Dopisi. Iz Maribora. (Poaojilnica — raestni zastop — profesorji — me3etarstvo.) Slovenska posojilnica dobro napreduje, kar je požrtvovalaej delavnosti lavuateljstva v prvej vrsti zahvaliti. — Mestni župan in še dva odbornika bodila sta prosit ininistra Pražaka, naj doroli v Mariboru nastaviti okrožno sodnijo. So li kaj opravili, to ni znauo. Tudi zastran Ba:thelna je vse tibo. Mariboržane je tega deda vendar araru. Javno boluišnico pri sv. Magdaleni bodo povekšali; od g. Lorberja ao kupili zernljišča za 1251 fl. Stari .,Poganzenwirth" g. Rarašek, ki uže dolga leta pred rotevžem gibanice prodava ter ima dve biši v mestu in plačuje doklade niestne, proail je za sprejetje v mestno občino, pa so mu dvakrat odbili. Poprosil pa je tudi Jud in profe8orski suplent mariborske gimnazije, Bog vedi odkod priaedši nekov Hirschler, no, in liberalna uemška goapoda ga je takoj sprejela iu ae plačo do 80 fl. znižala. Katoličan, Slovenec, dolgoletni davkeplačilec velja pri inariborakem mestnem zastopu 440krat menje, kakor kakov Jud, ki ae ni nič in nima nič. — Pri zadnjej tomboli imeli 80 595 fl. čistega dohodka. — Tukajanji nemaki profesorji slujejo kot naaprotniki Slovencev. Čujenao po mestu govoriti o njih res čudne reči. Eden je baje ae izaatil v avojej teutonakej jezi, da bi najbolje bilo Slovence kakor uni potuakati. Temu ae moramo res smejati, ni vzroka jeziti se. Na realki je premalo učencev, a preveč profesorjev, zlasti drugega zgodovinarja ali nhiatorika" ni treba, ker ga ae na gimnaziji ni. Čas kratijo si pa nekateri s tem, da kar gorijo za nern.ški nSchulverein". Profesorja Nagele in Knobloch nadlegujeta z bogatiru dr. Otmarjem Reiserjeiu in njegovim gozdarjem vred uboge Pekerčauje pri Lsaibahu nepreneboraa. No, in čujemo, da so jih vgnali v kozji nernčurski rog! Za par slovenskih otrok v Pekrih naiedi nSchtilverein" nemško šolo ponemčevalnico. Znani Karneri v Wildbaii8U pa nck dobtar debelotrebušnik v Mariboru ala sta med meaetarje za revni celjski nemčurski listič; prvi si je naročil 100 iztiaov, drugi pa 63 in jih raznaaata po okolici. Gospoda sama sebi ne priznavata s tem velike vredno8ti, ker n tako slabo robo mešarita! Kaj pa, če mamkdo vsiljeni listič zanese, karuor tudi onedva v sili morata? Zabraniti tega nista koa. Iz Ptuja. (Mibelič propal.) Čitateljem ,,Slov. Gosp." je znano, da je okrajni zastop ptujski lani due 27. oktobra izbral Gg. dr. Gregoriča, posestuik^ Koserja, dr. Ploja, župnika Rajča in profdsorja Zitcka v okrajni aolski 8vet, in da je 15 nieščanov pobegnolo takrat iz aeje, zagrozivai se, ka bodo oni V8e to sprevrgli. Tudi trije slovenski Judeži ao se onim bili .iidmžili, mislee, kar aloveaski uarodnjaki aklepajo, to ue bode obveljalo, kev je Mibaličev Honzek rekel, da bo napravii strašansko pritožbo. V tejistej seji je trdil, da naš načslnik g. Rajšp seje ni v redu sklical, da stari Sti afela še o seji ničesar ni zvedcl itd. Napolnil p et pol dolgo godlo in odposlal v Giadec deželnemn glavarstvu, naj se vse oviže, kar se je takrat brez njih osemnajsterib skleDolo. Visoko dež. glavaistvo pa je v sporazumljenji z vis. deželnim odborom odgovorilo, da vse to, kar Mibaličpiae, nične velja, in je pritožbo zaviglo. Z eno klofuto pa Mihalič ni bil zadovoljen in pritožil ae je dalj e do ministeratva. Pa te druge piitožbe že niso hoteli vsi podpisati, ampak 8amo 15 jih je bilo nezadovoljnih z razaodbo deželnega glavarstva, nied temi reknrenti bil je seveda tudi ljubeznjivi vidovski — Scboacbteritscb, pozoa ga pač vaak. Pa tudi visoko rai ui s t ers t v o je apoznalo, da na tem ničniresnice, karMibaliččenča, inje rekurz odbilo. Kaj bode Honz zdaj storil in koliko njih bo ae si alo po tretjo klofuto, koliko pa ga na cedilu puatilo, to bomo uže zvedeli. Velepoatovanim narodnjakom v okrajneui šolskcm sveta pa želimo krepko zdravje. Sčasom bodo zagrizeni sovražniki naaega naroda, nečem reči na tleb ležali, ampak prisiljeni bodo nam pripoznati vse one pravice, koje nam grejo po Bogu in cesarji; začetek je dober. Iz Ormoža. (Iz letnega poročila giinnazije ptujske) poizvemo, da je ondi s početkom šolakega leta vstopilo 124 učencev, do konca pa ostalo 115. Med temi bilo je 72 Slovencev; 31 Nemcev in 2 Madžara; glede vere so vsi katoličani. 21 učencev dobilo je svedočbo z odliko, 72 pa prvi red; ostali ae imajo kak popravek ali pa ao celo propali. Šolarine se plačalo 756 gold. in upisnine 102 gold. Od :njih 8 profesorjev je 5 zaanib vrlih narodnjakov natnreč gospodje: Glovacki, Hubad, Jug, Kuustek in Žitek; trije pa Nemci, med njimi eden razva j,budiča!", na kojega 8e pre včasi pozove, nerazume ne edne slovenske besede. Pa kako tudi bi, saj ae je koniaj 13 let v Ptuji n*n*ofe88oru po večini sloveoskib dijakov, ki pa 80 primorani za leto dni nemški se naueiti, inače dobijo ,,dvojko", in leto in deuarji so zgubljeni. — Nekaka malopridna prialovica veli: ,,včasi ae mora tudi hu diču aveča prižgati". V tem letopiau pa ste se na Nemško piestavljenemu ravnatelju Fichna-tu pri- žgali dve, in sicer veliki kakor žrd  (Časib je dobro bežečemn sovražniku zlato mo8te staviti. U:ed.) Izmed 21 odličnikov je 16 Slovencev, in le samo 5 takib Nemcev. iz Dobeine. (Potrea. — Tombola. — Dar. — Počitnice. — Škoda.) V 17. dan juuija blizo 3/45 zjutraj 8e je pri nas zazibala zemlja 4krat zaporedoma, pravijo, da ae je tudi ob 3/2l-' ur' ma'0 stresla. — Nek tukajšeu trgovec goate topličarje kratkočasi s tombolo, ki jo pod vedrim nebom pripravlja vsaj po dvakrat v tednu. Letos je zavoljo tega gosposka začela od njega zahtevati štibro. To je povzročilo, da je igranje opustil, pa samo za nekoliko časa. Premislil ai je ter sedaj plačuje dačo. — Neka Dunajčanka je pred odhodom iz našib toplic županu izročila 100 gold. k znesku, ki ga občina nabira za zidanje posebnega poslopja za siromake. — Škoda, ki je valed zadnjih nalivov zadela vzlati hribovce, je uradno cenjena do 2695 gold. — Okiajuošolski sovet je razpoalal vprašanje, ne bi li se šolske počitnice dale preložiti v dobo med 15. dnevom avgusta in zadujim septembia? Odtod se je odgovorilo, naj bi počitnice bile, kakor o svojem času, namreč v drugej polovici septembra do konca oktobra, ne pa, kakor doselej, od 1. septcmbrovega do 15. oktobrovega dneva. Mogoee, da je sedauja ia tudi nameravana uredba kje priinerna, toda tukaj imamo tehtnih uzrokov nasproti. Skušnja med ostalim priča, da so začetkom leta aedaj po 4 tedne klopi večjidel prazne, v prejšnjem čaau je ta prikazen bila le skoz 14 dnij. Iz Konjic. (Protest). Fiaoc Kumer, po domače Pukelj, je podpisal zloglasno Miheličevo prošojo, da bi ae ne vpeljal slovenski jezik pri 8odnijab in aolab. Mislilo smo, ko srao to o svojem županu izvedeli, da se je Kiuner nemškega jezika naučil, da bo v kiatkeru službo notarja v Dobriški vesi prevzel. Ali teniu ni tako. Pukelj nemako ne ume, uiti ne govori. sfojo ime težko z neoiškirai črkam: podpiinje, slovenski tudi pisati ne zna. Iles čuduo je toraj, kako se držne ta človek ovo nemčursko prošnjo Miheljieevo podpisati in naa trde Slovence izdajati ? Ali ljubi Pukelj! on gotovo pozna Prihovske gorice in lepo nelo cerkev sv. Matere božje v Pribovi. Postavi se naj z Zajkotom vred na visoki stolp cerkve in zakrolita: ,,Mi smo Nemci, mi čemo Nemci biti" in odmevalo se bode jirna iz Berj, iz Vinarij, iz Kaciueka, iz Korpelj, iz Verhovelj, iz Prelog, vi apodnjega in gornjega Grušovja, iz Raakovca itd.: ,,slovenake amo goiice, slovensko vino rodimo, Slovenci so naši prebivalci, slovenske so na.še matere, Slovenci hrabri na.ši sinovi! Nioria nobenega vpliva »a nas niti Judež, niti odpadnik, niti izdajatelj, niti nemčnr! Zvesti ostanemo Slovenci Bogu, cesarju in mili lepi svoji slovenski domovini." — Ker to, kar je Kumer podpisal, čisto nič ne pomeni, nas tudi ne briga, naaega prepiičanja ui izjavljal. Da pa nikdor si ne domisli, da smo s Kumer-jcni jedne misli, ali da ae ž njim strinjamo, zato smo vsi podpisali slovenako prošnjo do visokega državnega zbora: rNaj blagovuli 8klenoti popoluo izvedenje jednakopravnosti slovenskega jezika v ljudskib in siednjih aolah na učiteliščih, v v>seb uradib in pred sodDijami, in da se za Slovence aamo jedua deželaa nadaodnija v alovenskej Ljubljani ustanovi. Mi terjamo poaebno, da se takoj pri sodnijab sloveuski, pa pravilno, z naini govoii, da se slovenski zapisniki z nami nareknjejo, da slovenake odloke in razsodbe dobivarao, katere mi brati in tudi umeti morcmo. Ce pa Pukelj sauio nemaki govoriti boče, naj se pa prav dobro nauči, potlej pa naj gre za župana z Breindel-nom uekaiu v neniško mesto. Iz Celja. (Slovenako uradovanje. — Rakua-Glantacbniggov rogovilež.) V nSlov. Narodu" beremo veaelo novico, kako 86 vendar enkrat tudi pri celjskej sodniji Slovencem pravica do jednakopravnosti priznava : slovenske tožbe in uloge rešavajo se slovenski. Pri bagatelnib obravnavab daje g. Lulek vse govore slovenakib strank iu slovenskih prič spisavati slovenski. Ljudje pazljivo poslušajo pri narekovanji. Strauke pribajajo dobio podučene k sodniji, ker iz tožbe in iz alovenskega odloka razvidijo, kaj nasprotnik boče in kako se je obnašati jim pri obravnavi. Tudi 80 aedaj doale nove tiskovine za vsaki izmed navadnejaib odlokov in ae porabljajo. (Tudi v Mariboru je tako. Ured.) Dobro, to smo hoteli in zadovoljni srao. Z veaeljein naznanjamo to čitateljem ,,Slov. Gospodarja" z dostavkora, da tudi g. Zhnber in g. Scbwentner spretuo in gladko slovenšeino rabita in se nje u. pr. pri zetuljiščuib prodajah tudi vrlo poslužujeta. Bodi toraj izrečcna prisrčua zabvala vsem trem po inaenu navadenim gospodom ! (Radostni pritrdinao. Uied.) Tnkaj smo tedaj zadovoljni. Tega pa Slovenci nismo nikdcr tirjali, kar RakuschGlantscbnigg v svojem nemčnrskem rogovileži nam podtikata : ,,da bo I e sl o vena ki j ezi k v u r adib itnel veljavo". Tega nismo tirjali in se tudi ne godi, čeravuo smo dosegnoli, da se pii sodnijab uraduje slovenski. Nemcem ne delamo nobenib krivic, jini takib tudi ne želirno. Zato se pri sodnijab ncmške vloge nemški rešiijejo, kakor poprej. Toda dosegnoli smo ob enem, da se aprejemajo tndi slovenske vloge in sloveuski reaujejo. No, in tako je prav. Vaakemu svoje! Bosa je toraj trditev Rakusch Glaatscbaiggo^a ia aalašč izmialjeaa, da zamoreta Nemce leži izaemirjati, Sloveace pa begati. Z golo resaico tega ae bi mogla. No ia listič, katereaiu je takib aredste? treba, ae bode Slo^eacev dolgo motil, če pra7 ga 7si aemčarji aa atotipe med ljudstvo spogaajajo. nLaž ia krivica so kratkib aog!"