|F=» c_
' ad s it>
2S0 1
kn
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
leto XVIII
maj 1977
št. 5
Problematika TOZD Konfekcija
Ker ravno v tem času samoupravni organi obravnavajo periodična poročila za
I.	tromesečje, bom v tem sestavku samo na kratko nakazal probleme, s katerimi se srečujemo v temeljni organizaciji Konfekcija.
Proizvodnja
Že danes se lahko ugotavlja, da se zaradi zahtev tržišča, ki nam narekuje in prenaša želje potrošnikov, ne pridržujemo letnega plana proizvodnje in prodaje. Ker je naš skupen cilj, da se izdelani artikli tudi prodajo, moramo ne glede na težave, s katerimi se srečujemo v proizvodnji, čim hitreje in kvalitetno realizirati delovne naloge. Pri obravnavah rezultatov proizvodnje ugotavljamo, da se odstopanje od letnega plana po posameznih vrstah izdelkov nc vodi, ker se grobo primerjajo samo v m2 in enotah.
Zato nam ob neupoštevanju menjave asortimenta planiranih izdelkov, določen podatek lahko prikaže nerealno sliko uspešnosti dela v posamezni temeljni organizaciji. Če upoštevamo vse faktorje, lahko ugotovimo, da je konfekcija v I. tromesečju normalno izvrševala svoje obveznosti.
Delovna sredstva
Tehnološki proces pri kon-fekcioniranju glede potrebnih strojev ni zahteven. Stroji in naprave so relativno poceni (splošno povečevanje konfekcioniranja), zato naj bi bilo investiranje olajšano, oz. veliko lažje dosegljivo.
Na osnovi že zastarelega strojnega parka, ki se ugotavlja v konfekciji, je predvidena delna zamenjava strojev, ki so v izredno slabem stanju. Nabava najnujnejše opreme in strojev je predvidena 2 letnim planom investicij, katerega pa bo zelo težko realizirati. Niso največji problem sredstva za nabavo strojev, ampak nam povzročajo še večje težave ukrepi republiških organov, ki usmerjajo uvoz opreme in strojev na vzhodnoevropske dežele.
V konfekciji je trenutno celoten strojni park z zahodnih dežel in imamo temu prilagojeno vzdrževanje, rezervne dele ipd. Prehod na druge, popolnoma nove firme ■ strojev bi nam povzročil težave, vendar je uvoz strojev
in opreme z zahoda vezan na uvozna dovoljenja, katera pa bo od Gospodarske zbornice zelo težko dobiti.
Posluževanje strojev
V prejšnjem poglavju sem omenil, da proces konfekcioniranja ni zahteven glede strojnega parka. To pa ne velja za dela na teh strojih, ki se opravljajo v okviru procesa. Že za normalen potek dela je potrebno: določena spretnost, hitrost in pa tudi ugotovitev, če posamezniku določeno delo »leži«.
Čeprav ponekod še vedno obstaja miselnost, da je delo v konfekciji »fajn«, se ugotavlja, da so pogoji za delo res boljši kot pri večini delovnih mest v drugih temeljnih organizacijah, toda po drugi strani pa je delo izredno utrudljivo — fizično in umsko.
Gospodarski načrt za leto 1977 so tolmačili vodje TOZD in pri tem poudarili specifičnosti, s katerimi se srečuje posamezna temeljna organizacija. Celotni prihodek delovne organizacije je letos za 34 % večji kot lani in znaša 354.572.833 din. Planirani so tudi večji osebni dohodki in sicer za 11 %. Iz finančnega plana je tudi razvidno, da so se povečale pogodbene in zakonske obveznosti, kar nam bo oteževalo poslovanje.
Samoupravni sporazum o ureditvi odnosov med TOZD in DSSS je tolmačila tov. Gradišarjeva. Seznanila nas je s temeljnimi določili tega sporazuma, z opredelitvijo del, ki jih bo opravljala DSSS ter obsegom pooblastil za opravljanje del skupnega pomena. Sporazum zajema še temeljne pogoje glede strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov DSSS, osnovna merila za pridobivanje dohodka; določa tudi h katerim aktom in dejanjem DSSS morajo dajati soglasje temeljne organizacije.
Težje pogoje za delo imajo v šivalnici Hrib v Loškem potoku, katerih izboljšanje je predvideno s planom investicij. V sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo in banko na tem področju se bo tudi ta načrt realiziral.
Zaradi strukture zaposlenih moramo biti že kar navajeni na veliko število izostankov (bolezen, nega, porodništvo), kar pa še kako negativno vpliva na produktivnost in doseganje planskih obveznosti.
Tudi stimulacija dela v konfekciji bo morala iti enakovredno v korak z nagrajevanjem v ostalih temeljnih organizacijah, v določenih primerih pa zasluži še posebno pozornost.
v. d. vodja TOZD
Konfekcija
Slavko Teran
Delovna skupnost je dolžna, da naloge, ki so ji poverjene s sporazumom, izpolni pravočasno in odgovorno, ker le tako lahko uresničimo splošne cilje in interese zastavljene v planih.
Tov. Laibacher je razložil sporazum o ureditvi razdelitev sredstev in njihovih virov. S tem sporazumom se zaradi konstituiranja TOZD omenjena sredstva razdelijo med temeljne organizacije. Z razdeljevanjem družbenih sredstev in še posebej njihovih virov na TOZD se odredijo začetni pogoji za poslovanje vsaki temeljni organizaciji, saj so bila družbena sredstva ustvarjena v času skupnega poslovanja, zato imajo vse temeljne organizacije do teh sredstev razmeroma enake pravice.
Družbeni dogovor o delitvi dhodka v občini Tržič je tolmači! tov. Ahačič Rudi. Posredoval je predlog dopolnitev in sprememb, predvsem tiste spremembe, ki so značilne za občino Tržič:
— Minimalni cenzus regresa za prehrano se poveča od 150 na 180 din.
—	V naši občini je dogovorjeno, da višina zajamčenega osebnega dohodka znaša za podpisnike tega dogovora najmanj 55 % poprečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto.
—	Zaradi povišanja cen goriv se stroški prevoza na delo krijejo največ 280 din, delavec pa krije maksimalno 60 dni.
Na zboru delavcev je bil posredovan predlog, naj bi se ostanek regresa uporabil za obnovo počitniškega doma v Poreču, vsak zaposleni pa bi prispeval še enodnevni zaslužek. Zato bi se delalo eno prosto soboto, lahko pa se da en dan dopusta.
Na ta predlog je sledila obširna razprava. Postavljena so bila vprašanja, zakaj smo z akcijo pričeli tako pozno? Nekaj pripomb je bilo na cene letovanja; o tem, zakaj ne bi sodelovale še druge delovne organizacije, katerih delavci letujejo v našem domu. Postavljeno je bilo tudi vprašanje v kateri sklad je šel dobiček, ki je bil ustvarjen v lanskem poslovanju počitniškega doma.
Vprašanja so bila pojasnjena z odgovorom, da bi pred sezono realizirali vse tiste investicije, ki so predpogoj za normalno delo med sezono, ostale pa po sezoni. Zamenjava jedilnice ne bo odločilno vplivala na začetek sezone. Zaradi dela na prosto soboto pa je bilo pojasnjeno, da smo že večkrat delali za pomoč pri elementarnih nesrečah, tokrat bi pa delali zase. Vsak od nas koristi nekatere ugodnosti kot so: družbena stanovanja, posojila, regresiranje prehrane, prevoz, vse to pa se finansira iz družbenih sredstev, zato nikakor ni opravičena pripomba, naj delajo za Poreč tisti, ki koristijo dopustniške usluge.«
Predlog za delo na prosto soboto ni bil izglasovan.
Družbeni dogovor o finansiranju programa gradenj objektov iz samoprispevka je tolmačil tov. Rudi Ahačič. Podpisniki dogovora so temeljne organizacije v občini Tržič s področja gospodarstva, Občinska konferenca SZDL Tržič, Občinski svet zveze sindikatov Tržič in Skupščina občine Tržič. Pri tem dogovoru naj bi podpisnice prispevale sredstva v višini 2 % izplačanih neto osebnih dohdkov iz sredstev dohodka organizacije. Ta sredstva se bodo zbirala do 31. decembra 1981. leta.
Tov. Furlan je obrazložil družbeni dogovor o družbenem izobraževanju. Namen
tega dogovora je, da dosežemo enotni sistem družbenega izobraževanja v naši občini, ter zagotovitev finansiranja vseh oblik družbenopolitičnega usposabljanja.
V ta namen naj bi se na posebnem računu zbirala sredstva v višini 0,15 % od brutto OD, kot znese za BPT cca 111.000 din iz sredstev namenjenih za izobraževanje.
G.	F.
Razpis štipendij za šolsko leto 1977/78
Odbor za izobraževanje in informiranje je na svoji
3.	redni seji razpravljal o razpisu štipendij za naslednje šolsko leto. Glede na potrebe po strokovnem kadru v naslednjih letih je sprejel sklep, da se razpišejo naslednje štipendije:
Tehniška tekstilna šola v
Kranju
—	za predilski odsek 5 štipendij (moški)
—	za tkalski odsek 5 štipendij (moški)
—	za tekstilno kemijski odsek 1 štipendija
—	za konfekcijski odsek 2 štipendiji
Ekonomska srednja šola v
Kranju
—	5 štipendij
Srednja tehniška šola
—	strojna smer 1 štipendija
Fakulteta za naravoslovje
In tehnologijo v Ljubljani
—	oddelek za tekstilno tehnologijo 3 štipendije
Poleg štipendij se razpisujejo tudi tri učna mesta učencev z učno pogodbo (vajenci) za poklic strojnega ključavničarja in eno učno mesto za poklic mizarja.
Prošnje morajo kandidati oddati najkasneje do 15. avgusta v center za izobraževanje, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
Zbori delavcev
5. in 6. maja so bili v naši DO zbori delavcev na katerih smo delavci sprejeli gospodarski načrt za letošnje leto, potrdili samoupravni sporazum o ureditvi odnosov med TOZD in DSSS sporazum o razdelitvi sredstev in njihovih virov, družbeni dogovor o financiranju programa gradenj objektov iz samoprispevka ter sprejeli družbeni dogovor o družbenem izobraževanju.
Iz zbora združenega dela
Na 21. seji zbora združenega dela, ki je bila 25. aprila, so delegati najprej skupno z ostalima dvema zboroma razpravljali o revitalizacij skem načrtu mesta Tržič ter o gospodarskih gibanjih v občini po zaključnih računih 1976 in o problematiki zdravstvene službe v Tržiču.
Revitalizacij ski načrt starega mestnega jedra Tržiča, ki ga je podal glavni projektant je bil po krajši razpravi sprejet.
V zvezi s poročilom o gospodarskih gibanjih po zaključnih računih za leto 76 je bilo danih precej pripomb med katerimi velja omeniti predvsem tisto, ki se nanaša na nesorazmerje pri osebnih dohodkih v gospodarstvu in negospodarstvu. Dejstvo je, da so se osebni dohodki v gospodarstvu povišali za 14,2 odst., v negospodarstvu pa za 20 %, poleg tega pa je bila v negospodarstvu stopnja rasti zaposlenih skoraj 4 % (v gospodarstvu 1,5 %). Iz teh podatkov je razvidno, da je upoštevalo določila resolucije le gospodarstvo, medtem ko je negospodarstvo ta določila prekoračevalo, kar pa je imelo za posledico povečanje skupne porabe za 24,7 %. V razpravi je bilo poudarjeno, naj v bodoče tudi negospodarstvo upošteva merila in določila republiške resolucije oziroma naj svoje programe uskladi z dohodkovno možnostjo gospodarstva. Da lanskoletna stopnja povečanja OD v negospodarstvu ni bila upravičena kaže tudi podatek, da so v primerjavi poprečnih OD med občinami Gorenjske dohodki v gospodarstvu kljub boljšim rezultatom poslovanja nižji, medtem ko so v negospodarstvu višji kot v drugih občinah. Zato je bilo postavljeno tudi vprašanje, kakšni ukrepi bodo predvideni, da v letošnjem letu negospodarstvo ne bo preseglo meril resolucije glede na na povečanje OD in povečanje števila zaposlenih, kakor tudi na kakšen način bo negospodarstvo opravičilo lansko povečanje.
Na dane pripombe je odgovarja! predsednik IS SO Tržič tov. Ivnik, ki je dejal, da je posledica tako visokega procenta povečanja OD v negospodarstvu predvsem v dejstvu, da so se povečali osebni dohodki v šolstvu in deloma v Ljubljanski banki — enota Tržič.
Do valorizacije OD v šolstvu je prišlo predvsem zaradi znatnega zaostajanja OD v primerjavi z ostalim negospodarstvom. V obdobju junij — september se je ta zadeva začela urejati, še občutneje pa je bilo to v času od oktobra do decembra, ko je indeks povečanja OD v gospodarstvu 128 %, v šolstvu pa 148 %. V skupino negospodarstva, kjer je bil občuten porast osebih dohodkov spadajo tudi razne druge službe, na katere pa v občini ne moremo vplivati (carina). Povečanje % zaposlenih na področju negospodarstva je dokaj veliko predvsem iz razloga, da so se v lanskem letu
organizirale nekatere službe SIS in gre torej to 4 % povečanje večinoma na račun le-teh.
Po končani razpravi so bila v zvezi s poročilom sprejeta določena stališča, ki navajajo ugotovitve, da globalni kazalci razvoja kažejo na to, da je z rastjo družbenega proizvoda z 21,4% osnovni cilj dogovora o temeljih srednjeročnega plana sorazmerno dobro uresničen, posebno, če se upoštevajo različne težave v gospodarstvu, ki so se odražale tako na notranjem kot na zunanjem trgu.
Tudi produktivnost je porasla v zadovoljivem obsegu, saj je bila omenjena rast družbenega proizvoda dosežena le z 1,5 odstotnim povečanim obsegom zaposlenosti. Te ugotovitve veljajo za tržiško gospodarstvo kot celoto, medtem ko podrobnejša analiza gospodarskih dosežkov po posameznih TOZD kaže izredno heterogeno sliko. Vsa ta dinamična gospodarska rast je v glavnem rezultat uspešnosti delovanja čevljarske industrije (PEKO, TRIO), tako da ostale panoge izkazujejo manj vspodbudno sliko, ki se odraža v tem, da bodo TOZD razpolagale le s sredstvi, ki jim bodo omogočala enostavno reprodukcijo.
Iz poročila je razvidno, da v lanskem letu ni bila uresničena ena izmed osnovnih zahtev srednjeročnega programa, to je krepitev tako-imenovane reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. K temu je močno pripomogla večja obremenjenost gospodarstva, ki sc kaže v naraščanju procenta družbenega proizvoda, na katerem participi-rajo udeleženci izven gospodarstva, zato bo še toliko bolj potrebno imeti pred očmi v tem trenutku, ko se pripravlja sprejemanje srednjeročnih planov SIS s področja družbenih dejavnosti, to problematiko.
Kljub temu, da TOZD Lepenka Tržič ni več v sanaciji, saj so ostale TOZD v okviru KTL solidarno pokrile izgubo, je bil imenovan sanacijski odbor, ki je pristopil k izdelavi sanacijskega programa. Pristop k oblikovanju le-tega kot tudi sam sanacijski program izvršni svet ocenjuje pozitivno. Program ne predvideva le sanacije trenutnih težav, temveč zelo realno in konkretno nakazuje tudi poti za zagotovitev nadaljnjega razvoja TOZD-a, saj je jasna ugotovitev, da dosedanja proizvodnja v bodoče nima tržnih možnosti.
Tak pristop k sanaciji TOZD-a je odraz pripravljenosti za ohranitev tega TOZD-a in njegovi perspektivi v bodoče. Kljub temu, da je iz samega programa kot tudi razgovorov s predstavniki podjetja viden interes po ohranitvi TOZD-a, naj KTL o tem da še uradno mnenje.
Vse kar pri reševanju problematike TOZD Lepenka Tržič lahko pozitivno ocenimo, se pri prizadevanjih za sanacijo Kompas — TOZD TGO
Ljubelj odraža v negativnem smislu.
Res, da je sanacijski program zadostil vsem formalnim zahtevam, nikakor pa ni nakazal poti za rešitev problematike, ni programa potrebnih nadaljnjih ukrepov, je le analiza dosedanjega stanja.
Sanacijski program tudi ni odraz dela skupine, saj se skupne službe niso vključevale v izdelavo programa. Zato v tem primeru ne moremo govoriti o nekem resnejšem pristopu k razreševanju problematike oziroma pripravljenosti Kompasa kot celote za rešitev svojega TOZD-a.
Nujno je potrebno oblikovati posebni sanacijski odbor, da izdela temeljitejši sanacijski program s konkretnim programom ukrepov za bodoče, materialno in kadrovsko sanacijo, konkretnimi nalogami, ki jih mora izvršiti sam TOZD, študijskim prikazom utemeljenosti načrtovanih investicij. Nadalje bi sanacijski program moral nakazovati možnosti razvoja ze-leniškega območja kot celote, ugotoviti torej interes Tržiča do razvoja tega območja.
Glede na to, da so bili do-sedaj razgovori o problematiki vodeni le s predstavniki TOZD-a, je nujno, da se skliče razgovor še z odgovornimi delavci v delovni organizaciji.
V	zvezi z vlogo, ki jo je Kompas naslovil na skupščino sklada skupnih rezerv za kritje 700.000.— din glede na to, ker tudi delovna organizacija kot celota izkazuje izgubo, izvršni svet opozarja TOZD TGO Ljubelj naj predhodno uredi formalno pravno razmerje do sklada skupnih rezerv.
Pri obravnavi problematike zdravstvene službe v Tržiču je bilo v uvodu rečeno, da naj glede na to, da kljub poteku roka za konstituiranje enote ZD Tržič v TOZD ZD Tržič to še ni izpeljano, Skupščina občine predlaga družbenemu pravobranilcu samoupravljanja uvedbo postopka pri sodišču združenega dela za delitev premoženja.
Na samo poročilo pa so bile dane določene pripombe iz katerih je razvidno, da je zdravstvena problematika v občini potrebna širše obravnave. Navajamo nekatere bistvene pripombe:
Med potrebami po novih investicijah se omenja nujnost povečanja in izboljšanja zmogljivosti laboratorija v ZD Tržič. Opremljen laboratorij v tovarni obutve PEKO pa žal zaradi nerazumevanja in slabega kadrovanja občinske oziroma regionalne zdravstvene skupnosti že leto dni ne deluje, ker v vsem tem času ni bilo moč priskrbeti laboranta. Delegacije zahtevajo ureditev tega problema tako, da se bodo labo-rantske usluge za obratno ambulanto PEKO opravljale v PEKU.
V	poročilu je navedeno, da ZD Tržič ne izkazuje izgube,
ker so bili pravočasno spro-vedeni določeni ukrepi (ukinitev specialističnih ordinacij, nadurnega dela. reševalne službe). Delegacija vprašuje ali so taki ukrepi pravilni? Vsa racionalizacija je bila ivzršena na škodo uporabnikov.
V	upravičenost kadrovske problematike je v poročilu navedena specializacija zdravnikov. Delegacijo zanima, če se bodo v bodoče te specializacije kaj odražale pri zdravniških storitvah. Poleg tega se postavlja vprašanje, kako zdravstvena skupnost ureja kadrovsko politiko. Zaradi specializacije ne bi smele biti slabše zdravstvene usluge!
Skupna kontrolna služba za pregled bolniških staležev naj se organizira čimprej.
V	zadnjem času se dogaja, da zdravniki oziroma medicinske sestre ZD Tržič zavračajo sprejem delavcev iz tovarne Peko v njihovih ambulantah. Delegacija meni, da je tak odnos zdravstvenih delavcev nepravilen in nehuman, saj je izbira zdravnika svobodna, ne glede na to, da je v delovni organizaciji obratna ambulanta.
Poročilo o problematiki zdravstvene službe je bilo po daljši razpravi potrjeno. Sprejeti pa so bili sklepi, ki so bili predlagani že s strani poročevalcev in razprav-Ijalcev.
V	nadaljevanju seje je bilo obravnavano in potrjeno še sledeče:
Poročilo o delu inšpekcijskih služb,
Poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju,
Potrditev davčnega letnega zaključnega računa za leto 1976,
Ignac Pirjevec, vodja TOZD Predilnica, je končal srednjo tekstilno šolo v Kranju leta 1956 in se jeseni istega leta tudi zaposlil v naši DO. Vse-
Potrditev zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976,
Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn.
Informacija o sporazumu o zagotovitvi in razporejanju sredstev za koristno kopališko zdravljenje borcev NOV pred 9/9 in 13/10 1943 z območja regionalne zdravstvene skupnosti Kranj in sklepanje o pooblastilu, da izvršni svet SO Tržič podpiše sporazum..
Na seji sta bila za podpredsednika IS SO Tržič izvoljena tov. Bruno Godnov dipl. oec. — načelnik oddelka za plan in finance in tov. Viktor Kralj — sekretar v OZD Trio Tržič.
V posamezne komisije in odbore so bili imenovani:
Jože Gros — Peko, v razpisno paritetno komisijo skupščine občine Tržič,
Ivan Gregorc — Peko, v odbor za uporabo sredstev samoprispevka,
Janez Palovšnik dipl. iur., za namestnika občinskega javnega tožilca v Kranju.
Postavljena so bila naslednja delegatska vprašanja:
Proučitev možnosti zgraditve javne kopalnice v Tržiču; proučitev možnosti za postavitev dežurne telefonske govorilnice; ureditev pločnika od »deteljice« do tovarne Peko in odtoka vode pred lokalom »Apollo«.
Odgovori bodo delegacijama posredovani na naslednji seji,
skozi je delal v predilnici, kjer se je v začetku uvajal na raznih delovnih mestih: bil je na delovnem mestu obratnega tehnika, laborant,
Predstavljamo vam
S 1. januarjem smo tudi v naši delovni organizaciji prešli na novo organizacijo po TOZD. Ne moremo trditi, da je novo konstituiranje ravno hitro potekalo, toda novo organiziranje je zahtevalo temeljite priprave tako s tehničnega kot s finančnega stališča.
Tokrat smo se odločili, da vam predstavimo vodji TOZD Predilnica in TOZD Tkalnica, katerima smo zastavili vrsto vprašanj s področja problematike prehoda na novo organiziranost; zanimalo nas je, kakšne prednosti so prinesle spremembe, kako poteka samoupravljanje v novih razmerah in kakšna je povezanost posameznih temeljnih organizacij na nivoju delovne organizacije ter na koncu, katere spremembe so planirane za prihodnje delo.
več let je opravljal delo vodje izmene, preden pa je bil imenovan za vodjo TOZD pa je bil 5 let vodja proizvodnje.
Glavna dejavnost, s katero se ukvarja poleg svoje službene dolžnosti je ta, da je bil kot član delegacije BPT izvoljen za predsednika zbora združenega dela. S tem delom je povezanih več dodatnih dolžnosti. Že od začetka zaposlitve je aktiven član DITT, dolga leta pa je bil aktiven tudi v taborniški organizaciji, za kar pa mu sedaj primanjkuje prostega časa,
»Zdi se mi, da je prehod na novo organiziranost po TOZD prinesla predvsem potreba po boljši organiziranosti dela in večjemu uveljavljanju vloge delavcev pri odločanju, kar je v končni obliki tudi prinesel zakon o združenem delu.
Ta prehod je trajal precej časa in še vedno v popolnosti ni končan. Prehod je bil vsekakor potreben, da bi dosegli boljše uspehe tako v organiziranosti kot v proizvodnji. Prednosti te organiziranosti po TOZD se odražajo pri večji samostojnosti in dejavnosti posamezne TOZD, v širšem odločanju in v tem se že kažejo prvi sadovi. Posamezni odbori — odbor za medsebojna delovna razmerja, poslovni odbor in delavski svet — sedaj lahko samostojno odločajo. TOZD je samostojna v gospodarjenju in samostojno razpolaga s sredstvi, ki jih ustvari.
Samoupravljanje šele v TOZD dobiva svojo pravo veljavo, saj se skoraj vsi delavci med seboj poznajo. Delavec iz neposredne proizvodnje najlažje razpravlja o tistih primerih v delovni enoti, ki jih pozna, zato je treba še bolj razširiti izobraže-
*
Janez Šmid se je v naši delovni organizaciji zaposlil leta 1959 takoj po končani STTŠ — tkalski odsek. V tem obdobju je opravljal delo podmojstra na tkalskih strojih KOVO — 225, občasno pa je nadomeščal mojstra pre-gledovalnice. Nato se je vključil v nadaljnje šolanje. Po zaključeni I. stopnji Fakultete za naravoslovje in tehnologije Univerze v Ljubljani — tekstilni oddelek ter odsluženem vojaškem roku se je ponovno zaposlil v našem podjetju. V tem obdobju je delal pri pripravi medfazne kontrole v navij alnici, nato pa je bil skoraj tri leta zaposlen na delovnem mestu vodja proizvodnje tkalnice. Vsled potreb DO pa je približno leto in pol opravljal delo v. d. obratovodja konfekcije. Leta 1970 je bil razporejen na delovno mesto obratovodje tkalnice in to do organiziranja TOZD v okviru DO. Od 15. marca letos opravlja delo vodje TOZD Tkalnica.
»Poleg službenih dolžnosti delam v delegaciji SIS in SZDL Krajevne skupnosti Tržič mesto. Precej sem angažiran v občinski izobraževalni skupnosti in sicer, kot predsednik zbora uporabni-
vanje. Pri predlogih za sestavo novoosnovanih odborov se je težilo za tem, da ti člani zajemajo čim širše območje dela na delegatski osnovi.
Čeprav je temeljni organizaciji dana osnovna vloga samostojnosti. nj more deiovati izven skupnih interesov DO. Zaradi tega obstaja povezava in usklajevani a interesov med našimi TOZD in DSSS, kateri so bile poverjene tudi določene naloge, ki jih opravlja za vse TOZD. V okviru te povezave je organizirana tudi koordinacijska komisija, ki obravnava osebni dohodek Nove investicije pa usklajujejo vodje TOZD in sektorjev.
Organiziranje po TOZD je za nas novo, zato še ne more imeti utečenih poti. Večkrat se ne ve. na kakšen način bi se določena stvar obravnavala. Teoretična osnova v statutih je jasno izražena, teorijo uresničiti v praksi pa je težje. Nekaj organizacijskih sprememb na področju organizacije proizvodnje bo v naši temeljni organizaciji treba izvršiti. Predvideno je, da bo v vsaki TOZD treba zaposliti strokovnjaka z ekonomskega področja, kajti uvid v ekonomsko področje dela TOZD do sedaj ni bil možen (vsaj ne vsak čas) pa tudi dosedanja organiziranost tega ni dopuščala.
Ekonomist bi se bavil predvsem z ekonomskimi vprašanji proizvodnje in varčevanja. Nadalje bo potrebno uvesti nagrajevanje po kvaliteti tudi na tistih delovnih mestih v proizvodnji, kjer do sedaj še ni vpeljano.
V drugi polovici leta se predvideva delna zamenjava prstančnih in krilnih strojev, zato bodo potrebne tudi nekatere organizacijske spremembe.«
*
kov in član IO ter v delegaciji skupščin izobraževalnih skupnosti Gorenjske. Več let sem že sodnik porotnik občinskega sodišča v Kranju, aktivno pa vključen v delo društva DITT Tržič.
Prehod na novo organiziranost po TOZD ocenjujem kot najpomembnejšo pridobitev delavskega razreda v procesu uveljavljanja ustavnih načel v združenem delu, oziroma delitvi dela in sredstev, kot to opredeljuje zakon o združenem delu.
Prednosti za TOZD Tkalnica se odražajo v tem, da se čedalje več neposrednih proizvajalcev konkretno vključuje v šolo samoupravljanja oziroma v najrazličnejše metode in oblike neposrednega odločanja.
Dosedanje začetno delovanje glede na novo samoupravno organiziranost bi trdil, da je uspešno, saj se odraža v veliki pripravljenosti delavcev po sodelovanju v organih delavskega samoupravljanja na nivoju TOZD-a in DO kot celote. S prenosom oziroma razširitvijo samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev v TOZD preko poslovnega odbora, odbora za medsebojna razmerja, odbora za samoupravno delavsko
kontrolo, DS TOZD in s pomočjo družbeno političnih organizacij se položaj delavca pri odločanju in upravlja-
nju procesa dela, sredstev za delo ter sedanjem in minulem delu krepi.
S sprejetjem Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo smo sprejeli načela oziroma temeljne cilje, ki zagotavljajo ekonomsko, samoupravno in tehnološko povezanost, združevanja dela in sredstev po načelih popolne solidarnosti ter zagotavljanja socialne varnosti. Podobno se urejajo odnosi med TOZD in DSSS, ki so konkretneje opredeljeni s Samoupravnim sporazumom, ki ureja te odnose in je bil sprejet na zadnjih zborih delavcev.
Smatram, da je preuranje-no ocenjevati problematiko TOZD-a v širšem smislu, ker
Skupščina SFRJ sklenila:
Tito tretjič heroj.
Na predlog številnih delovnih ljudi in njihovih kolektivov je dalo predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije pobudo, naj se tovarišu Titu tretjič podeli red narodnega heroja. Po tej pobudi je zvezna konferenca SZDI. prejela na tisoče pisem iz naših tovarn, šol, mest in vasi, iz družbenopolitičnih in drugih organizacij, iz enot JLA in teritorialne obrambe. V teh pismih izražajo naši delavci, delovni ljudje z dežele, mladina, ženske, vojaki in drugi občani globoko ljubezen in vdanost tovarišu Titu, njegovemu revolucionarnemu delu, vsemu, kar je na čelu naše države in partije storil za zgodovinske zmage jugoslovanskih narodov in narodnosti v minulih štirih desetletjih. Za vse te je Titovo ime simbol naše revolucije in njenih trajnih pridobitev.
Na predlog predsedstva zvezne konference je skupščina SFRJ na podlagi zakona o odlikovanjih na skupni seji Zveznega zbora in Zbora republik in pokrajin, dne 16. maja 1977, sprejela odlok: Josipu Brozu-Titu se dodeli red narodnega heroja.
se v tako kratkem času nismo mogli srečati s celotno problematiko, ki izvira s prevzemom novih širših nalog.
Ker je bila proizvodna problematika TOZD-a širše podana v marčevski številki internega glasila se ne bi spuščal v podrobnosti, kajti situacija se ni bistveno spremenila,
Doseganje planskih obveznosti glede na mesečne plane je zadovoljivo. Srečujemo pa se z velikimi problemi odsotnosti z dela zlasti na ključnih delovnih mestih tako, da se včasih že pod povsem nenormalnimi pogoji zagotovi planirani obseg proizvodnje. Menim, da bi se moralo pristopiti k dokončnemu reševanju tovrstne problematike.
Izhajajoč iz mesta, vloge in odgovornosti TOZD v sklo-
Tovarišu Titu je naše najvišje odličje 24. maja podelil dr. Vladimir Bakarič.
Doseženo soglasje o zagotovitvi dodatnih obratnih sredstev za kreditiranje gospodarstva Kosovu. Kosovu bodo dodeljena dodatna obratna sredstva za kreditiranje gospodarstva v znesku ene milijarde 600 milijonov dinarjev do leta 1980. Kredit bo dodeljen brez določenega roka vračanja ob 3 °/oobrestih.
Ta predlog je izzval skupščinsko razpravo, v kateri je prišlo do pomembnih sprememb v gledanjih, ki so se zdela včasih težko premostljiva. O tem smo že pisali v našem glasilu. Delegacija Slovenije je izjavila — podprla jo je tudi delegacija Hrvat-ske, da ta zakonski predlog ni v skladu z obstoječim denarnim sistemom. Ker pa so ostale delegacije sprejele predlog, slovenska delegacija oz. Slovenija ne bo blokirala sprejema tega zakona, kajti gospodarstvu Kosova so sredstva nujno potrebna.
Družbeni načrt Jugoslavijé predvideva, da mora biti stopnja rasti družbenega proizvoda SAP Kosova za 6 % večja od poprečne stopnje
pu DO se mora vodstvo TOZD zavedati odgovornosti za dosledno vodenje in upoštevanje načel, ki so opredeljena v naši interni zakonodaji. Vsebinsko bo potrebno krepiti in bogatiti položaj delavca, ki se v TOZD na podlagi dohodka, ki ga ustvarja vključuje v celoten sistem družbene reprodukcije.
V	današnjem sistemu samoupravljanja opažam največje težave prav pri povezovanju delegatov z delegatsko bazo, zaradi različnih objektivnih in subjektivnih vzrokov. Zato naj bi bila naloga vodstva TOZD v bodoče poglabljanje procesa samoupravljanja, iskanja novih metod čimbolj neposrednega upravljanja proizvodnje ter nadaljnjega razvijanja delegatskega sistema.
V	poslovni usmeritvi se nameravamo v TOZD Tkalnica pridrževati minimuma kazalcev razvoja po programu 1976 — 1980, v katerem predvidevamo povečanje deleža tehničnih ploskih tekstilij oziroma tekstilij za reprodukcijo na račun zmanjšanja deleža ploskih tekstilij za posteljnino.
Tekstilije za posteljnino naj bi bile v prvi vrsti finejših in visokokvalitetnih struktur, primernih za vrhunsko obdelavo apretiranja, barvanja ali tiskanja. Začetek take usmeritve predstavljajo prvi brezčolnični tkalski stroji z žakardi, na katerih izdelujemo damastne tkanine.
Vzporedno z izvajanjem začrtane poslovne politike TOZD-a je nujno izvajati srednjeročni program nalog in ukrepov za učvrstitev delovne organizacije, katerega je potrebno tekoče dopolnjevati.«	F. G.
za vso Jugoslavijo.
Tako je bil zakon sprejet, bistvo spornih vprašanj je pa odprto.
Že zdavnaj je opaziti, da je pri sodelovanju razvitih in nerazvitih že dosti zastarelega. če se tako stanje nadaljuje, bo lahko postalo vir novih nesporazumov.
Zato je bila ob sprejetju družbenega plana Jugoslavije jasno definirana naloga, da se do konca leta 1980 sprejmejo novi objektivnejši kriteriji za določanje stopnje razvitosti republik in avtonomnih pokrajin. Na podlagi teh kriterijev naj bi se ugotovilo, katere republike in avtonomne pokrajine bodo gospodarsko nezadostno razvite po letu 1980.
Pristojni skupščinski odbor je prevzel nalogo za obravnavo celotnega sistema odnosov do nerazvitih. Čeprav je še prezgodaj pisati, do kakšnih sprememb bo privedel ta poseg, je gotovo, da ne bo brezpomemben.
Končno naj omenim v čem so se razlikovala in razhajala stališča slovenske in hrvat-ske delegacije od predloga Zveznega izvršnega sveta, ki so ga podpisale ostale republike in pokrajini. ZIS je predlagal naj bo kredit do^ (Nadaljevanje na 4. strani)
Iz Zveznega zbora skupščine SFRJ
Iz Zveznega zbora skupščine SFRJ
(Nadaljevanje s 3. strani)
deljen brez določanja roka vračanja ob 3 % obrestih, Slovenija in Hrvatska pa v obliki dolgoročnega kredita z vračilno dobo 25 let, in 2 % obrestno mero.
Sprejet je bil predlog Zveznega izvršnega sveta. Čeprav je delo za uskladitev tega zakonskega osnutka trajalo nenavadno dolgo, so na zadnji seji z zadovoljstvom ugotovili, da so pri iskanju skupnih rešitev dobro sodelovale republiške in pokrajinski skupščini in da so se povsem ravnali po delegatskem sistemu odločanja. In še to, s tem prispevkom sem imel namen odgovoriti na postavljena vprašanja od strani bralcev našega glasila, sodelavcev in občanov, kako se financirajo iz sredstev federacije nerazvita področja republike, pokrajine in občine.
Po hitrem postopku
sprejete spremembe zakona
o	pogojih in postopku za
sanacijo.
Zvezni zbor je sprejel ta zakonski predlog ob podpori republiških stališč. Najti je bilo treba način za ustvarjanje pogojev temeljnim organizacijam združenega dela, da pripravijo kvalitetne sanacijske in razvojne programe, s katerimi naj bi zagotovili ne le finančno kritje izgub, ki so nastale v prejšnjem letu in v prvih mesecih tega leta, marveč naj bi odstranili tudi dejanske vzroke teh izgub. Po informaciji službe družbenega knjigovodstva so nepokrite izgube mnogo večje kot smo pričakovali in nekateri podatki kažejo, da so celo dvakrat večje od prvotnih ocen. Namen ukrepa, s katerim se premakne rok s 15. aprila na
1.	julij, je v tem, da se omogoči do tega roka izdelava sanacijskih programov; do tedaj pa bodo izplačevali osebne dohodke v višini akontacije za lanski december v tistih TOZD, ki imajo nepokrite izgube po zaključnih računih. Če pa do tega roka ne bodo sanirali izgub, bodo prešli k izplačevanju zajamčenih osebnih dohodkov.
Zvezni zbor ima na dnevnem redu za zasedanje koncem maja obravnavo obširnega poročila o izgubah v TOZD in o spremljanju in izvajanju sanacij.
Delegati smo bili obveščeni, da bodo na naslednjih zasedanjih tekle razprave o izgubah v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Iz dosedanjih podatkov, ki so dosegljivi je razvidno, da je tu prizadeto 1938 delovnih organizacij s približno 500.000 delovnih ljudi. V dosedanjih ostrih razpravah je bilo rečeno med drugim, da je treba postaviti osebno odgovornost na prvo mesto, da zviševanje cen ni pot za pokrivanje izgub, da še ni zagotovljena oblast delavca nad vsemi deli in celoto dohodka. Moram omeniti, da je bilo pri razpravi in obravnavi tega zakona opozorjeno na
odgovornost dela samoupravnih organov in delavskih kontrol.
Nevarnost zlorabe zborov
delovnih ljudi
Velik zbor ni avtomatično tudi najboljši okvir za popolno demokratičnost.
Nasprotno, »Odločanje« na zboru, na katerem se zbere veliko število ljudi, se lahko izrodi tudi v možnost za manipuliranje. Posamezniki in pa tudi skupine takih priložnosti ne pustijo neizkoriščenih. Samoupravno odločanje
V	CEM JE PREDNOST
CEPLJENJA?
Iz revije »Zdravstveno varstvo«, letnik 16. št. 4
V	nekaterih bogatih državah je za zdravstveno varstvo otrok že resnično poskrbljeno. Čista voda priteka iz pokromiranih vodovodnih pip, otroci se rojevajo v sterilno čistih klinikah in kmalu po rojstvu jih že cepijo proti nekaterim vrstam nalezljivih bolezni.
Za večino ljudi industrializiranega sveta, toda žal samo za majhno število ljudi v deželah v razvoju — za srečneže, ki sta jim avtomobil in hladilnik le kos standardne opreme, ne pa nedosegljiv luksus — je cepljenje otrok zgolj rutinski postopek, ki njihovim otrokom zagotavlja varnost pred obolenji. Mnogi teh ljudi so povsem dobrohotni ljudje, dobri državljani, ljudje, ki bi se prav gotovo zgrozili že ob sami misli, da bi morali ubiti domačo žival ali celo zgolj drobno žuželko. In vendar! Koliko prav teh ljudi, ki so deležni dobrot sodobnega sveta, pa ve, da v deželah v razvoju vsako leto umre okrog 5 milijonov otrok, umre zaradi nalezljivih bolezni, ki bi jih s cepljenjem zagotovo lahko preprečili. Celo vse pridobitve sodobnega časa, televizija, radio, dokumentarni filmi in ilustrirane revije z vsemi njihovimi zgodbami in članki, z ničemer ne spreminjajo tega grozljivega dejstva. In vendar bi samo s cepljenjem otrok lahko preprečili milijone tragičnih smrti.
Nepregledni milijoni
Milijonom necepljenih otrok, ki jim je smrt sicer prizanesla, pa so bolezni pustile drugačne usodne posledice; okvare na možganih, ohromelost, zaostali so v rasti, imajo kronično bolna pljuča, so oglušeli ali celo oslepeli. Natančnega števila tako prizadetih otrok si niti misliti ne moremo, kajti dežele, ki se borijo s tako rekoč nerešljivimi problemi revščine, lakote, bolezni in brezposelnosti ter nenačrtnim naraščanjem prebivalstva, ne vodijo nobene statistike o življenju in smrti svojih prebivalcev. V manj razvi-
kot ga v zadnjem času skušajo nekateri režirati, nima nič skupnega z resničnim samoupravljanjem. Če se želimo izogniti nesporazumom in zaustaviti razvrednotenje samoupravnih odnosov, je potrebno čimprej določiti do kod iti s prenašanjem oblasti na zbore, ne da bi to preraslo v pojave, nasprotne temu, v imenu česar se vse to dela. Posebno pozornost je treba posvetiti navzočnosti in sklepčnosti zborov delovnih ljudi.
T. Jurjevčič
tih predelih sveta se vsako leto rodi okrog 80 milijonov otrok, od katerih jih več kot 90 '% nikoli ne vidi zdravnik ali zdravstveni delavec, ki bi jih s cepivom lahko rešil pre-nekatere otroške bolezni in njenih posledic. Kot v posmeh pa v bogatih deželah že več kot 90 % novorojenih otrok cepijo proti davici, oslovskemu kašlju, tetanusu in ošpicam.
Zanimivo je tudi, da so prav veliki uspehi, ki so jih v naprednih deželah v zadnjih 20 letih dosegli z imu-nizacijskimi akcijami, odvzeli ljudem strah, ki je bil včasih edina motivacija, da so starši dali cepiti svoje otroke proti boleznim, za katere niso vedeli ne imen in ne njihovih značilnosti.
Program SZO za izkoreninjenje črnih koz — bolezni, za katero ni zdravila — je privedel do tega, da te bolezni danes skoraj ni več. Ven-
dar kljub temu cepljenja proti črnim kozam še ne smemo črtati iz zdravstvenih programov, zlasti ne v deželah, kjer so bile koze še neozdravljive v komaj minuli preteklosti, tudi če bi oblasti kaj takega skušale kakorkoli opravičiti. Da smo koze povsem izkoreninili, bomo lahko rekli šele dve leti po zadnjem znanem obolenju.
Ošpice
Mnogo bolj nalezljiva bolezen kakor koze — so nadvse resno opozorilo zdravstveni službi v Afriki in povsod, kjer se pojavijo. Med slabo hranjenimi otroki pobere ta izredno kužni bacil po enega od vsakih desetih obolelih otrok. In vendar, že ena sama doza svežega cepiva zavaruje 95 % otrok pred ošpicami za celih 15 let, najverjetneje pa za vse življenje.
Davlca — akutna nalezljiva bolezen mandeljnov, požiralnika, grla ali nosu — terja vsaj 10 '% smrtnih žrtev. Ta njena zahteva se v zadnjih 50 letih ni bistveno zmanjšala. Edini uspešni način preprečevanja te hude otroške bolezni je cepljenje z davič-nim antitoksinom. To cepivo največkrat kombinirajo še s cepivom zoper tetanus, tako dobljenemu »cocktailu« pa primešajo še cepivo zoper oslovski kašelj (pertusis), nakar takšno skupno cepivo poznamo pod imenom Di-Te-Per cepivo, s katerim praviloma cepijo že dva in trimesečne dojenčke.
Tetanus — poznamo ga tudi pod imenom »otrpni krč«, za katerega so značilni krči čeljustnih mišic, zahteva kar 70 % davek smrti. Novorojenčki se okužijo s te-
Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič razpisuje v skladu s 6. členom Pravilnika o dodelje-
J a vrti
1.	Upravičenci za dodelitev stanovanj so:
a)	mlade družine
b)	upokojenci
c)	družine z nizkimi osebnimi dohodki
2.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev stanovanja:
a)	za mlado družino se štejeta zakonca, če:
—	od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje še ni preteklo 5 let;
—	nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let
b)	upokojeni občani imajo pravico do ustreznega stanovanja pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1976 ni presegel
1.800.00	din;
c)	družine z nizkimi OD imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število članov družine pod pogojem, da mesečni dohodek na družisnkega člana v letu 1976 ni presegel 1.500,00 din.
č) matere samohranilke in samohranilci otrok imajo pravico do ustreznega stanovanja pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1976 ni presegel
1.800.00	din.
3.	Posebni pogoji:
Pravico do stanovanja zgrajenega s sredstvi enote za družbeno pomoč Tržič imajo občani:
—	ki do sedaj še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	katerih družine imajo stalno bivališče na območju občine Tržič vsaj 3 leta, računajoč od datuma razpisa za nazaj,
—	ki ne stanujejo v stanovanju, iz katerega se je izselil prosilec po prioritetnih listah iz prejšnjih razpisov.
4.	Dokumenti, ki morajo biti priloženi prošnji:
tanusom zaradi nepravilno oskrbovanega in negovanega popka, kar je značilno in usodno prav v deželah nerazvitega sveta.
Poliomielitis — akutno virusno obolenje, ki povzroča otroška ohromelost, se pojavlja v mnogih, zlasti v nerazvitih deželah v obliki obsežnih epidemij, ki zajemajo predvsem otroke. Ohromelost dihalnih in požiralnih mišic otrokom resno ogroža življenje, umrljivost pa doseže 10’% in več, a se s starostjo otrok še poveča.
Drugo nadvse resno opozorilo zdravstveni službi je otroška tuberkuloza, počasria, a zato tem zavratnejša bolezen, ki napade sicer le manjši odstotek otrok, vendar bi jih lahko tudi rešili, če bi
(Nadaljevanje na 6. strani)
vanju stanovanj zgrajenimi s sredstvi Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič
razpis
Obvezno:
a)	Potrdilo o skupnem gospodinjstvu in od kdaj prebiva prosilec in njegova družina na območju občine Tržič, za mlade družine tudi datum sklenitve zakonske zveze. Potrdilo izda Matični urad SO Tržič.
b)	Potrdilo o osebnih dohodkih prosilca in drugih družinskih članov za leto 1976 — brez nadur; upokojenci priložijo odrezek pokojnine.
c)	Za mlade družine je treba priložiti potrdilo o skupni delovni dobi za oba zakonca. Potrdile izda na podlagi delovne knjižice podjetje, kjer sta zakonca zaposlena.
Neobvezno:
a)	Potrdilo o družbenopolitičnem udejstvovanju prosilca;
b)	Zdravniško spričevalo na podlagi ugotovitve zdravniške komisije in specialistične klinike.
5.	Rok za vlaganje prošenj:
Prosilci morajo vložiti prošnjo za stanovanje najkasneje do 20. junija 1977 na naslov: Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič, Cankarjeva 1.
Prošnje in vsa ostala dokumentacija prispela po tem datumu, se ne bo upoštevala.
Prosilci, ki so bili lansko leto že točkovani in še niso dobili stanovanja, naj dostavijo samo nova potrdila o poprečnih osebnih dohodkih za leto 1976, v kolikor med letom ni prišlo do drugih sprememb, ki bi vplivala na točkovanje.
Upravičenim pričakovalcem bo Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Tržič razdelila predvidoma 22 stanovanj, ki bodo zgrajena s sredstvi enote za družbeno pomoč do konca leta
1977.
Svetovni dan zdravja 1977
o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj
Krajevna skupnost Križe v znamenju obrambe in zaščite
Dejavnost, ki se vrši na področju obrambne vzgoje prebivalstva je v naši občini vsaj za nekatere dosegla vrhunec 21.maja 1977, ko je alarmni znak aktiviral vse »vojaške« strukture v krajevni skupnosti.
Tega dne je Oddelek za ljudsko obrambo pri Skupščini občine Tržič skupno z Občinskim štabom za Civil-
no zaščito razpisal tudi — letos že VI. — občinsko tekmovanje enot civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč.
Učenci Osnovne šole Kokr-škega odreda so dan preživeli v znamenju OBRAMBNEGA DNE, kjer sc pokaza-
li,	kako bi kar najhitreje — če bi bilo potrebno — zapustili šolo, ker ta ne bi bila več varna, pokazali so, kako
bi njihovo delo zaživelo v novem okolju, rezervni starešine JLA pa so jim pokazali in razkazali še orožje, kar je bilo seveda sila zanimivo.
Za letošnje tekmovanje enot prve medicinske pomoči je naš štab civilne zaščite v Bombažni predilnici in tkalnici prijavil dve ekipi, v katere so bile razporejene obveznice:
1.	ekipa:
1.	Žepič Tončka — vodja
2.	Martič Magda
3.	Komadina Dragica
1.	Meglič Marija
2.	Pavlešič Mojca
3.	Perko Matilda
Gregorčič Milan — rezerva
2.	ekipa:
1.	Fornazarič Lidija — vodja
2.	Verdir Francka
3.	Ribnikar Nika
1.	Zaplotnik Marta
2.	Derlink Hinko
3.	Vodnik Marija
Zaletel Silva — rezerva
Ekipe smo sestavili iz izkušenih tekmovalk, pa tudi tistih, ki so šele pred nedavnim zaključile tečaj prve medicinske pomoči. Na ta način sproščamo starejše obveznice, obenem pa vključujemo in praktično usposabljamo nove. Vsekakor je pri kombinirani ekipi v večji meri zagotovljen uspeh, saj izvežbane prenašajo znanje na mlajše.
Kljub temu, da je tekmovanja konec in bo naslednje tekmovanje šele čez dve leti, z izobraževanjem članic nadaljujemo.
Za uspešno delo in dosežene rezultate se moramo zahvaliti in dati vse priznanje predvsem obveznicam — tekmovalkam, kakor tudi strokovnemu vodstvu — mentorju višji medicinski sestri tovarišici Veri Ahačičevi in vodji enote PMP pri civilni zaščiti v BPT tov. Helenci Šter.
Kot občinski prvaki bodo na republiškem tekmovanju, ki bo 11. junija v Celju zastopale našo občino in našo delovno organizacijo:
1.	Martič Magda
2.	Komadina Dragica
3.	Meglič Marija
4.	Pavlešič Mojca
5.	Perko Matilda
6.	Fornazarič Lidija
7.	Ribnikar Nika
(Do spremembe v ekipi je moralo priti zaradi nekaterih nujnih zadržkov.)
Čeprav se vsi zavedamo, da je osnovni namen izobraževanja v civilni zaščiti nuditi po-pomoč v sili, želimo našim tekmovalkam tudi na republiškem tekmovanju veliko uspehov.
Opomba: Fotoreporter se oprošča drugi trojki I. ekipe, ker je ravno pri njih nekaj zatajilo (aparat — oko) ter zato obljublja lepši posnetek v Celju.
I. G.
Pred prenosom ranjenca do zdravniške oskrbe še tehten premislek — ali je vse kot mora biti?
Čestitki
24. aprila 1977 je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, oddelek kemijska tehnologija, diplomiral tov. MISJAK Jurij, naš redni štipendist, in s tem pridobil naziv diplomirani inženir kemijske tehnologije.
13. maja 1977 je na Višji šoli za socialno delo Univerze v Ljubljani diplomirala tov. ROPRET Nevenka, naša štipendistka, in s tem pridobila naziv socialni delavec.
Obema iskreno čestitamo!
Uredništvo
Tako se držijo naši tekmovalci, kot bi hoteli reči: »Uniform res nimamo, ampak znanja pa polno glavo«
V okviru obrambnega dne so starešine teritorialnih enot učencem pokazali tudi orožje. Učenci bi seveda radi tudi streljali, vendar bodo morali na izpolnitev te želje le še malo počakati.
Tončka, Magda in Dragica so brezhibno oskrbele ponesrečenca ter zato prejele maksimalno število točk.
V trojki ne sme noben člen odpovedati, nobena poškodba ne sme ostati nezavarovana — nad delom tekmovalk neprestano bdi oko sodnice — zdravnice oziroma medicinske sestre.
V V° TONČKE MOKO.REtOVE ENOTA KURIRČEK
s	• A%	.	'r\ , ** * J" '\ s '
Vzgojnovarstveni zavod je bil poimenovan po revolucionarski in borki za delavske pravice Tončki Mokorelovi. Krajevna skupnost Križe je ob tej priliki dobila svoj vzgojno varstveni zavod za naše najmlajše.
Foto vesti - foto vesti - foto vesti
V ckviru praznovanj treh pomembnih jubilejev sta bili v naši občini odkriti dve spominski plošči in sicer 22. aprila na Žepičevi hiši v Križah, kjer je bilo maja 1938 posvetovanje trži-ških komunistov po 1. konferenci KPS in na Slugovi hiši, kjer je bil jeseni 1941 na pobudo KPS ustanovljen mestni odbor OF Tržič.
In
memoriam
Pretresla nas je žalostna vest, da je nenadoma preminil naš sodelavec ČOSIĆ JOŽO.
Šele kratek čas je delal med nami, vendar se ga bomo vsi spominjali kot vestnega in marljivega sode-
lavca. Bil je dober tovariš, vedno pripravljen pomagati, zato ga bomo na delovnem mestu še bolj pogrešali in čutili praznino.
Daleč od rojstnega kraja si je iskal lepše in boljše življenje, ustvaril si je dom in družino. Kruta smrt pa je tako neusmiljeno in boleče prekinila njegovo življenjsko pot — družina je ostala brez očeta in moža.
Svetovni dan zdravja
(Nadaljevanje s 4. strani)
jih pravočasno cepili s cepivom BCG.
S cepljenjem smo torej polomili zobe nekaterim smrtonosnim boleznim, tako da vse tiste majhne probleme, ki še izhajajo iz nasprotovanja množičnemu cepljenju bodisi iz etičnih ali »zdravstvenih« razlogov lahko brez skrbi zanemarimo kot nepomembne.
Problem je v nečem drugem. Suhe številke nam povedo, da moramo 97 % umrlih, še ne 5 let starih otrok iskati med otroki v nerazvitih deželah, kar povsem jasno kaže, kje tiči problem in kje se je treba lotiti dela. Problem je torej v navedenih šestih boleznih, ki med otroki neusmiljeno terjajo svoj davek. K sreči lahko mnogo naredimo, da zavremo to nadvse tragično pot milijonov otrok v smrt. Prav to pa je tudi vodilo
SZO, da se je odločila za »razširjeni program imunizacije otrok«.
Vsi strokovnjaki se strinjajo, da so dodatni denarni skladi, izboljšano načrtovanje in ustrezna organizacija glavne postavke v imunizacij-skem programu. Važnejše celo kot prenekatero znanstveno raziskovanje, zlasti kadar je treba reševati konkretne težave, ki zavirajo obsežno in učinkovito pripravljeno imunizacijsko akcijo. Ob tem pa je treba upoštevati še potrebo po cepivih, ki bodo odporna proti vročini in ne bodo zahtevala zamrznitve, kar bi trenutno prišlo v poštev pri cepivu zoper črne koze.
UNICEF in SZO sta trdno odločena realizirati ta imunizacij ski program, čim prej bo to mogoče in ga v sodelovanju z razvitimi deželami uresničiti tudi v naj oddaljenejših predelih sveta.
25. aprila je po nemirni noči v lepem pomladnem jutru naša žalna zastava spet oznanjala, da je kruta smrt iz naše sredine ponovno iztrgala sodelavca, človeka, ki je bil del naših želja in hotenj.
Tembolj smo bili presunjeni, ko smo zvedeli, da tokrat zastava pomeni, da se je za vedno poslovil od nas dežurni gasilec Marjan Jeraj.
Posebno nam je hudo, ker nas je zapustil še tako mlad, poln načrtov in želja za ustvarjanje, saj si je komaj dobro ustvaril družinico, pa jo je moral že zapustiti.
Kljub svoji mladosti je bil dolgo v naši delovni organizaciji, 12 let je kot mizar in 5 let kot dežurni gasilec soustvarjal z nami in zato ga bomo pogrešali. Z njim smo izgubili vestnega in marljivega gospodarja našega gasilskega društva in prijetnega sogovornika, če pa je bilo potrebno — tudi kritičnega sodelavca, ki ni trpel krivice in nepravičnosti.
Skupaj smo načrtovali, kako bomo na novo preuredili naše orodišče, kako bomo pripravili našo opremo,
da bo vse v slučaju potrebe res kar najbolj pripravljeno.
Kljub težavam z zdravjem je redno obiskoval naše gasilske vaje, bil po številu udeležb na vajah med najboljšimi in ko smo sestavljali tekmovalno desetino, je bil tudi tu pripravljen pomagati, če smo bili v zadregi, pa čeprav samo kot rezerva.
Kot marljiv gasilec si je pridobil za svojo dejavnost znak dolgoletnega gasilca za 10-letno delovanje v organizaciji ter srebrno tekmovalno značko na republiškem gasilskem tekmovanju v letu 1976.
Odhod človeka iz določene delovne sredine vedno povzroča praznino, ki jo okolje v katerem je živel in ustvarjal vedno in nehote občuti.
Našega tovariša in sodelavca Marjana pa bomo še bolj pogrešali, ker so sledovi njegovega dela dobro vidni na mnogih področjih, kjer je deloval v času kratkega a zelo ustvarjalnega življenja.
Zato bo v naših mislih še dolgo med nami.
BODE
»Prosim, kdor je za predlog, naj dvigne roko,« je bilo precejkrat rečeno na zadnjih zborih delavcev v maju in s tem so bili razni sporaumi, gospodarski načrt, dogovori itd. brez bistvenih pripomb potrjeni. Razprav skoraj da ni bilo, kar si je mogoče razlagati le s tem, da verjetno sporazumi, dogovori in gospodarski načrt niso kdove kako pomembni in so eno. stavni, razumljivi ter kot taki ne zahtevajo posebne obravnave. Kot drugi razlog, da razprave ni bilo, je bila tudi točka dnevnega reda, ki se je nanašala na delo na prosto soboto za zgraditev jedilnice v Materadi, za katero smo št edili svoje raz-pravljalske moči. Ta »specialna« točka, ki je bila, kot se je kasneje pokazalo, izrednega pomena, je terjala izredno angažiranje vseh prisotnih. Razvila se je tako polemična razprava, da bi jo bilo vredno posneti na filmski trak in predvajati ob raznih priložnostih, posebno še, če bi hoteli prikazati na kakšen način naj bi se stvari na zborih ne obravnavale. Skupinsko vpitje drug čez drugega ( vsaj na našem zboru je bilo tako) je bilo tako glasno in navdušeno, da so posamezniki potrošili vso energijo in na poziv naj vstanejo in sami povedo svoje mnenje tega iz izčrpanosti mnogi niso bili v stanju storiti. Vendar je bilo baje na enih od zborov to nekoliko drugače, saj se se nekateri »govorniki« dvignili ter res povedali svoje mnenje ter prejeli za svoje izvajanje bučno odobravanje in ploskanje. Prav posebno poglavje je bila disciplina delavcev na zborih, saj se, kot sem slišal, prisotni niso in niso mogli umiriti in predsedujoči so imeli dosti dela, da so zbore »pripeljali« do konca. Poskusi zapuščanja (prote-stativno) zbora in podobne dogodivščine so pokazale realno sliko odnosa nekaterih posameznikov do odločanja na zborih, seveda pa lahko mirno rečemo, da tudi udeležba na zborih ni bila taka kot bi sicer morala biti. Kot razlog, da se ne bi dela-
lo za jedilnico na eno od prostih sobot je našim delavcem služilo vse mogoče, od tega, da nekdo ni dobil kredita za gradnjo, drugi stanuje v nemogočih stanovanjskih razmerah (npr. štiričlanska družina v 9 m2 stanovanjske površine), tretji zato ne, ker mu ni všeč malica v menzi itd. Še čudno,da ni kdo rekel, da ne bo delal, ker mu ni všeč delovni predsednik zbora. Če ocenimo vsa ta dogajanja, lahko mirno rečemo, da so presegla vsa pričakovanja v negativnem smislu. Predlog ni bil izglasovan, če pa bo prišlo do tega, da bodo s strani sanitarne inšpekcije v Poreču kakšne težave, bo pa krivec verjetno predlagatelj in ne vsi, ki so glasovali proti predlogu. Ti pa se bodo najbrž za letovanje prijavili za 14 dni.
Niso se še dobro pomirili duhovi okrog Poreča, že je prišla nova »senzacija«. Naš bodoči generalni, ki naj bi julija nastopil delo kat individualni poslovodni organ DO, je odpovedal svoj prihod v BPT. Kot vzrok njegove odločitve navaja neizpolnjevanje dogovora s strani BPT v zvezi ureditve prevoza na delo. Konkretno se temu reče »osebni avto«, ki pa ni dobil podpore na svetu ZK in predlog sploh ni bil posredovan v obravnavo samoupravnim organom. Razlogi za negativno stališče so bili širši tovarniški javnosti bolj malo poznani in se lahko vse samo predvideva. Verjetno pa je bila ta zahteva oz. predlog v razpravi nekoliko prepozno. Vendar pa, če me spomin ne vara, je bilo ob imenovanju na delavskem svetu rečeno, da naš bodoči direktor ne postavlja nobenih pogojev. Mogoče nisem prav slišat, mogoče me spomin rahlo zapušča, lahko pa je bila ta zadeva zamolčana do ugodnejšega časa. Naj bo tako ali tako, dejstvo je, da avtomobila, (ki je sedaj edini uradni razlog, da nimamo novega direktorja, ki smo ga že imenovali) nočemo; toda kaj bi bilo, če bi ga hoteli in tudi nabavili. Na to vprašanje ne bi mogel najti odgovora, ampak slišal sem, da so neke spremembe v zakonu o naših predstavništvih v deželah s trdnejšo valuto in prav
Ko bo naša vila adaptirana, bomo dobili nove prostore za naše strokovne službe.
lahko je, da je sprememba tega zakona »sokriva«, da ponovno razpisujemo prosto DM glavnega direktorja. To so le ugibanja, ki nimajo oprejemljive osnove, vendar so hvaležna tema za razgovore po vogalih naše DO. Seveda je to kar prav, ker bi se sicer več govorilo kako, da
smo kljub neizpolnjenim planom realizacije ustvarili preko 2.900.000 din ostanka dohodka. Smo pa dobri gospodarji, posebno še, če vemo, da delamo tudi take stvari, ki bi jih doma ne delal nihče. Pri tem mislim samo na hipoklorit iz Hrastnika, ki stane ca. 700 din, sam
prevoz pa nas stane 1700 din, ker nam ga zaradi neprimerne cisterne ni moč voziti z lastnimi tovornjaki in smo prevoz zaupali privatnemu prevozniku. Pa naj še kdo reče, da se ne obnašamo gospodarno!?
Vaš Bodičar
Uspešen nastop naših kegljačev
V dneh od 27. do 29. maja je bila na kegljišču KK Triglav v Kranju tradicionalna TEKSTILIADA v kegljanju. Nastopilo je 8 ekip, ki so si pridobile pravico nastopa na predhodnih regijskih tekmovanjih, tako, da so v Kranju nastopile (razen IBI-ja ki je bil organizator) le tiste ekipe, ki so na predtekmovanjih osvojile prvo mesto. Tekmovalci so nastopili v disciplini 6 x 200 lučajev in v borbenih igrah, ženske pa v disciplini 4x 100 lučajev.
zasedla ekipa MTT 1381 kegljev, tret j.: mesto pa kegljav-ke Tekstine iz Ajdovščine s 1297 podrtimi keglji. Naše tekmovalke so z rezultatom 1239 zasedle 6. mesto. Za BPT so nastopile: Pečar Marjeta 359 kegljev, Zupan Olga 289,
Naša moška ekipa je dosegla dobro uvrstitev v borbenih igrah
Že na samem začetku lahko ocenimo nastop naših tekmovalcev kot zelo uspešen. Tako posamezniki kot ekipa so dosegli dobre rezultate, ki jih uvrščajo v sam vrh kegljanja tekstilcev v Sloveniji.
V	borbenih igrah so naši kegljači v sestavi: Košir, Ahačič, Novak, Gros. Koder, Aljančič, Kogoj, Zaletel, Kosmač, Akolovič in Polajnar podrli 788 kegljev in zasedli odlično drugo mesto. Prvo mesto je pripadlo kegljačem iz Novoteksa. ki so podrli kar 845 kegljev. Ostale ekipe so sc uvrstile takole: 3, mesto IBI Kranj 785 kegljev, 4. mesto MTT Maribor 774 kegljev, 5. mesto TOSAMA Domžale 774 kegljev, 6. mesto TEK-STINA Ajdovščina 744 kegljev, 7. mesto TOPER Celje 708 kegljev in 8. mesto Dekorativna Ljubljana 669 kegljev.
V	disciplini 6 X 200 lučajev je zmagala ekipa MTT s 4991 keglji, pred Novoteksom 4878 kegljev in Tekstino 4851 kegljev. Naši kegljači so s 4806 keglji osvojili 4. mesto, najboljši med njimi pa je bil Košir Jože, ki je podrl 855 kegljev, sledijo pa mu: Koder Drago 821, Zaletel Cveto 795, Ahačič Štefan 795, Kos-
mač Edi 776 kegljev in Aljančič Franc 764 kegljev.
Med posamezniki je bil najuspešnejši Medved Oto iz MTT, ki je podrl 910 kegljev, sledi j C' pa Zvršen Jož.: i : Tek-stilindusa 886, Marinšek TC Kranj 881, Košir Jože BPT 855, Rogelj TC Kranj 847 in Kert Tekstilindus 841 kegljev.
V ženski konkurenci je ekipno prvo mesto v disciplini 4 X 100 osvojil Novoteks s 1391 keglji, drugo mesto je
Zaletel Silva 321 in Ranko Irena 270 kegljev.
Med posameznicami je bila najboljša Petačeva iz Rašice s 416 keglji, pred Žumrovo Kokra Kranj 407 in Tkačiče-vo Svila Maribor 395 kegljev.
Organizator »Tekstiliade« v kegljanju je bil IBI iz Kranja, ki je tekmovanje izvedel dobro in v splošno zadovoljstvo vseh nastopajočih.
Ranko Irena, Zaletel Silva, Pečar Marjeta in Zupan Olga so zastopale BPT na »Tekstiliadi«
Varujmo se nezgod
V mesecu marcu in aprilu so se v naši delovni organizaciji — v posameznih TOZD in DSSS — pripetile naslednje obratne nezgode:
1.	Klemenc Franc, zaposlen v TOZD Tkalnica, se je pri vezanju osnove urezal v prst leve roke.
Vzrok: Naglica pri delu.
2.	Kersnik Milan, zaposlen v DSSS — mizarska delavnica, si je pri rezanju letve na krožni žagi poškodoval sredinec leve roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
3.	Žnidarič Jože, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, si je pri navijanju blaga na kartonske valje poškodoval prstanec desne roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
4.	Štucin Danilo, zaposlen v TOZD Tkalnica, si je pri tkalskem stroju na sekirični gredi poškodoval oziroma urezal v dlan leve roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
Izžrebani
reševalci
Tokrat je bilo precej napačno rešenih nagradnih križank, kar 37 od 79 sprejetih. Žreb je določil naslednje dobitnike nagrad:
1.	nagrado 50,00 din prejme Rožič Peter — DSSS
2.	nagrado 40,00 din prejme Mohorka Ančka — DSSS
3.	nagrado 30,00 din prejme Dobrin Milan — DSSS
4.	nagrado 20,00 din prejme Ropret Nevenka — pripravnica
5.	nagrado 10,00 din prejme Tišler Franc - TOZD Tkalnica
Uredništvo
ZAHVALA
Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega moža in očka
JERAJ MARJANA
se iskreno zahvaljujeva kolektivu tovarne BPT Tržič za izraze sožalja, podarjeno cvetje in materialno pomoč. Posebno se še zahvaljujeva vsem gasilcem in njegovim sodelavcem za cvetje in spremstvo v tako velikem številu na njegovi zadnji poti
Žena Francka s hčerko Marjetko
Novosti no policah tržiške knjižnice
Norma KLEIN:
SONČNI ŽAREK
Roman Sončni žarek je nastal s pomočjo magnetofonskega zapisa, ki ga je zapustila umirajoča Jacquelin Helton, ki je 1971. leta umrla za rakom.
Avtorica pričujočega romana Norma Klein je znala splet tragičnih dogodkov dvigniti nad raven sentimentalne pripovedi o kruti igri usode. Katina zgodba v romanu je pretresljiva pripoved devetnajstletnega dekleta, ki po prezgodnjem zakonskem brodolomu komaj polno zaživi in zadiha v novi zvezi z glasbenikom Samom. Toda srečno zvezo treh — otroka iz Katinega prvega zakona je Sam posvojil ■— načenja neozdravljiva bolezen: kostni rak. Kati zve, da ji je do smrti ostalo le še malo časa. Zato ob tem spoznanju doživlja hude čustvene pretrese.
V	razmišljanju glavne osebe romana zaslutimo čutenje velikega dela mlajše ameriške generacije, generacije, ki ne more slepo verjeti dogmam staršev, tu najdemo ljudi, ki razkrajajo mite praznega verovanja.
Sončni žarek je v ZDA, celo presegel uspeh Ljubezenske zgodbe, s katero ga druži podobna tematika. Če nas je Ljubezenska zgodba ganila, nas bo Sončni žarek s svojo iskreno, resnično in prizadeto pripovedjo globoko pretresel.
Wulf SCHWARZWÄLLER:
FÜHRERJEV NAMESTNIK
V	nacistični hierarhiji je veljal Rudolf Hess dolga leta za Hitlerjevega namestnika. Danes živi 80-letni Hess v majhni celici spandauske ječe, ki je že zdavnaj postala zgodovinska posebnost. Spandau je prestal hladno vojno, blokado Berlina, Berlinski zid .. . Spandau je preživel vse krize med nekdanjimi zavezniki.
Hess je prišel v Spandau, ko je imel 53 let, nadzorstvo nad njim in ostalimi v Niirnbergu obsojenimi vojnimi zločinci so prevzeli Američani, Rusi, Angleži, Francozi. Zdaj je Hess edini, ki sedi v celici številka sedem, mednarodne ječe za vojne zločince v Berlinu — Spandauu.
Avtor opisuje v knjigi Hes-sovo mladost, njegova doživetja v prvi svetovni vojni in čas po njej. Pridružil se je Hitlerju, postal njegov zaupnik in kasneje »veliki duhovnik Hitlerjevega kulta«. V ta poglavja vključuje avtor tudi razvoj nacizma oz. NSDAP in Hitlerjev brezobzirni boj za prvenstvo in oblast, pri čemer mu je Hess najbolj pomagal. V knjigi se ob Hessu zvrsti plejada nacističnih vodilnih tipov s Hitlerjem vred. Avtor jih prikazuje s posebnega, bolj ali manj intimnega zornega kota in opisuje vse umske in moralne zablode teh ljudi. Posebna poglavja so posvečena Hessovemu pobegu na Škotsko, kjer je pristal z letalom in padel v roke Angležem. Knjiga nas skoraj v celoti prepriča, da je Hess s Hitlerjevo vednostjo odletel na Škotsko, čeprav je Hitler svojega namestnika proglasil za norca.
Po vojni so Angleži postavili Hessa pred mednarodno sodišče v Niirnbergu, ki ga je obsodilo na dosmrtno ječo.
Dr. Šime IVANJKO:
ZDRUŽENO DELO
V razvoju naše samoupravne družbe smo priče nenehnih sprememb, ki težijo h kvalitetnejšemu in hitrejšemu razvoju samoupravljanja in iščejo nadaljnje lastne poti tega razvoja. Ko analiziramo te spremembe, lahko ugotovimo, da so bile nekatere neopazne in vsakdanje, druge pa so napravile globoko in neizbrisno sled v utiranju našega razvoja. Nedvomno je takšne kvalitetne spre-
membe sprožil odlok iz leta 1950, da pridejo tovarne v upravljanje delavcev, kar je kot logična posledica razvoja socialističnega samoupravljanja 26 let kasneje pripeljalo do sprejetja zakona o združenem delu, ki koncipira samoupravljanje kot enotni proces združevanja dela in daje delavcu položaj svobodnega proizvajalca v družbeni reprodukciji.
Sprejetje zakona o združenem delu pomeni zaključek določene etape razvoja in začetek nove s širokimi možnostmi za uveljavitev vodilnega položaja delavcev v vseh družbenih odnosih. Zakon o združenem delu pomeni v bistvu uresničitev najnaprednejših teženj našega delovnega človeka in hkrati omogoča uresničevanje nadaljnjih korenitih družbenih sprememb z daljnosežnim pomenom za prihodnji razvoj. Zakon o združenem delu v svojih določbah ne rešuje vseh vprašanj za vsak konkreten primer, vendar daje dovolj opredeljeno osnovo in sistematično obdeluje vsa bistvena vprašanja združenega dela, s tem da ustvarja tak kategorični sistem, ki izraža sedanjo stopnjo razvoja samoupravljanja.
Kadrovske
novice
V	mesecu aprilu 1977 so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci:
v TOZD Tkalnica: Randželovič Dragana Ravbar Jože
V	istem času pa so odšli naslednji delavci:
Samovoljni izstop:
Rudolf Ana Dičevska Mirjanka Akalovič Dragica Romič Milovan Ravbar Jože
Pravilna rešitev križanke
v pokoj: Gortnar Marija Kenda Jože
Trygve GULBRANSSEN: IN
VEČNO POJO GOZDOVI, DEDIŠČINA GOZDA
Roman In večno pojo gozdovi ter Dediščina gozda sta veličastna nordijska saga, in čeprav imata različna naslova, tvorita celoto, enovito povest o družini Björndalcev, ki živi na samotni kmetiji sredi neizmernih gozdov.
Norveški pisatelj Trygve Gulbranssen nam pripoveduje o rodu preprostih, pogumnih, poštenih in vztrajnih ljudi, ki so trdno zraščeni s svojo zemljo. Strastno ljubijo prvobitno, a lepo svobodo, lepoto svojega divjega sveta. V davnih časih so se morali boriti za ohranitev zemlje in lastnih življenj, morali so biti divji in neusmiljeni. Rod, ki ga opisuje Gulbranssen pa se je že povzpel do spoznanja, da ima človek dolžnost ne samo do sebe, ampak do človeka nasploh. Do tega spoznanja se je dokopal že stari Dag Björndal v svojih samotnih razmišljanjih, uresničil pa ga je njegov sin, »dedič gozdov in svobode«, ki se je v svoji humanosti povzpel najvišje, ko je žrtvoval svoje življenje za tujega otroka.
To priljubljeno delo je založba izdala že tretjič.
Blaževič Mirjana je 25. marca 1977 rodila deklico, Šepe-tavec Mojca 19. aprila deklico, Komadina Manda 21. aprila deklico, Lakič Ziata in
						UNClM*	LASTNIN,		Ä	jssss?	■ir		NAČIN S3		HUO'ĆEv'. '°„0C°			NEUMNI	_0
					O	E>	L	L	T		\	C	A	, U	S ! T		A	M	
						A	A	C	H	Z- H		,D0 J	P		A	TOVARIŠ	T	O	i v
					gk L		S		0	\L b		A	L	A	T		A	P.	1
	P	IfÄ atm	Zut	P	O E		T	IS	.M	A	T	p.	1	14	A	m	R	\	T
MC£°	V.	0	b		* I		PlšfSPb VRAT'n	k	A	n	A		It	A	M	T	A	učen:: Y	
,P0-r	0	It	[o.	V	1	DOMAČA	p	E	5		H	l	A	w	S	A	fSž	Š	L
	s	R			S	roKor	0.	b	-Kr	5	T	5!Wife PRIKAZE	C	T	K		*	O	P
ES	y	*	1	K	bueu '■«e-««	R.	A	A	b	E	3.U	P	1	■II	1	2	O	L	A
	A	3	D	1	T*«*"	0	G	L	Z	B		O	1	z	*ot*o	\	V	A	R
p*?**	V	§*Sj	Z	z	0	p	•	A	b	1	B	7	A	H	■	B	E	R	T
	A	V.	A	E.	A	m	E	M	A	Č	— .-ir“' ■ Ä7T575	A		i	V	E	R	gam JJjjP*	1
kVrctnc	T	°™*1	L	0	s	M	S'flÄVKA vfisa	S	RIMSKA			V	sšr	c	0	L	MEDMET	o	T
Lìmo,	R	"SaTv	\	U	T	l	s	»E	1	li	R	A	jmu «s,	A	R	li	A	B	E
.*51	E	srSv {»K*	Z	«<*l*C*	A	ET	0	S	„™„	O	l	BANKA*":	T		IV'OZN	A	PREDLOG TEBE	Z	“»>
	*4	R	E	H	Ššr	O	R	te	A	H	[arva	R	R	1	V z	uan	T	1	L
1 T	?	'o	H	E	M	E>	N	l	H	3	U	E>	1	L	E	3	E	v	1 T
invalidski pokoj: Kuborič Marija
pravilna odpoved: Meglič Elza
umrl: čosič Jožo
Rupar Tatjana 26. aprila deklico in Levstik Vida iz Loškega potoka l.maja deklico.
Vsem iskrene čestitke in najlepše želje!
Uredništvo
}
j
J
<>
\
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT — ureja uredniški odbor: Avguštin Liljana, Rožič Ana, Težak Franc, Urbančnik Jelko, Cerar Franc, Pretnar Rika, Klemenčič Majda, Ravnik Marija, Ličan Jelka, Perko Vili, Gregorc Franc. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-340 int. 90. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.