(=] december 2001 številka 12 Kdor se dvakrat ozre, ne bo ničesar izgubil. (Ruski pregovor) Ko stopimo na vrh gore, se ponavadi - še predno dobro zajamemo sapo - ozremo v dolino in s pogledom preletimo prehojeno pot. Tudi ko priplezamo v najvišje veje drevesa, se skozi listje nižjih krošenj samovšečno razgledamo po deblu. Na zadnjem klinu visoke lestve za hip postojimo in se ozremo navzdol. Kdo ve, iz kakšnih daljnih, odmaknjenih dob, in kdo ve, koliko tisočletij že vlači človek s seboj to čudno lastnost, to dediščino, ki jo bo nevede zapustil bodočim rodovom: ozirati se nazaj, ko je cilj dosežen. In bolj ko je bila pot trda, več je zadovoljstva v pogledu čez ramo! Pravimo, da sta radovednost in nezadovoljstvo gibalo napredka; ako ti dve čustvi ne bi že od vsega začetka vznemirjali človeškega srca, bi ljudje bržkone še zmeraj živeli v jamah. Toda ako bi ne poznali zadovoljstva ob prihodu na cilj in zdravega zadoščenja ob premaganih ovirah, bi se morda kasneje ne odločali tako pogumno za zmeraj nove in nove poti. Če je torej nezadovoljstvo spričo okoliščin gibalo pri iskanju bolj kakovostnih dobrin, potem je zadoščenje ob doseženih uspehih vzpodbuda za sveže, še bolj drzne zamisli, za nove načrte. Droga d.d. bo vsak čas prispela na vrh gore, ki nosi ime leto 2001. Čas mineva bliskoma, zato je pogled na prehojeno pot toliko bolj osupljiv: ali je mogoče, da je bilo v tako kratkem obdobju storjenega toliko dela? Ali se je v tednih, ki so bežali kot nori, res vse to namestilo, zaživelo? Zgodil se je gigantski premik tehnologije na nove temelje; in vzporedno s tem neponovljivim podvigom premik ljudi, njihovih drobnih navad, razgledov skozi okna, premik delovnega okolja - skrite preizkušnje vzdržljivosti in prilagodljivosti, ki spremljajo življenje in ki so lahko sestavni del nekega uspeha ali neuspeha - kakršen je pač izid teh malih, a pomembnih bitk. Pogled nazaj odkriva Drogino pot pogumnih odločitev. Odkriva tudi koristne izkušnje, ki bodo dobre spremljevalke na novih poteh v letu, ki prihaja, in v vseh, ki mu bodo sledila. Veliko sreče torej pri izbiri smeri in ciljev! Sonja Požar NOVOLETNI INTERVJU NOVI IZZIVI NA PRAGU NOVEGA LETA Droga d.d. vstopa v leto 2002 z desetimi povezanimi podjetji Sanje so se uresničile, nova tovarna ni več "tako” nova, selitev je že preteklost. Tu so že novi izzivi in načrti o aktivnostih na poti k uresničevanju ciljev, zapisanih v strateškem poslovnem načrtu. O vsem tem, o poslovanju družbe in težavah, ki so poslovanje obeležile, o dosežkih posameznih povezanih podjetij ter o drugem nas je tako kot vsako leto seznanil predsednik uprave g. Matjaž Cačovič. Predsednik uprave, g. Čačovič: "Računamo, da bodo vsi cilji uresničeni v naslednjem letu. ” N.G.: Kako smo poslovali v iztekajočem se letu? Seznanili ste nas, da v tem trenutku (datum pogovora: 5.12.2001) razpolagate le s podatki za minulih 11 mesecev. G.Čačovič: Po znanih podatkih smo nekaj pod planom: na domačem trgu za 4 odstotne točke, na tujem trgu pa za 8 odstotnih točk. Ocenjujemo, da se bomo do konca leta zelo približali planu in da nam bo do njegove uresničitve na obeh trgih manjkala le kakšna točka. Predvsem na domačem trgu se lahko zgodi, da bomo nekaj pod planom pri kavi, na izvoznih trgih pa predvsem na trgu Makedonije, vzhodne Evrope in na prekooceanskih trgih (Kanada, ZDA in Avstralija). Zadovoljni smo lahko z obvladovanjem surovin, tu mislim predvsem na strateški surovini - kavo in kokoši, na drugi strani pa nismo zadovoljni z obvladovanjem stroškov, saj so nam le ti prekomerno narasli. Mislim na stroške uvajanja proizvodnje, stroške delovne sile in stroške storitev. Računamo, da bo finančni rezultat v okviru načrtovanega. N.G.: Kako so poslovala povezana podjetja (Droga d.o.o.Buje, Sarajevo, Skopje, Priština, Sombor, Skopje, Droga Livsmedel AB, Agro lmpex d.0.0.)? G.Čačovič: Povezana podjetja lahko razvrstimo v tri skupine. V prvi skupini so podjetja, ki so poslovala zelo dobro, nad pričakovanim in smo z njihovimi rezultati poslovanja lahko zelo zadovoljni. To so podjetja Droga Buje, Droga Sarajevo in Droga Priština. Droga Livsmedel sodi v skupino, kjer bo poslovanje v okviru pričakovanega. Upam, da bomo nadoknadili izpad izvoza paštet, ki je nastal v prvem trimesečju zaradi prepovedi izvoza. Drogo Sombor je težko ocenjevati, saj je podjetje na trgu ZRJ začelo poslovati šele v drugi polovici letošnjega leta. Rezultati so kar spodbudni. Pri Agro lmpexu smo imeli nekaj težav z usklajevanjem poslovne politike. Morda o tem nekaj več v nadaljevanju.... Slabše, pod pričakovanim, je poslovala Droga Skopje, zaradi vojnih razmer in izjemno težavnega makedonskega trga. N.G.:V Makedoniji imamo dve podjetji: Drogo d.o.o.Skopje in Agro lmpex d.0.0. Kakšno je njuno razmerje v delitvi poslovanja? G.Čačovič: Omenil sem že, da je pri omenjenih dveh podjetjih bilo nekaj težav z usklajevanjem poslovne politike. Šlo je za uskladitev distribucije na makedonskem trgu med dvema podjetjema v naši lasti. Po nekaj sestankih smo se odločili, da bo poslovanje potekalo tako, da se bo Agro lmpex ukvarjal le s praženjem in prodajo kave Agro lmpex in kave Barcaffe, Droga Skopje pa bo tržila ves Drogin ostali asortiman. N.G.: Kako sta poslovali mešani podjetji Slovita d.0.0. in Konzum d.d.? Med vašimi lanskimi novoletnimi željami je bila tudi želja, da bi v letu 2001 usposobili podjetje Konzum. Se je uresničila? G.Čačovič: Slovita d.0.0. je poslovala slabo in se že nekaj let sooča s težavami pomanjkanja obratnih sredstev. Pomanjkanje teh sredstev je plod dejstva, da dve podjetji NOVOLETNI INTERVJU (izmed štirih ustanoviteljic) - Fructal in Žito prodajata svoje proizvode tud^preko drugih 'distributerjev in ne le preko Slovite, kot je bilo v začetk^dogovorjeno,/ Slovito že skoraj ukinili.Na drugem sestanku pa smo se dogovoriti, da Fructal in Žito ponovno presodita, ali je tako poslovanje V Rusiji primerno za njiju ali pa bi bilo morda bolje skoncentrirawcelotno poslovanje preko Slovite d.o.o., saj bi v tem primeru podjetje imelo svojo perspektivo. Konzum d.d. je bil letos v fazi konsolidacije, izredno veliko težav smo imeli s prevzemnimi aktivnostmi. Stvari so usklajene in prvi izmed štirih maloprodajnih objektov se že adaptira. Ostale adaptacije bodo izvedene v naslednjem letu. Narejen je tudi projekt prenove distribucijskega skladišča v Halilovičih. Po vsem tem je v naslednjem letu predvideno pozitivno poslovanje. N.G.: Nam lahko predstavite italijansko podjetje Sandri? G.Čačovič: Podjetje Sandri je klavnica v Trevisu. Za nakup smo se odločili zato, ker je eno izmed dveh podjetij v Italiji, ki se ukvarja s klanjem kokoši - kokoši pa so strateška surovina za našo proizvodnjo paštet. Poleg tega pa ima tudi dovoljenje halal, ki pomeni pogoj za izvoz v države Bližnjega in Daljnega vzhoda. Glede na to, da je bilo podjetje v osnovi razdeljeno na proizvodni del (klavnico) in trgovski del, je bilo potrebno ustanoviti novo podjetje, na katerega smo prenesli klavnično dejavnost. Podjetje bo formalnopravno začelo delovati 1.1.2002. Njegova osnovna dejavnost bo oskrba Droge z letno kapaciteto 2500 ton kokoši, ki so potrebne za proizvodnjo naše paštete, saj na slovenskem trgu lahko dobimo le 10% te surovine. N.G.: Nam lahko razložite, kaj se “skriva” za besedo halal? G.Čačovič: Dovoljenje halal v tem trenutku nima nobene praktične vrednosti, ker še ne izvažamo v države Bližnjega in Daljnega vzhoda. Na podlagi prvih povpraševanj in pristopov na te trge pa smo ugotovili, da to dovoljenje moramo imeti. Dovoljenje pomeni, da klanje kokoši poteka po načinu, kot zahtevajo muslimanski običaji. Dovoljenje izda muslimanski verski poglavar po ogledu klavnice in poteka klanja. Za dovoljenje je seveda potrebno odšteti tudi nekaj denarja. N.G.: Kaj se dogaja s hčerinskim podjetjem Soline d.0.0.? V lanskem pogovoru ste omenili, da so upi glede financiranja solin usmerjeni v novega ministra? G.Čačovič: Hčerinsko podjetje Soline d.o.o. bo poslovanje zaključilo s pričakovano izgubo, ki se bo gibala okoli 30 milijonov tolarjev. Podjetje je tik pred stečajem. Država zopet zamuja s ključnim dokumentom, ki se mu reče koncesija za upravljanje dejavnosti, kljub temu da je že maja izdala uredbo o krajinskem parku, ki predvideva koncesijo. Ta koncesija pa še sedaj ni bila pridobljena. Mi smo sicer našli strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen prevzeti Soline d.0.0., vendar brez koncesije tudi on o tem ne razmišlja. N.G.: Je predvidena reorganizacija obstoječih PC? G.Čačovič: V letu 2002 so predvidene aktivnosti za preoblikovanje PC Gosad in PC Zlato polje v družbe z omejeno odgovornostjo. Kot take naj bi začele delovati 1.1.2003. N.G.: Vrednost Drogine delnice se je povišala za približno 20%. Kakšna so predvidenja? G.Čačovič: Drogina delnica je - tako kot večina delnic na slovenskem kapitalskem trgu - podcenjena. To pomeni, da če je knjigovodska vrednost delnice konec oktobra znašala nekaj nad petdeset tisoč tolarjev, je njena tržna vrednost nekaj pod štirideset tisoč tolarjev. Gre za bistveno podcenjenost. Razlog je v relativno skromnem slovenskem kapitalskem trgu, kjer ni dotoka tujega kapitala. Z odprtjem trgov jugovzhodne Evrope postaja Slovenija zanimiva za tuja podjetja kot odskočna deska na te trge. Zato lahko pričakujemo večji priliv kapitalnih sredstev tudi na borzi, vzporedno s tem tudi povečanje cen delnic. N.G.: Kako se pripravljamo na vstop v EU? Morda s kakšno posebno poslovno strategijo? G.Čačovič: Nimamo nobene posebno izdelane strategije, kajti trg v Sloveniji je praktično že v EU; konkurenca je izjemna in vsak trgovec razpolaga s celotnim asorti-manom pomembnih uvoznikov prehrane iz Evropske unije. Največ prizadevanj bomo morali usmeriti v obvladovanje stroškov in cenovne pozicije na slovenskem trgu. N.G.: So predvidena kapitalska povezovanja? Kaj pomenijo govorice “Podravka prevzema Drogo Portorož"? G.Čačovič: V strateškem poslovnem načrtu do leta 2005 niso predvidena kapitalska povezovanja. Sodelovanje s poslovnimi partnerji pa je stvar tekoče poslovne politike. Droga sodeluje z vsemi pomembnimi poslovnimi partnerji, med katere sodi tudi Podravka. Vendar, kakršnekoli govorice “Podravka prevzema Drogo Portorož” so zgolj novinarske race, ki nimajo realne osnove. Pogovarjamo se tudi z Nestlejem in drugimi partnerji in vsak tak pogovor bi lahko kdo ocenil kot kapitalni prevzem, vendar je to del normalnega poslovanja, del nor- NOVOLETNI INTERVJU malne poslovne politike. Gre pa za osnovno vprašanje, kdo bo imel glavno vlogo na trgih jugovzhodne Evrope, ki se bodo počasi globalizirali, tako kot se globalizira ves svet. N.G.: Kakšne bodo v naslednjem letu plače? Ali bomo še dodatno zdravstveno zavarovani (ali bodo morda sredstva “preusmerjena” v pokojninsko zavarovanje)? G.Čačovič: Politika plač v naslednjem letu je v tem trenutku še predmet usklajevanja sindikatov na osnovi kolektivne podjetniške pogodbe. V naslednjem letu bodo tri novosti. Prva novost je ta, da se bo spremenil korekcijski faktor. Le ta ne bo več odvfeen od dobička, temveč od dobička od poslovanja, ki je bolj nevtralen kot je sam čisti dobiček. Druga sprememba je v tem, da se bo individualna ocena povečala^s 5% na 10%, istočasno se bo zaostrilo ocenjevanje, saj je še zmeraj naravnano na 'uravnilavko'. Z dodatnimi spremembami bo potrebno spreminjati že sprejete ocene. Vsi se ocenjujejo predobro, ne upoštevajoč normalno distribucijo “dobrih in slabih”. Tretja stvar je dodatno pokojninsko zavarovanje, ki naj bi zamenjalo dodatno zdravstveno zavarovanje. To so tri bistvene spremembe, ki se nam obetajo na področju plač. N.G.: So se uresničili vsi cilji, ki ste jih predvideli s preselitvijo v novo tovarno (tehnološki vidik, racionalizacija stroškov)? G.Čačovič: Ne moremo reči, da so cilji uresničeni. Pri selitvi je nastal določen zamik in glavne racionalizacije so predvidene šele v letu 2002. Predvsem smo računali na racionalizacijo delovne sile v logistiki, vendar nam sistem visokoregal-nega skladišča še ne deluje tako, da bi nam omogočil te posege. Naše proizvode in predvsem surovine še vedno skladiščimo na starih lokacijah, kar nam povzroča dodatne stroške, tako varovanja kot ostale stroške. Zato računamo, da bodo vsi cilji uresničeni v naslednjem letu. N.G.: Kakšna usoda se napoveduje objektom na starih lokacijah (upravna hiša in skladišče soli v Portorožu, stare proizvodne hale Arga in Začimbe)? G.Čačovič: Ponudnike za nakup starih lokacij že imamo. Računamo, da bi lahko “Začimbo” in “Argo” prodali že v naslednjem letu. “Upravne zgradbe” ne moremo prodati, ker je v lasti občine, verjetno jo bomo dali v podnajem ustreznemu ponudniku, saj imamo že ustrezno ponudbo. N.G.: Kako bi lahko ocenili upravljanje družbe v troje? G.Čačovič: Nadzorni svet bo odločil, ali se članoma uprave podaljša mandat še za eno leto ali se jima da mandat za pet let. Ne glede na to ocenjujem, da je uprava letos poslovala enotno, vse odločitve so bile dosežene s konsenzom, in da med seboj nismo imeli nobenih nestrinjanj razen tistih, ki predstavljajo ustvarjalno kritiko za dosego čim boljših odločitev. Skratka, upravo ocenjujem kot zelo tvoren aktiven subjekt uspešnega delovanja Droge. N.G.: Vaši izzivi so vedno zelo zanimivi. Poleg navedenega in v vseh medijih zapisanega, da bo Droga d.d. do leta 2005 največje slovensko prehransko podjetje na Balkanu, imate še kakšnega, bolj kratkoročnega? G.Čačovič: Poleg omenjenega izziva, ki je naveden v strateškem poslovnem načrtu do leta 2005, obstoja še en pomemben izziv; Droga vstopa v leto 2002 z desetimi povezanimi podjetji in ena izmed naših glavnih nalog bo ta podjetja združiti v korporacijo, v skupino Droga z enotno poslovno kulturo, z enotnimi prin- cipi delovanja, z enotno poslovno politiko. Skratka, naša naloga je narediti sodobno korporacijo. Tu nas čaka veliko aktivnosti. Če bomo to dosegli v letu ali dveh, bo veliko, saj nas nakupi in prevzemi kar prehitevajo in časa za ostale spremljajoče, nujno potrebne aktivnosti, je malo. ‘Vsem želim mirne in vesele praznike, veliko dobre volje in uspehov!" N.G.: Česa si v novem letu najbolj želite? G.Čačovič: Želim si veselja in zdravja in da bi me oboje spremljalo vsak dan in čim dlje v mojem drugem pol-stoletju. N.G.: Sporočilo sodelavcem? G.Čačovič: Vsem želim mirne in vesele praznike ter srečno novo leto, veliko dobre volje in uspehov tako v Drogi kot v zasebnem življenju. N.G.: Enako želimo tudi vam. Želimo tudi, da bi se vam uresničile izrečene želje o zdravju in veselju, saj je naše razpoloženje močno povezano z vašim. Tekst in slike Majda Vlačič SKUPINA DROGA MIR IN BLAGOSTANJE NAJ NE BOSTA SAMO SANJE Drugi kraji, drugi običaji. Drogina podjetja delujejo v zelo različnih kulturnih okoljih, navade, ki spremljajo začetek starega in prihod novega leta, se od kraja do kraja razlikujejo. Predstavnike Droginih podjetij v tujini smo spraševali predvsem o njihovih osebnih načrtih v prihajajočem letu. Kot boste prebrali, so osebni načrti v veliki meri povezani s poslovnimi. Želje vseh pa so si zelo podobne: mir, sreča in zdravje. Nermin Salman Nermin Salman, Droga Sarajevo: Praznoval bom v prijetnem vzdušju na slovenski obali skupaj z družino. Vzeli si bomo čas, da bomo vsi skupaj od predbožičnega obdobja pa vse do 2.januarja. En del dopusta bomo preživeli na obali, drugi del načrtovanega dopusta bo na Štajerskem. Svoji družini, svojim prijateljem in poslovnim kolegom želim veliko zdravja, sreče in gotovo tudi veliko poslovnih uspehov. Moja poslovna želja je, da bi v prihodnjem letu zgradili in uspešno postavili tovarno mesnih namazov v Bosni. To je moj največji poslovni in tudi osebni izziv glede potrditve uspešnosti tega projekta, ne samo v Bosni, ampak tudi na ostalih neobdelanih treh trgih. V osebnem življenju pa je moja želja mogoče širitev družine. Danilo Konjevič, Droga Buje: Letos imam za sabo tako težko in naporno leto, da si že dolgo planiram novoletni dopust. V zadnjem času sem imel tudi zdravstvene Danilo Konjevič težave, tako da dopust že težko pričakujem. Pri nas bomo lahko združili vse praznike v dva tedna dopusta - od Božiča pa do Sv.treh kraljev. Dopust bom začel v Istri, po Božiču pa se odpravljam v Kranjsko goro. Na žalost že tri leta zaradi težav s hrbtenico ne morem več smučati, bom pa dneve izkoristil za druge aktivnosti v bazenu.Novo leto bom pnčafcal v Kfanjski gori, nato pa Mtfja\j»Jyečja želja v-prihajajočem letu je povezana z zdravjem - da bi imel čfmmanj težav s hrbtenico. Drugo/l■ potovanj »- nastanitev Boljša časovna izkoriščenost >- izognemo se dolgotrajnim potovanjem za razmeroma kratke sestanke >■ izognemo se velikokrat težavnemu usklajevanju terminov ... »’•' INFORMATIKA >■ možna je izmenjava informacij, tudi če je potovanje onemogočeno Povečana hitrost odločanja hitro odločanje v kriznih trenutkih Tesnejša povezava »- z zunanjimi strokovnjaki >■ med posameznimi oddaljenimi enotami »- s partnerji v tujini >- med uslužbenci Izboljšava odnosov s strankami enostavnejše informiranje »- hitro nudenje strokovne pomoči Predavanja tujih strokovnjakov neposredno iz tujine »- izognemo se stroškom potovanja in namestitve >- imamo večje možnosti pri usklajevanju terminov, če so predavatelji zelo zasedeni 4. Triki: Internet Explorer je velikost pisave na spletnih straneh premajhna (ne vidite nič) ali prevelika (en stavek zasede po celo spletno stran)? V brskalniku Internet Explorer lahko velikost pisave regulirate z menijem View/Text Size (Pogled/Velikost besedila), kjer so na voljo vrednosti Largest, Larger, Medium, Smaller, Smallest (Največja, Večja, Srednja, Majhna, Najmanjša). Bližnjica do poljubne spletne strani na vašem namizju (Desktop) za hiter in enostaven dostop? Popolnoma preprosto! V brskalniku Internet Explorer odprite želeno spletno stran in kliknite na meni File/Send/Shortcut to Desktop (Datoteka/Pošlji/Bližnjico na namizje). Na namizju se bo pojavila ikona spletne strani. Število spletnih strani na namizju ni omejeno. Kako ohranite velikost in pozicijo okna v brskalniku Internet Explorer? Najprej okno nastavite na želeno velikost, s pomočjo miške ga razširite ali zmanjšajte; pozicijo pa lahko spreminjate tako, da kliknete z levim gumbom miške na naslovno vrstico na vrhu okna (vzporedno z ikonami za zaprtje okna, minimiziranje in maximiziranje), ga držite in poljubno premaknete okno. Zatem pritisnete tipko Shift na tipkovnici in jo držite, hkrati pa zaprete okno z dvakratnim zaporednim klikom na ikono okna (na skrajni levi strani v naslovni vrstici). Znova odprite novo okno z brskalnikom, ki bi praviloma moralo biti v prej nastavljeni velikosti in na želeni poziciji- Kako hitro obiščete določen internet naslov s končnico .com? V brskalniku lahko vsak naslov s končnico .COM obiščete zelo hitro tako, da v polje za naslov vnesete le ime želenega spletišča (npr. yahoo) in hkrati pritisnete tipki CTRL+Enter. Ostalo bo opravil brskalnik. Shoitcut to Desktop Page by E-mail. File Edit View Favoiites Tools Help 1 Nevv Open... Ctil+O Edit with Microsoft Word loi Windows S five CtilfS Save As... •J Favoiites £j?Media [iv] Page Setup... Piint... Piint Pievievv... Ctil+P ■■B Impoit and Expoit... Piopeities . Woik Ofllme Close - Spletna stun. decembcf 2001 Nagrajenci nagradne igre Argeta Jimior 7nani so nanraipnr.i nanrartnp inrp Arneta Deates a shoitcut to Ihis page on youi desktop Kulinarika ne prezrite Link by E-mail... INFORMATIKA '3 Dioga Poitoiož • živilska indusliijo d.d. - Microsoft Internet Exploicr Barcafle Kulinarika ne prezrite Eie £dt yi«w Fjvoiites Iools Help ♦■BacH » =£ * [£) t2J | t^Seaich ♦ | Favorite* ^jj"Medi« | _t ftvl * 1^1 Ajjdre« DROGA zadnje novice Sptatni itun. dec«mbei 2001 Nagrajenci nagradne igre Argeta Jimior Znani so nagrajenci nagradne igre Argeta [0 Internet Kako se hitro premikate po že obiskanih internetnih straneh nazaj in naprej ? Po obiskanih spletnih straneh se lahko pomikate zelo hitro naprej in nazaj, če uporabljate kombinacijo tipk levi ALT + puščične tipke (v levo in desno). Deluje tudi v Netscape Navigatorju! Kako na hitro zapirete trenutno okno? Brskalniku lahko s kombinacijo tipk CTRL+W na hitro ukažete, naj zapre trenutno odprto okno. S to kombinacijo lahko hitro zapirate tudi okna v MS Windows - My Computer (Moj računalnik) ali v programu Explorer (Raziskovalec). Deluje tudi v Netscape Navigatorju! Zelo uporabno na nekaterih straneh, kjer vam ponujajo različna reklamna sporočila tako, da vam odprejo cel kup novih oken. Kako odprete povezavo v drugem oknu? Če želite odpreti poljubno povezavo v novem oknu brskalnika in ohraniti trenutno vsebino v svojem oknu, pritisnite tipko SHIFT in jo držite ob kliku na želeno povezavo. Če želite odpreti dodatno okno z isto vsebino, uporabite kombinacijo tipk CTRL + N Srečno novo leto ter veliko uspehov v prihajajočem letu 2002 vam želijo Vaši informatiki Nelson Šorgo Sandi Kosmina Leon Makovec DROGINA PRIZNANJA NAJBOLJŠA VSEBINA LETNEGA POROČILA! V letošnji akciji poslovnega dnevnika Finance Najboljše letno poročilo je strokovna komisija letno poročilo Droge d.d. za leto 2000 ocenila kot najboljše po vsebini in mu v skupnem seštevku vseh 22 meril namenila drugo mesto. Strokovno komisijo Financ je sestavljalo šest članov, ki so ocenjevali po vseh 22 merilih: Kosta Bizjak, Brane Gruban, Marko Hočevar, Tatjana Horvat, Vili Perner in Peter Velkavrh ter Janja Ošlaj, ki je ocenjevala samo oblikovanje. Izbirali so med 52 letnimi poročili, ki so se prijavila k ocenjevanju. Letošnji zmagovalci smo letnim poročilom za leto 2000 dodali ekološka oziroma okoljevarstvena letna poročila, poročila zaposlenim, strateško poslovni načrt ali pa posebno letno poročilo za delničarje. Komisija je v pismu upravi povzela tiste elemente, ki so izstopali po kvaliteti in so bistveno vplivali na odločitev komisije. Med pozitivne značilnosti letnega poročila so uvrstili; zelo dobro poročilo predsednika nadzornega sveta (najboljše med vsemi ocenjenimi), izčrpen opis finančnih tveganj, iz katerega je jasno razvidno, da družba dejansko tveganja upravlja in jih obvladuje, razširitev vsebine na druge interesne skupine, tudi kupce in dobavitelje. Komisiji so bili tudi všeč konkretni načrti za prihodnost, priložen strateški poslovni načrt in dobro predstavljene informacije o zaposlenih. Kot slabost je komisija ocenila celostno neskladnost med letnim poročilom in strateškim poslovnim načrtom z vidika oblike in načina predstavitve. Razlike med prvimi so bile majhne: zmagovalno letno poročilo Petrola je doseglo 4.730 točk, poročilo Droge je na drugem mestu s 4.660 točkami, Gorenje je skupno zbralo 4.470 točk, ki je bilo izbrano za najbolj inovativno, medtem ko je najboljše po oblikovalski plati poročilo PS Mercator. Dnevnik Finance Peterlin Joško INTELEKTUALNA SREČANJA GORJE MU, KI V NESREČI BIVA SAM, A SREČEN NI, KDOR SREČO UŽIVA SAM! (Simon Gregorčič ) Dopisniki-pisci NAŠEGA GLASU nismo samotarji! Smo prešerna, vesela združba sodelavcev, ki svoje sodelovanje -timsko delo- vsako leto krona z družabnim srečanjem, zadnja leta na enodnevnem izletu. Z nami gredo tudi nekateri drugi sodelavci NG, ki sicer ne pišejo, a je njihovo sodelovanje pri ustvarjanju glasila zelo pomembno. naziv teran. Po uspešnem in napornem druženju z obema kraljema je sledil še uspešni timski nastop, kjer se je naša skupina s tehnologom na čelu izkazala, da je “pametna tako kot vedno”, Aljoša pa je še dodal: “ZA DROGO S PISALOM NAPREJ!” SILVIJA BENČIČ: “Za lepši dan” nam je vreme dalo priložnost, da smo si ogledali vse kar je bilo načrtovano in da so posledično tudi slikice toliko lepše. Gostiteljevi (beri: MlP-ovi) pokloni so “dišali tako kot vedno” in nam omogočili, da smo v kombinaciji s kraškim teranom preživeli dan “zdravo z naravo”. Vendar pa je bila najpomembnejša sestavina dneva “noro dobra družba”, ki ima največ zaslug za uspeh sobotnega srečanja. Skratka - dan v znamenju Droge.” -lepo Pozfy.eni^Sost/e^: Goriških bratu. Ae/rrrto ram veselega rarpolotenja. lepihvtisov v vaše kraje. Vrnite se spet, vedno vas bomo veseli. Začelo se je z zelo izvirnim vabilom na izlet 17. novembra tega leta, ki je nastalo izpod gladkega, a poetičnega peresa Manuele Ferenčič. Seveda je izbrala verze pesnika Alojza Gradnika, saj smo odšli predvsem v rojstno pokrajino pesnika, ki je spisal tudi naslednjo pesem: “Na holmu, v vinograde razsejana, pred tabo v soncu morje, sivi Kras, ravan furlanska, Soče zlati pas in daleč za teboj dva velikana. fr* Gregorčiča, ki je spesnil naslednje verze: “Gorje mu, ki v nesreči biva sam: a srečen ni, kdor srečo uživa sam! Imaš li brate, mnogo od nebes, od bratov ne odvračaj mi očes!” V nadaljevanju preberite kaj so o srečanju dopisnikov NAŠEGA GLASU povedali udeleženci: berite sporočila nas, pisunov, kot se nam grdo reče, kaj imamo povedati o enodnevnem izletu po Krasu in Brdih: Že stara, s slavo ovenčana trdnjava stoji kot orlov gnezdo v srcu Brd, vmes smokev, breskev, oljk in črnih trt. In ko nam bol srce razdvaja, pa v roke čaše polne spet ko z vinom duša se napaja, tako lahko pozabiš svet!” Po Krasu potujoči nismo mogli brez besed mimo domačije Simona ALJOŠA MUŽENIČ: “Letos sem se izleta pisunov udeležil prvič. Najprej smo obiskali mesno predelovalno industrijo MIP, kjer so nam razkrili nekaj skrivnosti pri izdelavi kralja mesnin - pršuta. Pot nas je nato vodila v Brda, kjer smo “testirali” še kralja pijač, ki nosi TJAŠA ULČAR JESIH: “Ne vem, če sem si že kdaj tako zaželela branja poezije, kot na tem izletu. Vedno sem bila prepričana, da jo le sam pesnik najbolje razume in je nisem doživljala. Vino ni imelo nič pri tem, čeprav je bil obisk na gradu Dobrovo zanimiv, še bolj pa Toni Gomišček, ki mi je na koncu naredil še mini degustacijo vin, primernih za rižoto z gobami (Tokaj iz akacijevega soda, ki me je res prevzel). Vesela sem, da smo obiskali Brda, saj sem bila tu prvič, a zagoto- INTELEKTUALNA SREČANJA r Tudi takole se je nekoč potovalo... foto ladran Rusjan vo ne zadnjič! Kar se pa obiska Mip-a tiče, je okolica tovarne lahko tudi nam za vzgled, saj mi je njihova delavka rekla: "Ja gospa, saj takšna mora biti vsaka prehrambena industrija, ki se ponaša s tem, da proizvaja zdravo in naravno hrano!" VILI KLEVA: "Že lep sončen nasmeh, ki nas je ta dan pospremil do Gorice in nadalje do Brd, vključno s prijetno klimo, ki je krožila po avtobusu, divje zavitimi ovinki, katerim je bil voznik avtobusa le s težavo kos in Manueli-nemu ogrevanju z Gradnikovo poezijo, je dalo slutiti, da se geslo "Življenje ni praznik, je deloven dan !" dobro steklo. Ogled v MIP-u, ki si ga bo Manuela še posebej zapomnila, je bil sicer pod pričakovanji, vendar so se nam na drugi strani odkupili s prijaznostjo in zajetnim krožnikom mesnih dobrot - seveda MlP-ovih. V Brdih, ki so na pol poti med morjem in gorami, pa... sama poezija; neponovljiv pogled na prostrane vinograde, žareči sončni zahod in seveda izobraževanje ob kapljici ta dobrega v vinoteki na gradu Dobrovo. Le sedaj lahko dodobra razumem Alojza Gradnika, malo manj pa dejstvo, da je hiša v kateri je živel, v napol razpadajočem stanju. Za zaključek po večerji v Kobjeglavi pa še dve poslastici: zmagovita prezentacija timskega dela tistih, ki v Drogi že itak vseskozi "razbijajo škatle" in kreativnost predvsem mlade garde pisunov, ki so Drogo v verzih videli skozi oči Gregorčiča, Prešerna ali pa celo kar Šifrerja. Pa ne smem pozabiti tudi na osebni nagovor šefice Lili, ki pa tokrat kljub dvojnemu brinjevcu, dokaj rezervirano izpostavila specifičnosti prisotnih pisunov. V upanju, da se bo podobno izpopolnjevanje pisunov tudi v nadalje nadaljevalo širom po prelepi Sloveniji, pošiljam en prav lep pozdrav.” BORIS BIRSA: “Zame eno najlepših druženj, ki se zgodijo v Drogi preko celega leta! Vreme na letošnjem izletu nam je bilo izjemno naklonjeno, organizacija je "klapala", družba je bila primerno ogreta in razpoložena za "izobraževanje" in dogajalo se je, da si skoraj bolje ne bi mogel želeti. Jaz sem zase našel veliko lepih vtisov in se čvrsto odločil, da tudi naslednje leto aktivno sodelujem na novem izletu. Če bi še izpostavil najlepše trenutke zame: obisk kleti v Dobrovem ob odličnem vodenju g. Gomiščka ter animacijski del (tekmovanje v kvizu) v Kobjeglavi.” MARIJA MEKIŠ: Mica pa je povedala takole: “Krasen izlet, lep dan. Veliko smo videli. Najbolj pa mi je bilo všeč v MlP-zaradi izredne čistoče, lepo urejenega okolja, zelenic in rož. Nobenega neprijetnega videnja, niti ene edine palete, ne papirčka, neverjetno lepo urejeno. Nihče med nami ni mogel verjeti, da je klavnica v lično urejeni zgradbi, ki je očitno starejše letnice. Povedali so nam, da med njihovimi cilji še ni ISO 14001... po moje jih že imajo, te cilje namreč. Še enkrat, izlet je bil krasen, družba še bolj!” VSEM NI BILO DANO... Ker so biti vsi pisunski izleti do sedaj nekaj, kar nam svet lahko upravičeno zavida, sem se letošnjega začela veseliti že tisto uro, ko smo se vračali z lanskoletnega. Žal pa mi jo je tokrat zagodla bolezen (herpes zoster v kombinaciji s prehladom) in izletu v Brda sem se morala odpovedati; ne spominjam se, kdaj sem se nazadnje tako iskreno smilila sama sebi! Toda čez nekaj dni je prispela razglednica s pozdravi in podpisi vseh pisunov... Polepšala mi je ne le tisti dan, marveč kar ves teden (da o tem, kako mi je začela herpesova oteklina vidno plahneti, niti ne govorim)! Prisrčna hvala, da kljub obilici jesenskih dobrot, lepot mrtve prirode v MlP-ovi pršutarni in pisun-skih navdihov niste pozabili name! Pisunka Sonja INTELEKTUALNA SREČANJA UTRINKI Z LITERARNEGA VEČERA PISUNOV V BRDIH Od nekdaj so lepe cPortorožanke slovele, al lepše od cDcPOQ8 bilo ni nobene, nobene okusu bolj zaželene, od %AVIQS ^OV8<[^Q%8 bilo ni - bolj žlahtne nobene. c{Mnogtere firmice, podjetja in družbe, oko na skrivnem solze prelivalo, ko ona z <-RIž8aMcPOj^8£\(TO -premnogim ljubim zavdala. Je znala obljubit, je znala odreči, kraljevsko priljudna, petrinjsko ohola, kranjsko ohnjevska...modrij in zvijač vseh umetelna, možake in vse nas dolgo je vlekla za nos, nazadnje ga stakne, ki bil ji je kos! trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele, plesale so lepote ljubljanske cele, in tam glej, pojavi se on... matjaško se postavi, okoli brhke naše lepotice in zgodi se, kar je! dAl hotla bi z mano plesati?”ji pravi, kjer 'Donava bistra pridruži šepavi, od tvoje lepote omame okusa zaslišal sem davi -že, cDcRQQqA zala!, pred tabo sem zdaj, d. d. ti obljubljam, kakovost in raj, (JSZhA^P in 1£0F1QQ balkanskega raja!” To reče in se globoko prikloni, sladko mu nasmeje se cDcROQoA zala: “cPlesala sem že, to ni šala, al tebe sem predolgo čakala... zatorej podaj mi roko, cBaAcRQiAff8 inJJbAVK^gzA ^lAJzA!” LPodaj ji mladenič prelepi je roko, in urno ta dva sta po Sloveniji zletela, ko de bi 91 lehke perutnice dobela, plesala sta, ko bi ju nosil vihar... To videti, drugi so vsi ostrmeli, od čudeža godcem roke so zastale, ker niso trobente glasova več dale, mladeniča noge so trdo zaceptale - maram,” zavpije, “za gosli, za bas, strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!” (jrmelo je leto in dan, padalo kot nagrad... marmor marmor...............marmor...oMirka.... umetne palme - I^OjlgA, živilska industrija d. d. ... cI>ROQqA cPOcRTOcRO^ Dragica ... ‘-Razveseljuješ? <£eveda! aA koga? £trastne pivce naših napojev, ki izvirajo iz južne plantaže. oAli jedce mesnih dobrot, kijih vzamejo s sabo celo na plaže? Tukaj so resni aAngleži s svojimi običaji, “Tea time” je ponavadi njihovo druženje s čaji. cDa ne pozabimo vegetarjancev, ki se veselijo graha in korenja, in po vzoru Tibetancev, živijo od zelenja. cPa še peščica - tistih nekaj, ki jim brez “pikantne sestavine" življenje ni to, kot bi z začimbami našega “maestra”lahko bilo. £kratka, veseljakov je še pa še, ki jim ob cDcROQI skače srce... Odpobiralcev zlatega zrnja južno od nas, pa do pisunov, ki svoje besede vsak mesec spreminjajo v I&OftACCV Pospravim metle v omaro, da se inšpektor ne spotakne obnje, zaprem vrata za sabo, da v čajno vrečko ne zmeljem mišjih repkov, in si rečem J£AQ(‘CP ob skodelici varnega cBarcajfeja, in si rečem J£AQ(‘CP ob žlici gensko modificirane polente. cDcRQQxiA /&A(\y(914001 Jfej, Droga, ne pustiva da zgnijeva, kot ti odpadki, ki sva jih letos tako natančno posortirala! £\jtaša INTELEKTUALNA SREČANJA Odšli smo tja, kjer ribic je doma, in lepa '■Breda lepo cveti, kjer namesto gorskih cest se vidijo le čeri. '•Prej imeli smo hiše, razpršene na vse strani... .... življenje teče drugače, če živiš v eni od primorskih vasic... Tisti dan smo kovčke prinesli kot ukazal je gospodar. ‘•Bog nam v glave moči je dal in spremembi botroval. ‘"Vsi ostanite močni in dobri prijatelji'!”, rekel je in nas pogledal, kako se nam godi. cDrugje zdaj morska roža je morska roža ne vrne se sinom iz višin in nižin pustila v srcu lep spomin. ‘Brez duše da, a kmalu ta se v hiši razplamti, ko zjutraj gremo v tovarno in nam kavica zadiši. “Drugače je, a slabo ni, vsaj delo imamo mi in upamo, da ne izgubimo še kakšnih dobrih in pridnih ljudi. cDrugačna morska roža je, vsaka roža postara se sinom iz višin in nižin pustila v srcu lep spomin. In že nas zima razveseli, z njo pa čaji in smučarji in tam nekje v ‘Brkinih se polenta že smodi. skoraj na ‘•Portorož pozabili bi mi bili, a z imenom se ta ujema kot z materjo se hči. <£\g morje radi prihajali so vedno Kranjci in^tajerci. cDomov odnesli morske rože dišeče so sledi. £tajerska je mamica zelenjave in sladkih vin, v Ljubljani se ni moč rešiti majhnih bolečin. cDrugačna morska roža je a ta roža slovenska še ne želi si tujih vin in spremeniti lep spomin. cDcR^p QaA 'Danes ni kuhe brez <{A^A^TP^A vonjav! cBrez njih pečenk ni, juh, prigrizkov pravih! %ako brez cK^bcTQJ fUcIhA omaka bi dišala -bila bi to zares neslana šala! '•Rej dober riž je rjavi, tudi bel, ki ga mama siplje, s sipami in brez, in ki teletino nadomestuje, prebavo štima, pred kapjo varuje! Okus pečenja ni problem za stroko, ve kuhar vsak za Q&ZMACP in %^1<^0, in za najhujšo še rezervo, vedno vabljivo............ Qre nam brodet v slast, če cPOJ^8<[A(TaA zlata je vmes, ki skuha jo celo neuki ata! %ako nam tekne žlahtna omaka, narezek s 3 f-R8<[A((SkiM'vse omizje obvlada! aA za posladek tak je naš nasvet: kos torte vsakemu, za žejo kaj nedroginega, ta pa, ki mu prehlad nagaja ali najraje se ima, ta dobil bo še požirek ‘-P^AJoA. ***** V ch^bjeglavi se rodilo, s kapljico rujno zalilo, s prijatelji kolegi CDCP^)Q8,CP^A^I in drugimi, ki nas imajo radi, za vedno v poduk zanamcem, da ga ni čez prijateljstvo tak’pravo kolegialno, kajti - kdor piše ljubi, in zlo ne misli! Dragica INTELEKTUALNA SREČANJA CDCR^AQS 3 M cDcR^)QoA, ti si moja edina mati - branilka, ti si vsakodnevna preokupacija moje glave, ti si veselje in žalost prenekaterega dne, ti si živčna vojna in nervozno življenje, ti si moj stres pa tudi radost, ti mi pomeniš veliko, mogoče še več kot si upam priznati. -BO-R1J) - ti nisi edini moj sin, vasje mnogo ti si moja skrb, da te nahranim, ti si moja skrb, da te oblačim, ti si moja skrb, da ti dam žepnino, ti si skratka - en velik strošek, tako pravi “tata" tvoj, cB(DcR^,jaz te ljubim! cBoris JSOMfg) (9 'Droga, srečna, draga firma naša, od kod nam tata redno kruh prinaša; a ko korekcija svoje naredi, v bušti iz meseca v mesec spremembe ni. <5\i vedel bi, kako se d'nar obrača, ne lopata, potreboval bi nakladača; novi avti, promocija, reklama to je skoraj že kot stara krama. Zvesto srce in delavno ročico so si drogovci vzeli za pravico; a širitev vedno strah prinaša, da delo in mesta na jug odnaša. cBog pomagaj vsem pisunom ko cenzura (kot strela) z jasnega udari, saj vendar imidž ostati mora tak da droga na zunaj sveti se kot - lak. ^Kritika vedno zaleže in pomaga, da se jezik razveže. oMaruša si bo zdaj oddahnila, ko še decembrske podatke je dobila. J^eto 1997 je mimo, kaj bo, ko poslovne rezultate dobimo? %do bo zavzel primerna stališča, če bodo rekli: “Ukiniti zelišča!” Za^udest ne bo hujše nesreče kot so številke rdeče, finančna stražnica - usmili se, naredi tako, da bomo “pokrili” se. C, e bo pesmica kaj v pomoč, potem moj trud ni bil vržen proč. ciQjub vsemu se bom veselo držala načela, da se z zabavnimi ljudmi lažje dela. (‘epa <£A(LA£ QI^A^ ne boste brali, ne boste vedeli, kdo vas kaj hvali. dMimue/a Vili INTELEKTUALNA SREČANJA Med vsemi pisunskimi stvaritvami je žirija nagradila prekipevajoče verze pisuna Vasje: Zato kar stopi mama cDcROQoA, kakor slovensko ti srce naroča, m "•fa- ~ ker kave taksne Švropa nima, ker s čaji ni nikoli zima. <£Ngrasti, vzkipi v kortcern strasan ne stiskaj v meje se bregov; srdita čez vse meje stopi T>%pQI cK^asna si zadnja hči solin, mogočna v novi preobleki, ko ti iz proizvodnih količin skladišča vrh prazen ne moti. cK^asna si hči solin. tMovi obrat je živ in je legak kot hod deklet z uprave, in jasen cR^bertov o, odločen <£h/£atjazev glas ko vodi kolegije trdnjave, ....rast h c 'im te poteze Ajr' - oblike te srebrno modre, dolgoletna uspešna zgodov in nadobudna mi mladina lepo se v njo je zlila. cKjysna si hči solin. j Ti meni si že stara znanka, saj%ot otroka me tvoj čaj je grel, od doma se mi zdiš poslanka, nesoča, ljub mi ^Barcajfe. krasna si zadnja hči solin, mogočna v novi preobleki, ko ti iz proizvodnih količin skladišča vrh prazen ne moti. %ako trdno in rahlo skakljaš, kako čvrsto, krepko veslaš med borznimi tečaji. ^Krasna si hči solin. Pa, oh, siroti tebi žuga vihar grozan, vihar strašan. £aj vsa pašteta, ki jo sprejme juga lahko ustavi erj^sam nori puran -gorje da pride kdaj ta dan. nami jasen ni obok, nas pa konkurenca vroča potok, o ti švropa! INTELEKTUALNA SREČANJA KDOR PIŠE, ZLO NE MISLI! Nemogoče pa je pisati vedno le tisto, kar je všeč manjšini. Pišemo za sodelavce, predvsem pa vas skušamo seznaniti s potrebnimi informacijami o uspešnem delu, o dolžnostih in pravicah, ki iz dela izhajajo, želimo z vami komunicirati, želimo vas razvedriti. Vsaka pripomba bralcev nam je vedno zelo dobrodošla. Prav tako so dobrodošli novi sodelavci, ki se nam želijo pridružiti pri ustvarjanju NAŠEGA GLASU. Bronasti kip bika je delo slovenskega umetnika, kiparja Janeza Boljka. Degustacija MIP dobrot pod strokovnim vodstvom gospe Dajane Kragelj, direktorice predelave v MIP-u. Takole oboroženi z MIP dobrotami smo bili pripravljeni na nove podvige. In smo šli - v BRDA.... In sedaj še ena skupna, z bikcem. Desno zgoraj vidimo našega sodelavca, trgovskega potnika za novogoriško območje, Nika Faganela, ki nas je prišel prijazno pozdravit, za kar se mu lepo zahvaljujemo NAS GLAS št.12 - december 2001 INTELEKTUALNA SREČANJA Eno od hišic v Šmartnem, najstarejšo in zgrajeno v domačem slogu, so domačini preuredili v muzej. Tam imajo razstavljeno bogato izročilo ročnih del, oblačil in okrasnih izdelkov, v spodnjem delu hiše pa staro vinsko klet Majhna, slikovita vasica ŠMARTNO vas bo opomnila, da so na Zemlji tej - tihi, mirni, opojni kotički... Sprehod v jesenskem popoldnevu, klepet med prijatelji, pogled na rojstno hišo pesnika ■ domačina Alojza Gradnika (ki je sicer tik pred prenovo) nam je potrdil, da vase vnašamo še en bogat mozaik lepih utrinkov... V Gonjačah so domačini postavili razgledni stolp, s katerega se vidi daleč naokoli... Brda, gorske vršace Krn, Kanin, pa tudi Triglav Takile smo videti pisuni od zgoraj, da ne bo pomote ■ s stolpa navzdol... ne s kakšne druge višine INTELEKTUALNA SREČANJA Nič nismo spraševali kdaj bo, saj smo vedeli, da bo! Degustacija vin, namreč. Klet v gradu Dobrovo, prijetno urejena, prijazni gostitelji, predvsem pa ■ o domačinih, o njihovi ljubezni do zemlje, do sadja in vina, nas je izčrpno seznanil gospod Toni Gomišček, ki ga mnogi poznate tudi kot novinarja Radia Koper, Primorskih novic... Potem pa pot pod noge in do Kobjeglave. Ko smo se spuščali proti Novi Gorici se je ta že bleščala v tisočerih lučkah... bila je že tema. Odložili smo nahrbtnike in šli na ogled ene od MIPOVIH sušilnic pršutov, ki jo imajo domačini, kot kooperanti, na skrbi - prijazno gospo smo presenetili, vendar nam je dobre volje povedali o pršutih marsikaj, česar nismo vedeli. Gospodu Toniju Gomiščku spominsko darilo DROGE izroča Manuela, Lili pa mu šepne, da se še vidimo... Opojne arome, tako zelo značilne za pršute, vam ne moremo predstaviti. Povemo vam le, da se v tem prostoru, zgolj na kraški burji, suši tudi tri tisoč pršutov.... INTELEKTUALNA SREČANJA ^edajpa, ker leto 2001 jemlje slovo, vam sporočamo še naslednje: NAJ VAM BODO BLIŽAJOČI SE PRAZNIKI BREZSKRBNI, VESELI, POLNI SMEHA IN DOBREGA UPANJA! ZA ZAČETEK JE SLEDNJE ZELO POMEMBNO, POTEM PA -ZDRAVJA, USPEHA IN LJUBEZNI VAM SRČNO VOŠČIJO - ustvarjalci NAŠEGA GLASU! Tekst in slike Dragica Mekiš Večerjo smo si privoščili v MlP-ovi restavraciji v Kobjeglavi in sicer resnično tako, kot da se nam ne bi nikamor mudilo. Poskusite kdaj tudi vi, naj se vam med prijatelji nikamor ne mudi.... Pred vami so zmagovalci pisunskega KVIZA, ki so zmagali tudi zaradi iznajdljivosti, saj so od sosedov KOLjONOV preplonkali najmanj eno vprašanje in tako pokazali, da so pravzaprav oni koljonil... Vseeno jim iskreno čestitamo! vfjakie: MK A glej ga, zlomka! Ko smo že mislili, da je dan zgolj za nove vtise, papanje in pokušanje rujne kapljice, je udarilo! Urednica Lili in organizatorka tega dne Manuela sta bili odločni: v štiri skupine, dajte si imena, in smo ubogali. Sledil je KVIZ, da so se nam možgani kar kodrali... Iz razpredelnice vidite, kdo so bili zmagovalci: ROMPI BALE! Na zaključku, tik pred odhodom, smo šokirali našo urednico Lili in ji podarili židano ruto, zato da bo vedno Židane volje, tudi ko nas preganja k pisanju, na ruti pa je zapisano: moja duša je Židane volje, kot pila bi kraški teran... Besede je napisal znani slovenski pesnik, njegove začetnice pa so O.Ž. Ml MED SEBOJ PRISRČNO SLOVO OD SODELAVKE Spomladi daljnega leta 1978 se je v ARGU zaposlila gospa Senija Karagic. Opravljala je delo, ki še danes velja za eno najbolj zahtevnih in odgovornih, to pa je priprava mase v proizvodnji mesnega programa. Gospa Senija, med šopkom in darilom, obkrožena s svojimi dolgoletnimi sodelavkami Kadarkoli ste sodelavko ali njenega nadrejenega vprašali, kaj meni o Seniji, vedno ste dobili zelo podoben odgovor: požrtvovalna in vestna delavka, človek plemenitih lastnosti, vedno pripravljena prisluhniti, pomagati in povedati svoje mnenje. Letošnjega oktobra je bila invalidsko upokojena. Slednje nam je povedala z rahlo zaznavno grenkobo v glasu, hitro pa dodala, da je pač tako in dobro, da ni huje. Že nekaj let ima namreč gospa Senija zdravstvene težave. Da ni prostora ter da ni časa za pozdrav od sodelavcev in strojev, ki smo jih gledali toliko let? Nak, ne bo šlo - če je dobra volja, se odpravijo takšni banalni izgovori. Med malico je Senija prinesla čudovite slaščice in pogostila svoje delovne prijatelje. Seveda je odšla s šopkom rož in spominskim darilom. Tako smo delali in prav je, da tako tudi nadaljujemo. Gospe Seniji pa preko NAŠEGA GLASU voščimo mnogo srečnih, predvsem pa zdravih let in seveda upamo, da nas bo obiskala, kadarkoli bo priložnost. V imenu sodelavcev zapisala Dragica Mekiš Interna izdaja: Droga Portorož, Živilska industrija d.d., Industrijska 21, 6310 Izola, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Tehnična ureditev Sonja Požar. Tisk tiskarna Ve K Koper, v nakladi 1400 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Ml MED SEBOJ SARE IN ABRAHAMI - ISKRENO VAM ČESTITAMO! Ne boste verejeli, kako zelo plodno leto je bilo 1951! Med našimi sodelavci jih je kar 25 praznovalo petdeseto obletnico, ali na kratko zlato obletnico svojih dni.^ Ob iztekajočemu se letu 2001 izkoriščamo priložnost in v NAŠEM GLASU vsem slavljencem: DANICI KRAJNC- PC Gosad / splošne zadeve, RADETU VASILJEVIČU - PC nova tovarna / skladišče, MAJDI BOŽIČ - PC Sol DRAGICI PIRC - PC nova tovarna / proizvodnja, JOŽETU ŠORGU - Informatika, PETRU ČURIČU - PC nova tovarna / logistika, MARIJI-MICIMEKIŠ - Marketing / vzorčno skladišče, DARKU LAKOVIČU - Prodaja, RAJKU MAGAZINU - PC nova tovarna / logistika, VESNI RADOVAC- Splošna služba / jedilnica, BRANETU KNEPU - PC nova tovarna / logistika, MELANIJI KUČEK - Splošna služba / ekonomat, ZDENKI BLAZEVIČ- do julija v Informatiki, MARINKI MILAVEC - Marketing / tajništvo, MARIJI PETEK- PC Gosad / proizvodnja, VOJKI VALENČIČ- PC Zlato polje / likvidatura, MATJAŽU ČAČOVIČU - predsedniku uprave, ZDENKI GOJAK- Marketing / vzorčno skladišče, EDIJU ŠIBANCU - Prodaja, ERŽIKIZELIČ- Ekonomika, POŠILJAMO ČESTITKO Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI: PRISPELI STE DO ZLA TEGA JUBILEJA, PRISPELI TUDI DO SPOZNANJA, KAJ ŽIVLJENJE JE... NEKATERI MU PRAVIJO VELIKA, GRENKA KAPLJA Z DROBNIMI SLADKIMI OKUSI... OBVLADOVANJE RAZLIČNIH OKUSOV PA JE ŽIVLJENJSKA MODROST\ INTAKOSE VSE VRTI V VEČNEM KROGU NOVIH IN NOVIH SPOZNANJ... A VSAKA ŽIVLJENJSKA DOBA JE PO SVOJIH OKUSIH ENKRATNA IN NEPONOVLJIVA ... IN VSAK MED NAMI IMA LE ENO, SVOJO DOBO. VSE NAJBOLJŠE, ISKRENE ČESTITKE TER NA MNOGA SREČNA LETA, KI NAJ BODO S SLADKOSTMI PREŽETA. Uredništvo NAŠ GLAS NEŽKI ŠEKORANJA - do februarja v bivši Začimbi, sedaj že upokojenki, MALINI BREZOVŠEK - PC nova tovarna / proizvodnja, IVANU BENČIČ - PC nova tovarna / logistika, MARJANU MAKUČU - PC nova tovarna / vzdrževanje, LADU ŠTURMU - PC Zlato polje / vzdrževanje, V NAŠEM PROSTORU TOVARNI PRIJAZNO OKOLJE. ...je zelo pomembno. Že nekaj časa smo vseljeni v novo tovarno DROGA d. d. v Izoli. Zelenice postajajo vse bolj zelene, drevesa vidno rastejo, le s cvetjem se doslej ne moremo pohvaliti. Pa vrtnice vedno in povsod naredijo bogato okolje! Pogled na cvetoče vrtnice nam zbudi mnoga prijetna čustva, pomirja in daje prepotrebno pozitivno energijo, katere na delovnem mestu ni nikoli dovolj. So pa vrtnice tudi hvaležne rože, ker cvetijo domala vse leto, z njimi ni toliko dela, kot z sezonskimi cveticami. No, tele besede so bile samo namig na željo mnogih drogovcev, da bi okolico tovarne krasile vrtnice. Osebno predlagam samo rdeče vrtnice, seveda prave, visoke vrtnice.... Za prijazno okolje, za lažje obvladovanje hitro rastoče trave pa imamo odslej novo pridobitev, ki se ji reče nova kosilnica za košenje trave okoli profitnega centra NOVA TOVARNA. Njen uporabnik, Bruno Gei, na delovnem mestu gospodar v PC NT, je za NAŠ GLAS o tej živalci povedal naslednje: Z novo kosilnico sem zelo zadovoljen, ker lažje in hitreje pokosim travo, ki hitro-raste, posebej poleti. Potreboval pa bi še nahrbtno kosilnico, za košenje po hribovitem terenu, ki ga je okoli nove tovarne kar nekaj. Kaj pa rdeče vrtnice? Bruno se prešerno nasmeje in šepne, da je na podlagi razumevanja direktorja PC, Roberta Ferka, že presadil vrtnice iz bivše Začimbe. Bravo, obema, tako se deta! Tekst in slike Dragica Mekiš Foto Jadran Rusjan BIOO* NAMIG ZA IZLET PRIČAKATI NOVO LETO MALO DRUGAČE - ZAKAJ PA NE? Za vse tiste, ki ste siti prednovoletnega blišča in direndaja, imate radi naravo in hočete v miru s svo jimi najdražjimi doživeti malo drugačen prihod novega leta. Ob ugodnem vremenu je prelepo dočakati dvanajsto uro na prelomu v novo leto na pobočjih katere koli gore. Tudi naš bližnji Slavnik (i028m) daje to priložnost. Le odločiti se je treba in se zadnji dan v letu pravočasno odpraviti od doma, da se začnemo vzpenjati iz Podgorja ali Prešnice okrog 11. oz. io.ure. Ko končno stopimo na pot, globoko zadihamo! Kaj še hočeš lepšega, kot utrujajoči, že mesec dni trajajoči potrošniški blišč, zamenjati za nočno pritajeno skrivnostno prostranstvo narave! Tisočero umetnih luči v dolini nadomesti nebo, posejano s svetlimi zvezdami in luno, katerih svetloba je dovolj, da varno stopaš proti cilju: vrhu in koči, kjer že veselo praznujejo. Ne bodite presenečeni, če vas bo navdal občutek neizmerne radosti in svobode, da boste zavriskali od sreče in poleteli kot ptice proti vrhu. Nekje na sredi poti, po dobri pol ure hoje iz Podgorja, ko zapustimo gozd, zagledamo daleč pod nami svet, katerega del smo, a ga v tem trenutku popolnoma nič ne pogrešamo. Trušč in svetloba mnogih raket nam oznani, da prehajamo iz starega v novo leto, da je prišel trenutek, ko si sežemo v roke in si zaželimo SREČE. Mraz nam hitro prežene čustva. Pohitimo na vrh, v kočo, kjer se je že polegel glavni trušč ob prihajajočem novem letu. Pridružimo se nazdravljanju z znanimi in neznanimi obiskovalci. Ko se malo pogrejemo, smo že spet zunaj, na poti v dolino. To pa ni vse. Če se zbudimo dovolj zgodaj in nimamo posebnih obve- znosti, lahko spet skočimo v planinsko opremo in se zapeljemo do Sviščakov. Od tu je le dobri dve uri hoda do prelepega Snežnika (1798111), ki nas pričaka z razkošnim razgledom. Na poti pa kup prijaznih srečanj, voščil, dobrih želja in nazdravljanj z zaljubljenci snežniškega kraljestva. Nekateri se vračajo že z vrha, ker so noč preživeli v koči na vrhu, drugi so se podali na vrh že sredi noči, da so lahko doživeli prvi sončni vzhod v novem letu... Vsi pa so veseli in prijazni. Na poti nam vsekakor ne bo dolgčas in ne bomo osamljeni. Pozor: vse to velja le za primerne vremenske razmere Qasno, ugoden sneg, brez zmrzali...). Vedeti moramo, da nam jo prav vreme lahko zadnji trenutek zagode in onemogoči naš načrt. Zato moramo imeti pripravljen alternativen načrt. In še nekaj nasvetov: preden se odločite za predlagan podvig, pridobite osnovne informacije o vremenskih in drugih razmerah (shojenost steze, količina snega...) ali sta koči na vrhu odprti itd. V ta namen pokličite za Slavnik Obalno planinsko društvo v Kopru, za Snežnik pa Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice. Ustrezno vremenskim razmeram se morate obleči in obuti oz. opremiti (palice, dereze...). Predvsem pa morate temeljito presoditi, ali ste za nameravani “podvig” dovolj dobro telesno in duševno pripravljeni. Da ne bi sredi poti omagali in pokvarili sebi in svojim najdražjim najdaljšo in najbolj noro noč v letu. Veliko užitkov, ki se jih boste še dolgo spominjali! Tekst in slika Maruška Lenarčič Zasneženo pobočje Snežnika vabi vesele ljubitelje miru in narave. RAZVEDRILO HOROSKOP ZA DROGOVCE KOZOROG 23. december - 20. januar SOVRAŽNIKA SE ZNEBIŠ, ČE GA SPREMENIŠ V PRIJATELJA. Uspeh iz leta 2001 se bo nadaljeval. Zelo dobro pa bi bilo, da si vzamete nekaj dni zimskega dopusta - za šport in rekreacijo. Če niste smučar, pojdite v bazen! Tu in tam poskusite prisluhniti tistim, ki niso enakega mnenja kot vi. Poskusite, spremenite jih v prijatelje. tOZOAOf VODNAR 21. januar -19. februar VSAKO ZLO IMA DVOJE ZDRAVIL: ČAS IN SPREHOD. OVEN 22. marec - 20. april SVETA NE PREMIKAJO AVTOMOBILI, MARVEČ IDEJE. Nihče nima vedno prav, vi pa ste prepričani, da je ravno vaš prav tisti pravi! Pri delu ste dosledni, zaradi tega spoštovani, a naučite se priznati tudi kvalitete drugih, ali vsaj recite: mogoče pa imaš prav ....! Vse ideje so dobrodošle, o pravem času in na pravem kraju. Za vas bo zanimivo poletje. Skrbite za zdravje , a ne bodite prepričani, da ste vsak dan bolni. Priporočamo sadje in zelenjavo. BIK 21. april - 21. maj NAJBOLJ SVOBODEN JE TISTI, KI NIMA POTREB. Takega pa ni, mar ne? Vsi nekaj potrebujemo, vsak dan znova... Torej, popolnoma svoboden ni nihče in biki niste izjeme. Vseeno, ne zaletavajte se, predvsem ko gre za nakup ali prodajo nepremičnin. Z zdravili ne pretiravajte, poskrbite za zdravo hrano - žitarice, zelenjavo. Izobraževanje vam ni tuje, le izbirajte, kar vam nudi največ veselja. 3 /K RIBI 20. februar - 21. marec DVOJČKA 22. maj - 21. junij KDOR JE POVSOD, NI NIKJER. Če hočete, ste izjemni na vseh področjih, če vas kaj malega piči, pa nič od vas... Potrudite se, saj zmorete. Bodite vsaj približno enako zanesljivi, šef namreč vidi vse, tudi tisto , česar ni treba. Letos več spanja. Pijte čaj, zeliščni. Posvetite se družini.Ne skušajte biti povsod. VOOUAK Veseli, vedri in sproščeni boste tudi v letu 2002 . Tiste zoprne zadeve na delu se bodo, žal, nadaljevale do poletja, potem bo bolje. Če vam ne uspe shujšati, se vsaj ne zredite še bolj. Bolj suhljati vodnarji se boste dobro počutili, zatorej nič panike. Ostalo pa- vse kar imate radi, je okoli vas, le ozreti se je treba! In sprehajajte se, ob morju, reki, jezeru ... OBEDUJ S PRIJATELJI, TODA NE SKLEPAJ KUPČIJ Z NJIMI. Za vas bo leto 2002 polno lepih, nepričakovanih čustev. V dvoje boste nabirali zelišča, na dopustu ne boste osamljeni... S prijatelji se boste precej družili, vendar - nič kupčij, če to le zmorete. Tudi vaš organizem potrebuje zeliščne napitke. Po letnem dopustu previdno z denarjem, ali še bolje, kar med dopustom varčujte. Spomnite se, kaj je bilo lani... RAZVEDRILO RAK 22. junij - 23. julij SKLEPAJ PRIJATELJSTVA LE TAKRAT, KO JIH NE POTREBUJEŠ. Na vaši strani je pamet.Ne zrušite vsega, kar ste težko zgradili v tem letu. Prijatelje težko sprejmete, kadar pa jih, se jih oklenete kot s kleščami...! Ob vsem tem zrahljajte trmico, vaši dragi vam želijo le najboljše. Nehajte kaditi. Če ste rak, ki ne kadi, naj vam ne pade na pamet začeti. LEV 24. julij - 23. avgust LJUBEZEN IN RDEČ NOS SE NE MORETA SKRITI. Ne ozirajte se v preteklost, nobenega vlaka niste zamudili, pa tudi če ste ga, vedno pride naslednji... Več se gibajte, pojdite na izlet. Posebno maja ne skrivajte ljubezni, ker se tega ne da skriti. S smislom za humor, ki ga premorete, lahko navdušite marsikoga. Ne odklonite nobenega vabila za družabno srečanje, pojdite v kino, gledališče, še letos! DEVICA 24. avgust - 23. september LJUBEZEN JE VEČNA, DOKLER TRAJA. TEHTNICA 24. september - 23. Oktober V LJUBOSUMJU JE VEČ SAMOLJUBJA KOT PRAVE LJUBEZNI. Ne sklepajte poznanstev levo in desno, ne bo časa za vzdrževanje vsega. Obljubljajte kolikor zmorete, ne več. Na delu boste zelo zadovoljni, so pa neke malenkosti, o katerih vi mislite drugače. Aprila prihaja posebna priložnosti - predvsem boste spoznali, da imate vse, kar si želite, le videli niste ped pred ... ŠKORPIJON 24. oktober - 22. november BOLJE SEJE NAUČITI NEPOTREBNO KOT NIČESAR. Vseeno naj vam ne bo žal zaradi tistega, česar niste naredili. Bo še priložnosti. Prva oseba, ki vas bo po novem letu povabila na kavo, misli resno...! Pa od tega ne pričakujte nič posebnega. Novo leto prinaša čustveno stabilnost, a za to je treba tudi skrbeti. Okoli vas so ljudje, ki potrebujejo vašo pozornost. Iz tega se lahko veliko naučite. STRELEC 23. november - 22. December KJER JE VOLJA, JE TUDI POT. Čas, energija, prostor - vse je omejeno. Vi pa hočete vse, no, čimveč. Presodite kaj potrebujete in kaj hočete, sicer boste neučinkoviti. To posebej velja za leto 2002. Molk ni vedno zlato, z neko osebo se morate veliko več pogovarjati, kot se. Vnesite red v prehrano. Potrebujete več sadja in zelenjave. HO Zaupajte si. Ne glejte tujih napak, ozrite se v lastne. Bolje bo za vas. Od ljudi pričakujte toliko, kot ste pripravljeni dajati, ne več. Maščevanje vam le škodi, nima smisla. Negujte prijateljstvo, saj zmorete. Nihče ni popoln, tudi vi ne, vsi so le sodelavci. HOROSKOP ne velja le za zaposlene v DROGI, temveč tudi za vse, ki ste v DROGI že delali in ste sedaj v pokoju. Prav vsem bralcem NAŠEGA GLASU pa zvezde namenjajo zanimivo, zdravo, uspešno in ljubezni polno novo 2002. leto. Vaša Kirka RECEPT BOŽIČNA VEČERJA Sirovi štrukeljci v smetano omaki Kunec s proseno kašo in črnim baronom Mandljeva potica Kompot iz suhega sadja SIROVI ŠTRUKELJCI V SMETANOVI OMAKI Sestavine: Testo: 25 dag moke sol 1 jajce 1 žlica olja malo tople vode Nadev: 45 dag skute sol 1 jajce 2 žlici masla ali olja 1 žlica drobtin Smetanov podmet: 2 litra vode sol 2,5 del kisle smetane 1 žlica moke ščep kumine MAESTRO 2 žlici sadnega kisa Priprava: V skledo damo vse sestavine za testo in počasi prilivamo vodo. Vmesimo mehko vlečeno testo. Dobro ga pregnetemo. Hlebček odložimo na pomokan pult in ga pokrijemo s skledo. Počiva naj vsaj pol ure. Med tem pripravimo nadev. Skuto dobro zdrobimo, zabelimo s prepraženimi dobtinami, zamešamo jajce, sol, in če je zmes suha, polijemo žlico mleka ali smetane. V vrelo slano vodo zakuhamo smetanov podmet. Precedimo posebej prekuhano kumino. Na pomokanem prtu razvaljamo in razvlečemo testo, ga namažemo s skuto in zvijemo v palec debele štruklje. Z noževim hrbtom jih razrežemo na 2 cm debele štrukeljce in zakuhamo v vrelo juho. Juha naj vre počasi pokrita 10 do 15 minut. KUNEC S PROSENO KAŠO IN ČRNIM BARONOM Sestavine: 1 kunec 200 g ajdove kaše 120 g suhega sadja 1 manjše jabolko 1/2 kutine 40 g masti 1 jajce 1 dl črnega barona poper, rožmarin, žajbelj, začinka MAESTRO, MORSKA SOL Priprava: Skuhamo proseno kašo, dodamo narezano sadje, jajce in začimbe. Kunca dobro nasolimo, začinimo z začinko, popopramo in nadevamo z nadevom. Zašijemo, damo v pekač in prelijemo z maščobo. Dodamo na krhlje narezano jabolko in kutino in v peči spečemo do polovice. Nato vse prelijemo s pivom in do konca spečemo. Pečenega kunca razkosamo skupaj z nadevom. Omako pretlačimo in polijemo po mesu. ZA KRATEK ČAS NAGRADNA UGANKA KDO ŽELI V KINO? Postati milijonar zaenkrat še ni realnost NAŠEGA GLASU. Lahko pa prejmete zelo lepo nagrado, vstopnico/ce za kinopredstavo v portoroškem Avditoriju. Morda še ne veste, ampak v Avditoriju vrtijo samo najnovejše in nagrajene filme, poleg tega je dvorana lepa, velika, ogrevana itd.. Po kinopredstavi pa lahko zavijete še v CASINO, ko ste že v Portorožu. Torej, svinčnik v roke, list papirja in izzovite svojo srečo milo. Vprašanje št. l: Kakšen je zagotovo ameriški šef? A: bos B: siten C : gol Vprašanje št. 2: Kako se imenuje bolezen, ki je posledica pomanjkanja vitaminov? A: hipotonija B: hipovitaminoza C: hipohondrija Vprašanje št. 3: Kakšna ribica je proteus? A: zlata B: morska C: človeška (V odgovoru navedite št. vprašanja in odgovor npr. 1: C/gol) Če se vam kaj zatakne, imate na razpolago tri pomočnike: sodelavca, sodelavko in šefa. Žreb bo določil tri srečneže, ki bodo prejeli nagrade: za nič točnih odgovorov boste prejeli nič vstopnic, za en točen odgovor eno vstopnico, za dva točna odgovora dve vstopnici in za tri točne odgovore tri vstopnice za kinopredstavo v portoroškem Avditoriju. Lahko se vam zgodi, da boste prejeli šest vstopnic, če pravilno in pravočasno odgovorite na zgornja vprašanja in odgovor pošljete na naslov: Uredništvo NAŠ GLAS - DROGA d. d., Industrijska cesta 21, 6310 IZOLA D: velikodušen D: histerija D: akvarijska MODRE DEFINICJE Sindikat - Organizacija, ki postavlja na laž star pregovor "V slogi je moč". Kupec - Oseba, ki si jemlje pravico odločanja, da ima zmeraj prav. Reklama - Nekaj, o čemer je konkurenca prepričana, da zna narediti bolje. Polurni odmor za malico - Čas, ki mine trikrat hitreje kot petminutni raport pri šefu. Inšpekcijski zapisnik - Skupek zlonamernih podtikanj. Upokojenec - Oseba, ki bi končno smela (brez strahu pred šefovo jezo in nadaljnjimi ukrepi) povedati, kar si je želela vse življenje, pa se zdaj ne more več domisliti, za kaj je pravzaprav šlo. Satira - Literarna zvrst, katero vse oblasti sveta uradno tolerirajo kot obliko svobode govora, neuradno pa jo preganjajo. Dopust - Število dni, ki se zdi zaposlenim odločno premajhno, delodajalcem pa preveliko. Smisel za humor - Lastnost, ki nenadoma zapusti vašega šefa vsakokrat, ko naredite kakšno napako. Globalizacija - Ena tistih stvari, katere končno razumemo šele takrat, ko nas že doletijo, poti nazaj pa ni več... S.P. KRIŽANKA SREDIŠČE VRTENJA ČISTA TEŽA BLAGA DRAMA HENRIKA IBSENA DESET BOŽJIH ZAPOVEDI ROMUNSKO MESTO OB REKI MURES J KONEC, ZAKLJU- ČEK GEORGIJ OTS UPORABA ! SESTAVIL: JOŽE BORKO NAŠ ARHITEKT MIHEVC DOMAČA ZVESTA ŽIVAL BIVALIŠČE UMRLIH z OC < <2 »- oc n i*j a z 5 rH < ca H-> ŽENSKA, KI UŽIVA MAMILA ! PRITOK ZAHODNE MORAVE VSRBUI NAŠA OPERNA PEVKA VIDMAR LETOVIŠČE PRI OPATIJI NAŠ IGRALEC (MILAN) NAMERA, NAKANA GRENKI ZELIŠČNI 1 IK FR VRHUNSKI ŠPORTNIK ZNAČILEN PRED- STAVNIK VRSTE NEKDANJI JAPONSKI TELO- VADEČ (TAKAŠl) IT. NAFTNA DRUŽBA i NAŠA NOVINARKA MATJAŽ ORANJE LADJA NA PARNI POGON ZGORNJI DEL STOPALA 1 LETOVIŠČE PRI KOPRU PODOBA, LIK VRSTA HROŠČA Z VELIKIMI KLEŠČAMI POKRAJINA V VIETNAMU KMET, KI KOSI TRAVO OZEK USNJEN TRAK VRAŽNI OBESEK SOL KROMOVE KISLINE DIRKALNI KONJ ČREVESNA NALEZLJIVA BOLEZEN Z DRISKO, KRČI IN BUUVANJEM STANKA POTOČNIK AKTIVNOST V POSTEUI RAFKO IRGOLIČ RUMENA SNOVV KORENJU IGLASTO DREVO, PODOBNO SMREKI > —'< <32 NI 2E>ki < Ul 3 cd a* —1 PISATE- LJICA PEROCI I KRATEK I POŽIREK IZRODEK MORSKI SESALEC ► < < KRIŽANKA ŠT. 12 VS3131 130 SLOVENEC VAVSTRU-SKEM OKOUU UUDSKA REPUBLIKA POVRŠINSKA MERA aK 2) Z O < oc 0 < KONEC POLOTOKA S§ ;SI m a GOSPODAR- STVENIK o TIPIČNE STVARI DROGA NAŠ NEKDANJI TV VODITEU (TOMAŽ) METRIČNI POUDAREK, IKT REKA V ITALUI, PAD HRVAŠKA INDU- STRUA NAFTE SODELOVANJE S SOVRAŽNIKOM aSiil UJ> wO O Z REŠITVE KRIŽANKE ŠT. 11, november 2001 SK VOVK COLA STROP OBARA RAVAN PL ATLETIKA MAESTRO ANET DITKA IRO ATO PART ARS DVOR MARMOR ATA EB EMO GALA IVANČEK SEPSA ATIČAN IDOL EBAN SOVA KANILA CAN SIN AVALON Število prispelih rešitev: 37. Tričlansko komisijo so sestavljale: Majda Vlačič, Slavica Lozej in Katja Uljan. 1. nagrado • 5.000 SIT prejme BARBARA ČOŠIČ, Rozmanova24/b, 6250 Ilirska Bistrica; 2. nagrado 4000 SIT prejme GIORGINA REBOL, Obala 119,6320 Portorož; 3. nagrado 3000 SIT prejme BRANKA VRHUNEC, Topolje 6,4227 Selca. Nagrajencem čestitamo, za izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, tel. 05/64180 46 (PC Nova tovarna, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do srede, 9 januarja, na naslov: Droga d.d., Marketing, Industrijska 21,6310 Izola. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 12”. Geslo: MAESTRO DROGA prilQžr^D5]Adase sju prijel Pravi čaji za čisto svoje zgodbe. 1001 CVET Potovanje v svet pravih čajev Droga z bogato izbiro pravih čajev ponuja popeljemo s skodelico napitka. Čaj je vzniknil kot zdravilo in prerasel v napitek. Napitek za priložnost, ko se Človečnost ugleda v skodelici čaja ter pridobi družbeno razsežnost in s čajno esenco preide v družbeni svet Duhovnosti... (Vlasta Mlakar. Čaj) Dolga tradicija Čaj je napitek, pripravljen iz lističev grma čajevca, in ga pri nas, za razliko od zeliščnih in sadnih čajev, imenujemo pravi čaj. Pravi čaj je že 5000 let neločljivo prepleten z utripom človeštva. Skozi zgodovino se je razrasel v vse pore različnih kultur na vseh celinah, pitje pravega čaja pa je danes preplavilo že vse kotičke sveta. Kitajska, Indija in Cejlon (Šrilanka) vsak dan neutrudno proizvajajo na stotine ton čaja. Skupaj z ostalimi manjšimi pridelovalkami čaja ga letno pridelajo kar 2,5 milijona ton. Ljudje spijemo vsak dan neverjetni 2 milijardi skodelic čaja. Pravi čaj tako kraljuje na prvem mestu najpopularnejših pijač na svetu. Od čajevca DO ČAIA V bleščeče zelenem morju nepreglednih gričev izkušene roke vestno obirajo vršičke in mlade lističe čajevca (Camellia sinensis), ki neutrudno poganjajo na svežem zraku, gostem od sonca in vlage. V čajnih vrtovih, ki se ponekod bohotijo na nadmorski višini 2000 metrov, marljive obiralke dnevno naberejo 30 do 35 kg čaja. Nato z ljubeznijo izberejo tiste, ki so jim namenili usodo zelenega čaja, in jih posušijo z vročim zrakom, ostale pa prepustijo procesu fermentacije do značilne temne barve črnega čaja. Takrat je zelenega in črnega čaja le še za četrtino prvotne teže lističev. Caj kot poživilo Ljudje večinoma uživamo pijače s poživljajočim delovanjem kofeina: kolo, kavo in seveda pravi čaj. Prav prijetno se je predajati posebnim trenutkom s skodelico pravega čaja. Utrujenost in zaspanost kmalu izpuhtita, misli postanejo bistre kot voda v izviru. V skodelici čaja je povprečno 30 do 70 mg kofeina. Glej tudi www.droga.si. Caj in sodobne PREHRANSKE SMERNICE Ljudje na vprašanje, zakaj radi pijejo pravi čaj, odgovarjajo, da zato, ker ugodno vpliva na njihovo počutje. Mnogi med njimi so prepričani, da jim redno pitje pravega čaja utrjuje zdravje in ohranja vitalnost. •Zdrava prehrana, bogata z antioksidanti Dognanja znanosti kažejo, da igrajo antioksidanti važno vlogo v zdravi prehrani sodobnega človeka. Poleg že znanih virov teh substanc v hrani, kot so karoteni ter vitamina C in E, ki so prisotni v različnih vrstah sadja in zelenjave, pridobiva pomembnost predvsem čaj, ker vsebuje naravne antioksidante -snovi, imenovane flavonoidi. S čajno skodelico zelenega ali črnega čaja zaužijemo povprečno okoli 200 mg flavonoidov. • Obvezno vsakodnevno uživanje tekočin Več kot 60 odstotkov telesne teže predstavlja voda, zato je zelo pomembno, da izgubo tekočine čim prej nadomestimo. Dnevno naj bi po priporočilih strokovnjakov zaužili od 6 do 8 skodelic. Vsaj polovico te tekočine lahko brez težav pokrijemo s pitjem čaja. • Prehrana, bogata z esencialnimi vitamini in minerali Naše telo potrebuje vitamine in minerale, ki si jih delno priskrbimo prav z uživanjem pravega čaja, saj vsebuje vitamine C, A, Bi, B2, B12, E ter P in minerale fluor, mangan, kalij in cink. Osnovna pravila za PRIPRAVO zeleni čaj Za zeleni čaj uporabljamo sveže zavreto vodo, ki jo nekoliko ohladimo na 6o-8o°C, in z njo prelijemo čaj. Zeleni čaj pustimo v vodi le 2 do 3 minute. črni čaj Črni čaj prelijemo s sveže zavreto vodo(95-ioo°C) in ga pustimo v vodi 3 do 5 minut, nikoli pa dalj kot 5 minut. Prve 3 minute se iz lističev sprošča predvsem kofein, ki poživlja, od 3. do 5. minute pa taninske snovi, ki pomirjajo. 1. min 2. min 3. min 4. min 5. min W Sproščanje taninskih snovi M / Sproščanje kofeina J Sproščanje kofeina in taninskih snovi Pripomočki ZA PRIPRAVO ČAJA Živahen zvok sveže vode, ki se nataka v vrelnik. Misli se vračajo na prijeten dogodek v preteklosti, medtem ko voda zavre. Roka z občutkom prelije čajne vrečke v čajniku. Koliko časa? Največ 5 minut, toda 3 minute bo dovolj. Curek zlato rjave barve se mehko vrtinči po skodelici. Značilen nevsiljiv vonj napolni prostor. Nekaj kapljic mleka iz vrčka za mleko kremno obarva čaj. Bleščeči kristalčki sladkorja iz sladkornice se vsujejo v napitek, ki ga žlička premeša. Prvi požirek, nato še en... in občutki odpirajo prostor svetel, prijazen in prijeten. Enako dober čaj si lahko pripravimo kar v skodelici. Svojim gostom ga lahko postrežemo v skodelicah, keramičnih lončkih ali kozarcih. Kako kdo pije svoj čaj, je popolnoma vseeno. Pomembno je, da nam je všeč in da se z njim zares prepustimo trenutku: zelen ali črn, brez dodatkov - kot na Kitajskem, z mlekom in sladkorjem kot v Veliki Britaniji, z malinovim džemom in rezino limone kot v Rusiji, z metinimi lističi kot v Severni Afriki. Aromatizirane prave čaje pijemo z žličko sladkorja, ker je tako aroma še močnejša. Ko je čaj trpek, mu dodamo nekaj mleka, ko je pretemen, pa nekaj kapljic limoninega soka. Pravzaprav vsak pije čaj nekoliko drugače, tako da je najbolj njihov, kot podpis v brezčasje. Ljubimo življenje, zato sebi privoščimo samo najboljše. Čaj uporabljamo za pripravo drugih pijač, kot so ledeni čaji, razni koktejli, punč in grog. Obiskom lahko pripravimo punč po originalnem receptu: mešanica pravega čaja, limoninega soka, ruma, žganja in sladkorja. Temu običajno sledi dobra volja, prepletena s šalami in smehom. ODATKI ČAINEMU NAPITKU Indian tea Orangcpekoe Crni pravi čaj iz Assama, največje indijske pokrajine, pokrite z nasadi čajevca. Bogato aromatičen in močan napitek, temne, rdečkasto rjave jantarne barve. Čaj ponudimo samostojno ali z dodatki, tako z limono kot z mlekom je odličen - kadarkoli od jutra do poznega popoldneva. Bar tea English breakfast tea Specialna mešanica cejlonskega in indijskega črnega pravega čaja, ki je s svojo aromatičnostjo in izrazitim okusom idealen jutranji čaj. Čaj postrežemo ob zajtrku, dopoldan ali ob hladnih popoldnevih. Zelo primeren je za pitje z dodatkom mleka. ilil ari Grey Posebnost, po kateri takoj prepoznamo ta najbolj popularen čaj, je vonj po bergamotki, posebno aromatični vrsti pomaranče, s katero je obogatena mešanica indijskega, cejlonskega in indonezijskega črnega čaja. Napitek je zaradi dodane arome osvežilen, primeren za pitje ob kateremkoli času. S kančkom mleka postane njegova značilna aroma še bolj izrazita. Mešanica črnega pravega čaja z aromo limone. Zelo osvežilen napitek s poudarjeno noto sveže limone lahko postrežemo topel ali hladen, samostojen ali z dodatkom mleka. Zelo je primeren kot ledeni čaj, za žejo v vročih dneh, ohlajen ali z nekaj kockami ledu. rni čaj z okusom limone Mešanica črnega pravega čaja z aromo črnega ribeza. Prepoznaven izrazit vonj in okus po zrelih jagodah črnega ribeza je glavna odlika tega čaja, ki ga pijemo ob vsakem času, toplega ali hladnega. eleni čaj Zeleni pravi čaj iz Kitajske, največje svetovne pridelovalke zelenega čaja. Čaj lahko pripravimo na več načinov, z vrelo ali vročo vodo, napitek pa je vedno svetle, zelenkaste barve in blagega okusa. Najboljši je, če ga pijemo samostojno, brez kakršnihkoli dodatkov. Z njim si potešimo žejo ali ga pijemo za boljšo prebavo pred in med obroki oziroma po njih. Prileže se v vsakem trenutku dneva -za zdravje in vitalnost. Droga Portorož Živilska industrija d.d. Indutrijska cesta 21 6310 Izola Produkcija: STUDI03S/AD: Egon Bavčer/D: Matt Penko/ Tekst Peter Bergant, Ljubica Nagy, Andrew E Gangl/ Foto: Jaka Jeraša, Kodia/llustracija: Movera/Tisk: AdoZ Tisk/2001 STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT 2001-2005 THE STRATEGIC BUSINESS PLAN 2001-2005 STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT THE STRATEGIC BUSINESS PLAN 2001-2005 The concept of strategic husinessplanning is not something netv to DROGA. The first strategic business plan was prepared already in the year 1996, and it dealt ivith the performance of DROGA up to the year 2000. THE STRATEGIC BUSINESS PLAN OF DROGA 2005 redefines our mission, Vision and strategic goals of DROGA. Furthermore it also defines the strategic orientations for programmes, business functions and affiliated companies ivhich ivill be the basis for the adoption of important strategic decisions for attaining the set goals and objectives by the year 2005. The main strategic orientation of DROGA in the period to the year 2005 is the groivth of the company. This ivill be realised by direct export, and by acquisitions and take-overs of companies, so that by the year 2005 DROGA ivill be the leading Slovenian food Processing company in the Balkans. TIIE STRATEGIC BUSINESS PLAN is therefore our joint commitment to the greater and more successful DROGA of tomorroiv. We are convinced that ivith our combined efforts- knoivledge, readiness for engagement, loyalty and innovatory ability-ive will manage to realise ali the ambitious, yet achievable goals for the benefit of ali participating groups. Chairman of the Board and Managing Oirector Matjaž Čačovič Pojem strateško poslovno načrtovanje v DROGI ni nekaj novega. Prvi strateški poslovni načrt smo v DROGI pripravili že leta 1996 in je obravnaval poslovanje DROGE do leta 2000. STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT DROGA 2005 na novo opredeljuje naše poslanstvo, vizijo in strateške cilje DROGE. V nadaljevanju pa določa tudi strateške usmeritve programov, poslovnih funkcij in povezanih podjetij, ki bodo osnova za sprejemanje pomembnejših strateških odločitev za dosego zastavljenih ciljev do leta 2005. Glavna strateška usmeritev DROGE v obdobju do leta 2005 je rast družbe. Dosegli jo bomo z neposrednim izvozom ter z nakupi in prevzemi podjetij, tako da bo DROGA leta 2005 največje slovensko prehrambeno podjetje na Balkanu. STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT tako pomeni našo skupno zavezo za večjo in uspešnejšo DROGO jutri. Prepričani smo, da lahko vsi skupaj, s svojim znanjem, pripravljenostjo za angažiranje, pripadnostjo in inovativnostjo, uresničimo vse visoko postavljene, vendar dosegljive cilje v korist vseh naveznih skupin. Generalni direktor in predsednik uprave Matjaž Čačovič STRATEGIC BUSINESS PLAN AND BUSINESS CHANGES DROGA AND THE BUSINESS ENVIRONMENT SBP is a basic document of the company and has three m a in purposes. It is: • a guide for Droga 's operations; • an incentive for business culture development changes at DROGA; • the highest mechanism of control over various responsibilities for attaining the planned objectives. According to the above mentioned role, the SBP- as the most important strategic document - defines also the responsibilities of top and middle management of Droga in attaining the planned goals and objectives, and enables communication betiveen different hierarchical levels in the company regarding mission, vision, goals and strategic orientations of the company. Droga is a successful Slovenian company ivhich has been proven by its business results. The business results of the food Processing industry in Slovenia and elseivhere in the uiorld shoiv that Droga is operating in a successful and prospective economic field: • l)i Eli rope, Jrom the year 1988 to 1998 in the food Processing industry the added value has been groiving at an average annual rate of 3-4% and productivitv at an average annual rate of 3-8%. • The production of food, beverages and feeding-stuffs is one of the strongest groups of the food Processing industry in Slovenia, since in 1999 6% of companiesproducing food, beverages and feeding-stuffs earned as much as 11.9% of total revenues, 11% of gross added value, 11.7% of net profit and 4.7% of net loss, and employed 9.1% of ali the employed population. • Therefore Droga is classified under the subheading Production of other foodstuffs, ivhich is among the most successful branches ivithin the group Production of food, beverages and feeding-stuffs (it covers 22.4% of total revenues and 30.2% of net profit). STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT IN POSLOVNE SPREMEMBE SPN je temeljni dokument podjetja in ima tri osnovne vloge: • vodilo Droginega poslovanja; • spodbujevalec poslovne kulture Droginih razvojnih sprememb; • najvišji mehanizem nadzora različnih odgovornosti za doseganje načrtovanih ciljev. V skladu z navedeno vlogo SPN kot najpomembnejši strateški dokument opredeljuje tudi odgovornost Droginega vrhnjega in srednjega menedžmenta za uresničevanje zastavljenih ciljev ter omogoča komunikacijo med posameznimi hierarhičnimi ravnmi podjetja o poslanstvu, viziji, ciljih in strateških usmeritvah podjetja. DROGA IN POSLOVNO OKOLJE 0* k , a , t Droga je uspešno slovensko podjetje, kar dokazujejo njeni poslovni rezultati. Poslovni rezultati prehrambene industrije v Sloveniji in v svetu pa kažejo, da Droga posluje na uspešnem in perspektivnem gospodarskem področju: • V Evropi je dodana vrednost prehrambene industrije od leta 1988 do leta 1998 rasla po povprečni letni stopnji 3,4 %, produktivnost pa po povprečni letni stopnji 3,8 %. • V Sloveniji je po standardni klasifikaciji dejavnosti oddelek Proizvodnja hrane, pijač in krmil po ekonomski moči eden najmočnejših oddelkov predelovalne industrije (6 % podjetij je ustvarilo v letu 1999 11,9 % realizacije, 11 % bruto dodane vrednosti, zaposluje pa 9,1 % vseh zaposlenih). • Droga se uvršča v pododdelek Proizvodnja drugih živil, ki je znotraj oddelka Proizvodnja hrane, pijač in krmil med najuspešnejšimi (ustvari 22,4 % realizacije ter 30,2 % čistega dobička). NS OF DROGA etitive Advantage ■gr* ■ BASIC BUSINESS ORI E NT, -- m. P / a companv ofMtfating globally. 1 'M Tbejcompetitive advantages of Droga Droga's Mission We are We folloiv and give directiouto dietarf 12, , habils. We provide safe and tastv foud atftl coffee ivith ivhich we control to the satisfaction of our customers. the home market. its pate, whicb is an export anchor, are Vision Droga unll be tbe leading Slovenian food Processing company in tbe Balkans. Basic Value The best food and drink, brought swiftly to tbe consumer. Basic Business Abilites The basic business abilities of Droga are its financialpoiver and ivell-established registered trade marks. Drogino poslanstvo Smo globalno delujoča družba. Sledimo prehrambenim navadam in jih usmerjamo. Zagotavljamo varno in okusno hrano v zadovoljstvo naših porabnikov. Drogina vizija Droga bo največje slovensko prehrambeno podjetje na Balkanu. Drogina temeljna poslovna sposobnost Drogini temeljni poslovni sposobnosti sta njena finančna moč in tržno uveljavljene lastne blagovne znamke. Drogina konkurenčna prednost Drogine konkurenčne prednosti so paštete, ki so izvozno sidro, in kava, s katero obvladujemo domači trg. Drogina temeljna vrednota Najboljša hrana in pijača, najhitreje do porabnika. BUSINESS CULTURE Values and relations that ivill be cared • Performance in conformity with for in Droga are: business ethics, Professional and personal characteristics of an individual, Team ivork and participative involvemenl in management, Loyalty to tbe company and enhancing its reputation, Good business relations ivith tbe interna! and external public. • Higher quality of services, satisfaction of business partners, • Knouiledge, efficiency, initiative and creativity of individuals, Droga bo negovala sledeče vrednote in odnose: • poslovanje, ki je v skladu s poslovno etiko, • strokovnost, osebnostne lastnosti • timsko delo in participativno vodenje, posameznika, • pripadnost podjetju in povečanje • dobri poslovni odnosi z notranjimi in zunanjimi javnostmi. njegovega ugleda, • višja kakovost storitev, zadovoljstvo poslovnih partnerjev, • znanje, učinkovitost, iniciativnost in ustvarjalnost posameznikov, I Enforcement of Vision and mission, and Droga 's business culture, creating trust in Droga's trade marks and Products. Maintaining and upgrading the reputation of Droga among business partners, creating a favourable atmosphere of mutual trust, reciprocal benefits and satisfaction. Enforcement of employees’ loyalty, establishment of a strong cultural system of the company. Maintaining trust in Droga’s business - development strategy, maintaining the stable value of the Droga share. Maintaining long-term and proactive relations witb the media. • Utrjevanje Drogine vizije, poslanstva in poslovne kulture, ustvarjanje zaupanja v njene blagovne znamke oz. izdelke. • Ohranjanje in nadgrajevanje ugleda med poslovnimi partnerji, ustvarjanje zaupanja, zadovoljstva in naklonjenosti s poudarkom na medsebojnem sodelovanju in partnerstvu. • Ohranjanje dolgoročnih in proaktivnih odnosov z mediji. • Utrjevanje občutka pripadnosti, lojalnosti in zadovoljstva zaposlenih ter razvoj močne lastne organizacijske kulture. • Ohranjanje zaupanja v Drogino poslovno-razvojno strategijo, ohranjanje željene lastniške strukture, ohranjanje trdne vrednosti delnice. m^ i f .* . . r y jr^z STRATEGIC GOALS OF DROG t j 'a Business Results • Export s h are in totakreivnuoJ froni sales (acquisitions and take-overs, investments in markets iit-soutb-eastem Europe): 40%; ▼ ^ < 1» i| • Average sales groivth (revenues): ' domestic market: 096, export: 10%; • Average profit share in total revennes: 9%; • Return on equity: at least 9%; • Introducing business excellence and attaining 450points under the EQA criterium in the year 2003- Droga's main strategic orientation in the period to 2005 is the enlargement of export. This ivill he realised hy direct export, and hy acquisitions and take-overs of companies, so that by the year 2005 the export share ivill amount to 40% of total revenues. According to the set strategic goals, the return on equity ivill remain the same. Market Situation • The largest food Processing companv in Sloveti ia. • The leading Slovenian foodprocessing companv on the territory of the Balkans. Ourgoals ivill he reached hy internal and external groivth. • Our majorprogrammes are coffee, teas and the meat line. Otherprogrammes ivill he subject to marketing selection and business consolidation. Trade Marks Droga ivill attain shares in total revenues by markets from tbe aspect of trade marks by the folloiving instruments: S A 2005 Ms //ei» 1 in Slovenicirm^o by rcgistered trade marks. 10 % by registered trade marks . of foreign producers. merchant trade d acquisition of trade marks n ’trade marks; markets: 70 % by registered marks, 30 % by acquisition of trade marks and by merchant trade marks. Nevv Business Opportunities • In Slovenia, Droga will intensify activities in the field of services and catering. • New programmes will be introduced in the field of the food processing industry by acquisitions and take-overs. • Within the frameivork of sell-out of locations of PC Argo and PC Začimba ive shall try to find programmes in ivhich ive could co-operate ivitb foreign partners, otherivise u>e shall seli the locations. Mergers Acquisitions and take-overs of companies at home and ahroad. Organisation Droga ivill haveprogramme-functional organisation ivitb modem methods of project management and team tvork. Quality • Introducing the integral system of quality (ISO standards, business excellence and other systems of quality). • Globalisation of integral system of quality ivithin the Corporation. • Upgrading of the innovation system. Poslovni rezultati • Delež izvoza v celotni realizaciji (nakupi in prevzemi, vlaganja v trge jugovzhodne Evrope); 40 %. • Povprečna letna stopnja rasti prodaje (vrednostno): domači trg: 0 %, izvoz: 10 %. • Povprečni delež dobička v realizaciji: 9 %. • Donosnost kapitala: najmanj 9 %. • Uvajanje poslovne odličnosti in doseganje 450 točk po merilu EQA leta 2003. Drogina glavna strateška usmeritev do leta 2005 je povečanje izvoza. Dosežen bo z neposrednim izvozom ter z nakupi in prevzemi podjetij, tako da bo delež realizacije v izvozu do leta 2005 dosegel 40 %. Glede na opredeljene strateške cilje bo ostala donosnost kapitala nespremenjena. Tržni položaj • Največje prehrambeno podjetje v Sloveniji. • Največje slovensko prehrambeno podjetje na Balkanu. Cilji bodo dosegani z notranjo in zunanjo rastjo. • Nosilni programi so kava, čaji in mesni program. Drugi programi pa bodo predmet tržnega selekcioniranja in poslovne konsolidacije. Blagovne znamke Droga bo dosegala delež v realizaciji po trgih z vidika blagovnih znamk na naslednji način: • v Sloveniji: 90 % z lastnimi blagovnimi znamkami, 10 % z lastnimi blagovnimi znamkami tujih proizvajalcev, trgovskimi blagovnimi znamkami, nakupi blagovnih znamk in tujimi blagovnimi znamkami; • tuji trgi: 70 % z lastnimi blagovnimi znamkami, 30 % z nakupi blagovnih znamk in trgovskimi blagovnimi znamkami. Nove poslovne priložnosti • Na slovenskem trgu bo Droga intenzivirala dejavnosti na področju storitev in gostinstva. • Nove programe bo Droga uvajala z nakupi in prevzemi za celotno prehrambeno področje. • V okviru razpoložljivih lokacij PC Argo in PC Začimba bo Droga poskušala najti programe, kjer bo lahko sodelovala s poslovnimi partnerji, ali pa jih bo odprodala. Povezovanje Nakupi in prevzemi podjetij doma in v tujini. Organizacija Droga bo programsko-funkcionalno organizirana s sodobnimi metodami projektnega vodenja in skupinskega dela. Kakovost • Uvajanje integralnega sistema kakovosti (standardi ISO, poslovna odličnost in drugi sistemi kakovosti). • Globalizacija integralnega sistema kakovosti v okviru koncerna. • Nadgradnja sistema inovacij. Coffee To retain the leadingposition in Slovenia and become one of the leading providers on the markets of ex-Yugoslavia. West European and other markets are not strategically interesting for the programme of coffee. We shall seek and make use of appropriate marketing opportunities on these markets. Meat Line The most important export programme and export anchor for ali markets. In case the production capacities are not sufficient we shall invest in the production of pate in Bosnia and Herzegovina. Teas Retaining the leading position in Slovenia and enlargement of export to markets of ex-Yugoslavia and to other markets. Cereals Leading provider of qualitative sorts of rice and quickly prepared cereal products, and propagation of the trade mark Zlato polje. Spices Retaining the leading position in Slovenia and enlargement of export to markets of ex-Yugoslavia. Vegetable Programme Suhstantial reduction of expenses through processing under a joh contract in a foreign country; looking for a strategic partner. Salt Business consolidation and looking for a strategic partner. Trade Goods Looking for producers in foreign countries to manufactureproducts ivith Droga’s trade marks. Kava Ohranjanje vodilnega položaja v Sloveniji in postati eden vodilnih ponudnikov na trgih nekdanje Jugoslavije. Trgi Zahodne Evrope in drugi trgi strateško niso zanimivi za program kave. Na teh trgih bomo iskali tržne priložnosti in jih primerno izkoristili. Mesni program Najpomembnejši izvozni program in izvozno sidro za vse trge. Če proizvodne kapacitete v novi tovarni ne bodo zadoščale, bomo investirali v proizvodnjo paštet v Bosni in Hercegovini. Čaji Ohranjanje vodilnega položaja v Sloveniji in povečanje izvoza na trge nekdanje Jugoslavije in druge trge. Začimbe Ohranjanje vodilnega položaja v Sloveniji in povečanje izvoza na območja nekdanje Jugoslavije. Zelenjavni program Bistveno znižanje stroškov z dodelavnimi posli v tujini; iskanje strateškega partnerja. Sol Poslovna konsolidacija in iskanje strateškega partnerja. Trgovsko blago Iskanje proizvajalcev v tujini, ki bodo proizvajali izdelke pod Drogino blagovno znamko. Žitarice Vodilni ponudnik kakovostnih vrst rižev in hitro pripravljenih žitnih izdelkov ter širitev blagovne znamke Zlato polje. Corporation Financial Strategy BUSINESS INFORMATION SYSTEM • Completion of renovation of business information system. • Integration of ali affiliated companies into business information system. • Establisbment of a decision-making information support system. BUSINESS PLANNING • Upgrading of tbe system of business planning on tbe basis of up-to-date metbods. • Provision of joint business planning in tbe Corporation. OPT1MISA TION OE CAPITAL STRUCTURE AND DIVIDEND PO LIC Y • Bringing tbe Capital structure of Droga into line witb tbe structure of a brancb. • Long-term policy of stable dividends at a ratio 35:65 (35% of net profit for pay out of dividends, 65% retained profit). MANAGEMENT OF CASH FLOWS • Establisbment of a system of management of casb Jlotvs in tbe Corporation. FINANCIAL RISKS • Control of prices of raw materials tvitb forivard purcbases and options. • Control offoreign excbange rates tvitb forward purcbases and options. • Control of interest rate risk. INVESTMENTS • By tbe year 2005 investments in equipment tvill amount to SIT 500 million. • By tbe year 2005 investments in market will amount to SIT 2,000 million (accjuisition of companies). • Investment potential by virtue of optimisation of structure of resources amounts to SIT4,500 million. TAX POLICY • Attaining maximum tax relief tbrougb tbe system of transfer pricing. INTERNA L REVISION • Establisbment of mecbanisms for internal audit. Korporacijska finančna strategija POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEM • Dokončanje prenove informacijskega sistema. • Vključitev vseh povezanih podjetij v poslovni informacijski sistem. • Graditev informacijskega sistema za podporo odločanja. POSLOVNO NAČRTOVANJE • Nadgradnja sistema poslovnega načrtovanja na osnovi sodobnih metod. • Zagotovitev skupnega poslovnega načrtovanja v koncernu. OPTIMIZACIJA STRUKTURE KAPITALA IN DIVIDENDNA POLITIKA • Približevanje strukture Droginega kapitala strukturi panoge. • Dolgoročna politika stabilnih dividend v razmerju 35 : 65 (35 % čistega dobička za izplačilo dividend, 65 % zadržanega dobička). UPRAVLJANJE DENARNIH TOKOV • Vzpostavitev sistema upravljanja denarnih tokov v koncernu. FINANČNA TVEGANJA • Obvladovanje cen surovin s terminskimi nakupi in opcijami. • Obvladovanje tečaja valut s terminskimi nakupi in opcijami. • Obvladovanje obrestnega tveganja. INVESTICIJE • Investicije v opremo bodo znašale do leta 2005 500 MIO SIT. • Investicije v trg do leta 2005 bodo znašale 2000 MIO SIT (nakupi podjetij). • Investicijski potencial iz fonda optimizacije strukture virov sredstev znaša 4500 MIO SIT. DAVČNA POLITIKA • Zagotovitev maksimalnih davčnih olajšav s sistemom transfernih cen. INTERNA REVIZIJA • Vzpostavitev mehanizmov notranjega nadzora poslovanja. Corporation Strategy for Human Resource Management F. M Pl O YMENT POLICI • A/ter optimisation and acljustment of the number of job posts in the neiv factorj, reduction of the number of employees by 1% annually. • Enlargement of the number of employees only as a result of mergers and take-overs. EDUCATION AND TRA1NING POLICY • Bringing the educational level of employees into line with the required qualification. • Increasing the number of employees ivith higher education and university degree by 5%. • Allocation of 0.5% of annual revenues for education and training. REMUNERA TI O N AND REWARDING ..... • Wages and salaries u>ill be adjusted to the groivth of productivity. • Introduction of supplementarypension insurance unll depend on system conditions, business options and the interest of employees. • Development and improvement of the system of stimulating remuneration and retvarding. • Establishment of an overall system of management team reivarding. Korporacijska strategija ravnanja z ljudmi pri delu POLITIKA ZAPOSLOVANJA • Po optimizaciji in uskladitvi števila zaposlenih v novi tovarni letno zmanjševanje števila zaposlenih za 1 %. • Povečevanje števila zaposlenih v koncernu izključno zaradi nakupov podjetij. POLITIKA IZOBRAŽEVANJA • Uskladitev izobrazbene strukture zaposlenih z zahtevano izobrazbo. • 5-odstotno povečanje števila zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo. • Za izobraževanje bo Droga namenjala 0,5 % letne realizacije. POLITIKA NAGRAJEVANJA • Usklajevanje plač z rastjo produktivnosti. • Uvedba dodatnega pokojninskega zavarovanja v odvisnosti od sistemskih pogojev, poslovnih možnosti in interesov zaposlenih. • Razvoj in izpopolnitev sistema stimulativnega nagrajevanja. • Graditev celotnega sistema nagrajevanja menedžmenta. FOREIGN MARKETS • Pate: assurance of sales groivth ivith own production, internalisation of production if necessary. • Coffee: assurance of sales grourth by means of take-overs of companies in the territory of tbe Balkans. • Integral marketing in acqtiired companies. DOMESTIC MARKET • Retaining market shares of strategic programm es. • Development of partnership relations ivith customers. • Promotion of direct sales ivays (possihilities offranchising, furtber investigation of the market of hotels and restaurants, and institutional customers). TRADE MA RKS • Provision of mutual promotional activities. • Implementation of the planned trade marks policy. __________ Droga, d. d. DROGA Coffee Tea Ccrcals Spites Meal pal«s fMAesrkoi Salt Soups Preserved vegelables Stcws Other products Othcr products DfŠOGA fflRGOl TUJI TRGI • Paštete: zagotavljanje rasti z lastno proizvodnjo, po potrebi internacionalizacija proizvodnje. • Kava: zagotavljanje rasti s pomočjo prevzemov podjetij na Balkanu. • Integralno trženje v prevzetih podjetjih. DOMAČI TRG • Ohranitev tržnih deležev strateških programov. • Razvijanje partnerskih odnosov s kupci. • Promocija neposredne prodaje (možnost franšiz, nadaljevanje obdelave trga gostinstva in institucionalnih kupcev). BLAGOVNE ZNAMKE • Zagotavljanje skupnih promocijskih dejavnosti v koncernu. • Izvajanje načrtovane politike blagovnih znamk. Droga, d. d. DfŠOGA Čaji Žitarice Začimbe S* iooi c (MA6STAOT Sol, vložena povrtnina, drugi izdelki Juhe, raguji, drugi izdelki ARGO) STRATEGIC ORIENTATIONS I M P L E M E N TAT I O N AND OF AFFILIATED CONTROL OF STRATEGIC COMPAN I ES ORIENTATIONS Slovenia PC SOL - lookingfor a strategic partner and business consolidation or transformation into d. o. o. PC GOSAD - looking for a strategic partner, restructuring (job contract Processing in a foreign country) or transformation into d. o. o. PC ZLATO POLJE- restructuring (utilisation of synergy effect of programmes transfer) or transformation into d. o. o. SOLINE, Pridelava soli, d. o. o. -collaboration untb state authorilies (to assure financing of saltproduction and maintenance of the landscape park). Droga's strategic orientations tvill be implemented and controlled by means of • System of business planning and correlation of annual business plans with the Strategic Business Plan of Droga; • System of development and business conferences; • System of strategic management meetings. Abroad Assurance of sales groivth of Droga's complete sales-range througb affilialed companies in Croatia, Bosnia and Herzegovina, Macedonia, ERY, Siveden and Russia. Acquisitions and Take-overs Assurance of sales groivth of the Corporation and of the raw materials basis by acquisitions and take-overs of companies in Bosnia and Herzegovina, Macedonia, FRY and Italy. STRATEŠKE USMERITVE POVEZANIH PODJETIJ URESNIČEVANJE IN NADZOR STRATEŠKIH USMERITEV Slovenija PC SOL - iskanje strateškega partnerja Drogine strateške usmeritve se bodo uresničevale in nadzirale s: in poslovna konsolidacija oziroma PC ZLATO POLJE - prestrukturiranje (izkoriščanje sinergijskih učinkov selitve programov) oziroma preoblikovanje v d. o. o. SOLINE, Pridelava soli, d. o. o. -povezovanje z državo (zagotovitev financiranja pridelave soli in vzdrževanja Krajinskega parka). j/uja ptJJPSMn/ |jvjujciij n*» m vaoi>tnl, Nakupi in prevzemi /ugotavljanje rasti koncerna ter surovinske baze z nakupi in prevzemi podjetij v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, ZRJ in Italiji. PC GOSAD - iskanje strateškega partnerja, prestrukturiranje (dodelavni posli v tujini) oziroma preoblikovanje v d. o. o. preoblikovanje v d. o. o. • sistemom poslovnega načrtovanja in povezavo letnih poslovnih načrtov z Droginim Strateškim poslovnim načrtom; • sistemom razvojnih in poslovnih konferenc; • sistemom strateških kolegijev. Zagotavljanje rasti prodaje celovitega Droginega prodajnega asortimenta v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, ZRJ na Švedskem in v Rusiji. ■lir DROGA PORTOROŽ Živilska industrija, d. d. Industrijska c. 21 6310 IZOLA Telefon centrale: 05 663 15 21 Spletna stran: www.droga.si E-pošta: info@droga.si