novic B| I wtSt- ■'»O'fO LETO IV. - H. 45 V KOČEVJU 31. OKTOBRA 1959 Cena 10 din *>» w&- Ko vac t A C, a fj Ga $ Pi|tar ^ AC Ap i am g ^ *-s -1 y • ,Anitqn iltJAco rkANc ALojj AtOJi lOtt mo I02| ?,\\ *mi !3‘ I0M 1915. 10 si &&& 551 Od Programa študirati naprti! Plenum Občinskega komiteja Zveze komunistov Kočevje, ki je Šolska reforma se je začeto Sele KOMEMORACIJE ZA DAN MRTVIH V nedeljo 1. novembra, na Dan mrtvih bodo v vseh večjih krajih, kjer so grobovi padlih borcev in spomeniki, žalne svečanosti. _________________________ ______ - V Kočevju bo ob 8. uri kome- ... „k*nhra in katerega so se udeležili tudi sekretarji osnovnih sedaj razvijati. Z reformo šolstva morac;ja pred spomenikom na Ru- ssSiiu.-asss: ir; e:rsst?sc £ =s.rsrrs »rs s si' sKsrf—rs™ nolitične komisije pri Okrajnem komiteju ZK Avguštin Lah. je zaupana zelo vazna vloga. Za- Komemoracije bodo tudi v Kočev- politicne komisije pri u j četi moramo vzgajati prosvetne ski Reki| Predgradu, Osilnici in Tovarišica Cvetka Žnidaršič je v sezoni 1959/60. Program je bogat delavce. Dati Jim moramo moz- drugod podala daljši referat o ideološko- in pester. Izobraževalno delo naj nost, da bodo obiskali in videli Q izacija Zveze borcev bo političnem delu kočevskih komu- bi se razvijalo v novih oblikah. naša socialistična posestva, tovar- skupaj z mladino in šolskimi otro- "sr„v„.u^mlevp"SS sic jcss «• w "=™a .» hpnpffs razvoia v socialistični druž- ~— - . , « — , v w: orientacijo za bodoče delo in vija v osrednjo ustanovo izobiaze- dala komuna. Otroci morajo ze iz formiranje ekonomskih odnosov, vanja. . ... osnovne šole prinesti vsaj nekaj Referat je zajel med drugim tudi V Kočevski Reki in Fan naj bi pojmov o naši stvarnosti, ki se do- Mm. IOžT in Si'»Ati XI_lRAM0VirMATMA !!B- '»$1 ttAL( |r ;,AT|JA 1880, i9m ■ Štefan!8^3'101,2 3 , UAN mi. 191,1 UvPr1 l8'J0 19 ,805> h>Vt | Anton isoš. 1941 | IVAN 1905. 195i'J ANT ON 19 15 . 19 Vi f hal čič OSVALD LAVRIČ PAJŠEL) PAVLIN AVLI N odpadel na novoustanovljeno De- ureditvijo Itd Kav bi bilo ° *£7 CAO>, ALOJZ 1905 19«. v lavsko univerzo. DU »j se raz- da bi del uJneg. nadrla v Šolah S'?; d* “ D,„ mr“T”tiu r_ r >»% »S ki bi ga na Dan mrtvih ne uredili Utilčt K.UII1U11ČI. UUUU 111U1 clju it* . i-ialrali osnovne šole prinesti vsaj nekaj 0 Imena se vrstijo... Krvni davek naših ljudi je bil tako velik, da ni večjega kraja, kjer bi ne stali spomeniki in spominske plošče padlih za svobodo. Na Dan mrtvih jih bomo obiskali nut-«;.«....________________I v ^ ^ ^ ^ ______ __________ Organizacija Zveze borcev vabi vj Tuaoslaviie in njeno prizade- ustanovili Ljudske univerze. V Ko- gaja okoli njih, da bodo tako spo- vse prebivalce, da se žalnih sve-iSe v8borbT]za m^ Tov^Sca čevju je. oziroma bo začela z de- Lbni prevzeti dolžnosti od starej- danosti masovno udeležijo. Žnidaršič je potem obrazložila lom večerna politična šola ter mla- še generacije. Tu se moramo spet predlog programa za izobraževanje dinska politična šola. Večerno po- povrniti na vzgojo prosvetnih de-komunistov in ostalih drS.vlj.nov dclkih. Nekatera podjetja so poka- Danes gre reforma šole vzpo- Ng se-. Sveta za kmetijstvo in visokorodnih žitih v primeri s pre- letos nabavili precej novih trak- S sklepanjem pogodb o kooperaciji do konca leta -nr* STANOVANJE S PREDPLAČILI Z novimi zakonskimi predpisi, ki bodo stanovanjske razmere in najemnine postavili na gospodarski račun, bodo dane tudi posebne možnosti, da lahko državljani pridejo do svojih stanovanj. Dokajšnjo pozornost v teh predlogih vzbuja predvsem možnost, dobiti stanovanje s predplačilom. Predvideni sta dve vrsti predplačil, in sicer z lastninsko pravico nad stanovanjem in s pravico izkoriščanja stanovanja, ki pa še vedno ostane v družbeni lastnini. Predplačila bodo zbirali ob določenih pogojih in z razpisom sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje. Prednost pa bodo imeli tisti, ki bodo nudili višji znesek kot predplačilo in krajši odplačilni rok. Poglejmo praktičen primer: Vzemimo n. pr., da gre za stanovanje, ki bo stalo dva in pol •nilijona dinarjev. Z razpisom je določeno, da bodoči lastnik mora sodelovati pri izgradnji z 39 % te vrednosti. Ce se pojavi interesent, ki bo nudil 40 ali več odstotkov, bo imel pri dodelitvi prednost. Ko bo ta znesek vpla-> čal, se bo vselil v stanovanje z obvezo, da bo razliko do celotne vrednosti stanovanja odplačeval recimo v 30 letih. Stanovanje bo potem njegova lastnina, katero lahko proda, prenese na koga drugega ali pa zapusti komu kot dediščino. V tem primeru je za dobo 25 let oproščen tudi plačevanja hišnega davka. Približno tak je tudi postopek pri predplačilu za stanovanje s pravico koriščenja. Tudi tu višina vplačila zavisi od ocene upravnega odbora Sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje, vendar se v tem primeru vplačani znesek na določen način vrača lastniku. Predplačilo se računa kot predujem na amortizacijo. Znano je, da bodo nove najemnine sestavljene iz dveh delov, in sicer iz zneska za amortizacijo in iz dela za upravljanje, vzdrževanje in popravila zgrad be. Primer: če nekdo v naprej plača 500 tisoč dinarjev za stanovanje, v katerem bo nova najemnina znašala recimo 5000 din in od tega 2500 din odpade na amortizacijo, bo do konca vplačanega zneska — konkretno tem primeru 200 mesecev ali 16 let in 8 mesecev — plačeval na račun najemnine samo 2500 din mesečno. Novi predpisi bodo način pred plačevanja postavili na zelo širo ko osnovo, tako bodo tudi podjetja in ustanove lahko zbirale prednaročila za svoje člane. Podjetja pa svojim delavcem in uslužbencem lahko prodajo stanovanja, ki so jih sama zgradila, ali jim dajo posojilo za gradnjo stanovanj. V obeh primerih bodo vložena sredstva dobila povrnjena z odplačilom. Novi predpisi bodo močno vzpodbudili državljane, da bodo lastna sredstva vlagali za gradnjo not-ih stanovanj in s tem močno pomagali prebroditi stanovanjsko krizo. zala nremaihno razumevanje da hi V : .. . . , „ ‘j Na seji Sveta za kmetijstvo m visokorodnih žitih v primeri s pre- leios nauavm lucicj uuvui njihovi Tlani^^ kolektiva obfškovali redT° l r “nt, gozdarstvo OLO Ljubljana, ki je teklim letom dvignil za 17 odstot- torjev. Ponekod, predvsem v kra- to šolo kar ie nepravilno aas®, J® Š v® nn nnlfuden na- bila 13. oktobra, so obravnavali več kov. Setev je bila dobro organizi- jih med Dobrepoljem in Kamni- Komunisti sc monio stalno iz- x-8 dobl3° J^udj ■P®.1,, ■" vprašanj. V prvi vrsti so govorili rana, primanjkovalo je le seme ne- kom, ljudje kooperaciji preveč ne obfažTvTti da bod^lahko kos na- Potr®bno, “Ji« o novi lestvici katastrskega do- katerih vrst. Doslej so kmetijske zaupajo, češ da imajo svoje seme, lopam ki’ so nred njimi ie bila obrazbo' T6™ s?/a -Iv- hodka. Doslej je poleg republiške zadruge sklenile 50 odstotkov po- zadostuje pa hlevski gnoj, ki pat ’ . 1 „i__ vso pomoč. Tudi v Kočevju ne vctnc+rcirp unrave še 38 katastr- godb za setev visokorodnih žit, za ga potem primanjkuje za druge naivazneiši ugotovitev na nlenu- VT, • L* vor<«fnn katastrske uprave še 38 katastr- godb za setev visoKoroamn zit, za ga potei \ ostal° sam® Pri, tej šoli. Verjetno kn av kl nis0 nikjer povezane setev domačih 27 odstotkov in 23 kulture. Zato bo poleg šol, 1 < - bodo v bližnji bodočnosti govorili - -nimi ljudskimi odbori. Da bi odstotkov za ječmen. Med najbolj- Svet je sklenil, da bodo sklepanje cnjene vsem državljanom, t di q ustanovitvi večerne tehnične . ■. del(' teh upraVj ^ pred_ širni občinami je bila tudi grošu- pogodb nadaljevali in do konca le- s jviiafTSa^Ta ^ faSts v'raznravi' so se dotaknili knn- družbenega plana občine za leto ‘ dajala potrebna navodila in ljudskih odborov, premalo pa so krmilnimi rastlinami. 2LSS1SJS fsr ™ tudl upor!">“ stroie'čeprav “ ■ '° ževanja. Aktiv prosvetnih delavcev Borls ^uneL nostlvkl nlrsnek- ta Predlog P° Proučitvi pa se že pripravlja na predavanje oz. najpomembnejše postavke Perspek naj bi ga poslali v obravnavo Iz- študij. Prosvetni delavci opravljajo ^nega petletnega plana, ki g je vrSnemu svetu, veliko družbeno-vzgojno delo, zato j^Si predvideni porast V nadaljevanju seje so govorili pa nam ne more biti vseeno, kako ^užbenega proizvoda in narodnega tudi o jesenski setvi in izpolnje-yzgajajona.se otroke. Učitelj mora si0n0dka v letu 196n oziroma do plana kooperacije. Ugotovili K.!, —.1- ——.. *—• ~ (Nadalj na 3. strani) so, da se je plan kooperacije pri # v Beogradu je bil podpisan spo- # V Jugoslaviji se je mudil na razum v tehnični pomoči OZN Ju- enotedenskem obisku podpredsed- goslaviji Sporazum določa, da bo nik in zunanji minister Afganistana Jugoslavija iz posebnega sklada Sadar Naim Kan. V času obiska OZN uporabila znesek 905.009 do- se je sestal z najvišjimi državnimi V torek 27. oktobra se je v Ljub- učinku zajetih 90 % vseh del. larjev, predvidenega za ureditev voditelji. Pred odhodom iz Becho v obojestransko korist ljani sestal plenum Okrajnega ko- Glede na utemeljena pričakova- osmih centrov za izvenšolsko stro- grada je Nairn Kan izjavil, da je Med drugim so v razpravi načeli miteja ZKS Ljubljana. Na plenu- nja, da bo petletni načrt do 1961. kovno vzgojo kadrov v gospodar- zelo zadevo jen_ s svojint obiskom vprašanje religije in kvarnih po- mu so razpravljali o gospodarskem leta že prihodnje leto _ izvršen, je si^e]egacija generalne konfedera- njego? obisk ko^ak da!je v pog?ab! iočo mladino Mladino moramo u izpumjcvanju pciD^vzviivimeci pwiuruv, ki uguiavijaju, ixj= ^ -j- italijanske industrije je imela ljanju prijateljski Ci.“°p“°«rrzro plana le Imel Uroš Rupreht D.j.J «ba J»vetal, prlaad,™!, na- v,Beogra^v« -^010,0^0- 2DA vlada bili nosilec naprednih idej in v tem duhu mora vzgajati tudi otroke. V obmejnih predelih, v dolini Kolpe smo pogrešali sodelovanje med komunisti na slovenski strani s hrvaškimi komunisti. Zato naj se začne s takim sodelovanjem, kar Plenum Okrajnega komiteja ZKS tovariša Lah? v razprav Med nagrajujejo danes po tako Imeno- lične organizacije v podjetjih in rIstnih mnenj. Italijanski predstav- predsednika, naj bi bila konferen- drueim ie defal da štodri na s!- vanem neposrednem učinku 60 % samoupravni organi sproti odprav- n,ki so med drugim govorili tudi ca v začetku decembra in zahte- SS 0%an zacii ZK ne sme biti vseh del, na temelju drugih oblik Ijati pomanjkljivosti in zagotoviti o možnostih za skupno nastopanje vala naj bi konferenco prestavili slmoLmalnost K tenu naTmora nagrajevanja pa okrog 30 %. Tako še višjo produkcijo m uspešnejšo jugoslovanskih in italijanskih pod- na spomlad. Sa™ Ste w v“e?em™a- te » vseh oblikah nagrajevanja pe prolevodnjo. )et„ na drug,h lrz,5č,h. -------a... n ju in razgledanosti. Nekateri naši borci, ki so pokazali med NOV vrsto junaštev, se niso po končani vojni izobraževali, zato so zaostali. Vsakemu moramo dati možnost, da se izobražuje. Nam se zdi. da je naš družbeni razvoj kompliciran, Problemi Sodražice pred Socialistično zvezo V Indoneziji se pripravljajo na ustanavljanje prostovoljnih mladinskih delovnih skupin, ki jih bodo organizirali na množični podlagi. Mladi ljudje naj bi prostovoljno pomagali pri obnovi in graditvi raznih objektov, kot so ceste, šole itd. Predsednik kubanske vlade Fi- , „ . . . . Pred kratkim je bil v Sodražici z rezultati pogodbenega sodelova- ta, kot je bilo predčasno skle- ^ llcu=cullm ^uuallBKe Vlaue rl_ kompliciralo pa ga je naše ziv- pjcnum občinskega odbora Socia- nja.. Uspeh je bil zadovoljiv, če- njeno. Več elana bi morala poka- Qasj.ro je 0htožil ZDA da do-ljenje samo lilstične zveze. Na njem so ra?- prav bi bili lahko doseženi še zati pri delu tudi prosvetna dru- pu5čajo polete lelal_ ki mečejo na Nas družbeni razvoj gre naprej pravljali 0 delu in nalogah SZDL. boljši rezultati, predvsem velja to štva. Pred nami je zimska sezona, Kubo ]etake in bombe. Na zboro- m bo šel naprej. Prav zato pa zah- Q delu SZDL je poročal predsed- za_ pšenico. Govorili so tudi o le- ko se bo lahko marsikaj nadokna- vanju v Havani; ki mu je priso_ teva, da so komunisti oboroženi z nil< odbora SZDL tov. Cu- tosnjem slabem pridelku krompir- dilo zamujeno. stvovalo 2^0 000 liudi ip rastrn znanjem. Akcija izobraževanja se ^ ja in v zvezi s tem o formiranju Na dnevnem redu plenunoa je ^d drugim dejal da ZDA uve- v zadnjih letih pri nas ugodno raz- Zakon 0 naoionaiizaciji slano- cen temu potrošnemu blagu. bila tudi reorgamzacja občine. 11avljajoB °darsko blokado Ku- vua. Po VII. kongresu ZKJ smo se vanjskih his in gradbenih zemljišč Se večjo skrb bo treba posveti- Občina Sodražica sodi med manj- ^ 3 nočejo kupovati njenega najprej seznanili s programom ZKJ. daje možnosti, da se gradi v več- ti razvoju živinoreje. Ko so raz- še občine, zato so bremena, ki jih ’dkorr1a e;|0 Kupovatl njenega Sedaj, ko so komunisti obogateni z jih središčih več zgradb. Na ple- pravljali o tem vprašanju, so ude- ima, vzemimo samo primer: iz- 3- okrenitve na znanjem iz Programa ZKJ, je tre- numu So ugotovili, da se bolj leženci plenuma iz gornjih prede- datkov za zdravstvo, da ne orne- * Jndija je^poslala^otoeptve^na ba študirati naprej. Študijski se- spiača graditi dvostanovanjske lov občine (Loški potok) poročali, njamo drugih, zelo veliki. S pre- ■ je ‘nrišlo creišnii teden Stanki članov ZK morajo iti na- stavbe - dvojčke, ki gradnjo po- da pri njih ne zadostuje umetno nosom novih kompetenc iz okraja do Lmda med kitaiskim in im- zven. Program ZKJ ni namenjen cenijo. Ko so razpravljali o sta- osemenjevanje živine, ter da bi na občine, se postavlja tudi vpra- d° ^da ™ed kitajskimi m m samo komunistom, ampak vsem dr- novanjski gradnji, so sprejeli sklep, bilo treba zato nabaviti še dva šanje povečanje kadra na občine, ^riškim1 gramcarp v tem času so zavij anom. Ta_ širina našega bo- da naj Se v Sodražici gradijo sta- bika. s tem pa tudi povečanje izdatkov, ^taj^e čete zavzele še dva po dočega izobraževalnega dela bo novanjski bloki, individualne grad- V razpravi o vprašanjih kmetij- Po končani razpravi je plenum »Pravda« ie nodrob- zahtevala da bodo sestanki ZK nje stanovanj pa naj se opuste. stva so bili. mnenja, da je cena sprejel tele sklepe: •3 ?ptea?a teh n ko Skanfa Lun°ne javni - odprti za vse. zazidalni načrt Sodražice naj za- umetnemu gnojilu previsoka. Pred- • Individualna gradnja stano- drUge stranL kl ie bila nevidna Tudi Kmetijske zadruge morajo jame najprej center kraja, šele lagali so, naj bi se njihova cena Janj v večjih krajih naj»eopu Nevidna stran Lune je bHa posneta postati politični aktiv za preobraz- potem naj bi se gradilo izven sre- znizala bloki Stan°V3 J s pomočjo posebnega foto-televizlj- bo vasi. Predno pa bodo to postali, dišča. Regulacija Bistrice bo dala kra- bloki . , , . ... skega sistema notern na so bili moramo ljudi vzgojiti. Na plenumu so bili seznanjeni jem v dolini Sodražice veliko ko- • Živinorejo je treba dvigniti ™tki pT ratMjskT poti iz da- rist. Po zaključeni regulaciji in ker umetno osemenjevanje živine f/08" p° raaiJblu ^V1 “ d . melioraciji bo dala zemlja trikrat ne zadostuje, je treba nabaviti še ljave 470.000 km poslani na Zem- PomnniLnnip fliodbcnsofll lYiatfilT Q a večji pridelek kot sedaj. tri plemenske bike. f)0- Posameznim področjem na tej rOmanjKanje graaoenega maieriaia v' pvahni razpravi 0 raznih • Kooperacija mora zajeti več Strani. Lune so dali sovjetski znan- Na sobotni seji Sveta za grad- sicer v začetku leta sklenil, da bo vprašanjih gospodarstva je bilo kmetovalcev; umetna gnojila naj ^vemki imena tako Moskovsko beništvo in industrijo gradbenega storil vse, da na gradbiščih ne bo med drugim tudi poročano, da je bi se pocenila. KraTPr nnlknvsw ’itd Od- materiala OLO Ljubljana, so se manjkalo gradbenega materiala, bilo vloženo letos v občini za in- # Vse organizacije naj požive morje, Krater C olkovski itd. Ud posvetovali o občutnem pomanjka- vendar pa cementarne kljub temu dustrijske gradnje 5 milijonov din delo, KUD m Svobode naj posta- ™ Y , , ,^™hh,nv?!t^kih nju gradbenega materiala v letoš- niso pravočasno dobavljale gradi- in za gradnjo zdravstvenega do- vijo v zimskem času na oder več na m velik uspeh sovjetskih znan- nji gradbeni sezoni, predvsem pa v teljem cement. Ko bo prihodnje le- ma v Loškem potoku 5 milijonov dramatskih del. s v nikov je ve 1 • drugem polletju. V prvem polletju to pričela obratovati cementarna v din. Na drugi strani pa je prišlo • Občina Sodražica se zaradi # Predsednik Pakistana Ajun K je bil plan gradenj celo presežen, Umagu, ki bo letno proizvajala v stanovanjski sklad razmeroma objektivnih razlogov ukine in pri- je po prihodu v novo pakis s sedaj pa se opaža, da bodo neka- 120.000 ton cementa, bo vprašanje malo sredstev 8 milijonov din. ključi sosednjim občinam. prestolnico Ravalpmdi piog s teri objekti le težko dograjeni. rešeno. Bojijo se pa. da bi bil ta Ko so razpravljali o delu mno- • V okviru Ljudske univerze »osnovno demokratično ureditev«, Zastoj v industriji gradbenega cement zaradi daljšega prevoza s žičnih in družbenih organizacij, naj se v zimskem času organizi- ki določa ustanovitev svetov v v j materiala je nastal predvsem za- kamioni precej dražji. so ugotovili, da bo treba njihovo ra nekaj predavanj vzgojnega in deželi. Novi sveti bo o j radi rekonstrukcijskih del v neka- Razen gradbenega materiala delo poživeti, to velja za množič- poljudnoznanstvenega značaja. Or- krajevnih vaških in mestnih or-terih cementarnah (Anhovo in Tr- manjka na gradbiščih tudi končni ne in družbene organizacije. Mia- ganizirati je treba tudi predavanja ganov in od okrajnih in okrožnih bovlje). Svet za gradbeništvo je material, steklo in kovinski deli. dina ni zgradila športnega objek- iz področja kmetijstva. do pokrajinskih posvetov, svetov. Odborniki o družbenem planu S SKUPNE SEJE OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOCEV JE V teku so priprave za reorganizacijo nekaterih naših občin. Raz-lormirale se bodo občine Dobrepolje, Lašče in Sodražica. Omenjene občine so majhne tako po teritoriju in številu prebivalstva ter ■ . . . ,. ,. , , gospodarski moči. Spričo vedno 16. skupna seja obeh zborov tivnostjo dela, se bo dvignil tudi vegjih in odgovornejših nalog, ki Zbori volivcev so odločali o reorganizaciji občin Loški potok k Ložu, Draga h Kočevju ObLO Kočevje, ki je bila 24. okt. življenjski standard naših delov-je bila velike važnosti. Na dnev- nih ljudi — to pa je tudi namen nem redu te seje je bila razprava družbenega plana, in sprejem perspektivnega družbe- Drugo leto bomo morali začeti nega petletnega plana občine Ko- s pripravami na prihodnji druž-čevje. Poleg tega so na seji spre- beni plan. Od dobre priprave zajeli garancijske izjave za nekatere visi, da bo plan dobro sestavljen. Po daljši razpravi so odborniki obeh zborov z nekaterimi pripom- družbe- ^ javnosti na svojih ^Uh! . , , občine so se borile tudi z drugimi nega plana gospodarskega razvoja problemi. V občini Lašče so imeli občine Kočevje soglasno sprejeli. V nadaljevanju seje so odborni- velike izdatke za Šolstvo, v občini Sodražica pa velike izdatke za gospodarske organizacije, sprejeli odločbo o ustanovitvi šole za odrasle, o ustanovitvi Delavske uni- bami osnutek petletnega verze in razpravljali in sklenili o priključitvi Strug k občini Kočevje. Najprej so odborniki poslušali poročilo o izvršenih sklepih zadnje seje, potem pa je bila slovesna za 'gospodarske organizacije: Za-zaprisega novega odbornika iz vo- vod za zaposlevanje invalidov, lilne enote Borovec. Nato je tov. Poslovno zvezo za kmetijstvo in Ignac Nagode obrazložil nekatere gozdarstvo, Kmetijsko gozdarsko dodati k temu še 2 milijona din najvažnejše značilnosti osnutka posestvo. Kmetijsko zadrugo Fara jz občinskega proračuna družbenega petletnega plana raz- in KZ Banja loka. Odobrili so tudi voja kočevske občine od leta 1957 kredit za kočevsko tržnico v znesku 6,000.000 din. , Potem so razpravljali o predlogu prebivalcev Strug, da se pri- nekateri zlobno ‘ tolmačijo* ključijo h kočevski občini. Sekretar Občinskega komiteja ZK Boris Mikoš je dal v zvezi s priklju- prehajajo iz okrajev na občine, so bile majhne občine v vedno težjem položaju, kajti na občinah je primanjkovalo potrebnih stro- Z0VnA0m^nS0bljnnihh usl,užbencev- natoega" sistema" To‘bo nA n^nAh ni hi ™ odvisno tudi od dejavnosti n3 občinah ps bi sc povečali tudi 1 _ „ _ • „ ■ 1 ji « . i j stroški za državno upravo na ško- krajevmh odborov’ kl bodo mora- ki sprejeli več garancijskih izjav zdravstvo. V ta namen so namenili za leto 1959 malo manj kot 5 milijonov dinarjev. Ta sredstva so že izčrpali in bo treba verjetno Že iz teh vrstic, ki delno pona- krajevni uradi, preko katerih bo- volivcev je bil najprej v Dragi. V ObLO Dane Samsa obrazložil, če-do državljani uredili mnoge stva- prostorih Kmetijske zadruge so se mu je potrebna reorganizacija ob-ri, ki bi jih sicer morali opraviti zbrali volivci iz Drage in okoli- čine. Potem je govoril tudi o tem na občini. Podane bodo tudi vse ških vasi. Od ObLO so bili na da so se sredstva, ki so bila možnosti za nadalnji razvoj komu- zboru predsednik občine Dane ustvarjena v občini, kolikor toli- v veliki Samsa, tajnik Evgen Ivanc, v ime- ko pošteno delila na spodnji in nu Občinskega komiteja ZK pa se gornji del občine. Tu imamo do-je zbora udeležil sekretar Slavko kaz pri gradnji vodovoda,1 zdravil biti iniciatorji komunalnih de- Kovačič. stvenega doma in drugih delih v Predsednik občine tovariš Sam- Loškem potoku. Odločitev, kam sa je v kratkem obrazložil, zakaj naj se priključi ta predel je stvar je potrebna reorganizacija občine. Med drugim je tudi dejal, da bi Občinski komite ZK in Občinski odbor SZDL Sodražica sta že pred dnevi razpravljala o reorga- volivcev. Na kraju jim je zaželel veliko uspehov v mejah nove komune. Tovariš Matevž Hace je najprej govoril o namenu združevanja ob- .. . . čin od leta 1952 dalje in vzrokih jela sklep, da se občina ukine. Od- zbora volivcev tudi izvolitev ne- zakaj so bila potrebna združeva-ločitev, kateri komuni naj se pri- katerih članov v nove šolske od- nja. Le velike in gospodarsko moč-ključijo posamezni deli občine naj bore na Travi, Podpreski in No- ne občine lahko omogočijo na- nizati ji občine in na osnovi ugo- bilo nesmiselno, če bi se upirali tovitev, da majhna občina z ozi- reorganizaciji, ker to ne bi bilo rom na družbeni razvoj in pogo- v korist prebivalcem, jih, ki jih prinaša nov čas spre- Ker je bilo na dnevnem redu do 1961, Obrazložil je tudi, zakaj se sprejema ta plan šele sedaj, ko je do konca tega plana še neka nad dve leti. Pri sestavljanju petletnega plana so sodelovale gospodarske, politične in družbene or- zarjajo vzroke reorganizacije ma- odločijo ljudje sami na zborih vo- vena kotu, so najprej izvolili člane predek krajem. Pri združevanju ....... lilcev. Taka odločitev je najbolj za solske odbore, potem pa so raz- občin je treba upoštevati demo- lih občin, lahko razberemo, da ni tu vmes pritisk od »zgoraj«, kot pravljali o reorganizaciji občine. Razprava je bila precej živahna. Po reorganizaciji bodo v mejah nedeljo 25. oktobra na predelu ^ib°Vedovali: *®. pri~ 7hnr ključitvami moramo napraviti poštena in demokratična. Take zbore volivcev so imeli sedanjih občin prišli do izraza Drage in Loškega potoka. Zbor ganizacije, sveti pri ObLO, poseben čitvijo Strug k občini Kočevje tehten prispevek pa je dala ob- pojasnilo. Dejal je, da so se za činska konferenca ZK. priključitev izjavili vsi prebivalci, Družbeni bruto proizvod pod j e- kakor tudi. da jim je bilo predo- kratičnost in voljo ljudi. Preden pa se odločijo za priključitev tej ali drugi občini je prav, da volivci dobro premislijo o vseh momentih, ki bodo vplivali na bodoče tago^tevnjobmoJiuob- čeno d, tod, lmjHIstc.pravice to m obj„lje„ članek „ vzroklh. t, Občina Lašče bo razdeljena V zadnji številki našega lista je nekak center krajev, ki so bili do narekujejo potrebo po združitvi ob-ra~ čine Lašče. Danes pa, če ravno nas čine je znašal leta 1956 nad 4 mi- dolžnosti kot ostali občani lijarde 140 milijonov, v letu 1961 krajši razpravi so odborniki, je znašal leta 1956 1827 milijonov, čevje. S priključitvijo Strug se bo občinl La$xe Dn 7Hrnževanin znSta 7Q1»/UAli932fi3P?4«n?Lbči k°W“ °bČina P°veČala za ™° Občinski komitet ZKJ v Laščah znašalo za 79 % ali 3283,748 tisoč, prebivalcev. je na podlagi dejstev sklenil, da se Pa še podatek o narodnem dohod- V naslednji točki dnevnega reda ^;SaPnTe Zdr^evania nosamezn h po ostri debati pr^el do zakliučka * v delovai ku, ki je znašal leta 1956 1553,824 so razpravljali in potrdili zame- ! S S tUti?«lil volivcev predlog . , , 1QK1 . h. - , . razPravljali in potrdili zame- krajev prepusti prosto volilcem in 9^4 497 t A,iP 7A RQ « JS ^ ,leml °dstoplte.v . zei?Jf dal samo smernice, po katerih naj SSS* Va-^oh r^rorčniACA =t=ni= Sprejeli so odločbo o ustanovit- P 1 oomoeja Turjaka, Krva- vi Delavske univerze v kazati razmerja prejšnjega stanja in predvidenega povečanja. Številke nam povedo o precejšnjem porastu družbenega proizvoda in narodnega dohodka, ki naj bi se realiziralo do konca leta 1961. en krat konec; najprej smo se pri ,r_____... ključili Loškemu potoku, potem pa življenje ljudi teh krajev k Sodražici. Sedaj želimo, da se V razpravi so sodelovali tudi priključimo občini Kočevje, ki je volivci. Vsi so si bili enotni v gospodarsko močna občina.« Sli- tem, da pod občino Ribnico, ki bi neicaK center krajev, ki so Dili do ga - z lastnim finansiranjem, z delom g”^LjiSlSna-Rudnfc^es^sSi bo začela 1. novembra. Za uprav- ves .•smussvs r-Srn gKfmm prebivalca v letu 1956, ki je zna- ter sprejeli pravila. Sprejeli so Ribnica’ vse ostalo pa občini Liub-šal 196.300 (v merilu okr. 163.000) odločbo o ustanovitvi šole za od- ijana-Rudnik, in tretje: relotiSob- Za ravnatelja močje občine Lašče naj se priklju- ............................................. - . - - Na vprašanje delovnega prediv seii nlenuma s7dt v t aSčah °F0k, 12 1?-1lbovib vasi- Sedai so ti sednika, kateri občini naj se pri-™ hite »L Pr!Y11teUoZDL L1ŠČth otrocl v internatu v Kočevju. Na ključi Loški potok, so se vsi je bilo že popolnoma jasno, da bo zboru so ............ - ter porast do leta 1961, ki bo zna- rasle Kočevju. sklep o enotni združitvi težaven kajti občina Lašče, kljub temu, da šteje malo število prebivalcev, obsega zelo velik teren in so posamezni kraji med seboj zelo različni Lašč v rvuuev.iu. IN a JNiJUCl 1X>SK1 POTOK, so se vsi so-razpravljali tudi o dru- glasno izjavili za Loško občino. V gih stvareh. tej občini vidijo Potočani napre- Kmalu po 11. uri je bil zbor dek svojih krajev. Pri tem jih volivcev v Loškem potoku. Med ljudmi je vladalo izredno zanimanje za ta zbor. saj se je zbralo v Prometne zveze iz Velikih dvorani prosvetnega doma na Hri v Ljubljano so bolj povoljne bu nad 300 volivcev. Zbora se je šol predvidoma 192.200 (v okraj- šole so imenovali Ludvika Goloba. č eni navedenih občin in = cer kakor na z Ribnico Ko imamo , nad T* volivcev. Zbora se je Volivci v Dragi in laškem po-nem merilu 264.600). V občinskem Na tej seji so imenovali tudi Z,; ‘ ! u , poleS predstavnikov ObLO Sodra- toku so se odločili. Njihovo odlo- nem merilu 264.600). V občinskem merilu se bo povečal odstotek za 80,8 %, v okrajnem pa za 62 %. To nam pokaže, da bomo kljub vsemu prizadevanju še vedno pod okrajnim povprečjem. Sredstva s katerimi bo razpola- razdalja do sedeža nove občine, ki je precejšnja, nič ne moti. Na zboru so izvolili tudi dva člana za šolski odbor. Volivci v Dragi in Loškem po- Na tej seji so imenovali tudi novega predsednika na izpraznjeno mesto predsednika poravnalnega sveta. Imenovan je bil Jože Žagar. Izvolili so tudi kadrovsko komisijo pri ObLO. tisti, za katero se bo večina volilcev danes sliko želja volilcev že pred odločila. Ta predlog je občinski ZK predložil plenumu Obč. odbora SZDL, ki je soglasno sprejel zad- seboj lahko trdimo, da si politični komite predstavniki kraja niso delali nobenih utvar, ko so te stvari pretresali. saj so zbori volilcev po- njega, t. j. da se sedanja občina v kazali, da je razkosanje terena se- , _ . , Na kraju še tole: Prebivalcem celoti priključi eni izmed navede- danje občine neizbežna in da vsi gal ObLO ter gospodarske orga- strug želimo, da bi njihovi kraji nih občin, za kar je plenum imel volilci iz krajev Slemen, Velikih žica udeležil tudi republiški slanec Matevž Hace. V dvorani je bilo zelo živahno. Po izvolitvi delovnega predsedstva zbora, kateremu je predsedoval tov. Jože Košmrlj, je predsednik čitev morajo potrditi še ObLO kamor se žele priključiti in višji fortimi. Želimo, da bi v Dragi in Loškem potoku bilo uresničeno zaupanje ljudi do novih komun po napredku v njihovih krajih. nizacije bodo po posameznih virih predvidoma znašale takole: Sredstva ObLO (družbeni investicijski sklad, stanovanjski sklad, cestni sklad, proračunska sredstva za vzdrževanje in razne izboljšave komunalnih objektov oz. naselij) v skupnem znesku 800 milijonov, sredstva gospodarskih organizacij 1630,070 tisoč, druga sredstva in posojila 4580,668 tisoč, združena sredstva gospodarskih organizacij 90 milijonov in združena sredstva gospodarskih organizacij za investicije v družbeni standard 50 milijonov. Skupna investicijska sredstva naj bi znašala do konca leta 1961 7150,738 tisoč. Za gospodarske investicije je določeno skupno 75 %, za negospodarske pa 25 %. Predaleč bi prišli, če bi naštevali vse podrobnosti petletnega družbenega plana. Precejšnji del plana je že uresničenega, tako da ga bomo v nekaterih panogah uresničili že drugo leto. Da bo petletni plan v celoti uresničen, je stvar vseh delovnih kolektivov. Plan nam narekuje, da se bo morala proizvodnja in delovna storilnost še povečati. Z večjo produk- v okviru kočevske komune lepo popolnoma tehtne razloge. Poljan, Ortneka, Podpoljan in napredovali ob sodelovanju vsega Velike Lašče, kljub temu, da tu Dvorske vasi s Karlovško dolino prebivalstva. v bodoče ne bo več občine, bodo želijo združitev z Ribnico, vsi osta- -žem vsekakor še nadalje predstavljale li pa združitev z Ljubi j ano-Rudnik. Zbori volilcev so bili povsod dobro obiskani. Diskusija je bila povsod, razen v Laščah, trezna in Sodražica k Ribnici V torek 27. oktobra so imeli v Sodražici zbor volivcev. Na dnev- v Sodražici tudi v naprej zdravnik, živinozdravnik ter zobozdravnik, ki nem redu je bila reorganizacija ga štipendira občina. občine in izvolitev nekaterih čla-preudarna. Volilci so se povsod za- nov v šolske odbore za šole v So-nimali za bodočnost kraja, ki se dražiti in na Gori. pripravlja na združitev povsem iz Na zboru se je zbralo precej vo-gospodarskih razlogov. Najbolj ža- livcev, kot gost pa se je udeležil lostno sliko pa je dal ravno zbor zbora volivcev tudi ljudski posla- volilcev v Velikih Laščah. Kot nec Matija Maležič. Cernu in zakaj spodarsko močnejše občine so v tem vedno, so se tudi na tem zboru po- je potrebna reorganizacija občine obdobju neprimerno bolj napredo- j a vili ljudje, ki so primerjali zbor je volivcem lepo obrazložil pred- vale kot majhne občine, pogrebni svečanosti in krivili ob- sednik ObLO Dane Samsa. Poročal činske uslužbence, da so oni krivi, je tudi o doseženih uspehih, ki so bili doseženi v komunalni dejav- V razpravi je sodeloval tudi Matija Maležič. Uvodoma je pojasnil, da reorganizacija občin Dobrepolje, Lašče in Sodražica ne predstavlj® nič novega, ker bi se moralo to izvršiti že pred štirimi leti. Go- da v občino ni prišlo dovolj sredstev od drugod. Kot rečeno, to ni prvi in ne zadnji pojav v Laščah. Da pa od tega do sedaj še nismo imeli no-, bene koristi, se vsi lahko prepričamo, kajti prav iz {eh vzrokov smo zamudili čase, ki se nam ne bodo nikdar več vrnili. Zaradi te- Majhne občine so pravzaprav ovira v razvoju v državi. Razumeti moramo, da gre čas naprej... Med Ribnico nosti na vsem teritoriju občine. Za- in Sodražico bo moralo vladati tes-želel je, da bi Sodraška dolina no sodelovanje, kar bo obema kra-mejah ribniške jema v korist. tudi za naprej v komune razvijala in napredovala kot doslej. Razprava v začetku ni bila po Po končani razpravi je dal delovni predsednik zbora Evgen Ivanc predlog, da se priključi bivša ob- sebno živahna. Mnogi nikakor ni- čina (kot je bila pred združitvijo Ni sile, ki bi mladim ljudem preprečila doseči zadane naloge. Cesta, ki jo gradijo jih vodi v novo življenje ___ . _. ____. _ 80 mogli razumeti, zakaj je po- ga sem prepričan, da bi bilo bolje, trebna reorganizacija, kljub vsem ca. Za priključitev če bi enkrat za vselej recepte z fi- pojasnilom. Pri ljudeh je bilo ču- večina volivcev. Po žolovo oskrbo, pajčevino v občin- titi nekak strah, da njihovi kraji katerih novih članov za šolske od-skih blagajnah itd. spravili v arhiv po priključitvi k Ribnici ne bi tako bore osnovne šole v Sodražici in in se s- tem ne bi poskušali več napredovali kot so doslej. Nova šole na Gori, je bil 7. Loškim potokom) k občini Ribni-je glasovalo izvolitvi ne- osmešiti. -I- občina bo morala poskrbeti, da bo zaključen. dnevni red -žem Na makedonski narodni praznik, 11. oktobra, je bil izročen prometu manjši odsek avtomobilske ceste med Negotinom in Demir Kapijo na Vardarju. Utihnila je pesem mladinskih brigad, utihnil je ropot bagrov in finišerjev, zamrlo je radostno petje krampov in lopat ... Po novem betonskem in tlakovanem cestišču so se spustile kolone avtomobilov... veselo so brneli stroji in kar požirali kilometre in kilometre ceste, dela mladih rok... Kot širok bel trak se cesta vije po dolini motnega Vardarja, med makedonskimi vasmi in bregovi. Poslednjič so si brigadirji, zbrani iz vseh republik, segli v roke in se objeli, zadnjič so pogledali po trasi in po razkopanih nedrih holmov, stisk njihovih žuljavih rok pa je kot prisega govoril: »Nasvidenje prihodnje leto!« ... Koliko lepih trenutkov so preživeli v naselju ob tabornem ognju ali na trasi, v stalnem boju z vročino in dežjem, s potom in žulji, ob pesmi in plesu ... Niti osem mesecev niso v dolini Vardarja odmevale slovenske, srbske in makedonske pesmi... Delo je bilo opravljeno pred rokom. 8170 mladincev in mladink, ki so delali na tem odseku, je lahko ponosnih na svoje delo: preko 17 kilometrov modernega, kot z ravnilom začrtanega cestišča dovolj Franc Grivec »EČAM1IE MA AVTOCESTI zgovorno govori o delovnem poletu in bratski slogi jugoslovanske mladine ... Ne bo več dolgo, ko bodo najkrasnejši deli domovine povezani z najmodernejšo prometno potjo, ki bo kot srčna arterija tesno povezovala štiri republike, štiri glavna mesta. Ze pred leti je bila zgrajena avtocesta med Zagrebom in Beogradom, lansko leto je mladina povezala Ljubljano z Zagrebom, letos pa so gradili na dveh odsekih: v Srbiji med Para-činom in Nišem in manjši odsek v Makedoniji... Mladina iz mnogih daljnih dežel je z zanimanjem opazovala borbo jugoslovanske mladine in ji tudi priskočila na pomoč. Kakor lani, so tudi letos na trasi delale posebne inozemske brigade iz mnogih evropskih, afriških in azijskih dežel. Avtocesta, ki ne nosi zaman imena cesta Bratstva in enotnosti, ni vezala samo jugoslovanske mladine, ampak mladino Vsega sveta. V teh mesecih je bilo ob tabornih ognjih, pod šotori in na trasi sklenjenih mnogo prijateljstev in znanstev in vsak brigadir se s ponosom spominja lepih ur in dni, ki so žal vse prekmalu minili... Bilo je zadnjo nedeljo v juliju. Graditelji avtoceste v Srbiji in Makedoniji so priredili v Aleksin-cu kulturni in fizkul turni festival, ki so se ga udeležili zastopniki vseh naselij vzdolž Morave in Vardarja. To je bila mogočna manifestacija mladih graditeljev. Ponosno, z ramo ob rami so kot živ zid korakali po ulicah starega Aleksinca brigadirji iz vseh republik. Pesem ... smeli pogledi. . • nasmejani obrazi... bronasta, od sonca ožgana polt... Pesem je poveličevala njihovo mladost, delo. ljubezen do domovine, njihovo hrepenenje in veselje... in tu in tam se je med koraki zaslišala tudi udarna »Slovenci kremeniti«. V tem dolgem sprevodu pa so korakali tudi brigadirji iz Poljske, Francije, Nemci in Italijani, Egipčani in Črnci... Med njimi ni bilo razlike, vsi so bili enaki, ne glede na jezik ali polt.. . družila pa jih je avtocesta ... Sonce je neusmiljeno pripekalo. Noge, že ves mesec navajene čevljev, so bolele ... Umaknil sem se pod samotno drevo v hladno sen- co. Hotel sem se malo odpočiti in urediti nakopičene mogočne vtise tega dne... Daleč pod menoj so se razprostirala nepregledna koruzna polja, med njimi pa so v sencah drevja valovile velike skupine brigadirjev ... Zamislil sem se in v duhu ponovno preživel te štiri tedne, odkar sem prišel na cesto.., Kako hitro je vse minilo, koliko vtisov, koliko lepega sem doživel. In, ali je res mogoče, da bo čez dva, tri dni vsega tega že konec? In bo ostal samo še spomin? ... Ne, ta mesec bo vedno živel v meni, nikdar ne bom mogel pozabiti tovarišev, s katerimi sem ga preživel na trasi... »Zdravo! Alone? (Sam).« Ozrl sem se. Pred menoj je stal velik, krepak fant, zagorelega skoraj črnega obraza. Bujni čmi lasje so se mu vsipali na čelo, pod topim nosom pa je imel rahle brke. široka usta so se mu raztezala v prijazen nasmeh. Tudi sam sem se mu nasmehnil in mu z roko pokazal, naj prisede. Nekaj časa sva oba molčala, ker nobeden ni vedel, kako naj prične pogovor. Nazadnje me je on vprašal po angleško, če sem iz tega naselja. »Ne, iz Ražnja. Mislim, da bo kakšnih 15 km od tu. Pa ti?« »Jaz sem od tu, iz mednarodne brigade ... Sem Egipčan ...« »Študent?« »Da. Študiram medicino v Kairu. Sicer sem pa doma nižje, ob Nilu.« Zamislil sem se. Kako je prišel ta fant iz daljine starodavne domovine faraonov, vročih puščav, iz pravljične, nam tako odmaknjene dežele krokodilov, k nam? Ponudil sem mu cigareto. »Thank you.« Pogovor je le počasi napredoval, ker sva oba govorila eno najslabših angleščin. In vendar sva se razumela. Ce ni šlo drugače, s kretnjami. »Kako to, da si prišel v brigado?« »V Združeni arabski republiki se veliko govori o Jugoslaviji. Znana nam je vaša borba za mir, vaš boj proti Nemcem in Italijanom v svetovni vojni in sedanji napori za napredek. Prav legendaren pa je vaš vodja. Tilo.. , Da, naša država je še zelo zaosta- la, borimo pa se, da bi tisočletno zaostalost čimprej odstranili in ustvarili novo, srečnejše življenje. In prav zato nam je zelo všeč nesebična pomoč in prijateljstvo vaše države. Moji rojaki vas zdlo spoštujejo, ker se tako vztrajno borite za tisto, kar »veliki« z enako vztrajnostjo odklanjajo — mir in prijateljstvo med vsemi narodi. — Mi, egiptovski študentje, smo si že dolgo želeli spoznati vaše ljudi in običaje in po svojih močeh pomagati pri vašem delu... saj sta naši domovini na precej enakih pozicijah.« Abdul, tako je bilo mojemu novemu prijatelju ime, mi je še veliko povedal o svoji domovini in o svojih rojakih. Tudi jaz sem mu pripovedoval o svoji domovini, o njeni zgodovini, o boju jugoslovanskih narodov proti okupatorju in o povojni socialistični graditvi. Najin pogovor se je zavlekel. Kjer je jezik odpovedal, sva si pomagala z rokami ali pa sva ugibala. Proti večeru sva se razšla, najini desnici pa sta se nekam dolgo oklepali... Ko ga je množica pogoltnila, sem še dolgo stal na mestu in premišljeval o poteh mladega sveta, podoživljal najin pogovor in njegove besede o naši in njihovi borbi so se mi vtisnile globoko v spomin. In sklenil sem: »Res je tako!«... Prostovoljno delo V prostovoljnem delu v Kočevju so se v zadnjem tednu posebno izkazali člani sindikalne podruž. Splošno gradbenega podjetja »Zidar« Kočevje, ki so prispevali največ prostovoljnih delovnih ur. Doslej je bilo opravljeno skupno 2.034 prostovoljnih delovnih ur, v zadnjem tednu pa so prispevali posamezni kolektivi naslednje število delovnih ur: Sindikalna podružnica SGP »Zidar« 414 ur, »Ključavničarstvo« 55 ur, Gimnazija 50 ur, ObLO 16, Postaja Ljudske milice Kočevje 2 uri. 31. oktober Dem oatceoaafa Od Programa študirati naprej! 31. oktobra je Dan varčevanja. Ljudsko varčevanje v splošnem, a denarno še posebej, je za socialistično gospodarstvo velikega pome-mena. Ves denar, ki se zbira z varčevanjem, se uporablja za povečanje proizvodnje in celotnega gospodarstva. Na našem območju imamo dva denarna zavoda s hranilno službo: podružnico Komunalne banke v Kočevju, ter Zadružno hranilnico in posojilnico v Ribnici. Oba denarna zavoda lepo napredujeta in imata pri ljudeh vedno večje zaupanje. Zdravstvena izkaznica naj bo potrjena! Zdravstvena izkaznica je dokument na podlagi katerega so zavarovanci, člani njegove družine, uživalci pokojnin, invalidnin in njihovi družinski člani deležni zdravniške oskrbe in vsega, kar je s tem v zvezi. Zato pa bi bilo prav, da bi imetniki zdravstvenih izkaznic le-te večkrat prebrali in se ravnali po navodilih, ki so v izkaznici, da ne bo prišlo do nepotrebnega razburjenja, ko bodo iskali zdravniško pomoč. Naši ljudje večkrat pozabljajo, da ' je treba zdravstveno izkaznico preden gredo k zdravniku potrditi v gospodarski organizaciji, ustanovi ali drugih delodajalcih. Navodila so taka, da zdravnik ne sme sprejeti pacienta, razen v nujnih primerih, če izkaznica ni potrjena. Opozorili bi vas predvsem na 4. čl. navodila za imetnike zdravstvene izkaznice, ki pravi: Na podlagi overjenih podatkov o zaposlitvi ima imetnik zdravstvene izkaznice pravico uveljavljati zdravstveno varstvo mesec dni od dneva overitve. Za zdravljenje mora zato zavarovanec ali njegov družinski član dati overiti podatke o zaposlitvi vsakih 30 dni. Le če so zavarovancu ali družinskemu članu začeta zobnoprotetična dela ali izdelava protez in ortopedskih pripomočkov, če se je le-ta začel fizikalno zdraviti, ali če mu je odobreno zdravljenje v naravnem zdravilišču, podatkov o zaposlitvi za ta dela oz. zdravljenje ni treba dati ponovno overiti, dokler niso končana ta dela oz. zdravljenje. Po- datkov o zaposlitvi ne daje ponovno overiti tudi zavarovanec, ki se zdravi v času začasne nezmožnosti za delo, ki mu jo je ugotovil organ zdravstvene službe, družinski član pa mora dati overiti podatke tudi v tem času. Oglejmo si še člen 5: Če je imetnik zdravstvene izkaznice izven sedeža organizacije ali ustanove, ki bi mu morala overiti podatke o zaposlitvi, lahko izjemoma uveljavlja zdravstveno varstvo s potrdilom o zaposlitvi, ki ga priloži zdravstveni izkaznici. Navodila v zdravstveni izkaznici so vsakomur razumljiva. Zato se ravnajmo po njih, da ne bomo spravljali v slabo voljo zdravstvenih organov in sebe. To nam potrjuje tudi stalno naraščanje hranilnih vlog. Tokrat bomo spregovorili nekaj več besed o Komunalni banki v Kočevju. Podružnica Komunalne banke Kočevje je bila ustanovljena 20. oktobra lanskega leta. Banka deluje na področju štirih občin: Kočevske, ribniške, sodraške in laške, kjer živi okrog 30.000 prebivalcev. S solidnim poslovanjem, si je Komunalna banka v Kočevju hitro pridobila ugled. To nam bodo potrdili tudi podatki. Vseh vlog imajo 2.387 s skupno vsoto 68,714.000 dinarjev. Največ vlog imajo delavci in uslužbenci, in sicer 862 v skupnem znesku 33,527.000 din (podatki veljajo za 30. 10. t. 1.). Kmetje imajo 511 vlog s 13,396.000 din, učenci in dijaki 802 vlogi s 4 milijone 587 tisoč din, ostali 164 vlog s 16,151.000 din itd. Porast hranilnih vlog je posebno očiten pri delavcih in uslužbencih; od 1. 1. 1959 do 30. 10, 1959 so porastle vloge za 4,533.000 din, skupen porast vseh hranilnih vlog od 1. 1. 1959 do 30. 10. 1959 pa znaša 8,836.000 din. Omeniti moramo tudi porast hranilnih vlog učencev in dijakov, ki znaša od 1. 1. letos do 30. 10. za (Nadalj. s 1. str.) konca petletnega plana 1961. Kljub naraščajoči proizvodnji pa ne moremo biti zadovoljni s porastom narodnega dohodka. To narekuje delovnim kolektivom povečanje proizvodnje tudi v kvaliteti, zmanjšanje proizvodnjih stroškov, zapo-sljevanje res potrebne delovne sile. 2,857.000 din. Med šolsko mladino Dolžnost vseh komunistov v podjetjih je, da sodelujejo v razpravah o sestavljanju plana ter aktivno spremljajo kako se izpolnjuje plan v podjetju. V nekaterih podjetjih zaostaja naraščanje celotnega dohodka in družbenega proizvoda po predvidenem planu. Ugotoviti je treba vzroke temu. V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja obrti, ki v Kočevju nazaduje. Ne bi smeli dopuščati, da bi delavnice, ki jih ustanovimo za uslužnostno dejavnost razraščale v večje obrate. Potem pa nam primanjkuje uslužnostnih obratov. Pa še nekaj so ugotovili na plenumu, moramo čut za varčevanje še naprej razvijati. Pa še en podatek: Če primerjamo hranilne vloge, vložene v Komunalno banko v Kočevju s številom prebivalstva na tem območju pride na 1 prebivalca 2.290 din hranilnih vlog. V Sloveniji smo imeli po podatkih koncem julija t. 1. v vseh denarnih zavodih 501.000 vlog v skupnem znesku nad 14 milijard din. Nad tristo vlagateljev v Kočevju pa ima več milijonov dinarjev naloženih na hranilnih knjižicah Poštne hranilne službe. POSTATI HIDCEl® ŠDFER1I Vzporedno s splošnim razvojem naše domovine nenehno narašča tudi cestno-motorni promet. Težko bi našli mladinca, niso redke tudi mladinke, ki ne bi želel sedeti za volanom in krmariti stroj, ki je poslušen vsem njigovim ukazom. Naša armada, ki je vedno bolj modernizirana in ne pozna več volovskih vpreg, potrebuje iz leta Učenci šoferske šole: Stanc Klun iz Nemške v., Jože Čebular iz Ivančne g„ Tone Hren iz Malega M lačeva, Jože Antonič iz Ivančne g., Lado Givalim iz Grosuplja. Jane'. Novak iz Kamenega vrha, Viljem Centa iz Pečkov in Ivan Malnar iz Trave K O L E D A It Sobota, 31. oktobra — Bolfenk Nedelja, 1. novembra — Dan mrtvih Ponedeljek 2. novembra — Dušanka Torek, 3. novembra — Silva Sreda, 4. novembra — Drago Četrtek, 5. novembra — Zahar Petek, 6. novembra — Lenart GIBANJE PREBIVALSTVA SODRAŽICA Rodila je Čampa Anica, gospodinja iz Sodražice 64 — dečka Stanislava. PREDGRAD Rodila je Movrin Marija, gospodinja iz Vimolja 1 — dečka Petra. VELIKE LAŠČE V ljubljanski porodnišnici je rodila žužek Angela, gospodinja iz Karlovice 7 — dečka Vinka. Umrl je Lunder Jože, preužitkar iz Ulake 5. star 85 let. KOSTEL Umrla je Rački Neža roj, Ver-derber, kmetovalka iz Grgelj 3, stara 75 let. DOLENJA VAS Poročili so se: Nimac Mladenko, tesar iz Kočevja, Roška c. 7 a, star 25 let in Starc Julijana, kuharica iz Dolenje vasi 48, stara 26 let. V Hinjah sta se poročila Plot Janez, delavec iz Ratje star 30 let ln Vi-dervol Karolina, kmetica iz Dolenje vasi 67, stara 36 let. Umrla je Pust Neža, gospodinja iz Prigorice 9, stara 73 let. RIBNICA Rodili sta: Starčevič Ivanka, gospodinja iz Gorenje vasi 4 — dečka Dragoša in Veinberger Dušanka, gospodinja iz Gorenje vasi 6 — dečka Gorazda. Poročila sta se: Govže Alojz, delavec iz Brež 4 in Ambrožič Angelca, uslužbenka iz Goriče vasi 58. LOŠKI POTOK Poročila sta se: Turk Janez, kmetovalec iz Retij 4. star 24 let in Turk Jožefa, delavka iz Retij 14, stara 19 let. DOBREPOLJE Rodili sta: Krašovec Rozalija, gospodinja iz Tržiča 14 — deklico Martino in Hrovat Ana, gospodinja iz Kompolja 34 — dečka Jožeta. Umrla sta: Štenta Marija roj. Brodnik, upokojenka iz Vidma 5, stara 67 let in Gornik Jože, soc. podpiranec iz Doma počitka, Ponikve doma iz Zimaric pri Sodražici, star 75 let. KOČEVJE Rodila je Hočevar Danijela, gospodinja iz Kočevja, Trata 38 — deklico Slavico. KINO JADRAN, Kočevje: od 30. oktobra do 1. novembra ameriški barvni vistavision film »V senci vešal«, 4. in 5. novembra francoski film »Človek v dežnem plašču«, od 6. do 8. novembra ameriški barvni cinemascopski film »Dirka za soncem«. RIBNICA: 31. oktobra in 1. novembra češki film »Šola očetov«, BROD NA KOLPI: 31. oktobra in v leto več šoferjev. 2e sedaj so prošnjami, da bi tudi njihove bili šoferji, ki so jih izšolala avto-* nove vzeli v šolo za šoferje, moto društva, zelo dobrodošla nabornim organom in vojaškim enotam. Da bi pa bilo teh še več. je Avto - moto društvo Kočevje ustanovilo posebno šolo s strjenim celodnevnim poukom. Z vozili in denarnimi sredstvi jih je podprla JLA in te dni bo prva skupina opravljala šoferske izpite. Zanimalo nas je življenje prvih učencev šoferske šole v Kočevju. Vsi so še mladi in ne bo dolgo, ko bodo odšli na odsluženje kadrovskega roka. Vsi imajo že vojaške obleke, zato se vedejo tudi kot vojaki. Dan jim hitro mine, del na predavanjih, ponavljanju snovi in seveda najbolj zanimive pa so praktične vožnje, ki jih imajo na igrišču za Šeškovim domom in drugod. Za trenutek je učitelj, pod čigar nadzorstvom učenci posamič vozijo avto, prepustil mesto našemu reporterju. Za volanom je sedel Tone Ilc iz Goriče vasi in novinarju povedal vse, kar ga je zanimalo. Kot že »star« šofer je hitro in natančno vodil avto, menjal brzine, vozil levo-desno, nazaj. Zaupal je tudi, da imajo doma kmetijo, vendar on hoče biti šofer. V vojski bo svoje znanje še izpopolnil, opravil potrebne izpite in ko bo odslužil kadrovski rok se bo zaposlil kot šofer. Iz njegovega obraza se je razbralo, da niso to le trenutne želje, temveč volja, ki ji ni takih zaprek, da jih mladi Tone ne bi obvladal. V odmoru so tudi ostali v zboru odgovarjali, da so zelo veseli, ker lahko obiskujejo to šolo in se tudi si- Tonc Ilc za volanom kar si je vredno zapomniti: Gospodarstvo znamo razvijati, delamo pa predrago in smo zato premalo rentabilni. Na osnovi plodne razprave in konkretnih predlogov o vprašanju družbenih planov podjetij so sklenili, naj sekretariati osnovnih organizacij ZK izvršijo analize o družbenih planih, katere naj potem na sestankih organizacij ZK skupno z upravnim odborom sindikalne podružnice podrobneje preštudirajo, O tem pa naj potem seznanijo kolektiv. Plenum se je po temeljiti analizi posebej zavzel za to, da bi bili proizvodni gospodarski načrti podjetij sestavljeni tako, da bi v po-edinih panogah gospodarstva tudi v naši komuni do konca prihodnjega leta dosegli dopolnjeni perspektivni načrt gospodarskega razvoja Kočevske in še posebej, da bi do konca leta 1960 dosegli skupno proizvodnjo 6,235 milijarde in da bi se vsi zavzeli za to, da z umnim gospodarjenjem v kolektivih dosežemo predvideno povečanje narodnega dohodka na zaposlenega in na prebivalca. To doseganje je namreč izredno pomembno za večanje osebnih prejemkov zaposlenih in pa bodoča Investicijska vlaganja za razvoj podjetij in za družbeni standard. Plenum je ob zaključku pozval vse člane Zveze komunistov in vseh ostalih družbenih organizacij, da vložijo vse, da bi podjetja za prihodnje leto sprejela takšne družbene plane, ki bodo jamčili skupno proizvodnjo ▼ komuni v okviru perspektivnega družbenega plana. Tudi naš list bo v prihodnjih tednih stalno obveščal javnost e poteku priprav za sprejemanje proizvodnih načrtov po podjetjih. Na plenumu so razpravljali tudi o predlogu Obč. odbora ZB o nameravani proslavi 20. obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki naj bi bila 3. oktobra 1963. Udeleženci plenuma so bili soglasni, da se organizira taka proslava v širšem merilu. Govorili so tudi o izdaji Kočevskega zbornika in drugih vprašanjih v zvezi s proslavo leta 1963. -žem Popotni utrinki 1. novembra jugoslovanski barv- trudijo, da bi potrebno znanje čimbolj obvladali. Učence sta pohvalila tudi Ivan Zgonc in Lado Ga-šparac, ki neposredno vodita šolo. Povedala sta, da je med mladinci veliko zanimanje za to šolo in prihajajo celo njihovi starši s ni film »Pop Čira in pop Spira«, 7. in 8. novembra barvni film »Boj za posest«. SVOBODA, Rudnik: 31. oktobra in 1. novembra francosko-italijan-ski barvni film »Parižanka«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: V soboto, 31. oktobra od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, trgovina »Preskrba«, Trg svobode. V soboto 7. novembra, ob istem času, ima dežurno službo trgovina »Špecerija«, Roška cesta. PREKLIC Preklicujem in obžalujem neresnične izjave o Meh Tereziji iz Gorenje vasi v pismu, ki je bilo poslano na naslov njenega moža Meha Ignaca. Obema se zahvaljujem, da Bilo je okrog šeste ure zjutraj, ko sem iz vrha sodraškega griča opazoval dolino pod seboj. Megla se je dvignila in dolino je oblila svetloba, sprva res še motna, potem pa je bilo vedno bolj svetlo. Cesta je bila vse do potoških lazov pusta in prazna. Ko se cesta na lazih prevesi proti Loškemu potoku, je postalo mrzlo. Od nekje je prišel mrzel veter, ki prepiha do kosti. »Hi jo, hi«, sem slišal v gmajni govoriti voznike. Srečal sem jih celo vrsto. Na vozilih so imeli naloženo »celulozo«, obeljene drogove, dolge 1 m, ki bodo šli v predelavo za papir. »Se zasluži kaj s celulozo«, sem pobaral enega od njih.« »Tako, srednja reč,« sem Srečanje z učiteljico Marico 7. in 8. novembra ameriški cine- zoper mene nista vložila tožbe mascopski film »Mož s tisoč obrazi«. SODRAŽICA: 31. oktobra in 1. novembra ameriški film »Grand hotel«, 7. in 8. novembra ameriški film »Vzhodna - zahodna stran«. DOŠKI POTOK: 1. novembra mehiški film »Minu«, 8. novembra angleški barvni film »Plavolasa zapeljivka«. VELIKE LAŠČE: 31. oktobra in 1. novembra angleški film »Bežno srečanje«, 7. in 8. novembra francoski barvni film »Bel Ami«. DOBREPOLJE: 31. oktobra in 1. novembra ameriški barvni cinemascopski film »Prišel iz Lara-mija«, 4. novembra angl. film »Podzemlje Pariza«, 7. in 8. novembra ameriški barvni film »Borba v vsemirju«. PONIKVE: 5. novembra angleški film »Podzemlje Pariza«. KOČEVSKA REKA: 31. oktobra in 1. novembra vzhodno nemški barvni film »Zgodba o malem Muku«, 4. novembra vzhodno nemški film »Podanik«, 7. in 8. novembra angleški barvni film »Zvezda Indije«. PREDGRAD: 31. oktobra in 1. novembra ameriški barvni film »Zaznamovan«, 7. in 8. novembra francoski barvni film »Lukrecia Borgia«. OSILNICA: 1. novembra ameriški barvni film »Zvezda je rojena«, 8. novembra madžarski film »Nedeljska romanca«. Matelič Ivana, pri Ribnici. Gorenja vas 65 IZGUBLJENO Na avtobusu od Novega mesta do Kočevja sem izgubila dne 19. t. m. denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v trgovini »Sadje zelenjava« Kočevje. Krnc Alojzija PRODAM Naprodaj je hiša primerna za obrtnika sredi Gorenje vasi ter kozolec, ki se da prestaviti. Vprašati v Gorenji vasi pr; Ribnici št. 8, najkasneje v 14 dneh. Enostanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami in vrtom prodam v Gornji Radgoni, ali zamenjam v Kočevju; (po dogovoru). Naslov se dobi na upravi lista. Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni ured. Matija Cetinski, — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je 800 din oz. 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-713 pri KB, 1-265 podružnica za Kočevje. Marica Šega, učiteljica in upraviteljica obenem najmanjše šole v sodraški občini — v Novem kotu, je bila prijetno presenečena, ko sem vstopil v razred. Šola je v privatni hiši, v majhni sobi. »Kako se počutite v tej šoli,« sem pobaral mlado učiteljico. »ICar dobro, kraju in ljudem sem se že privadila, Težave so edino v tem, ker smo tako oddaljeni od prometnih poti!« »Koliko časa poučujete v Novem kotu?« »Od začetka šolskega leta. Lansko leto, ko sem prvič nastopila učiteljski poklic, pa sem bila v Loškem potoku.« Učiteljica Marica je doma iz Sodražice, na učiteljišču pa jo je štipendirala občina Sodražica, Ko sva bila sredi živahnega pogovora, sem jo vprašal (indiskretno vprašanje!), koliko je stara. Povedala je, da ima za seboj 22 let. »Povejte prosim, koliko otrok poučujete?« »V naši šoli imamo skupno 19 otrok, ki obiskujejo 1, 2., 4. in 5. razred. Otroci so iz Novega in Starega kota.« Kje so pa otroci 3. razreda ter 6., 7. in 8. razreda.« »Tretjega razreda ni, ker nimamo nobenega otroka za ta razred. Otroci od 6. do 8. razreda pa obiskujejo šolo v Starem trgu pri Ložu, Kočevju ali drugje.« »Kako imate razporejen pouk?« »Dopoldne poučujem 4. in 5. razred, popoldne pa 1. in 2, razred. Največ otrok obiskuje 2. razred in sicer 9, v 4. razredu 6, v 1. in 5. razredu pa po dva otroka.« »Pa otroci, se pridno učijo?« »Res, kar veselje imam z njimi. Dobro se učijo.« Cez okno šolske učilnice sta se prikazali dve glavici, potem pa spet skrili. Ura je bila komaj pol ene in šolarček in šolarka bi že rada v šolo. Pouk pa se začne šele ob eni uri. »Se vam kaj oglaša domotožje?« »Ni čas misliti na dom. Praktično sem zaposlena ves dan in še v noč.« »Pridejo starši radi na roditeljske sestanke?« »Da, prav vsi pridejo. Zelo se zanimajo kako je z učenjem in napredovanjem njihovih otrok, tako da mora človek imeti take ljudi rad.« Na steni male učilnice sem videl velik zemljevid in še nekaj drugih šolskih pripomočkov. »Najvažnejša učila imamo, imamo tudi radio, samo elektrike še nimamo, da bi poslušali šolske oddaje,« je pripovedovala mlada učiteljica Marica. »Imate šolsko kuhinjo?« »Imamo, vseh 19 otrok dobiva malico v šoli. Obrok je dosedaj stal 8 dinarjev. Za naprej bomo verjetno morali za malenkost ceno obroku dvigniti, ker ne krijemo stroškov. Malice so izdatne. Šolska kuhinja je pri nas začela z delom v oktobru.« »Ali vas veseli učiteljski poklic?« »Zelo, in ni mi žal, da sem si izbrala prav ta poklic, ki je, čeprav naporen, lep.« Ob slovesu sem ji zaželel veliko veselih ur pri pouku njenih šo-larčkov, ki imajo svojo učiteljico radi, in da bi se tudi za naprej dobro počutila v sredi dobrih ljudi Novega in Starega kota. K. Oražem OBVESTILO DPD »SVOBODA« Kočevje — mesto ima v torek dne 3. 11. 1959. ob 19.30 uri v prostorih gimnazije v Kočevju svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. dobil odgovor. »Hi jo, hi,« je zamrl šele, ko sem prišel na Hrib. Smrekarjev oče iz Retij je nemirno stopical na cesti. Zeblo ga je, zato je imel roke globoko v žepih. »Kolego iz Malega loga čakam. Skupaj delava na cesti.« »Ali še niste upokojeni?« »Invalidsko sem upokojen. Cez eno leto, ko bom dovolj star, bom dobil starostno pokojnino. Kaj hočem, delal sem celo življenje pa imam še premalo delovne dobe, ker pred vojno nisem bil socialno zavarovan. Privatnikom se pač ni hotelo plačevati socialnih prispevkov za nas delavce. Vmes je bila tudi brezposelnost,..« »Koliko prejemate invalidnine?« »Nekaj nad dva tisoč dinarjev mesečno. To ne zadostuje za preživljanje, zato sem zaposlen še 4 ure dnevno, da si tako življenski standard izboljšam .,.« V veliki vasi v Travniku ima gostilno edino Marija Ivančičeva. Stopil sem na požirek v gostilno, da si ogrejem premrle ude. »Gostilniško poslopje ste lepo uredili,« sem se zapletel v pogovor s tovarišico Ivančičevo. »To smo obnovili pred leti. Hiša je bila med vojno 1942. leta požgana. Ostali so samo zidovi. Tistega dne ne bom nikoli pozabila. Hčerkica je bila stara komaj 4 dni, ko je dom gorel. Morala sem bežati z otrokom ... Težko je bilo takrat, ko so podivjani Italijani požigali.« V gostilno je prišel domačin, delavec, obložen z nahrbtnikom. »Za 50 din salame in pelinkovec,« je naročil. Pobaral sem ga, kam je namenjen. Dejal je, da gre v gozd. Ima šest dni dopusta, ki ga bo izrabil za svoja opravila. »Kje si zaposlen« me je zanimalo? »Na žagi (»Smreki«).« Tu delam šele šest mesecev. Polovico dopusta so mi plačali pri podjetju, kjer sem bil prej v službi.« »Koliko zaslužiš?« »Okrog 10.000 dinarjev mi pride mesečno. Ni bogve kaj, nekaj je pa le.« Odšel je po svoji poti, mene pa je vzela cesta proti Dragi. Ko se je razkadila mrzla megla, se je razlila sončna svetloba v vsej svoji lepoti. Vasi so oživele. Pred pragi hiš so se kot martinčki greli mali kuštravčki. Na bližnjih njivah in senožetih so cingljali kravji zvonci, za njimi pa so se prestopali pastirji. Pred marsikatero hišo sem slišal značilni zven žag. Jesen je tu, zato je treba pripraviti drva za kurjavo. Z rastočo sončno toploto so oživele tudi ceste in pota. Naredil se je lep sončen dan. kakršnjih sl še veliko želimo ... K. O. jd novic POSREDUJEJO Sem trenutno v tujini in si s prihranki nameravam kupiti traktor s priključki. Zanima me, ali bi lahko z njim opravljal usluge na polju oziroma pogodbeno s Kmetijsko zadrugo. Koliko bi moral plačati za registracijo traktorja in koliko letno davka? D. J. Bergnenstadt Nemčija Skoraj ni več zadruge, ki bi ne imela svoj traktor s priključki, zato menimo, da s tem delom ne bo dobička. Za registracijo traktorja bi plačali 10 tisoč din, od zaslužka dohodnino in sicer do 30 tisoč din 12 %, z večjim dohodkom pa se lestvica progresivno zviša. Če bi opravljali prevoz, pa bi plačali še 20 % prometnega davka. Prosim če mi razložite kaka je črnogorska zastava? Dj. M. Od zgoraj navzdol: rdeča-mo-dra-bela z rdečo peterokrako v sredini. V razpravah o Kočevskih Nemcih se večkrat omenja, da je kdo bil član »Kulturbunda«. Kakšna je bila ta organizacija? A. S. Kočevje-Rudnik To je prvotno bila nacistična prosvetna organizacija, ki je pod krinko kulturno prosvetne dejavnosti imela nalogo, da v drugih državah opravlja vohunsko službo in je predstavljala tudi peto kolono. Kočevski Nemci so bili številno včlanjeni v tej organizaciji. Veliko se govori, da so Sovjetski znanstveniki objavili fotografijo tiste strani Meseca, kj ga mi ne vidimo. Želela bi to videti, pa vas prosim, da tudi vi to sliko objavite. Tanja Lavrič Zvedeli smo, da so Sovjetski listi pretekli torek objavili foto grafi jo Meseca, ki ga mi ne vidimo. Ko bo nam uspelo to sliko dobiti, jo bomo objavili. Stric mi je priporočil, da naj jem veliko zemeljskih lcšnikov-kikiriki, ker da so zelo redilni Ali lahko poveste zakaj se imenuje zemeljski lešnik in kake hranilne snovi vsebuje. Franci Č. učenec Kikiriki-zemeljski lešnik plodi v zemlji približno kot krompir. Plod vsebuje 50 % maščobe in 25 % beljakovin, zato je tudi tako izdaten. Pečen se uporablja kot jed iz njega pa proizvajajo jedilno olje in razne kozmetične preparate, tropine pa uporabljajo za živinsko krmo. Zanima me kdaj so na Slovenskem prvič javno predvajali kino In kje je to bilo. Ljubitelj filma Prve kinopredstave na Slovenskem so bile 1905 v Turjaškem gradu. Imam dekle, ki je tako strogo vzgojena, da sc ne dovoli pred poroko niti poljubiti. Kaj naj storim? »Nesrečni Janko« Čimprej na matični urad! f NA5IH V*mMi 10$ 'Hfi. h MAJ£Yf3& K TRAVNIK lltleu kriz pripravlja leiaje Kmetijska zadruga v Travniku Kakor vsako leto za zimsko se- na Občinskem odboru RK so nam je izpolnila polletni plan s 113 %, zono, ima tudi za letošnjo Občin- povedali, da bodo predvidoma vsi finančni plan pa je bil presežen _ j__ skl odbor Rdečega križa Kočevje tečaji in predavanja v okviru De- s 15 %. Zadruga je na dobri poti godraiicf v napredni družini. Po Tudi Jakob se je rodil v Retjah. v programu več tečajev in pre- lavske univerze Kočevje. in dobro gospodari. končani osnovni šoli je obiskoval Rojen je bil 27. 4. 1916 v siromašni ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO mladosti služiti kruh. Ivan je bil JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO zaveden fant, zato je vstopil v NOV IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. FRIOBČU- že kmalu v začetku oboroženega JEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJE- upora. Nahajal se je v Šercerjevi NJEPISE V POČASTITEV NJIHO- brigadi. Bil je hraber partizan. V VEGA SPOMINA nekem boju z Nemci je padel ne- kje na Štajerskem. IVAN FAJDIGA ___ . Fajdiga je bil rojen 1904. leta v JAKOB SLGA davanj. Letos se bodo nadaljevali trije nadaljevalni tečaji za vaško mladino v Osilnici, Predgradu in Zeljnah. Za predavanja na teh tečajih je predvidenih 70 ur. Mladi Zahvala pionirjev Bračičeve sole trgovsko šolo v Ljubljani. Sodelo- družini. Tudi on si je moral že val je pri vseh naprednih organi- zgodaj služiti kruh z delom v go-zacijah v Sodražici, posebno pa zgovih. V partizane je vstopil po pri Sokolu. Pri prvem zračnem na- kapitulaciji Italije. Nahajal se je Pionirji odreda »Mirka Bračiča« Na tem sestanku smo razdelali padu na Sodražico junija 1942 je v Gradnikovi brigadi, kjer se je ljudje bodo seznanjeni z zdravst- iz Kočevja so poslali Občinskemu knjižne nagrade, ki ste nam jih bil ranjen v nogo. Na zdravljenje hrabro bojeval s sovražnikom, veno zaščito nosečninc, novoro- odboru SZDL naslednje zahvalno poklonili za udeležbo na pohodu s0 ga odpeljali v partizansko bol- Nemci so ga ubili v marcu 1944, ko jenčkov in dojenčkov, vzgojo za pismo: »Po kurirskih stezah okrog okupi- nico nad Zapotokom pri Kurešč- je padel v njihovo zasedo pri Cr- zakon, malih asanacijah in drugem. »Občinskemu odboru Socialistic- ranega Kočevja«. ku. Ob ofenzivi so ga Italijani nem vrhu pri Idriji. Zdravstveno poučni tečaji so pred- ne zveze delovnih ljudi v Kočevju Za lepe nagrade prisrčna hvala! aretirali in ga hoteli v Zamostecu videni tudi v podjetjih — za vo- Pionirji odreda Mirka Bračiča Zahvaljujemo se tudi za denarno ustreliti. Potem so ga imeli Itaii- EDVARD ŠEGA dilno osebje, za vajence in mlade v Kočevju, zbrani na pionirskem nagrado v znesku 10.000 din, ki jani stalno pod kontrolo. Prepo- Doma je bil iz Reti j, rojen pa delavce in delavke do 18 let sta- sestanku, pošiljamo pionirske po- ste nam jo dali kot priznanje za vedali so mu tudi prebivanje v So- je bil 1908 leta v revni kmečki rosti, ter za dekleta in fante od zdrave Občinskemu odboru Socia- naše delo na Dan mladosti. dražiti. Po kapitulaciji Italije je družini. Bil je gozdni delavec in 18 do 25 let starosti. listične zveze delovnega ljudstva Obljubljamo, da se bomo prid- prišel domov. Vključil se je v delo se je preživljal s trdim delom Ko smo se zanimali za te stvari v Kočevju. no učili in bomo zgledni pionirji. Rajonskega odbora Sodražica. Za- Spomladi 1942 se je napotil pa Za domovino s Titom - naprej!« radi bolne noge ni mogel v času opravkih na Bloke Tam so ga Slede podpisi pionirjev nemške ofenzive v gozdove. Ko so dobili Italijani. Najprej so ga mu- TO IN ONO PREDAVANJE O SLOVENIJI Najvažnejše dejavnosti zadruge Delavska univerza v Kočevju je so: odkup lesa, živine, trgovina z začela novo sezono s predavanjem reprodukcijskim materialom in me-»Slovenija v barvah«. Predaval je sarija. KREDITNI ODSEK PRI ZADRUGI V TRAVNIKU Kreditni odsek ima 58 vlagate- lili. Ijev, ki imajo naloženo skupno 1 prišli v Sodražico Nemci, so ga čili_ potem pa ustrelili, takoj aretirali. Zaprt je bil v Ljubljani. Kmalu potem je prišel v DOMINIK GORNIK roke domobrancem, ki so ga ustre- Rodn ge je v družini malega kmeta 27. avgusta 1916 v Jelovcu pri Sodražici. Po končani osnov- ivan Sega tov. Kambič iz Ljubljane. V krat- Ko smo se mudili v tej zadrugi, milijon 540.000 din. Lastnikov ob- Rodil se je 21. 1. 1919 v Retjah. fi. šoli -e delaj 'doma na Rmetiji. v kem času je v lepih barvnih slikah smo tudi zvedeli, da so sodelovali računskih knjižic pa je 79, vred- Doma je bil iz številne in revne paryzane je vstopij v maiu 1942. pričaral pred naše oči podobo le- kmetje v pogodbenem sodelovanju nost vlog pa znaša 2,200.000 din. družine, zato si je moral že v rani y avgustu istega leta je prišel do pih slovenskih pokrajin in njihove s travniki na površini 14 ha. So-značilnosti. Prikazal nam je Slo- delovanje je rodilo lepe uspehe. V venijo takšno, kakršna vzbuja s prihodnjem letu nameravajo zasvojim! naravnimi lepotami upra- jeti v pogodbeno sodelovanje 80 ha vičeno zavist tujih turistov. Dejal travnikov, detelje na 32 ha, oves je, da je na svojih potovanjih po na 15 ha, krompir pa na 25 ha. OB DNEVU MRTVIH mov, da bi se oskrbel z nekaterimi stvarmi. Padel je v roke Italijanov, ki so ga internirali na Rabu. Po' kapitulaciji Italije se je vrnil v domovino kot partizan Rabske bri- Jutrl, 1. novembra bo Dan Umreti so morali, ko so komaj za- gade. V boju s sovražnikom je pa- Sloveniji. ko je posnel tudi prika- Preko zime bo zadruga pripravila mrtvih_ Na pokopališčih se bodo čeli Iživeti, umreti pa so morali del 26. decembra 1943 pri Vrbov- zane slike, srečal mnogo tujih tu- vse potrebno, da bo akcija za zj3iraiii svojci umrlih. Na grobove zato, ker so bili njihovi starši za- skem na Hrvatskem. ristov. Na Bledu mu je nek Fran- vključevanje kmetov v pogodbeno bodo položili rože in obujali spo- vedni Slovenci... Umreti so mo- coz baje dejal, da smo Slovenci ne- sodelovanje spomladi, ko bodo za- mine na drage pokojnike. Pred rali v pregnanstvu, v Gonarsu, na FRANC GREGORIČ koliko nemarni ljudje. Za takšne čeli s sklepanjem pogodb, lepo spomeniki padlih junakov v NOV Rabu... ali pa so morali umreti Bil je študent, rojen 28. 9. 1925 naravne lepote, kot jih imamo, bi uspela. bodo žalne slovesnosti posvečene doma. Taka je bila zapoved so- v Sodražici, v družini malega kme- morali narediti večjo reklamo in---------------------------------------njihovemu spominu. Dan mrtvih je vražnika... ta. Zaradi naprednega mišljenja so omogočiti tujim turistom, da se z VREME najbolj žalosten dan v letu ... Antiči Janeš iz Starega kota je Sa Italijani kljub mladosti in šoli njimi seznanijo. Med drugim pa je y začetku novembra padavine s Minula vojna je terjala grobove bilo komaj dve leti, ko je morala internirali. Najprej se je nahajal tov. Kambič dejal tudi tole: »Pri- sneg0m do nižin. Pozneje sprva še tudi najmlajših, otrok, ki bi šele s starši v pregnanstvo v Gonars, v Gonarsu, kasneje pa v Tre vizi, šel sem vse do Pacifika in pre- nestaino, a nato zopet razdobje su- sedaj postali fantje in dekleta. ar je mogel tak otrok prizadejati kjer je bil do kapitulacije Italije, potoval mnogo sveta. Toda, ko sem bega oziroma lepega vremena in Sovražnik jih je obsodil na smrt, okupatorju kaj hudega? In ven- Ko se je vračal iz internacije proti se vrnil v Slovenijo sem bil še bolj fez dan postopoma topleje. Okrog ko jim je bila mladost rosna, ko dar ;e bj.i otrok obsojen na trplje- domu, se je vključil v partizanske trdno prepričan, da je naša Slo- g novembra poslabšanje, veni j a med najlepšimi deželami na svetu in Slovenci bi bili lahko glede tega manj skromni. Marsikdo se je niti niso še zavedali. nam lahko zavida to, kar imamo.« Dvorano za komitejem je napol- Letni plan bodo presegli nje glad, na smrt. Ali ni bilo hu- vrste. Nahajal se je v Šercerjev! do ’gledati staršem trpljenje svo- brigadi kot borec, obveščevalec in jega otroka, ko je prosil za kruh, kurir. Ob nekem prehodu pri Sol- mleko... pa mu nista mogla nu- čavi je padel v nemško zasedo v diti ničesar — sama na smrt lačna, dneh 22—23. 10. 1944 in bil ubit- ssBef? lf !§sf§ -—s e aWiESi? ssfS-ip; * poslovalnic: v Sodražici 2, v Žima. potreben v Sodražici še en trgovski bala, da bi otroka ohranila pri zine. Starši so ga vzgojili v na- ricah, Zamostecu,* Zapotoku in na lokal za železnino. Rabijo tudi življenju. Kdo ne razume bolečine prednem duhu. Deloval je v na- KZ HRIB USPEŠNO GOSPODAR Gorj en0 Kolektiv šteje 11 skladišče. matere, ko vekajočemu otroku ni predmh organizacijah. Z OF je za- , Letni gospodarski TPXmmno£ delavcev in uslužbencev ter 5 va- Delavsko samoupravljanje prihaja mogla nuditi skoro ničesar. Dala čel delati že leta 1941 Po kapi- ske zadruge Hrib v Loškem poto^ vedno bolj do veljave in se lepo bi mu srčno kri, da bi otrok ostal tulaciji Italije je bil član Rajon- naPrtu razvija. Trgovsko podjetje »Travna živ. V septembru 1943 je življenje skega odbora Sodražica. 7. junija uspešno opravlja svoje nalo- malemu trpinčku usahnilo... ^44 ga je aretirala »črna roka« v korist družbe in potrošni- Če bi bila Ivanka Janež, njeni skupno z nečakinjo Ivanko Vesel starši so bili iz Starega kota, še partizansko aktivistko iz Sodrazi-živa, bi pisalo v njenem rojstnem ce. Odpeljali so ju v Velike Lašče listu: rojena 21. VIII. 1942 v tabo- Tam so ju domobranci mučili po-IZ KZ TRAVNIK rišču na Rabu. Se nerojena je bila tem pa izpustili, češ da gresta lah- 5K.U ZčlUl UKU nnu V j_A_J.-1rxv.111 pum ku znaša za 1959. leto 90,600,000 jencev. dinarjev. V prvem polletju je za- Letos i^ podjetje v načrtu Malemu Trpinčku mahnilo"::: druga realizirala že 50 milijonov ustvaritj^^m^Ujonov mn ^promej- ^ _ v pWni.lc, r,„1?h„ in ^frn5ni. f.P hi hila Ivanka Janež, n leta se delo uspešno razvija, zato plan nad 38 milijonov din. Tudi v predvidevajo, da bodo do konca drugem .polletju bodo plan dosegli, leta dosegli 100 milijonov dinarjev Po dosedanjih izgledih računajo, da prometa. SPOMINSKI DNEVI 4. XI. 1943 so partizanske edinice vodile težke boje z Nemci pri Novem kotu. Ubitih je bilo 50 Nemcev. 4. XI. 1944 so vdrli Nemci in domobranci v svobodni Koprivnik. Partizani so napad odbili. Padel je komandant zaščitne brigade Glavnega štaba Slovenije Lojze Kolman-Marok. 4. XI. 1944 je napadla zavezniška avijacija okupatorjeve po- stojanke v Kočevju in Ribnici, ter železniško progo. Pri tem napadu je sodelovalo 30 zavezniških letal. 5. XI. 1942 je bilo v Ljubljani zasedanje plenuma OF. 6. XI. 1928 je bil v Drezdenu - Nemčija četrti kongres KPJ. 7. XI. 1917 je bil začetek velike oktobrske revolucije v Rusiji. 7'. XI. 1944 sc je ponesrečil in umrl Franc Rozman - Stane, komandant glavnega štaba NOV in PO Slovenije. V kooperaciji so posejali nekaj obsojena na smrt. Njeni starši so ko domov. Ko sta prišla iz Lašč nad en ha ječmena, plan pa so bili kot mnogi drugi obsojeni na blizu gozda, so ju v zasedi čakali imeli 1 ha. Pšenice niso imeli v izgnanstvo na Rabu. Kdo ne bi domobranci — črna roka m .1 planu, pa so jo kmetje kljub temu razumel trpljenje in strahu matere ustrelili, posejali v pogodbenem sodelovanju pred neznanim, ko se je priprav- 0,35 ha vrste »kadolka«. Ce bo do- ljala na porod; ali bo otrok ostal FRANC KOSIH bro obrodila jo bodo drugo leto živ? V pogojih kateri so vladali Doma je bil iz Sodražice, rodil še več sejali. V pogodbenem so- v taborišču, mali Ivanki ni bilo pa se je 27. 7. 1904 v delavski dru-delovanju imajo tudi 20 ha trav- dano, da bi preživela taborišče in žini. Po poklicu je bil mizar. V nikov. vojno. Ko ji je bilo komaj tri dni, času stare Jugoslavije se je udej- __ * __ je morala z materjo pod šotor. Ta stvoval v naprednih organizacijah. Najvažnejšo dejavnost predstav- ji je bil dom v dežju in mrazu, Z osvobodilnim gibanjem se je polja pri zadrugi odkup lesa, potem lakoti in vsej bedi taboriščnega vezal že leta 1941. Zbiral je orožje odkup živine, prašičev, zdravilnih življenja do prerane smrti. Umrla in mumcijo ter drug material. 29. zelišč itd je na dan Novega leta 1943. maja 1942 je vstopil v partizane. — * — Na Dan mrtvih se spomnimo tu- Dodeljen je bil v Štajerski bata- Zadrugi manjka skladišče za di na te male mučenike, na nji- ljon. V italijanski ofenzivi je bil umetna gnojila in reprodukcijski hovo veliko daritev na oltar do- 6. avgusta 1942 zadet od sovražni a terial. Za gradnjo primanjkuje movine za svobodo... ne krogle nad vasjo Krkovo blizu finančnih sredstev. -žem Karlo vice. Partija na Kočevskem pred (Nadaljevanje) Ta letak KP je Kočevske Nemce iznenadil. Niso mogli doumeti, da se najdejo prav na Kočevskem, v tej trdnjavi nemštva v južni Sloveniji ljudje, ki si upajo tako govoriti o njihovem firerju, ki je bil v njihovih očeh nadčlovek. Vendar so se našli med njimi tudi ljudje, posebno nekateri starejši, ki so se ob tem letaku zamislili, ki so podvomili v dokončno zmago nemškega orožja in s strahom pomislili na svojo usodo, če bi se to res zgodilo. Tudi prodiranje nemške armade na zahod in globoko v srce Sovjetske zveze ter še hujša propaganda hitlerjanskih fanatikov, ni mogla popolnoma paralizirati uspeha tega letaka. Kočevski Nemci so zagnali krik proti komunistom in zahtevali od italijanske oblasti, da pozapro vse znane komuniste, prvenstveno pa njihovega voditelja tovariša Seška. Italijani so pa tedaj vodili na Kočevskem svojo lastno, od Nemcev neodvisno politiko in niso ugodili njihovi zahtevi. Skušali so pa dobiti v roke tov. Seška. Da bi ga dobili, so razpisali visoko nagrado 100.000 lir. Kočevski Nemci so začeli z zasledovanjem Seška. Ko ee je nahajal v poletju 1941 nekaj časa v ilegali v Ljubljani, sta bivši komandir žandarmerijske postaje v Kočevju CFk in kočevski Nemec klepar Handler iz Kočevja odšla v Ljubljano, kjer sta več dni zaman špijonirala, da bi ga izsledila. PfcVI PARTIZANI V poletju 1941 je Partija nameravala ustanoviti prvi partizanski oddelek na Kočevskem. Vendar je bilo to zelo tvegano, ker je bilo preveč izdajalcev, kočevskih Nemcev, ki bi jih prav lahko izsledili in s pomočjo Italijanov uničili. V avgustu leta 1941 se je formi- ral na področju bivšega okraja Kočevje na Travni gori nad Sodražico, prvi partizanski oddelek, ribniška četa. Komandir te čete je bil Filip Tekavc-Gašper, komisar pa Janez Kmet, oba iz Ribnice. V tej četi so bili kod prvi partizani še: Janez Lovšin, Anton Križman, Bene Frakel, Anton Majnik, Cmač iz Primorske, Istok iz Dolenje vasi, Ivan Zajc iz Zima-ric, Janez Hočevar iz Velikih Lašč, Peter Peterlin iz Ljubljane, Feliks Cvar iz Zimaric, Zigmund in drugi-Ze 19. avgusta 1941 so streljali trije partizani na italijansko pa-trolo. Konec avgusta 1941 je ribniška četa napadla iz zasede na Jasniti močno italijansko kolno, ki se je pomikala iz Ribnice proti Kočevju in jo pognala v beg nazaj proti Ribnici. Pri tem napadu so imeli Italijani več mrtvih in ranjenih. Nekaj tednov pozneje je ribniška četa izvršila akcijo na železniško progo pri Ortneku. Ob koncu septembra 1941 je napadla karabinersko postajo v Sodražici. V začetku oktobra 1941 je porušila pri Sv. Gregorju več drogov eicK-tričnega daljnovoda. 19. oktobra 1941 je v sodelovanju s krimskim bataljonom uničila italijansko posadko v Ložu. S tem je odigrala ribniška četa pionirsko vlogo na Kočevskem. Tudi v Kočevju se je prijavilo v jeseni 1941 večje število mladih fantov v partizane. Postavljen je bil tudi rok, kdaj naj bi odšli. in med vojno DELO SKOJ LETA 1941 V letu 1941 je bil v Kočevju okrajni komite SKOJ. Sekretar je bil Albin Videnič iz Salke vasi. Prav tako so bile v Kočevju dve osnovni organizaciji SKOJ, in sicer prva za mesto; njen sekretar je bil Jože Rankcl, druga pa na Rudniku s sekretarjem Dombijem. Na sestanke SKOJ, ki so se vršili največ pri Knapiču in Tomšiču v Konca vasi, včasih pa tudi v gozdu za Rinžo. so prihajali tudi iz Ribnice, posebno Nosan Stane. V juniju 1941 je bila ustanovljena SKOJ organizacija tudi v Ribnici. Njen sekretar je bil Stane Nosan. Poleg SKOJ so bile v Kočevju tudi dve mladinske organizacije, ki so delale pod vodstvom SKO.T. Ena je bila v mestu, druga pa na Rudniku. Po okupaciji Jugoslavije so se sestavljale iz mladincev pe-torke, njih vodje so bili skojevci. V vsaki peterki je bila vsaj po ena mladinka. V začetku so bile organizirane štiri petorke, pozneje se je njih število zvišalo na devet. Iz najboljših mladincev je bila v mestu sestavljena likvidatorska grupa, kateri so bile namenjene posebne naloge. Prav tako je bila na Rudniku sestavljena grupa za diverzije in sabotaže. Osnovna naloga SKOJ je bila zbirati okrog sebe mladino, voditi z njo sestanke in jo vključevati v delo Osvobodilne fronte, voditi petorke pri razpečevanju Slovenskega poročevalca in ostalega propagandnega materiala, vršiti listkovne akcije po mestu in okolici, zbirati hrano, orožje in ostale potrebščine ter prispevke za OF, vršiti agitacijo za odhod mladine v partizane. Diverzantska grupa je imela nalogo preprečevati proizvodnjo, predvsem premoga, ki ga je okupator najbolj potreboval. Zato je preobračala vagončke na rudniku, uničevala kretnice in tirnice, metala opilke v ležaje vagončkov, rezala kable v rovih in na dnevnem kopu, onesposabljala stroje, odvzemala električne stroje za vžiganje min, kable, žico orodje, telefone itd. in jih oddajala za partizane. 26. julija 1941 je ta grupa prekinila ves telefonski promet med mestom Kočevjem in okolico. Ne- kaj tednov pozneje je pripravila akcijo za miniranje skladišča bencina in nafte na rudniku. Ker pa bi ta akcija povzročila velike žrtve med civilnim prebivalstvom, se je to opustilo. Likvidatorska grupa je imela nalogo, da budno pazi na domače izdajalce in sovražnike ljudstva. Pisala je opominjevalna pisma onim, ki so se vpisali v fašistično društvo »Dopolavoro« ali drugače začeli sodelovati z okupatorjem in jih opozarjala na posledice. Mladim ženskam, ki so se Vlačile z okupatorskimi vojaki, so ostrigli lase. Prebivalstvo so svarili pred nakupom emonskih hiš, ki jih je prodajala Emona po odselitvi Nemcev. V jeseni 1941 je začel izhajati v Kočevju poleg Slovenskega poročevalca še »Pravi Poročevalec«. Likvidatorska grupa je dobila nalogo, da ugotovi, kje se ta »Pravi poročevalec« tiska, kje se vršijo sestanki in kdo hodi na te sestanke. Prav kmalu se je ugotovilo, da so sestanki pri geometru Šifrarju in Havelki na stanovanju, kjer so ga tudi tiskali. To so bili organizatorji Bele garde v Kočevju in so skušali s tem dezinformirati in motiti delo OF. '