
se pravi, da imajo: 1. qolés ali qolesnice, 2. jâzaq, 3. qómat ali buazino
(med kolesoma), 4. prva gradlanca (hrâdlanca, presta, preista), in 5. zad-
nja gradlanca (hrâdlanca itd.). Prva gradlenca je zataknjena za brado
ali žnabu na sprednjem koncu gredlja, zadnja gradlenca pa na zadnjem
koncu jezika in za cveq ali špic na gredlju (si. pril. 1/3).
Med Šmarjeto in Št. Jakobom (Rož). Rala so v Rožu
skoraj v vseh vaseh v večji ali manjši meri ohranjena (si. pril. 1/4 in 1/6).
Poučno pa je, da se na tem ozemlju v nazivju sestavnih delov rala po-
sebno močno kaže vpliv pluga, in to zlasti pri poglavitnih sestavnih
delih, kakor so ralnik, plaz, ralska kolca itd. Domači nazivi za ralo so
v Rožu naslednji: râu, orâu, orâuua, orâiio, rana. Spodnji sestavni del
rala se imenuje peta in puâz. Kjer je temu delu ime puâz, je peta tisti
njegov del, ki je spodaj obit s šino. Ponekod je plaz na ralu širši od
kozuca dalje (n. pr. v Zvrhnjem kotu), to pa predvsem zaradi tega, ker
so lemežnice povrh njega pribite. Dolžina pete ali plaza je različna
(75 do 107 cm). Ročica (vis. 87 do 110 cm), ki ji pravijo tudi roč, rocniq,
držan, držano, je na vrhu malce nazaj zakrivljena ali je povsem ravna
30
Ralo na Slovenskem
in se končuje na vrhu z bunko po imenu čepa (qépa), zadaj pa je neko-
liko niže vsajen cveq. Ce ima ročica na vrhu dva roglja, se tedaj obi-
čajno imenuje ročice. V Zvrhnjem kotu pri Selah pod Košuto in v Rutah
pri Podgorju sta bili ugotovljeni dve rali, pri katerih sta ročica in plaz
narejeni iz enega kosa ustrezno raščenega lesa (si. pril. 1/4 in 1/6).
Splošni naziv v Rožu za gredelj je hrédl, pa tudi gredi. Dolg je 1,94 do
2,42 m; običajno je raven, ponekod je od ročice dalje rahlo navzgor za-
krivljen ali pa je od kozuca dalje malce navzdol zakrivljen. Gredelj se
giblje v leč venci (ličuanca, hlečanca) na ročici, v kateri so tudi cele.
Stari naziv za kozuc je že večidel pozabljen, le v Zvrhnjem kotu mu še
pravijo qózouc in qózalc, v Slovenjem Plajberku qózu, v Dragožičah
qózac, v Lešah pa qozvac. Povsod drugod so bili zapisani v Rožu tile
nazivi drugotnega značaja: špritua (splošno), šticna, špata, duša in pre-
diunaq (Gorinčiče). Kozuc je malo poševno skozi gredelj vsajen v plaz in
je različno visok (70 cm do 1 m). V Slov. Plajberku je bil kozuc začelan
s čelo, da je bolj trdno stal v gredlju, dalje so na njem uqnje ali uqance,
v katere se je zataknila jéhiia na četanci. Pri nekaterih ralih je natak-
njena na kozuc krajša deščica (špata, qlupa) s šraubom ali vinto (si.
pril. 1/4) za reguliranje oranja. — Za lemežnice le še ponekod pomnijo
starejši naziv Umežance (Šmarjeta, Borovnica) oziroma lemežance (Ko-
žentavra), sicer pa v okolici Borovelj, Bistrice in Št. Jakoba pravijo
temu sestavnemu delu habe. V okolici Št. Jakoba je poleg hab zelo raz-
širjen naziv peretnice, redko tudi paréte ali pernce. Po vrhu lemežnic so
že marsikje pričvršćene deske, ki jim pravijo dile. Ali pa pravijo lemež-
nicam habe, dilani pernce oziroma lemežnicam peretnice, deskam pa
dile. Lemežnice so dolge 74 do 89 cm, dile pa so primerno krajše. Med
kozucem in ralnikom so lemežnice zelo kratke (23 cm) ali pa dolge (78 cm,
Zvrhnji kot, si. pril. 1/4), kar" je v zvezi s spremenjeno oziroma prvotno
funkcijo rala.^" Lemežnice so ali iz enega ustrezno oblikovanega kosa
lesa ali pa so iz dveh delov, se pravi iz dveh ušes, pribitih ob straneh
na plaz. — O ralniku so na splošno razširjeni tile domači nazivi: lamaž,
lamaš, lamaš, lamaš, lémez, zelo redko pa je slišati naziv raujiq." Ralnik
je dolg 30 do 40 cm, širok pa 21 do 50 cm in je nasajen ali skupno na
plaz in lemežnice ali pa samo na lemežnice. Pri prvi varianti so lemež-
nice običajno iz dveh delov, razen tega pa tudi iz enega kosa lesa, ki
je povrh pričvrščen na plaz. Pri drugi varianti so lemežnice ali iz enega
kosa lesa, v katerega je spodaj vdelan plaz, ali pa so pričvršćene povrh
plaza, vendar v obeh primerih plaz ne sega do konca lemežnic, ampak
se poprej končuje, tako da je ralnik nasajen samo na lemežnice (ali pa
se ušesa ralnika oklepajo samo lemežnic).
Ta del med ralnikom in kozucem, imenovan v okolici Pliberka gnana
ali kolba, je na vseh območjih na Koroškem večidel kratek, vsekakor zaradi
drugotne funkcije rala.
Pravijo, da rance ima raunq, ran pa lamaš.
Nekatera rala kažejo, da so pri drugi varianti lemežnice verjetno tudi
iz dveh kosov lesa, ki pa se njihova konca stikata pred koncem plaza.
31
Boris Orel
O rezalnici je na splošno v Rožu malo slišati. Nekateri menijo, da
noža T ralu sploh nikoli ni bilo, drugi pa se bolj slabo spominjajo rezal-
nice, nameščene v gredlju. Rekli so ji râzunca (Slov. Plajberk). Nekaj
več spomina je ohranjenega na prestavljivo rezalnico ob strani gredlja.
Predevali so jo v qâmpce (qlupne) ob gredlju in v luqje ralnika. To
'rezalnico so nazivali: râzunca, rezauanca, rezano, rezonanca ter štainca,
štainčca in štaingica. — O samostojni rezalnici pa vedo največ povedati
le v gorskih krajih. V Zvrhnjem kotu so jo imenovali narezan, njena
sestavna dela pa oje in narézanca, v Slovenjem Plajberku râzunca, se-
stavna dela pa oje in râzunca. \ Zg. Rutah ni več spomina na samostojno
rezalnico.
Za kolca je y Rožu udomačenih kar več nazivov. Tako imenujejo
ta del rala v okolici Borovelj in Bistrice na splošno qolesnice ali qolî-
salni, le v Šmarjeti, Kožentavri in Št. Janžu je bilo poredko slišati tudi
naziv uózi in uozij. V vaseh občine Št. Jakoba pa se za kolca javlja nov
naziv, in^sicer puženča, pužanča, pa tudi pužanka. V Šmarjeti, Zvrhnjem
kotu in Slovenjem Plajberku so kolca povezana z ralom še na podoben
način kakor v okolici Velikovca, Železne Kaple ali na Jezerskem, to se
pravi, da je spredaj gradanca (prva hrédlnca, lupa, trta), zadaj pa že-
lezen ločen [zadnja hrédlnca (?) lupa (?) itd.], za katero pa že ni pravega
naziva (si. pril. II/U). V večini ostalih krajev v Rožu, to je v okolici
Borovelj, Bistrice in Št. Jakoba, pa poznajo samo gradanco, ki ima več
nazivov: trta, rinq (s četno), rinqa, hrédlnooa četna, qlobasa s četno itd.
Ta gradanca je bila po starem trta, spletena iz prota ali česa drugega.
Spredaj na gredlju se gradanca zapne (zahaqla) za hâql, cveq, nos ipd.
— Kolca, povezana samo z gradanco z ralom (si. pril. 11/9), imajo na-
slednje sestavne dele: 1. qolésa, qolâs, 2. akštok, na njem buazina, bua-
zinqa za gredelj, tudi pouštr, 3. po dolgem jezaq ali špritua (ima sprednji
in zadnji del), 4. použouna, použa ali ridouc, to je prečni del letve zadaj
na koncu jezika ali špritue (si. pril. 11/9). Na nekaterih kolcih sta buazina
in použa povezane ob straneh s kratkimi peretnicami.
Med Ledincami in Vrati (Baška okolica in spodnji del
Ziljske doline). V baški okolici je bilo ugotovljenih še kar precej ral,
znatno manj ali skoraj nič pa v spodnjem delu Ziljske doline, to je na
ozemlju od Brnice oziroma Št. Lenarta pri sedmih studencih do Vrat.
Tudi na tem območju se v nazivih rala in njegovih sestavnih delov
kažejo vplivi pluga in njegovih delov, razen tega pa nemških kolarskih
nazivov.
Ralo je splošno znano pod temi domačimi nazivi: raz(0, orano
(splošno), deloma tudi aravo (Vrata) in ori (Korpiče, Sovče. Rute pri
Podkloštru). Ori ali óru je marsikje tudi orodje z enim kolesom za zasi-
panje, rano pa za druga dela. Spodnji leseni del rala se imenuje puas,
le v Prosovičah pri Beljaku je bilo slišati zanj tudi naziv puaža. Dolg
je 71 do 114 cm. Na svojem zadnjem koncu je obit s šino in ponekod se
ta del plaza imenuje peta. V plaz je zadaj vsajena ročica (vis. n. pr.
90 cm,) ki se na vrhu končuje s kepo (čepo), zadaj, malo pod kepo, pa je
32
III
1.1;- (> raj: Izkopavanje
krompirja z ralom v
Rutali nad Blatom pri
Striholčah (1957)
Folo: d;-. B. Orel
L e y O :   Spomladansko
oranje z ralnm
(plužnico) v Sp. Kapli
(1957)
Foto: F. Sa rt
Ralo na Slovenskem
vsajen vanjo cueq. Kjer sta na vrhu pričvrščena dva roglja (vile), nazi-
vajo ta sestavni del rala tudi ročice in račice. Zanj so še tile nazivi:
rocniq, drzâuo, hâbl in hâblna (poredko). V kraju Na Dravi v občini
Marija na Zilji je bilo ugotovljeno ralo, pri katerem sta ročica in plaz
iz enega kosa lesa. — Gredelj splošno imenujejo gredi, le ponekod so
ta naziv že pozabili ter imenujejo ta del rala pam (Na Dravi) ali stanga
(Prosoviče). Gredelj je kakor doslej povsod na Slovenskem Koroškem s
svojim zadnjim stanjšanim koncem gibljivo vtaknjen v glečenco ročice.
Večidel je raven, le na nekaterih ralih je od kozuca do sprednjega konca
malce navzdol zakrivljen. — Kozuc (visok 60 do 89 cm) je skozi gredelj
vsajen v plaz in se na njem večidel ni dala ugotoviti vinta za reguliranje
oranja.^' Stari njegov naziv je le še malokje znan. Tako mu pravijo
kózlec na Mali gori pri Tložeku in kozalc na Bačah, povsod drugod pa
zanj večidel ne vedo naziva ali pa navajajo taka sporna imena: klan, noga,
strhmca (?), šteer (Steher) ipd. Podobno je z lemežnicami, ki jih takole ime-
nujejo: habe, peretnice, perétance, pernce, stranice, žlefe itd. Povrh lemež-
nic so še dile ali dilce. V Zg. Vratih se spominjajo rala, na katerem je
bila ena sama premična dila. Značilno je, da na tem ozemlju sploh ni
bilo nikjer slišati pravega naziva za orno železo rala. Ralniku namreč
pravijo takole: lamaš, lemaš, lemaš, lemćš, lemaš ipd. Nasajen je ali
skupno na lemežnice in plaz ali samo na lemežnice, ali pa samo na
plaz. Zadnji dve varianti sta bolj redki. Pri tem so lemežnice ali iz
enega kosa lesa ali pa so sestavljene iz dveh delov, ki sta ob straneh
pričvrščena na plaz.
O rezalnici, tako o samostojni, kakor tudi o rezalnici, ki bi bila kdaj
nameščena v gredlju ali ob njegovi strani, ni nobenega spomina, pač pa
ponekod pomnijo prestavljivo železno štainšco.
Naziv za kolca se iz Roža nadaljuje tudi na tem ozemlju, saj jim
pravijo pužanča, le v okolišu Podkloštra in Vrat kužanča. Poleg sestav-
nih delov kole (qolésa ali kolca, buazînqa, jézak in rida) bodi omenjena
gradanca za povezavo kole z ralom. Le-tej pravijo trta (čeprav je že-
lezna), dalje četna, črta ali črča^* (si. pril. 11/10). Zataknjena je na koncu
gredlja za cvek, gakl, hâkl, gaklč itd.
Od Straje vesi do Šmohorja (zgornja Ziljska dolina). Na
tem ozemlju ni bilo nikjer najti nobenega rala. Nanj je samo nekaj spo-
mina še ostalo v Drevljah in Zahomcu. Zlasti se spominjajo rala v Za-
homcu, kjer so mu rekli arauua. Za to ralo je bilo značilno, da je imelo
prestavljivo dilo. to je dilo za predevat. Ostali sestavni deli rala imajo
seveda nazive, ki jih najdemo tudi pri plugu. Tako so ralniku rekli piig,
rezalnici nuošč, spodnji del pa se je imenoval piiâs. Zadaj je bila v plaz
vsajena račica. Za kozuc ni bilo mogoče ugotoviti naziva, nazivi neka-
terih drugih sesta\niih delov pa so naslednji: gredi, težajh (kolca),
gredica ali rink.
" Pač pa so v ta namen cele v ličvenci v gredlju poleg kozuca.
" Vpliv določenega dela živinske opreme.
5  Slovenski etnograf "53
Boris Orel.
2. Gradivo in izdelovalci rala
Rala so tudi na kasneje pregledanih štajersko-koroških ozemljih iz-
delovali običajno iz trdega lesa. Če so bili na nekaterih ozemljih sestavni
deli izdelani večidel iz bukovega lesa, pa je na drugih ozemljih prevla-
doval brezov ali jesenov les kot gradivo. Torej bukov, brezov in jesenov
les so na pregledanih ozemljih najbolj cenili za rala. Od teh vrst lesa
je bil menda še najbolj upoštevan brezov les. Običajno je bila večina
sestavnih delov rala napravljena iz brezovega lesa, med njimi zlasti
gredelj, le kozuc in ponekod tudi plaz sta bila bukova ali jesenova. Se-
veda imamo opraviti še z raznimi drugimi možnostmi. Tako so bili na
primer gredi, kozuc in ročice izdelani iz brezovega, plaz in lemežnice
pa iz jesenovega lesa. Težja gorjanska rala so bila večinoma narejena
iz jesenovega lesa, vendar je bil gredelj zmerom iz brezovega lesa. Prav
tako je bilo oje samostojne rezalnice vedno iz smrekovega lesa.
Ralo je bilo preprosto orno orodje, ki pa je moralo biti napravljeno
zelo natančno. Z njim je imel običajno opraviti domači kolar (bognar),
vendar ve ljudsko ustno izročilo marsikje poročati o tem, kako so bili
vešči izdelovalci ral tudi kmetje sami. Kmetje ali njihovi hlapci so bili
zaposleni z izdelovanjem ral povečini v zimskem času. — Železne ralnike
in rezalnice ter druge manjše železne sestavne dele so izdelovali bližnji
domači kovači, ki so imeli vodno nakovalo. Te dele pa so kupovali tudi
v trgovinah v bližnjih večjih krajih.
Koliko so kolarji ali kovači vplivali na udomačitev določenih na-
zivov sestavnih delov pri ralu, to je vprašanje, ki bi ga bilo treba posebej
raziskati v kritičnem delu razprave o ralu na Slovenskem. Na splošno
je bilo opaziti, da kolarji na ozemlju Slovenske Koroške niso ravno naj-
boljši ohranjevalci starega nazivja. Marsikje so starejši kmetje znali
označiti sestavne dele rala s starimi nazivi mnogo bolje kakor pa na
priliko kolarji.
3. Oranje z ralom
Ker je bilo oranje z ralom že kar dovolj izčrpno obravnavano v
prvem poročilu,^^ bi pravzaprav v našem drugem poročilu ne imeli o tem
vprašanju nič bistveno novega povedati. Dodali bi le nekaj pripomb, ki
so bolj ali manj važne. Tudi na ozemljih, s katerih smo prikazali rala
v našem drugem poročilu, je bil glavna vprega oziroma oprema goveje
živine topit an jéga (jéha, îga, jéh, iha, jegu, jegó itd.), le na Kobanskem
so za vprego v ralo opremili govejo živino z jarmom. Ti jarmi so bili na
Kobanskem za oranje v strmem bregu primerno daljši, kakor za oranje
po ravnem (si. pril. 111, spodaj). V Sp. Kapli je tak jarem dolg 1,68 m,
vola pa sta bila vprežena v tako dolg jarem predvsem zaradi tega, ker
sta morala biti pri oranju v strmini primerno oddaljena drug od dru-
SE VIII/1955, str. 51-55.
34
Ralo na Slovenskem
gega (si. pril. III, spodaj). Poleg goveje živine so bili na Slov. Koroškem
(oziroma so še danes) tudi že konji vpreženi v ralo (si. pril. III, zgoraj).
Zlasti so na Koroškem začeli konje vpregati za oranje za krompir.
Konjska vprega pa se ni obnesla, ker je konj, tako pravijo, krompir
zmečkal. Zato so si za taka oranja, če je bilo le mogoče, izposodili vole.
O oraču ni nobenih novih poročil, pač pa bodi omenjeno, da so
hlapcu, ki je poganjal živino, rekli tudi vodoč (Sv. Primož na Kob.),
dalje gonjač (Sp. Kapla) in volar (Vurmat). V okolici Velikovca (Sv. Ja-
kob, Čarče itd.) so rekli poganjaču volov pri oranju z ralom tudi svétank,
češ to je mož, ki mora volom svetat, se pravi, on jih mora voditi.
Imenovanje raznih delov njive je udomačeno zlasti na ozemljih, kjer
so njive v bregu. Orač je začel orati spodaj, na spodnjem kraju njive,
ki ga običajno povsod imenujejo rob, le ponekod tudi breg ali breh
(Carče, Žamanje). Jarek na vrhu njive nazivajo âdar, ador, odar (Ko-
bansko), odar (Djekše) in podobno, medtem ko je svet, kjer so obračali
ralo, takole imenovan: uračka, vračka (Kobansko), zare (Vurmat, Globas-
nica, Žamanje itd.), zara (okolica Lučan), obračljaj (Djekše), vračloj
(Dob pri Pliberku) itd. V Zvrhnjem kotu še danes vozijo zemljo s prve
brazde na vrh. Temu delu pravijo brazdo uóst.
Kakor vemo, je o samostojni rezalnici, s katero so pred ralom na-
rezovali zemljo, slišati predvsem na hribovitih ozemljih. Ne spominjajo
pa se samostojne rezalnice večidel po ravnem, razen tega izjemoma tudi
ne na takem hribovitem ozemlju, kakor je Kobansko. Le pri Sv. Jerneju
(Braniku) je ohranjen že zelo šibek spomin na narezovanje zemlje s
samostojno rezalnico pred kakimi sto leti. V okolici Grebinja so bili
v samostojno rezalnico vpreženi junci, v ralo pa voli; hlapec je oral
z ralom, ženska pa je narezovala z rezalnico. Rekli so: baba narežuat,
huapac pa orat. Zlasti so narezovali trdo zemljo (celine ali ledine) pred
ralom.
O samem oranju z ralom je razmeroma še največ novih podatkov
s Kobanskega. Iz Vasi pri Remšniku poročajo, da je prva brazda v bregu
rob in v robu plužnica še trdo vrže. Drugo brazdo pa orje plužnica že
laglje, lepše, ker druga brazda že lahko pade k prvi. V Zg. Kapli pri-
povedujejo starejši kmetje, da je plužnica z ozkim ralnikom ozko jemala
zemljo, prebrazdala jo je malo sem in tja, zato je bolj prhko orala. Tudi
po oranju s plužnico je večkrat na vrhu njive, na odoru, zmanjkalo
zemlje. Zato so jo morali nositi ali pa voziti na vrh. Osamljeno je po-
ročilo iz Male vasi pri Škocjanu na Koroškem, ki pravi, da so ralo v
preveliki suši na plazu med ročico in kozucem obtežili s kamenjem v
škafu.
Za reguliranje oranja s plužnico sta bili dve kili v glečenci ročice.
Če so hoteli bolj plitvo orati, so spodnjo kilo odjenjali, zgornjo pa zabili;
če pa je bilo potrebno globlje oranje, je orač zgornjo kilo odjenjal, spod-
njo pa zabil.
O neodoranih kosih ali koščkih zemlje, o tako imenovanih oplazih,
je nekaj novih podatkov. Poleg znanih nazivov uóplas, aplas, puažej itd.
35
Boris Orel
je na Koroškem slišati o oplazu dva nova, zelo zanimiva naziva, in sicer:
jud (okolica Velikovca, deloma okolica Dobrle vesi) in krainc (Rož, Pro-
soviče pri Beljaku idr.)/" Oplaze so prekopali z motiko ali pa s kreulo.
Posebno vprašanje je uporaba rala na nekaterih ozemljih na Slo-
venskem Koroškem v preteklosti. V okolici Velikovca (Podjuna) se še
dobro spominjajo, da so pred približilo 50 leti še orali z ralom, med
drugim zlasti plevevnate njive. Na Rožanskih Gurah pa je spomin na
pranje z ralom marsikje le deloma ohranjen ali ga celo ni več. Na tem
ozemlju je bil že zelo zgodaj v rabi plug za trdo oranje, za oranje po
trdem, mozgastem svetu, vtem ko je bilo ralo za mehko oranje, se pravi,
za oranje po mehkem svetu. V Dobajni in Škofičah so orali z ralom za
vse, samo deteljišča ne. — V okolici Pliberka in Dobrle vesi (Podjuna)
so v preteklosti prav tako orali z ralom večidel za vse, zlasti na praho
in strnišče, le celine in ledine so orali s plugom. — V Rožu moremo
ugotoviti oranje z ralom predvsem po bregovitem gorskem svetu, sicer
pa po dolinskem ravninskem svetu na splošno na tem ozemlju ne pom-
nijo, da bi kdaj uporabljali ralo za običajno oranje. Le ponekod, v
Št. Janžu, se spominjajo, da so pred leti z ralom, ki je imelo prestavljivo
rezalnico. orali za strniščno repo. Dalje je v Rutah pri Podgorju, Mačah,
Srejah idr. ohranjeno ustno izročilo, ki pravi, da so po starem v teh
krajih orali z ralom s prestavljivo štainglco samo zelo plevevnate, trav-
nate njive, skratka travnino. To so bile predvsem njive, plevevnate po
rži in ajdi. Dejali so v takih primerih, da so grintave njive z ralom na-'
ralili. Sicer so za običajno obdelovanje zemlje že po starem uporabljali
enojni, pozneje pa dvojni plug. V baški okolici in še dalje v Ziljski
dolini tudi ni na splošno nobenega spomina na običajno oranje z ralom,
le v Prosovičah pri Beljaku, v Zg. Vratih in v Zahomcu vedo povedati,
da so pred desetletji v navedenih krajih orali z ralom za ozimino in
jarino.
Res je plug kot naprednejše orno orodje sčasoma izpodrinil ralo,
vendar- se marsikje spominjajo tudi dobrih strani oranja z ralom.
Pri Sv. Primožu na Kobanskem je n. pr. ohranjen tale poučen pregovor
o ralu in plugu: Ce z ralom orješ, je hleb, če s plugom, je pa štruc.^'
4. O opuščanju oranja z ralom
O začetkih oranja z ralom ali o starosti rala na posameznih območjih
štajersko-koroškega ozemlja zaman iščemo podatkov v ljudskem ustnem
izročilu. Vsekakor pa v ustnem izročilu marsikaj zvemo o opuščanju
" Kakor Jud ni bil krščen, tako ni bil oplaz zoran. V Mali vasi pri Škoc-
janu so hlapca dražili, če je jude delal, da bo moral župnika prositi, da jih
bo krstil. — Kako je prišlo do naziva krainc, še ne vemo. Morda bi ta naziv
pojasnili odnosi med Korošci in Kranjci v preteklosti.
" To pomeni, da ralo prinaša več kruha, kakor pa plug. — Štruc je sicer
boljši, toda redkejši praznični (ženitovanjski) kruh.

Ralo na Slovenskem
oranja z ralom, v zvezi s tem pa o novih drugotnih funkcijah rala, za-
radi katerih so ta orna orodja še ohranjena na mnogih olDmočjih šta-
jersko-koroškega ozemlja.
Ralo so začeli opuščati za obdelovanje zemlje v drugi polovici 19. sto-
letja. Opuščanje rala si je sledilo v raznih okoliščinah in krajih različno.
Trajalo je okoli 60 let in mogli bi reči, da se je to pojemanje raztezalo
od leta 1870 pa vse do leta 1930. Namesto rala so začeli uporabljati
dvojni ali enojni plug. V Rožu, zlasti pa v baški okolici in Ziljski dolini,
ni seveda nobenih podatkov, kdaj so prenehali orati z ralom, kar je
povsem razumljivo, zakaj v ustnem izročilu večinoma tudi ni podatkov,
da bi bili ralo kdaj uporabljali za običajno oranje. Plug je v teh krajih
že staro orno orodje, edino v Prosovičah in še nekaterih krajih v beljaški
okolici pravi ustno izročilo, da je plug novejšega porekla. Marsikje so
seveda z ralom orali še pred kratkim, ponekod pa orjejo še danes. Taki
primeri so kajpada zelo redki. Tako n. pr. kmet Pavlic v Sp. Kapli na
Kobanskem še danes orje s plužnico po svojih zelo strmih njivah. Dalje
so še leta 1958 orali z ralom na Magdalenski gori nad Labudom in
leta 1957 v Rutah nad Blatom pri Štriholčah na Koroškem. Na Klopcah
nad Št. lijem še danes nekateri kmetje orjejo z ralom po mehkem svetu
ter tudi v Podjuni in v Rožu še danes marsikje orjejo z ralom zapleveljene
njive. — V okolici Crne pri Prevaljah ( Javorje) so po prihodu dvojnega
pluga orali nekaj časa z ralom v kombinaciji s plugom. Dve brazdi so
orali z ralom, eno brazdo pa z dvojnim plugom (merjasec), kar torej
pomeni, da so uporabljali dve rali, dve rezalnici in en dvojni plug.
Večinoma pa so ralu po opustitvi oranja z njim dodeljevali nove
funkcije, med drugim so ga predvsem uporabljali in ga še danes mnogo
uporabljajo za izkopavanje krompirja v jesenskem času. Temu delu
pravijo: krompir (repico, podzamlenšče hrilšče, čompe) ven orat, gor
djat ali ven metat. Tako so v okolici Ljubnega, Mozirja, Šoštanja, Crne
pri Prevaljah in drugod po opustitvi rala za obdelovanje zemlje nekaj
časa orali z njim krompir v jesenskem času, le na Kobanskem so izje-
moma tu in tam imeli še takšno pozno opravilo z ralom. V okolici Veli-
kovca, Pliberka in Dobrle vesi (Podjuna), dalje v Rožu, baškem okolišu
in v spodnji Ziljski dolini ralo še danes uporabljajo za jesensko izko-
pavanje krompirja.
Kakor smo že dejali, je prav oranje krompirja v jesenskem času v
veliki meri prispevalo, da se je ralo na splošno tako izredno dolgo ohra-
nilo na našem štajersko-koroškem ozemlju.
Sklepna beseda
V našem drugem poročilu o ralu na Slovenskem smo se nadrobneje
seznanili s četverokotnim ralom s kolci in rezalnico v nadaljnjih predelih
slovenskega štajersko-koroškega ozemlja. Tako smo spoznali ta tip rala
povsod na našem ozemlju, kjer je bil v letih 1953/1954 in v letih 1956/1961
37
Boris Orel
Še ohranjen na terenu ali pa vsaj dosegljiv v ustnem izročilu. S tem
seveda še ni rečeno, da zdaj poznamo ta tip rala prav na vseh območjih
slovenskega ozemlja, kjer je bil svoječasno udomačen. Omenjena bodi
samo okolica Vitanja, kjer je bilo po arhivskih podatkih ralo v prvi
polovici 19. stoletja še v rabi, danes pa ga nismo več našli in tudi ni o
njem ohranjenega nobeii^ga spomina v ustnem izročilu. Dalje se v tem
našem drugem poročilu pojavlja vprašanje rala na takih ozemljih, na
katerih smo ga danes sicer ugotovili, toda kmetje vedo malo povedati,
da bi bili kdaj z njim orali, mimo tega pa nazivje sestavnih delov po-
trjuje, da je prevzeto od pluga kot starejšega ornega orodja na teh ozem-
ljih. Pri tem mislimo med drugim predvsem na Rož na Slovenskem Ko-
roškem, kjer razni nazivi sestavnih delov pričajo o vplivu pluga na
nazivje pri ralu. Verjetno je na tem ozemlju že zelo zgodaj bil v rabi plug
z eno desko, ki je pregnal staro nazivje rala. Druga možnost pa bi bila, da
na rožanskem ozemlju ni bilo ralo nikoli v takšni rabi kakor drugod, na
primer v gorah. Potemtakem bi imeli tu opraviti z vmesnim ozemljem, kjer
je ralo imelo bolj ali manj drugovrstne funkcije, medtem ko bi bil plug
v tej pokrajini, v tem ravninskem rožanskem svetu prvotnejše orno orodje
kakor pa ralo. Posebej je še poučno, da je ralo na tem ozemlju tudi neke
vrste ralica za ralat ržišče, travo itd.
Zanimivo je vprašanje rala v Ziljski dolini. Ali je na primer verjetno,
da je bilo ralo v zgornji Ziljski dolini pred razvojem konjereje na splošno
udomačeno? V pozitivnem primeru pa bi bilo zelo čudno, da se niso ohra-
nili stari nazivi rala na ornih orodjih takega tipa, kakor sta dvojni in
enostavni plug, o katerih je ohranjenega še največ spomina. Ker pravijo
v zgornji Ziljski dolini lemežu pug, torej ne leniež ali raunik, nastaja
vprašanje, ali je bilo ralo na tem ozemlju sploh kdaj v večjem obsegu
udomačeno. Če pa je bilo udomačeno, sé pojavlja vprašanje, ali se ni
morda to orno orodje pojavilo kdaj kasneje pod vplivom enakega orodja
na soeednih ozemljih (okolica Podkloštra, Vrata itd.). Zanimiva bi bila v
tem pogledu premična deska na ralu iz Zahomca. Nedvomno je davna
uporaba konj za oranje in prevoz v zgornji Ziljski dolini v veliki meri
vplivala na uporabo določenega ornega orodja. Težko si je predstavljati,
da bi konje vpregli v ralo. Ce pa se je to zgodilo, moremo tako vprego
označiti kot izjemo ali ostalino iz davnih časov.
Vsekakor je v zgornji Ziljski dolini nenavaden izraz pug kot naziv
za lemež. Kakp je prišlo do tega naziva? Na to vprašanje bi imeli več
odgovorov. Vzemimo na primer, da so po starem orali z ralom. Ko so pa
začeli uporabljati dvojni oziroma enostavni plug, je sčasoma splošni naziv
za to orno orodje pug vplival le na preimenovanje tako važnega sestavnega
dela, kakor je raunik. Torej: raunik je sestavni del simetričnega ornega
orodja, pug pa asimetričnega ter kot tak sestavni del enostavnega ali
dvojnega pluga. Vendar ne smemo pozabiti na osipalnik dreuce, ki ima
simetrični pug.
Med pomembnejše rezultate terenskega raziskovanja na Kobanskem
je vsekakor uvrstiti mejo med nazivom ralo in plužnica; to mejo označuje
38
Ralo na Slovenskem
cesta med Marenbergom (danes Radlje) in Ivnikom (Eibiswald) na šta-
jersko-av^strijski strani. V Št. Janžu ralo še imenujejo plužnica. V tem
kraju slišimo tudi že glasove o ralu, vendar bolj poredkoma, razen tega
so ti glasovi problematični. Sv. Trije kralji pa že prav dobro poznajo naziv
ralo. — Nerešeno pa je med drugim vprašanje, kako je nastal naziv pluž-
nica za ralo. Poleg deske pri dvojnem plugu po imenu plužnica je nekaj
novega zapis, po katerem pravijo po starem gredeljnici plužnica. Vsekakor
je dvojni ali pa enostavni plug vplival na nastanek naziva plužnica.
Dvojni plug je bil za Kobance zares veliko orodje, pravi plug, medtem ko
je bilo ralo plužnica, to je mali, lažji plug; ta se je seveda razlikoval od
težjega dvojnega pluga, ki je bil na Kobanskem razmeroma že zgodaj
udomačen, po ustnem izročilu starejših kmetov verjetno že pred približno
100 leti. Ralo je ostalo še nadalje v rabi, obedve orni orodji — ralo in
dvojni plug — pa sta si marsikje na tem ozemlju delila funkcijo oranja
na določenih ozemljih: plug so uporabljali bolj po ravnem, ralo pa po
strmih bregovih.
Naposled ponavljamo, kar smo že v sklepni besedi našega prvega po-
ročila o ralu na Slovenskem (Slovenski etnograf VllI/1957, str. 66/67)
pripomnili, da bomo namreč morali pred obravnavo vprašanja o nastanku
in razvoju rala na Slovenskem kritično pregledati vse dosedanje ugoto-
vitve, zatem pa nadrobno obdelati celotno gradivo z vso raznoliko pro-
blematiko štajersko-koroškega rala, med drugim zlasti tudi vprašanje
razširjenosti rala na določenih območjih našega ozemlja.
Zusammenfassung
DIE ARL AUF SLOWENISCHEM SPRACHGEBIET
Die ethnographische Abhandhing unter obiger tiberschrift bildet eine
Fortsetzung der im VIII. Jahrgang des Slovenski etnograf (1955) veröffent-
lichten Besprechung der Ari.
Der Autor befassi sich in seinen Ausführungen mit der Beschreibung der
vierseitigen Ari mit Radvorgestell und Riss, des Ackerbaugerätes, das er bei
seiner jüngsten Bereisung verschiedener weiterer Ortschaften der steirischen
und kärntnerischen. gegenwärtig zum Teil in Slowenien (Jugoslawien) und zum
Teil in Osterreich liegenden Gebiete orten konnte und dessen Besichtigung,
hezm. durch Befragung aufgebrachten Einzelheiten ihm einen weiteren gegen-
ständlichen Tatsachenbericht ermöglicht haben.
Die Terrainforschungen wurden in der Umgebung der nachstehenden Ort-
schaften bezw in den folgenden Gegenden vorgenommen: Slowenien (Jugo-
slawien): Ljubno, Mozirje. Šoštanj, Vitanje und das Gebiet von Kobansko;
Osterreich: Lucane (Leutschach), Arvez (Arnfels). Osek (Haag). Ivnik
(Eibiswald). Sv. Ožbalt (St. Oswald). Sobota (Soboth), Labud (Lavamünd), Ve-
likovec (Völkermarkt), Pliberk (Bleiberg), Dobrla ves (Eberndorf), Celovec —
vzhodni del (Klagenfurt — östlicher Teil), Rožanske Gure (das Gebiet zwischen
dem Wörthersee und der Drau), Gure nad Vrbskim jezerom (das Gebiet
nördlich des Wörthersees), Rož (Rosental), Baška okolica (die Umgebung des
Faaker Sees) und Ziljska dolina (Gailtal).
V)
Boris Orel
Der Autor gibt sodann einen allgemeinen überblick über das Bild der
vorgefundenen Exemplare der Ari mit Radoorgestell und Riss, analysiert sie
nach ihren Bestandteilen, fügt ihre in den vorerwähnten Ortschaften orts-
üblichen Benennungen hinzu und ergänzt diese Darstellung mit der Anführung
des zur Herstellung dieses Ackerbaugerätes benutzten Materials. Schliesslich
bespricht er die Anmendungsarten des Gerätes und verrveist auf die Gründe
für das allmähliche Abflauen in dessen Benutzung.
Der Augenschein der vierseitigen Ari in den obangeführten Gebieten, bezm.
Ortschaften ergab zwar in ihren Grundlinien keine rvesentlichen Unterschiede
oder Abweichungen von der im VIU. Jahrgang des Slovenski etnograf (1955)
besprochenen vierseitigen Ari, roohl aber traten in ihrer Konstruktionsart hie
und da in gewisser Hinsicht bemerkbare Varianten auf. So fällt besonders die
veschiedenartige Einsetzung des Arlings in die Ari ins Auge. In dieser Hinsicht
konnten drei Varianten festgestellt werden: 1. der Arling ist nur auf die Sohle
eingesetzt; 2. der Arling ist nur in die Streichleisten eingebaut und 3. der
Arling ist gemeinsam auf die Streichleisten und die Sohle eingesetzt.
Der selbständige Riss stand insbesondere im gebirgigen Gelände in Ge-
brauch, während auf ebenem Talboden die Ari mit dem im Riss eingesetzten
Grindel oder aber die Ari mit versetzbarem Riss am Grindel und im Arling
verwendet wurde. — Über die Ari mit verstellbarem Streichbrett liegen nur
wenige Auskünfte vor.
Nach erhaltener mündlicher Überlieferung wurde in einigen Gebieten Unter-
kärntens die Ari einstmals nicht zur Bodenbearbeitung verwendet. Die neuen
der Ari zugedachten Funktionen, insbesondere ihre Benutzung zum Ausgraben
der Kartoffeln in der Herbstsaison, haben in grossem Masse dazu beigetragen,
dass sich das Gerät auf dem steirisch-kärntnerischen Gebiet im allgemeinen
bis heute hat behaupten können.
Der Autor wird in einer weiteren (dritten) Abhandlung eine kritische Über-
sicht des bisher über die Ari gesammelten und veröffentlichten Materials mit
neuen Ergebnissen seiner Forschungsarbeit bringen und sich im Anschluss an
das Thema mit der Erörterung der Entstehung bezm. Herkunft und der Ent-
wicklung der Ari auf slowenischem Sprachgebiet befassen.
40