primorski dnevnik
j* z»Cel izhajali v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembre 1943 v vasi Zakriž r*ed Cerknim, razmnožen "• ciklostil. Od 5. do 17. «eptembra 1944 se je ti-v tiskarni «Doberdob» y Govcu pri Gorenji Trebu-*•. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v liskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. meje 1945 pa v osvoboje-nem Trstu, kjer je izila zadnja Številka. Btl je edini bskani partizanski DNEV-NlK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni
—4	'—‘
£h X " Ot O CD C X
i-i m o x r o m r
7c c > c-o o xi i> x r L. m c i> x x n	x
s—i	c_
t_	i-1
-.j
n
Poštnina plačana v gotovini Abb. poetale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL št. 231 (11.954)
Trst, petek, 28. septembra 1
i>
o
V senatni komisiji za ustavna vprašanja
0 globalni zaščiti že prihodnji torek
Na včerajšnjem srečanju z županom Rie	§
.	O
Enotna delegacija zah i postavitev dvojezičnih tabel
Na sestanku govor tudi o položaju na katinarskih šolah
RIM — V senatu ponovno govorijo o *akonu za globalno zaščito slovenske Manjšine v Italiji. Kot smo že včeraj na kratko poročali, je komisija pred-sednikov parlamentarnih skupin na ®y*>ji zadnji seji sklenila, da vključi to vprašanje na dnevni red zasedanj v letošnjem letu. Dnevni red je sicer zelo obsežen in verjetno bo [aarsikateri zakon »zdrsel« v prihodnje •eto, vendar pa je vključitev problematike naše manjšine v seznam tistih yakonov, ki naj bi jih odobrili pred kancem leta vsekakor pomembna od-*°čitev. Doslej zaščitnega zakona namreč še nikoli niso vključili v razpored zasedanj senata, ampak vselej Satoo na dnevni red raznih komisij, Predvsem komisije za ustavna vprašanja.
, Tej informaciji pa je treba dodati s® eno. Včeraj je predsedstvo komi-s,ie za globalno zaščito slovenske manjšine sklenilo, da se bo razprava ® osnutkih nadaljevala v torek, 2. ok-l°bra. Na seji, ki bo v popoldanskih krah, bodo verjetno po krajši splošni razpravi imenovali ožji odbor, ki naj j** Preučil stanje slovenske manjšine m nato izdelal skupno besedilo, ki bi Fa dali v odobritev celotni komisiji m nato senatni zbornici. Če bo do tega
imenovanja res prišlo bo to vsekakor pomemben korak, ki bo lahko pričal o politični volji, da se začne problematika naše manjšine resno obravnavati, čeprav bo treba nato pozorno slediti delu tega odbora. Že v prejšnji zakonodajni dobi je bil namreč imenovan podoben odbor, predsedoval mu je demokristjanski senator Ver-naschi — ki pa svojega dela ni dokončal, saj se je nekaj zataknilo že v začetku in razprava, tudi zaradi bolezni sen. Vemaschija, ni nikoli stekla. Upati je, da bo tokrat drugače in da se bo ta problem sedaj vendarle premaknil z mrtve točke.
BOJAN BREZIGAR
SANDOR TENCE
TRST — Vprašanje prestavitve dvojezičnih cestnih tabel in položaj na katinarskih šolah sta bila v središču pozornosti včerajšnjega srečanja med enotno slovensko delegacijo in tržaškim županom Richettijem. člani e-notne delegacije so izrazili Richetti-ju ogorčenje in oster protest celotne slovenske narodnostne skupnosti, ker je tržaška občina v brk vsem obljubam in tudi mednarodnim obvezam pred kratkim postavila na Krasu, med
Križem in Bazovico, table samo z italijanskimi napisi vasi in to tudi tam, kjer še danes stojijo dvojezični napisi, ki jih je pred leti postavila prav občinska uprava. S tem v zvezi je enotna delegacija zahtevala od Richettija takojšnjo postavitev dvojezičnih tabel na narodnostno mešanem ozemlju tržaške občine in v nasprotnem primeru napovedala županu, da bo skupno s prizadetim prebivalstvom dala prehudo za množično demonstrativno akcijo za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti.
Župan Richetti se je obvezal, da bo zahteve enotne delegacije prenesel na prvo sejo občinskega odbora, ki bo v ponedeljek ali najkasneje v torek, še pred tem pa bo navezal potrebne stike s prefekturo, da preveri juridični položaj v zvezi s prestavitvijo cestnih tabel. Občinska uprava pa bo medtem počistila dvojezične table, ki jih je pred več kot desetimi leti prestavil levosredinski odbor.
Glede preložaja na katinarskih šolah, ki je sprožil upravičeno protestno akcijo staršev tamkajšnjih učencev in dijakov, je Richetti zagotovil, da občinsko odborništvo za šolstvo sporazumno s pristojnimi občinskimi oddelki in s samim šolskim skrbništvom išče pretrebne rešitve vsaj za začasno premostitev sedanje nevzdržne prostorske stiske. Glede tega se bo vsekakor občinska uprava naslonila na mnenje področnih in zavodskih svetov ter tamkajšnjega rajonskega sveta. Tržaški župan je tudi preudaril, da je obstoj slovenskih šol na Katinari zajamčen z mednarodnimi sprerazumi in da je v interesu u-prave, da se problemi rešijo v soglasju s tam živečima skupmostima.
Pred priznanjem jugoslovanskih diplom
RIM — Postopek za ratifikacijo italijansko - jugoslovanskega dogovora o medsebojnem priznanju diplom se počasi bliža koncu. Dogovor je, kot znano, letos poleti odobril že senat. Sedaj pa je na vrsti poslan ska zbornica. Včeraj so o tem razpravljali na seji komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici, ki je, po poročilu posl. Bonalumija, soglasno odobrila osnutek ratifikacijskega zakona. Sedaj bo morala zakon odobriti še poslanska zbornica na plenarnem zasedanju, kar se bo verjetno zgodilo v prihodnjih tednih.
Sporazum, o katerem smo obširno že poročali, bo stopil v veljavo po izmenjavi ratifikacijskih listin, do katere naj bi prišlo, kot je bilo mogoče izvedeti, že letos jeseni, kajti beograjska zvezna skupščina je sporazum že odobrila. Kot znano je sporazum pomemben predvsem za predstavnike obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, ker potrjuje veljavnost diplom, ki jih pripadniki manjšin dosežejo v matični domovini, (bbr)
V pričakovanem govoru na skupščini OZN
Gromiko pozval ameriško upravo na stvarne korake za popuščanje
NEW YORK — Niso dovolj besede, potrebna so tudi dejanja. Tako bi lahko strnili včerajšnji govor sovjetskega zunanjega ministra Gromika, za katerega je vladalo precejšnje zanimanje, kajti predstavlja odgo-v°r na prenujeno roko Reagana in istočasno temeljno jahoddšče za jutrišnje pregovore z ameriškim predsednikom. Gromiko, ki je v bistvu ponovil znana stališča SZ ln.njeno oceno za sedanjo ameriško upravo, ne zaupa Pripravljenosti na »stvarna pogajanja s SZ« Ronalda žagana, ki se je za to odločil le šest tednov pred NNieriškimi volitvami.
. Za zaostritev odnosov med blokoma je kriva sedanja ameriška uprava, je preudaril Gromiko, ki nosi Zgovornost za neuspeh in prekinitev vseh pregajanj o.razoroževanju. »Sovjetska zveza je danes, kot je bila včeraj, za ohranitev normalnih odnosov z ZDA,« je Nadaljeval. Nastop sovjetskega zunanjega ministra, ki 6a sedaj zelo predrobno proučujejo ameriški prelitični izvedenci, pa le kaže, po mnenju političnih opazovalcev, N? določeno odprtost SZ in na začetek, čeprav težkega, dialoga med velesilama, na kar so ZDA po okrepitvi Svoje vojaške in »moralne« moči pripravljene. Glede Vprašanja oboroževanja v ZDA, je Gromiko ostro napadel načelo Reaganove uprave o miru, zgrajenem na Premoči in obsodil njene pritiske s tem v zvezi na zaveznike. Vsekakor je SZ »pripravljena in celo pritiska,
da bi do stvarnih pogajanj prišlo bodisi o zamrznitvi jedrskega oboroževanja bodisi o vesoljskih orožjih, toda ZDA morajo prej umakniti ovire, ki so jih same postavile.«
Sicer do odjuge med SZ in ZDA ni prišlo, vendar se nekaj le razpleta, je včeraj izjavil novinarjem Giulio Andreotti, ki se je dolgo zadržal s sovjetskim kolegom takoj pre njegovem pregovoru s Shultzem.
Slovenska problematika v pogovorih KPI-ZKJ
BOJAN BREZIGAR
RIM — Predsednik predsedstva CK ZK Jugoslavije Ali Shukrija je pri-sprel včeraj, na (»vabilo CK KPI, na tridnevni obisk v Rim. Obisk sodi v okvir prijateljskih odnosov, ki jih imata obe partiji že dolga leta in so se okrepili še zlasti v zadnjem času; tako je bil Enrico Berlinguer med svojim zadnjim obiskom v Beogradu decembra lani deležen velike prezomosti, ko je objasnil prehudo KPI za preprečitev namestitve evroizstrelkov v Italiji in je treba nasploh poudariti dokaj slična stališča — kolikor pač dopušča različnost stanja v obeh državah — ZKJ in KPI v zvezi z osrednjimi svetovnimi vprašanji te dobe, to je z vprašanji miru in prepuščanja napetosti v svetu.
V prepoldanskih urah so se, pretem ko se je delegacija ZKJ (»klonila na grobu Berlinguerjevemu spremimi, začeli uradni pregovori, pri katerih so sodelovali na jugoslovanski strani še Borislav Miloševič, Aleksandar
Sekulovič, veleposlanik Ante Skatare-tiko, na italijanski strani p>a preleg Natte še Giancarlo Pajetta, Paolo Bufalini in Antonio Rubbi. Včerajšnji dan je bil namenjen medsebojni izmenjavi informacij o dejavnosti o-beh partijskih organizacij in o pre-litičnem stanju v obeh državah.
Ali Shukrija je v svojem uvodnem presegu obširno obrazložil sedanje družbeno in gospredarsko stanje v Jugoslaviji. Po preudarku na zaslugah, ki jih je imel Enrico Berlinguer za sodelovanje med obema piarti jama, združenem z željo, da bi se to sodelovanje še nadalje razvijalo in po vabilu Natti, naj obišče Jugoslavijo, je predsednik predsedstva CK ZKJ obširno pirikazal piredvsem gospredarsko stanje v Jugoslaviji in orisal pre-litiko stabilizacije ter izvajanje stabilizacijskega programa. Nato je Ali Shukrija spregovoril o italijansko-ju-goslovanskih odnosih, ki jih je ocenil kot zgleden primer sodelovanja in dejavnik stabilnosti na jugu Evrope in na Sredozemlju. Poudaril je, da se
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Podpora vseh slovenskih šol v tržaški občini katinarskima
TRST — Predstavniki staršev in šolskih zbornih organov slovenskih šol na Tržaškem so se sinoči množično odzvali pozivu katinarskih staršev: s svojo prisotnostjo na skupni skupščini na stadionu 1. maj so izrekli staršem otrok, ki obiskujejo osnovno šolo Milčinski in oddelek nižje srednje šole »Sv. Ciril in Metod« na Katinari ne le golo solidarnost, temveč so izrazili tudi pripravljenost, da s konkretno akcijo podkrepijo njihov že dva tedna trajajoči protest.
Na sestanku so katinarski starši potrdili, da nasprotujejo takim rešitvam, ki bi prostorsko še okrnile delovanje obeh slovenskih šol, kot na primer pregraditev ene od učilnic oddelka nižje srednje šole. Domenili so se tudi, da bodo te svoje zahteve iznesli v ponedeljek, ko je najavljen sestanek občinskega odbora, na občini in na šolskem skrbništvu, in sicer tako, da bodo v skupni delegaciji poleg katinarskih staršev prisotni tudi predstavniki staršev vseh osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol iz tržaške občine. Če tudi ta omikan poseg ne bo »brodil zaželenih sadov, se bodo skupno poslužili ostrejše akcije.
Sinoči so se sestali tudi šolski sveti slovenskih in italijanskih šol na Katinari, ki so izdali ogorčen protest zoprer negativni in odlašu-j»č odnos, ki sta ga v zvezi s katinarskim vprašanjem imela doslej od-borništvo za šolstvo in šolsko skrbništvo.
Težave slovenskih šol tudi na Goriškem
GORICA — V začetku tega šolskega leta se je v goriških srednjih šolah nagnetlo precej vprašanj, ki ote žnijejo normalni potek pouka, o katerih pa doslej javnost ni bila dovolj obveščena, tudi zato, ker so pri stojni organi stvari zakrivali v oblak neurejenosti ob začetku šolskega leta, Slovenci pa moramo biti zelo zaskrbljeni zaradi nekaterih stvari. O tem je tekla beseda na seji teritorialnega odbora Slovemke kulturno -gospodarske zveze, ki je bila v Gorici v sredo zvečer.
Obsojeno je bilo dejstvo, da še ni odprta slovenska paralelka na industrijskem zavodu Galileo Galilei, v katerega se je vpisalo precej slovenskih dijakov. V zvezi s tem smo izvedeli, da je predsednik goriške pokrajinske uprave Cumpeta bil v sredo na prosvetnem ministrstvu v Rimu in zahteval odprtje slovenskega razreda. Tudi komunistična senatorja Gerbec in Batello sta v zvezi s tem vprašanjem vložila interpelacijo ministrici Falcuccijevi.
Neurejene razmere pa so tudi v nekaterih drugih slovenskih šolah v Gorici.
NA 8. STRANI
Delegacija Slovencev pri prefektu v Vidmu
VIDEM — Delegacija v videmski (»krajini živečih Slovencev je včeraj (»poldne pri pjrefektu Lanosi zahtevala izboljšanje pregojev za narodno, kulturno in go-spredarsko življenje svojih rojakov v Beneški Sloveniji Karnahtski in Terski dolini, Reziji in Kanalski dolini. Na prvem mestu je zahtevala, naj vlada takoj pjred-stavi svoj osnutek globalnega zaščitnega zakona in ga vključi v parlamentarno razpravo, razprered katere so izdelali pred nekaj dnevi. Nadalje je zahtevala sprejem pri ministru za dežele Vizziniju in predtajhiku pri predsedstvu vlade Amatu, da bi osrednje odgovorne dejavnike seznanila s položajem v teh krajih. Od države videmski Slovenci nadalje pričakujejo večje razumevanje za svoje kulturne in gospredarske probleme, njen prisprevek k razvoju demokratičnejšega vzdušja v obmejnih krajih, da bi Slovenci bolj svobodno in sproščeno zadihali kot je to mogoče sedaj, in da se ne bi postavljale nasilne pregrade, ki zavirajo svobodno iz-pričevanje njihove identitete.
Člani slovenske delegacije so na pjrvem pregovoru, ki so ga kdajkoli doslej imeli s predstavnikom vlade v
NADAIjJEVANJE NA 2. STRANI
Slovenska
NADALJEVANJE S 1. STRANI
morajo ti odnosi še nadalje razvijati v vseh smereh, kot se tudi razvijajo po podpisu osimskega sporazuma, ki predstavlja veliko stopnjo prijateljstva in sodelovanja, h kateri so nedvomno pripomogli tudi dobri odnosi med italijansko in jugoslovansko parajo. Ob tem je Shukrija posebno poudari) željo, da bi prišlo do odobritve zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki mora biti tak, da bo manjšina z njim zadovoljna.
Alessandro Natta je nato uvodoma orisal politično in gospodarsko stanje v Italiji ter prizadevanja komunistične partije, da pride z ustreznimi spremembami do bolj demokratičnih odnosov v državi in do vlade, ki bo v večji meri ustrezala dejanskim potrebam velike večine državljanov. Sicer pa je tudi Natta nadvse ugodno ocenil razvoj italijansko-jugoslovanskih odnosov, v zvezi s problematiko slovenske manjšine pa je dejal, da si KPI že dolga leta prizadeva za odobritev globalnega zaščitnega zakona ter da je svoj osnutek, o katerem je prepričan, da ustreza dejanskim željam in potrebam manjšine, že pred časom vložila v parlamentu.
BOJAN BREZIGAR
• Delegacija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vidmu, priznali obstojnost politične volje po ureditvi pravnega položaja Slovencev v Italiji, a hkrati tudi opozorili na nasprotovanje njihovim narodnim pravicam, na poskus razčlenjevanja slovenske narodnostne skupnosti po pokrajinah in na močne težnje po zanikanju enakosti pravic za Slovence na Videmskem, Goriškem in Tržaškem,
Delegacija je vladnega predstavnika izrecno opozorila na potrebo po uvajanju slovenskega jezika v šole, razvijanju gospodarskih pobud, ki naj preprečijo izseljevanje prebivalstva, in na gmotno podpiranje slovenskih kulturnih organizacij
Na pogovoru z videmskim prefektom Laroso so sodelovali Salvatore Venosi, Simon Prešern, Renato Quaglia, Viljem Čemo, Elio Bera, Fabio Boni ni, Pavel Petričič, Ferruccio Klavora, Beppino Krizetič, Marino Qua-lizza, Emil Cenčič, Valentin Simonitti, Valentin Noacco in Rihard Rutar.
GORAZD VESEL
Nerazumljiva poteza političnih sil na Koroškem
Dva dni pred volitvami deželna vlada danes razpravlja o šolskem vprašanju
CELOVEC — Danes, dva dni pred volitvami na Koroškem, razpravlja deželna vlada o šolskem vprašanju. V nedeljo zvečer bodo sešteli glasove in tri etablirane stranke si bodo za naslednjih pet let razdelile mandate v deželnem zboru in sedeže v vladi. Novi koroški parlament bo na eni izmed svojih prvih sej postavil na dnevni red šolsko vprašanje, oziroma zahtevo koroškega Hedmatdiensta, da se južnokoroški šolarji razdelijo na Nemce in Slovence.
Kako se bo pojutrišnjem odločilo 385.361 volilnih upravičencev, je težko napovedati. Kakšnega večjega premika v razmerju političnih sil vsekakor ne gre pričakovati. Ljudska stranka lahko — in to bi bila uresničitev njihove davne in vroče želje — pridobi trinajsti mandat v deželnem zboru in s tem tretji sedež v vladi, če svobodnjaki ne bodo uspeli obdržati svojih štirih parlamentarnih mest, bo njihov predsednik Joerg Haider kot edini vladni reprezentant stranke, moral vzeti slovo od koroške »Landesregierung«. Če so se volivci ÒVP in FPO odločili izpuliti socialistom iz rok absolutno večino, potem morajo tudi skrčiti število njihovih mandatov od dvajset na osemnajst.
Vprašanje, kaj lahko katera izmed teh treh kombinacij prinese nadaljnji usodi koroških Slovencev, bo v bližnji prihodnosti našlo svoj od-
govor. Morda ga že danes iščejo člani deželne vlade. Ves čas je bilo slišati, da se bo o rezultatih referenduma in o zahtevi svobodnjakov in Heimatdiensta razpravljalo šele po volitvah. Čemu potemtakem nenadna odločitev, da se na to temo sestane deželna vlada že danes? Morda se zdi vodilnim koroškim politikom modro, da o zadevi razpravlja stara vlada in novi parlament?
»Manjšinsko šolstvo ne sme služiti volilni taktiki«. S tem motom sta se pred nekaj meseci pognali v boj obe veliki deželni stranki — socialistična in ljudska. Štefan Knafl, predsednik ti VP je popustil sredi svoje bitke in takoj po končanem referendumu začel govoriti o nujnosti nekakšnih kompromisov, pri čemer naj sicer ne bi otrok ločevali po narodnostni pripadnosti, ampak znatno skrčili število dvojezičnih šol na Južnem Koroškem. Leopold Wagner, predsednik SPti je zadnjo nedeljo v televizijski oddaji izjavil, da je 17. februarja letos govoril s predsednikom Heimatdiensta Josefom Feldnerjem. Da Heimat-dienst sploh ne bi začel z referendumom, ko bi ne bilo močnega pritiska od svobodnjakov, je povedal Feldner. Koroški Slovenci se zdaj sprašujejo, ali ni morda ob tisti priliki Wagner šefu KHD tudi česa obljubil?
Ko je bilo deželnemu glavarju in predsedniku koroških socialistov očitno, da bi naj ne smel za enega izmed svojih predvolilnih lepakov izbra-
ti vojvodski prestol, na katerega je posadil dvoje otrok, ker je zgodovinski spomenik na Gosposvetskem Polju simbol vseh Korošcev in ne le socialistov, je Wagner odvrnil, da so hoteli s to podobo ponazoriti vladavino ljudstva v deželi in ne več gospode. Če vzamemo, da je SPO zrastla iz avstrijskega socialdemokratskega gibanja, potem tej deželi zares vlada ljudstvo, saj je Koroška socialistična že od 1945. leta.
Celovški univerzitetni docent in eden izmed kandidatov na skupni listi KEL/ALK (Koroške enotne liste in alternativcev) dr. Mannfred Moser pa ie k temu dejal naslednje: »Vloga tako majhnih strank kot smo mi ali »Splitterpartei« kot nas P° Koroškem imenujejo, je v tem, da vidimo tudi reči, ki jih velike stranke ne. Okoli vojvodskega prestola, na primer, je visoka in vedno skrbno zaklenjena železna ograja. Nihče, še najmanj Pa otroci, lahko zlezejo h kamnitemu sedežu in sedejo nanj.«
Nečesa pa se vendar vsi koroški volivci, tudi tisti, ki bodo oddali svoje glasove bodisi za zelene, bodisi za KEL/ALK ali pa za komuniste, zavedajo. Leopolda Wagnerja, ki je že več kot deset let deželni glavar, niti koroških socialistov, ki so kot večinska stranka na oblasti vse od začetkov druge republike, nihče ne more sneti z vojvodskega prestola.
BARBARA GORIČAR
Sindikati razočarani po srečanju s Craxijem
RIM — Predsednik italijanske vlade Bettino Craxi je včeraj opoldne sprejel delegacijo sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki so jo sestavljali tajniki CGIL Luciano Lama, CISL Pierre Camiti in LIL Giorgio Benvenuto ter še namestnik glavnega tajnika CGIL Ottaviano Del Turco.
Po zaključku sestanka so bili tajniki sindikatov v glavnem nezadovoljni s srečanjem. Lama je dejal, da je Craxi obšel vsa vozlišča tega zakona, predvsem pa da ni bil jasen pri obrazložitvi bistvenih sindikalnih problemov, ki so trenutno pokojnine, zaposlitev ter davčni in zdravstveni ukrepi. Lama je sarkastično dodal, da »ni mogoče soditi molka«, tej trditvi pa sta se pridružila tudi Camiti in Benvenuto, ki sta bila razočarana nad tem, da ni Craxi govoril o konkretni vsebini finančnih ukrepov za leto 1985, temveč le splošno razglabljal o trenutnem gospodarskem stanju v Italiji, ki je sicer tesno povezano s finančnim.
Nastop Vlada Klemenčiča na skupščini MDS in SB
Jugoslavija za odpravo ovir na poti gospodarske oživitve
WASHINGTON — V sedanjih prizadevanjih za odpravo gospodarske krize in za začetek procesa postopnega zmanjševanja dolgov so prisotni tudi nekateri negotovi pogoji, ki niso odvisni od nas in na katere ne moremo vplivati. Na podlagi te ugotovitve in glede na dejstvo, da je današnji svet gospodarsko zelo medsebojno odvisen, se je jugoslovanski sekretar za finance Vlado Klemenčič v včerajšnjem govoru na skupščini Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada zavzel za bolj usklajeno in enotno delovanje vseh držav za odpravo tistih ovir, ki zavirajo proces gospodarske oživitve in onemogočajo reševanje nekaterih zaostrenih problemov, med katerimi je tudi vprašanje dolgov držav v razvoju.
Poudaril je, da Jugoslavija podpira vse tiste zahteve držav v razvoju, ki so usmerjene v ugodnejše pogoje pri reprogramiranju in na splošno vračanju dolgov. Vlado Klemenčič se je tudi zavzel, da bi poiskali
skupno usklajeno rešitev na tem področju. Prizadevanja v okviru »skupine 24« pri Mednarodnem denarnem skladu, »skupine 77« in gibanja neuvrščenih bi lahko veliko prispevala pri iskanju splošno sprejemljivih rešitev.
Vlado Klemenčič je tudi dejal, da bi se kriza dolgov lahko zaostrila če ovir ne bodo odpravili, to pa bi lahko tudi ohromilo gospodarski razvoj držav dolžnic. Opozoril je tudi na probleme protekcionističnih ovir na svetovnem trgu, o čemer so že pogosto razpravljali, vendar niso doslej naredili ničesar, da bi jih odpravili. To pa je predpogoj, da države v razvoju povečajo svoj izvoz in ustvarjajo sklade za vračanje dolgov.
Zvezni sekretar za finance ^ je govoril tudi o jugoslovanskem programu kratkoročne in dolgoročne gospodarske stabilizacije in je podobno kot številni drugi govorniki podprl zahteve za določeno preobrazbo sedanje mednarodne denarne ureditve, (dd)
Prizadevanja za odvrnitev ZDA od izstopa iz UNESCO
PARIZ — V trenutku, ko se v Parizu začenja zasedanje izvršnega sveta UNESCO, se je sprožil nov val gonje nekaterih zahodnih krogov zoper to organizacijo OZN za prosveto, kulturo in znanost in še posebej zoper njenega generalnega direktorja Mahtarja M'Bona in dosedanje finančno poslovanje. Glede na to, da je ameriška vlada že pred meseci napovedala, da bo odtegnila svojo finančno participacijo in da bo iz UNESCO konec leta izstopila, je vodstvo UNESCO odvrnilo in hkrati o-blikovalo že znotraj UNESCO več komisij za pregedovanje dosedanjega poslovanja in izboljšanje dela v prihodnje. Prosto je odprla vrata tudi posebni komisiji vrhovnega računovodstva ameriškega Kongresa.
Vendar pa očitno, ne glede na to, da so bile morda v upravi UNESCO tudi kake nepravilnosti, Reaganovi administraciji ne gre toliko za razčiščen je stvari, ampak predvsem za politični pritisk. To je v ostalem razvidno tudi iz pisma, ki ga je v UNE SCO pisala sama ameriška nacionalna komisija za UNESCO, ki v razliko od vlade želi še dalje ostati v okviru UNESCO. Zdaj, tik pred začetkom zasedanja izvršnega sveta UNESCO, pa je ta komisija ameriškega vrhovnega računovodstva dala svoje poročilo na razpolago delu ameriškega in zahodnega tiska, ki je na tej osnovi sprožil novo orkestrirano kampanjo zoper sedanje vodstvo NUESCO.
Vsekakor je značilno, da je dobil pet primerkov tega zaupnega poročila ameriškega računovodstva ge-
neralni direktor UNESCO Mahtar M’Bow šele pred tremi dnevi, potem ko so bili napadi na UNESCO na temelju tega poročila že v tisku, tako da je bilo s cherno preverjanje dejstev že brez smisla. Zaradi tega je tudi M’Bow takoj odpisal direktorju oddelka za nacionalno varnost in mednarodne zadeve vrhovnega računovodstva pri ameriškem Kongresu Franku Conahanu z ugotovitvijo, da se mu zahvaljuje za poslane izvode osnutka poročila in spremno pismo, da ga pa zelo čudi, kako je moglo vse to poročilo, ki je označeno za strogo zaupno in začasno, priti že prej v javnost: Ob koncu mu zagotavlja, da je pa UNESCO še naprej pripravljen z njihovim uradom v vsem sodelovati v okviru ustaljene prakse Vzporedno s to še vedno trdno dobro voljo vodstva UNESCO, da bi se zadeve vzajemno razširile in da ne bi prišlo do izstopa ZDA iz UNE SCO, tudi francoska vlada naravnava svoje diplomatske intervencije v smeri istih prizadevanj. Nekdanja socialistična poslanka, znana odvetnica Gisele Haimi, je v ta namen kot pooblaščenka zunanjega ministrstva obiskala že več prestolnic od Washingtona in Moskve do Bonna, potuje pa tudi v severno Afriko in Latinsko Ameriko, vse v upanju, da bi preko raznih vlad vplivala na Washington zaradi spremembe odločitve o izstopu iz UNESCO ali vsaj za preložitev te odločitve na leto 1986, ko bo prihodnja generalna konferenca UNESCO v Sofiji.
BOGDAN POGAČNIK
Pomembna založniška pobuda v Zahodni Nemčiji
Obsežna znanstvena izdaja Titovih govorov in spisov
BONN — To jesen bo v založbi Klett-Cotta s sedežem v Stuttgartu in s predstavništvom v Švici in Avstriji izšel prvi obsežni zvezek znanstvene izdaje govorov in spisov Josipa Broza Tita. Obsežno delo se je začelo že pred sedmimi leti, kot sta povedala v pogovoru predstavnik založbe dr. Dietrich Kerlen in eden izmed treh izdajateljev dr. Grothusen, profesor na zgodovinskem seminarju hamburške univerze.
Titovi govori in spisi bodo izšli v štirih velikih knjigah. Prvi zvezek bo zajel obdobje 1928 do 1941: besedila, ki dokumentirajo Titov politični vzpon na čelo KPJ, listine o frakcijskih sporih v KPJ, pričevanja o odnosih med KPJ in Kominterno, govore in spise o predvojni jugoslovanski politiki. Ta zvezek bo obsegal v nemškem jeziku večinoma še neobjavljene in doslej nedostopne dokumen te, ki lahko prispevajo ne samo k boljšemu zgodovinskemu spoznavanju razvoja Jugoslavije v obdobju med svetovnima vojnama, ampak tudi h globlji analizi Kominterne
Drugi zvezek bo zajel obdobje 1941 1945: dokumente o vojaški in politični strategiji jugoslovanskih komu nistov v vojni, dokumente o notranjepolitičnem boju med Titom ter Mihailovičem in emigrantsko jugoslo-
vansko vlado v Londonu, dokumente o razvoju jugoslovanskega vprašanja v okviru zavezniške politike.
Tretji zvezek bo obsegal obdobje od konca druge svetovne vojne do Titove smrti leta 1980. Prvi del tretjega zvezka bo vseboval gradivo o notranji politiki: prispevke k razvoju jugoslovanskega socializma od stalinističnega etatizma v prvih povojnih letih do lastne poti na temelju samoupravljanja, govore, ki zadevajo razvoj partije (Djilas, Rankovič, »Hrvat-ska kriza 1971«, »liberalistična kriza 1972« itd.), spise in komentarje o nacionalnem vprašanju.
Drugi del tretjega zvezka, po mnenju tukajšnjih zgodovinarjev najzanimivejši, obsega zunanjo politiko od 1945 do 1949: govore in spise v letih pred resolucijo Informbiroja. dokumente o sporu med Moskvo in Beogradom, stališča do svetovnih po-
litičnih dogodkov in vprašanj; kot so na primer tržaški problem, nemško vprašanje, vstaja na Madžarskem leta 1956, sueška kriza 1956 in bliž-njevzhodni konflikt, intervencija v ČSSR itd., dokumente o sovjetsko-jugoslovanskih odnosih in razvojne stopnje gibanja neuvrščenosti.
Prav zaradi pomemnosti drugega dela tretjega zvezka in njegove privlačnosti za zgodovinarje in publiciste, univerze, knjižnice ter politično-diplomatske in novinarske ustanove v tujini se je založba odločila, da bo najprej izdala ta zvezek, ki je že do-tiskan in je zanj napisal uvod predsednik socialdemokratske stranke in bivši zvezni kancler Willy Brandt.
»V mojih očeh je Josip Broz Tito eden izmed velikih državnikov 20. stoletja. Drugi del tretjega zvezka za obdobje 1945 - 1979 nazorno dokumentira pot izrednega človeka iz de-
lavskega gibanja, komunista, ki je bil predvsem jugoslovanski rodoljub.«
Tako pravi Brandt v uvodu in poudarja, da je mogoče velike Titove zgodovinske zasluge takole opisati: — Tito je državo, ki je razpadla zaradi vojne, spet pripeljal nazaj k na cionalni enotnosti. — Tito je popeljal svojo partijo po lastni komunistični pioti, neodvisni od Moskve. — Tito je stabiliziral Jugoslavijo kot samostojen in neodvisen politični dejavnik med Vzhodom in Zahodom. — Tito je e-den izmed očetov gibanja neuvrščenosti.
Brandt posebej opozarja na dejstvo, da je močna, v razmerju do supersil neodvisna Jugoslavija zaradi svojega geopolitičnega položaja pozitiven faktor v evropskem napetostnem območju.
Na koncu prravi Brant: »In: ko ne bi bilo neuvrščenih, bi jih bilo treba
iznajti, tako pomembna je danes nji' hova vloga v svetovnoprolitičnem dogajanju. Tito jih je ustvaril. Od *Pe' tih načel«, sprejetih v Bandungu let0 1955, je držala pot do brionske dekla' racije — Tito, Naser in Nehru — *n do beograjske ustanovne konference-Od takrat je naraščal vpliv neuvrščenih držav, ki opozarjajo svetovni Sever na njegove obveznosti do svetovnega Juga. Titove zunanjepolitične zasluge, dokumentirane v prričujočem zvezku, so prispevek k svetovnemu miru. In na tem dejstvu počiva njegov državniški sloves.«
Izdajatelji vseh štirih zvezkov so profesor dr. Pero Damjanovič, izd*1' jatelj tudi jugoslovanske izdaje Titovih del, profesor dr. Klaus - Detlev Grothusen s hamburške univerze iU dr. Wolfgang Hoepken, tudi s hamburške univerze.
Štirje zvezki Titovih govorov in spisov — vsako leto bo izšel nov zvezek — bodo zanesljiv vir za zgodovv nar je in publiciste ne samo zato, ker je gradivo prvič prevedeno v enega izmed svetovnih jezikov, v nemščino (izdajatelji razmišljajo o angleški izdaji), ampmk tudi zato, ker so vsi teksti temeljito prreverjeni in skrbno prevedeni in opremljeni s komentarji in opombami.
BOŽIDAR PAHOR
Pri gradnji objektov na Obali prihaja do finančnih zapletov
KOPER — Gradnja treh skupnih objektov na Obali (bolnišnice, obalne ceste in vzporednega cevovoda) u-spešno poteka, vendar to ne pomeni, da bi bili v treh obalnih občinah glede vseh treh objektov povsem brez skrbi, še letos, po vsej verjetnosti pa že do konca novembra, bodo dogradili vse potrebno v tretjem in četrtem nadstropju nove bolnišnice v Izoli in v njih namestili novih 138 postelj, namenjenih zdajšnjemu ankaranskemu internemu oddelku. Hkrati pia bodo razširili razdelilnico hrane in laboratorij. Za vsa ta dela naj bi porabili 193 milijonov dinarjev. Kljub obetavnemu, skorajšnjemu zaključku del, pa mnoge skrbi dotok denarja za to naložbo, saj postojnska in predvsem (sežanska zdravstvena skupnost dolgujeta že 19,6 milijona dinarjev.
Še pred dokončanjem drugega dela nove bolnišnice bodo po vsej verjetnosti končali odsek obalne ceste Ruda - cesta za Dvore pri Izoli. Gre za 1.400 metrov dolg odsek (dva vozna Pasova po 3,5 metra, kasneje pa je tu Predvidena štiripasovnica), poleg njega pa še 1.600 metrov vzporedne lokalne dovozne ceste. Ta naložba bo ^našala približno 120 milijonov dinarjev. Zdaj pa se na Obali že dogovarjajo z republiško skupnostjo aa ceste, da bi začela izpolnjevati svoj del dogovorjene obveznosti pri gradnji ceste Že takoj po dokončanju omenjenega
odseka (torej že letos novembra). Tri obalne občine so se namreč dogovorile, da bodo same zbrale četrtino denarja, ostale tri četrtine pa naj bi jih v republiški skupnosti za ceste. Dogovorili so se tudi, da obalne občine z zbranim denarjem pohitijo in same zgradijo, kolikor s svojo četrtino denarja lahko. Z dograditvijo odseka Ruda - cesta na Dvore bodo obalne občine tudi izpolnile svojo četrtinsko obvezo do obalne ceste. Na današnji seji obalnega izvršnega sveta pa je člane le-tega najbolj motilo, da analiza razvojnih možnosti Slovenije za leto 1986 - 1990 niti ne omenja dokončanja gradnje obalne ceste s strani re-
publiške skupnosti za ceste. Gre za Se začeto naložbo (zdaj dograjeni odsek ceste namreč ne more v polni meri opravljati svoje vloge). Po drugi strani pa podatki iz študije tran športnega sistema Slovenije govore, da je obalna cesta ena najbolj kritičnih v Sloveniji. Izkoriščenost te ceste presega njeno zmogljivost kar za 180 do 246 odstotkov, preobremenjena je 3973 ur v letu, operativna hitrost vozil pa tedaj znaša le osem do deset kilometrov na uro. Na obalnem območju utemeljujejo nujnost gradnje obalne ceste iz dveh razlogov - prometno varnostnega in gospodarskega.
BORIS ŠULIGOJ
Ob jutrišnji proslavi v Humu
V Idrijo in na Vojsko do tiskarne »Slovenija«
TRST — Bivši novinarji, tiskarji in drugi sodelavci Primorskega dnevnika bodo jutri z avtobusoma odpotovali na proslavo 40-letnice partizanske tiskarne »Slovenija«, marsikateri naš bralec pa se bo zadnji trenutek odločil in se bo kar s svojim avtomobilom podal na Vojskarska planoto, da bi obiskal kraje, kjer se je rodil Partizanski dnevnik, predhodnik našega Primorskega dnevnika.
Prepričani smo, da nam ne bo nihče od naših bralcev zameril, če bomo posredovali nekaj napodkov, ka-
KOVALI BODO 500-LIRSKE SREBRNIKE KOT PRISPEVEK DEVINSKEMU ZAVODU
RIM — Zakladno ministrstvo bo verjetno izdalo 500-lirski srebrnik namenjen mednarodnemu Zavodu združenega sveta, ki ima sedež v Devinu. Vendar bo dohodek, ki ga bo imel od tega devinski zavod znatno manjši od dohodka, ki so ga predvideli poslanci Coloni, Andreatta, Bressani, Rebulla, Sanduz in De Carli v zakonskem osnutku, ki so ga predložili avgusta 1983. V tem osnutku so namreč predlagali izdajo tisočlirskih srebrnikov v skupni vrednosti 10 milijard Ur, od katerih bi znašal 7 milijard lir državni prispevek Zavodu
združenega sveta, tri milijarde pa so potrebne za kritje emisijskih stroškov.
V finančni komisiji poslanske zbornice pa so osnutek bistveno spremenili; tako bodo izdali 500 lirske srebrnike, za katere ni potreben poseben postopek, ampak bodo ti srebrniki enaki že obstoječim srebrnikom (dejansko naj bi šlo za zlitino, v kateri je le majhen del srebra), pri čemer bo »dobiček« znatno manjši, saj bo znašal samo 4 milijarde lir.
(BBR)
ko najbolj smotrno prispemo v Idrijo in od tu na Vojsko. Tržačani jo bodo kar mahnili skozi Sežano, Senožeče do Razdrtega od tu pa po avtocesti do obvoza za Logatec. Iz Logatca se bodo le nekaj kilometrov vračali po stari cesti Trst - Ljubljana spet proti Trstu in pri Kalcah zavili desno proti Idriji, smerokazi so navsezadnje dovolj zgovorni, da se bo lahko vsakdo znašel. Kdor seveda pozna dobro te kraje, bo avtocesto zapustil že pri obvozu za Unec, večini pa to cesto kljub slikovitosti odsvetujemo, saj je precej ozka s slabo preglednimi ovinki. Edini manjši problem bo v Idriji, a navsezadnje je cesta za Vojsko edina, ki pelje iz mestnega središča, navsezadnje pa lahko kar mimoidoče vprašamo za pot.
Za vse tiste, ki so bili že pred leti na Vojskem in ki se upravičeno bojijo ozke makadamske poti, je nedvomno razveseljiva vest, da so cesto skoraj v celoti asfaltirali, ovinke razširili. Kdor pa bi imel še dvome, naj jih kar zavrže, saj bo cesta od 8. do 11. ure enosmerna. Priporočamo se torej, da zasebni udeleženci prispejo na Vojsko pred 11. uro, predvsem zaradi prometa.
Razgovor z Brunom Ruplom
Oktobra verjetno otvoritev Kulturnega doma na Proseku
TRST — V našem dnevniku smo že objavili kroniko o pomembnem srečanju pevskih zborov iz treh obmejnih dežel, ki je bilo preteklo soboto v Železni Kapli na Koroškem. No, med zbori, ki so na tem srečanju nastopili, je bil tudi naš pevski zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela, ki je bil, tako nam je v razgovoru povedal Bruno Rupel, večletni predsednik zbora, sedaj njegov Prizadevni in aktivni član, edini moški zbor na tem srečanju medtem ko so bili ostali trije zbori iz Brežic, Stražišča pri Kranju in zbor iz železne Kaple, v mešani postavi.
S to ugotovitvijo sva z Brunom začela obujati spomine na delovanje tega zbora, ki je bilo vsa povojna leta bogato in plodno, ki je sicer doživljalo generacijske in druge krize, kot pač vsi zbori, ki pa šteje sedaj kar 48 pevcev, velika večina teh, je povedal Bruno, je mladih.
To pomeni, da ima zbor zagotovljeno bodočnost?
»Prav gotovo, saj so mladi pevci nekakšna garancija za delovanje vsakega zbora. V našem zboru je še kakih 10 pevcev, ki pojejo pri njem tako rekoč vso povojno dobo, ko so se kot dirigenti pri njem zvrstili Viktor Čermelj, pokojni Milan Pertot, pa Ignacij Ota, nekaj časa tudi domačin Adi Danev, sedaj pa nas že nekaj let vodi Evgen Prinčič iz Sežane, ki je sicer po Poklicu učitelj. Ostali pevci so srednjih let, ali pa mladi.«
Vaš zbor je doživel že več pomembnih obletnic, pa tudi z lepim številom koncertov, nastopov in drugih prireditev se lahko pohvali?
»Res je, kar bogata je bila naša dejavnost. Že lani. Pa tudi letos smo začeli s pripravami na slovesno počastitev 100-letnice delovanja našega zbora, ki bo čez tri leta. To bo velik praznik ne samo za naš zbor, temveč za vso našo manjšino.«
Zanimalo me je, kdaj se je zbor poimenoval po znanem primorskem, oziroma tržaškem skladatelju Vasiliju Mirku.
■»To pa je bilo leta 1967. Takrat smo pripravili tudi slavnostni koncert, ki. se ga je udeležila tudi hčerka skladatelja Mirka. Na njem smo zapeli tudi vrsto nje govih pesmi. Ta prireditev nam je ostala v izredno lepem spominu.«
Pomanjkanje dvorane ni zavrlo vaše dejavnosti?
»Naš zbor je imel ves čas redno vaje in tudi svoje nastope. Res pa je, da nam je dvorana, to je naš kulturni dom na Proseku, izredno manjkala. Mi bi bili lahko v tem času, odkar je dom v popravilu, marsikje gostovali, pa nismo mogli samo sprejemati vabil, ko pa nismo imeli potem možnosti, da bi bili naše gostitelje tudi sami povabili. Tako smo na primer v tem času nastopili v Benetkah, pa tudi v Clusoneju v bližini Bergama, kjer so že tradicionalna srečanja pevskih zborov. No, če bomo imeli sedaj naš kulturni dom, borna lahko oba zbora seveda povabili, mogoče še v tem letu, ko bi želeli počasiti 100-letnico rojstva Vasilija Mirka s posebnim koncertom.«
Sedaj me je seveda zanimalo, kdaj bo kulturni dom na Proseku nared?
»Mislili smo, da bo to že veliko prej. Pa so prišle razne težave birokratskega in finančnega značaja. Sedaj upamo, da smo te težave premostili in da bomo lahko imeli slavnostno otvoritev morda še v oktobru. In če bo do tega pomembnega dogodka prišlo, potem se moram v imenu upravnega odbora zadruge za Kulturni dom zahvaliti vsem domačinom za denarno pomoč, kot tudi vsem našim osrednjim organizacijam in ustanovam, ki so nam tudi pomagale.«
Iz srca si vsi želimo, da bi do otvoritve obnovljenega Kulturnega doma na Proseku res prišlo v oktobru, tako, kot nam je povedal Bruno Rupel. To bo resnični praznik za nas vse.
NEVA LUKEŠ
Ker je bilo orožje dve desetletji vsakomur pred očmi
Zakaj spotika po tolikih letih?
DREKA — Maurizio Sauli je kot toliko Beneških Slovencev kmalu po vojni in še zelo mlad odšel na delo v tujino. V Švici je postal kuhar in °b povratku domov si je v vasi Kras v občini Dreka, prav poleg županstva, odprl lično urejeno gostilno. Ker Oa je orožje od nekdaj mikalo, je svojo bogato zbirko pušk, samokre-
sov, turških sabelj in celo arabskih pušk na kremenčev vžig obesil pc zidovih in vitrinah svojega lokala. Prejšnji dan je bil, povsem razumljivo, sila presenečen, ko so mu policaji pomolili pod nos zaporni nalog in odredbo o zaplembi orožja.
Kako se je to moglo zgoditi? Ka kor smo izvedeli, Sauli prodaja svo
jo zbirko, ker si popravlja hišo. Kupec te zbirke pa je najprej odšel na kvesturo vprašat, kakšen postopek je potreben, da bi odkupil io orožje, vredno kakšnih 30 milijonov Ur. S tem je, po uradni verziji, policijo opozoril na to, da je za en del orožja potreben orožni list, za drugi del pa ne. Ker je šlo za zares veliko zbirko, v kateri so bile tudi granate in orožje za minometalce, je policija vse predmete odpeljala v Videm, njega pa v videmske zapore.
Naslednji dan je v videmskih časopisih o svojem primeru prebral vest pod štirimi ali petkolonskimi naslovi, opremljenimi s slikami orožja, kakršne je običajno videti v časopisju, kadar odkrijejo skladišče orožja v skrivališču takšnih eli drugačnih brigad.
Morda ga bo odvetnik Pelizzo že čez nekaj dni spravil na svobodo, toda Sauli bo težko razumel, zakaj je to staro orožje, ki je pred očmi vseh obiskovalcev lokala vsaj 20 let viselo na zidovih, ne da bi se kdo zanj zmenil, prav sedaj postalo predmet spotike.
Deželni svet o ladjedelništvu
TRST — V zadnjem obdobju se je kriza v vseh obratih z državno soudeležbo v Trstu in Gorici še poslabšala, tako da so o njej razpravljali na zadnji seji deželnega sveta v okviru priprav na srečanje IRI - dežela - sindikati.
Na tej seji so deželni predstavniki trenutno stanje ocenili za zaskrbljujoče ter predlagali predsedniku Comelliju, naj čim prej zahteva sestanek s predsednikom vlade Craxijem. Na tem sestanku naj bi Comelli predsedniku vlade Prvenstveno predočil problem tržiške ladjedelnice, kateri primanjkujejo naročila, nato pa bi moral prikazati tudi problem ostalih ladjedelnic v deželi. Prav v okviru sanacije teh obratov je vlada že predložila parlamentu ustrezne ukrepe 23 nujne posege. Ti ukrepi naj bi temeljili na novih produktivnih pobudah.
Razprava v deželnem svetu je še tekla o nujnosti odprave zastojev pri finansiranju javnega in privatnega brodovja, da bi na ta način ladjedelnice sPet dobile nova naročila.
priporočamo vam
Cav. LUIGI PREŠEL
G. Prešel & C.
ELEKTRIČNE NAPELJAVE
+ civilne	+	revizija
+ industrijske	+	vzdrževanje
+ preureditev	+	ugotavljanje	okvar
+ prilagoditev na veljavne predpise
SEDEŽ, DIREKCIJA in TEHNIČNI URAD:
TRST - Ul. S. Frančiška 16 - Tel. 040/768121-2
PODJETJE
MARSICH prefabbricati
ROCOL CALLAIA An. št. 1683 (SS 202 III. km) Tel. 910806
CEMENTNE CEVI GREZNICE »IMHOFF« DEPURATORJI in NAPRAVE ZA KLORIRANJE
gradbeni material — ploščice — sanitarije — železnina — zložljive podstrešne stopnice — ognjišča - kamini z instalacijo toplega zraka
ODVOZ ODPADNEGA MATERIALA Z LASTNIM NAKLADALNIM VOZILOM
DELAVNICA »E. MICHELI« s.n.c.
ERNESTO in GIORGIO MICHELI
TRST — UL. G. GRIMANI 42 — TEL. 744845
Lasten patent za dodatno zavarovanje katerekoli vrste vrat (tudi zaščitenih od Zavoda za spomeniško varstvo) Blindirana vrata Železne blagajne po meri Blindiranje shramb Popravilo železnih blagajn Vstavitev šifriranih ključavnic za vse vrste železnih blagajn
Neuničljive železne rešetke Eno — ali dvokrilna neuničljiva ograjna vrata Odstranljlve železne rešetke (s ključavnico) Neprebojne zasteklitve Zasteklitve z neprobojniml in neuničljivimi stekli Obdelava kovin in nerjavečega jekla
Kovinska oprema
Enotna sindikalna zveza v boju zoper privatizacijo pristanišča
Zanimiva debata v okviru Prix Italia
Kako lahko TV prispeva k širjenju glasbene kulture
»Dve leti in osem mesecev so pri-staniščniki potrpeli in se d e mam o žrtvovali, znamenj dobre volje z vaše strani pa nobenih. Čelnega spopada mi nikakor nočemo, če pa bo do tega prišlo, tedaj odgovornost ne bo naša!« Tako so zatrdili predstavniki enotnega sindikata FT, ki v sklopu zveze CGEL - CISL - UIL združuje uslužbence podjetij in ustanov z jav-noprevozndškega oziroma prometnega področja, ko so med včerajšnjo tiskovno konferenco o temi »Sindikat in zdajšnje razmere v tržaški luki« povedali zastopnikom pristaniške ustanove EAPT in špediterjev ter drugih koristnikov luških storitev, da ne bodo dopustili »privatizacije pristanišča«.
Dino Fonda (pokrajinski tajnik FILT/CGIL), Giovanni Fusco (deželni tajnik FILP/CISL), Giancarlo Mas-serano (deželni tajnik UIL - Trasporti) in Vincenzo Marinelli (tajnik koordinacijskega organizma pristanišč-nikov FILT) so z dvema letoma in osmimi meseci imeli v mislih čas, ki je potekel od 9. januarja 1982. Takrat je bil dosežen med sindikati, ustanovo EAPT in glasniki uporabnikov luke sporazum o nekakšnem »prenehanju sovražnosti«, to je o tvornem sodelovanju za dobrobit vseh in konec koncev celovitega krajevnega gospodar-
SSk o naravnih parkih in zaščiti Krasa
Pred dnevi se je sestal a pravno-ur-banistična komisija SSk v razširjeni sestavi za obravnavo problematike v zvezi z naravnimi parki in zaščitenimi področji na Krasu, ki jih predvideva deželni urbanistični načrt.
Iz izčrpne in poglobljene razprave, v teku katere so bili osvetljeni različni vidiki glede omenjenih področij, je prišlo do izraza dejstvo, kot je rečeno v tiskovnem poročilu, da domačini na Krasu nasprotujejo vsakršnim nepotrebnim in za razvoj kmetijstva škodljivim omejitvam in vinkulacijam. Zato so mnenja, da bi bik) treba s posebnimi posegi zlasti finančnega značaja omogočiti perspektiven razvoj tradicionalnih in tudi novih oblik kmetijskih dejavnosti, ki bi zagotovile kmečkim družinam zadosten zaslužek in jim ne bi bilo treba zapuščati kmetij oziroma se omejiti zgolj na dopolnilno kmetijstvo, kakor so danes na žalost prisiljeni.
V ta namen, meni SSk, so potrebni izredni ih temeljili posegi, med katerimi velja omeniti valorizacijo vinskega pridelka z zgraditvijo skupne kleti in čimprejšnjo uveljavitev zaščitnega znaka DOC, ustrezne prispevke na račun osnovnega začetnega kapitala za izvedbo raznih pobud. V tej perspektivi bi morali odpasti razni naravni parki, druga zaščitena področja pa omejena na tiste predele, ki so neprimerni za kakršnekoi kmetijske dejavnosti.
Na osnovi nakazanih smernic bo pravno-urbanistična komisija izdelala stališče glede kraških parkov in podobnih področij ter zadevnih urbanističnih instrumentov, ki jih bodo predložile prizadete občine.
stva. Pristaniščniki so pristali v bistvu na zamrznitev tarif in zredčitev delovnih skupin ter na dopolnilno bla gajno po rotacijskem sistemu, s čimer so stvarno bili ob 1,6 milijardfe lir. To pomeni, da so ta znesek na drugi strani privarčevali špediterji, ki pa v zameno niso ničesar dali, kot so včeraj izrecno poudarili sindikalisti s pripombo, da so delavci EAPT in ze-notene družbe pristaniščnikov (CUL P) na lastne stroške omogočili pom-nožitev tovornih pošiljk in s tem tudi večji zaslužek uporabnikom luke.
Ne samo, da niste spoštovali sporazuma — so naglasili sindikalisti — ampak se hočete zdaj postopoma celo prilastiti pristaniških struktur in opreme. Luka je družbena dobrina, ne pa domena EAPT in špediterjev, je nadaljevala četverica iz sindikata FT in opozorila na zaskrbljujoč, pojav oddajanja skladišč zasebnikom, s čimer slednji izrivajo luško delovno silo in jo nadomeščajo z lastno, ki manj stane. »Toda tarifna razlika je postala minimalna«, je rekel Fonda, »in sindikat ne bo dovolil računanja brez krčmarja«. »Tem manj«, je nadaljeval Marinelli, »ker deiavci doslej niso šteli, kaj dajo in kaj dobijo, kot to vsak dan delajo špediterji«.
Kot znano, bo Slovensko stalno gledališče v Trstu začelo svojo letošnjo jubilejno sezono z uprizoritvijo Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Vaje, pod vodstvom režiserja Jožeta Babiča, potekajo redno že od 1. septembra. Ansambel SSG pa je med tem časom obnovil tudi komedijo sodobnega italijanskega pisatelja Piera Chiare, Delitev (La spartizione), ki jo je zrežiral v sezoni 1982 - 83 Mario Uršič. Laskave ocene gledališke kritike in dober sprejem pri publiki sta botrovali pri odločitvi vodstva Slovenskega stalnega gledališča, da predstavo obnovi in jo tako še enkrat, v predsezoni, nudi na o-gled vsem tistim, ki so jo pač zamudili. Prva uprizoritev Delitve bo
Predstavnik le-teh Marzari je gornje trditve osporaval in dejal, da koristniki luke nikakor nočejo izpodriniti pristaniščnikov, pač pa se zavzemajo, kot naravno, za to, da bi tarife bile čim nižje. Predstavnik EAPT je ravno tako zavrnil kritike sindikalistov, hkrati pa pozval sindikat in operaterje k obnovitvi tvornega dialoga.
Sindikalisti so odločno zahtevali raz-čiščehje zadeve neposredno s špediterji, poleg tega pa pozvali politične sile, družbenogospodarske kroge, krajevne ustanove in deželno upravo, da s skupnimi močmi rešijo zaostrujočo se krizo v pristanišču, (dg)
tako že jutri, 29. septembra, ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu, v torek, 2. oktobra, ob 20 30 pa v Prešernovem gledališču v Boljuncu.
Komedija Delitev, prirejena po romanu iz leta 1964, je z vsemi sestavinami tipično italijansko delo, postavljeno v čas druge polovice dvajsetih let. Pripoveduje o treh ostarelih sestrah, ki v času prebujajočega se fašizma vegetirajo v malem italijanskem mestu. V brezsmiselno življenje Fortunate (Bogdana Bratuž), Tarsille (Miranda Caharija) in Ca-mille Tettamanzi (Mira Sardoč) vstopi Emerenziano Paronzini (Silvij Kobal), uradnik na davkariji, ki si za svojo ekonomsko varnost izbere za ženo eno od treh sester. Brez Ijubez-
Problem, s katerim so se včeraj v jutranjih urah ukvarjali na konferenci v veliki dvorani Pomorske postaje, je bil pereč: kako more televizijski medij primerno posredovati občinstvu glasbene programe ali, bolj enostavno, je televizijski medij res primeren za širjenje take umetnostne zvrsti, kot je glasba? Uvod v debato so pripravili trije visoko kvalificirani gostje:	gospa lnger
Aaby, šef televizijske glasbene produkcije SVT 1 iz Švedske, Michael Kustow (predsednik okrogle mize), glavni urednik umetniških programov angleške Channel 4, ter italijanski skladatelj Gino Negri.
ni, brez kakršnihkoli čustev se odloči za najstarejšo Fortunato, pozneje pa se veselo zabava tudi s svakinjama. Sestre molče privolijo v takšno delitev svojega ubogega izvoljenca, dokler mu na koncu ne »izpijejo krvi«.
Delitev je tako ob prikazu teh sprevrženih strasti tudi posmeh italijanski družbi tridesetih let, ko država in cerkev kot vrednoti odmirata, na njuno mesto pa stopa brutalen fašizem, ki pa se mu Chiara duhovito posmehuje.
Pri predstavi so sodelovali, poleg že omenjenih, še scenograf Sveta Jovanovič, kostumografka Marija Vidau in igralci Tone Gogala, Zlata Rodošek, Stojan Colja, Adrijan Rustja, Anton Petje in Alojz Milič.
• Župan Richetti je v prejšnjih dneh sprejel zastopstvo obrata Temi pod vodstvom ravnatelja dr. Sacerdote ja, ki mu je izrazilo zaskrbljenost zaradi počasnosti pri uresničevanju »programa titanij«.
Skupščina o šolah v Skednju in Carboli
Preverjanje del v šaskem poslopju v Ul. Praga in položaj šol v tem predelu mesta sta osrednji temi, o katerih bo govor na javni skupščini, ki jo je sklenil rajonski svet za Skedenj in Čarbolo. Skupščina bo v četrtek, 4. oktobra ob 18. uri v škedenjski kinodvorani, sestanka pa se bosta udeležila tudi občinska odbornika za šolstvo in za javna dela.
Z uvodnimi govori so se izvedenci dotaknili malodane vseh hudih problemov, ki morijo današnje predvajanje glasbenih programov po televiziji. Iz pristnega vidika glasbenika je G ino Negri podčrtal dejstvo, da glede na stopnjo tehničnih dosežkov in tehničnih servisov, ki jih televizija nudi gledalcem, so slednji prikrajšani za primeren, če že ne dober sprejem glasbenih programov. Z uvedbo oddajnikov in sprejemnikov s sistemom Dolby — stereo bi verjetno že lahko rešili ta problem. Ostalo pa je prav gotovo odprto drugo vprašanje, ki ga je Negri postavil, da je v glavnem glasba na televiziji le neke vrste kulisa, ki služi dramatskim programom in da je torej brez ene svoje primerne identitete. Zalo pa je pohvalil Bernsteina, ki se je s svojim orkestrom postavil pred kamere in se tako dejansko postavil v konkurenco z vsemi glasbeniki — showmani, ki ponujajo moderno glasbo vsak dan v vsakodnevnih televizijskih programih. Poleg tega je tudi podčrtal kritično stanje današnjih glasbenikov, ki P° njegovem mnenju praktično nimajo vstopa h glasbenim TV programom, ker pač še vedno privilegiramo klasično, lažje sprejemljivo glasbo.
Na vprašanja in na trditve, ki jih je postavil Negri, je odgovoril Kustow s tem, da je najprej navedel primer sodobnega glasbenika Phili-pa Glassa, ki uspešno deluje tako v svetu moderne glasbe kot v sodelovanju s televizijskim in filmskim medijem. Kustow pa se je vprašal, kako to, da televizija, ki je po definiciji medij, ki registrira tudi najbolj aktualna umetniška vrenja, nima nobene posebne pažnje za nove stvaritve sodobnih glasbenikov. S slikovitimi prispodobami (na primer globoke kaluže mirne vode v deroči reki, to je glasba v razmerju s televizijo) je skušal dopovedati, da so perspektive za realizacijo vedno boljših glasbenih programov le dobre, da smo v tem resorju šele na začetku in da je prav, da tako masovni medij, kot je televizija, pripomore k dejanskemu širjenju tovrstne umetnosti.
Iste koncepte je v svojem govoru zelo emfatično in prepričano izrazila tudi lnger Aaby. Njeno neutrudno delovanje na področju glasbe in televizije, tisto delo, ki ga je vzljubila čisto slučajno, kot je sama odkrito priznala, ji je dalo možnost, da je od blizu sledila nekaterim osnovnim napredkom pri širjenju glasbene kulture. Podčrtala je, kako lahko s primerno žirijo opera, mislila je na Bergmana, lahko učinkuje na gledalce in predvsem na tiste, k* se niso nikoli približali operi. Pripomnila je, da glasba res ne pozna meja in da ponuja svoja sporočila nedotaknjena povsod po svetu. To je tisto glasbeno sporočilo, to bi morala biti smer, v katero naj bi se spravili vsi, ki hočejo plemenititt glasbene programe na televiziji, četudi so to »kičasti« videoglasbent programi. Ko imamo v rokah tako moč, kdo nas lahko ustavi, se je vprašala Aabyeva in s tem postavila predpogoj za vso nadaljnjo debato.
EVA FORNAZARIČ
Bogdana Bratuš, Mira Sardoč in Silvij Kobal v Chiarovi Delitvi (Foto Omnia)
Še vpisovanje v tečaje 150 ur
Na nižjih srednjih šolah Simon Gregorčič v Dolini in Ivan Cankar pri Sv. Jakobu potekajo še do konca tega tedna vpisovanja v slovenski tečaj dopolnilnega izobraževanja »150 ur«. Tečaji »150 ur« so namenjeni odraslim, ki iz kateregakoli razloga niso dokončali obveznega šolanja. So brezplačni in odprti vsem, ki so dopolnili 16. leto starosti. Potekajo eno samo šolsko leto, ob koncu študija (v popoldanskih ali večernih urah) pa prejme tečajnik diplomo nižje srednje šole. Tečaji predstavljajo torej lepo priložnost za vse tiste, ki doslej niso mogli pridobiti te diplome.
Vpisovanje poteka v tajništvih obeh šol. Kdor bi se rad vpisal v tečaj mora predstaviti ustrezno prošnjo in rojstni list; kdor ni dopolnil še 21. leta starosti pa mora oddati tudi potrdilo o dotlej opravljenem šolanju.
Chiarova Delitev jutri v Kulturnem domu
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
O Devinu so pisali številni pisatelji in pesniki
Devin
(Tretji del)
V devinskem gradu je bil 20. junija 1945 podpisan sporazum med Jugoslovani in Angloameričani o poteku tako imenovane Morganove demarkacijske črte.
Zavezniška uprava je na razlaščeni zemlji na sz. strani Devina začela graditi naselje za istrske begunce Ribiško naselje sv. Marka (Villaggio del Pescatore), ki je štelo leta 1971: 492 preb., 1. 1981: 423 preb. Ves čas angloameriške uprave so v gradu prebivali visoki angleški častniki, kot npr. generala Terence S. Airey in John Winterton, vrhovna poveljnika in upravitelja cone A STO. Devinski princ se je vrnil v grad 1. 1954, ko so Angloameričani zapustili cono A. Ko so bile kme-tiske površine pozidane (čmičje na z.. Na lehtah na s.), je bila tu dograjena leta 1970 že omenjena avtocesta z motelom in drugimi servisi. Domačini so zaposleni v papirnici v Štivanu ter v Tržiču in Trstu.
Devin je znan tudi po tem, da so ga mnogi pesniki in pisatelji ome-
njali in celo določili za kraj, v katerega so postavili svoje delo. Med temi so Aškerc, Jurčič, ki je postavil svojo Lepo Vido v Devin, Bevk, Rebula in Igo Gruden. Kot gost devinskih gospodov je nekaj časa prebival v Devinu tudi nemški pesnik Rainer Maria Rilke, avtor Devinskih elegij. Devin je sedež enega izmed zavodov združenega sveta, ki ima za sedaj sedež v Hotelu Europa (Enalc) v nabrežinskem Bregu, dokler ne bodo nared za to obnovljeni prostori v devinskem gradu.
Na širšem območju vasi so pomembne arheološke najdbe. Na pobočju Fr-ščaka so v jami Ognenci (Grotta del Fuoco) izkopali konec prejšnjega stoletja prazgodovinske in rimske ostaline. Na začetku tega stoletja je ob osrednjem stolpu novega devinskega gradu prišel na dan napisni kamen, ki omenja cesarja Dioklecijana (3. stol, pr.n.š.) in neko trdnjavo. V Čr-iličju so arheologi na začetku tega stoletja raziskali Terezijino jamo, kjer so našli veliko predmetov iz novejše kamene dobe. Na žalost je ta jama danes prekrita z odpadnim ma terialom, tako da jo je težko najti. Na zadnji kraški terasi begunskega naselja San Marco so našli v neki
razpoki s kamni prekrite ostanke dveh mlajših moških s pridatki iz rimske dobe, med Devinom in izviri Timave pa ostanke rimske ceste Via Gemina. Poleti 1982 so pri obnavljanju neke hiše na UTci (Ulici), v starem središču vasi, našli pri kopanju temeljev in kleti precejšnje število anfor in drugili posod.
Pogostejši slovenski priimki so Mervič, Legiša, Colja, Pecikar.
Od tod so doma: Pravnik Ivan Ples (1886 - 1958), gospodarski organizator in publicist, v stari Jugoslaviji pravnik v sodni in diplomatski službi. Miroslav Ples (1852 - 1922), 25 let župan v rojstnem kraju, kjer je uspešno branil naše rojake pred poskusi poitalijančevanja ; njegova restavracija je bila središče naših narodnih prireditev. — Od 1860 do 1876 je tu bival kot župnik in dekan Štefan Doljak (1819 - 1876), pomemben narodni buditelj in šolnik. — Do smrti 1859 je zadnja tri leta tu učiteljeva! Hrabroslav Volarič (1863 -1859), pevovodja, skladatelj zborovskih del in harmonizator ljudskih pesmi, v času narodnega prebujanja najpomembnejši glasbenik na Primorskem. — Od 1. 1601 do 1612 je tu bi-
val Alasia da Sommaripa fra Gregario iz Piemonta, ki je s svojim Vocabolario Italiano e Shiauo 1. 1607 odprl Italijanom vrata v slovenski jezik. Ponatis tega za nas pomembnega slovarja je ob izdatni denarni podpori lastnika devinskega gradu izšel leta 1979.
Pripombe
in dopolnila bralcev
V zvezi z zapisom o Sesljanu v rubriki »Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji« dne 22. septembra bi vas rad opozoril na ponesrečen izraz, pravzaprav na netočnost glede starih sesljanskih družin.
Sesljan je kot vas začel nastajati pred približno sto leti in zato velja za relativno mlad zaselek. Razumljivo je tudi, da so morale prve družine cd nekod priti. Navadno iz bližnjih kraških vasi. Vendar zanje ne smemo uporabljati naziva priseljenci, ker so bili to prvi prebivalci vasi, in tudi zato, da jih ne zamenjujemo s tistimi priseljenci, ki so se v naslednjih desetletjih res «priselili« v Sesljan, ko je že postal večja vas.
Tudi glede naslova pri prvem delu zapisa imam določen pomislek, da stara scsl-anska trdnjava oziroma kaštel ni služil za napade z vzhoda, ampak kot obramba glavne poti iz Padske nižine in Furlanije proti Trstu in Reki. Ne smemo pozabiti tudi, da je kaštel stal na ozemlju devinskih grofov in prav na meji z ozemljem tržaškega mesta, kar dokazuje že tržaški grb, k1 označuje meje tega ozemlja z napisom, ki se začenja prav pri SISTILA-NU. In vemo, da med Trstom in Devinom odnosi niso bili vedno najboljši.
In končno bi kazalo popraviti tisti izraz, ki pravi, da je med prvo svetovno vojno potekala fronta v bližini Sesljana. Fronta je potekala prav čez ozemlje Sesljana, saj je avstrijska vojska izkopala vrsto jaškov in okopov, ki so še danes vidni vzdolž vsega roba nad morjem, od Sesljanskega zaliva do Devina. Prve granate italijanske mornarice so padle na Sesljan že takoj po vstopu Italije v vojno, maja 1915. Ob teh prvih napadih so se ljudje zatekli v zaklonišča, ki so bila na dnu doline Kavčce sredi vasi. Leta 1916 pa so se izselili.
Pokrajina razdelila denar za kulturo Tudi tokrat NSK brez finančne podpore
Tržaški pokrajinski svet je v sredo zvečer po odobritvi dveh resolucij o položaju Slovenskega stalnega gledališča (o čemer smo poročali včeraj) sprejel sklep o porazdelitvi finančnih prispevkov kulturnim ustanovam in organizacijam, ki so za to zaprosile. Pokrajina je razdelila ta denar na podlagi deželnega zakona št. 68, sklep pa je sad skupnih naporov odborništva za kulturo, posvetovalne komisije, ki jo predvideva zakon, in posebne svetovalske komisije, v kateri so zastopane vse stranke. Sklep o porazdelitvi denarja je podprla večinska koalicija (SSk, PS Dl, PRI, LpT in KD), proti so glasovali Omero (Tržaško gibanje), čok. (PSI), ki je svoj glas povezal s problemom NŠK in fašista, medtem ko so se komunisti vzdržali.
Pokrajinski svet bi moral ta sklep odobriti še pred poletnim premorom, predsednik Marchio pa je bil zaradi nesoglasij v sami večini takrat primoran odložiti razpravo in spet sprožiti ves postopek za porazdelitev tega denarja. V pristojnih komisijah je zatem prišlo do neke vrste sporazuma, ki je v sredo omogočil pokrajinskemu svetu, da je dokončno odobril ta sklep. Zato na seji ni prišlo do polemik, ki so v zadnjih letih vedno spremljale razpravo o tem
vprašanju in to tudi zaradi tega, ker je predsednik Marchio v imenu odbora sprejel nekatere zahteve komunistične opozicije v zvezi s kriteriji za razdeljevanje tega denarja. Odbor se je v bistvu obvezal, da bo v prihodnje poskrbel, da se bo razdeljevanje prispevkov obravnavalo v soglasju s kulturno politiko pokrajinske uprave
Tudi tokrat pa je žal ostalo povsem nerazčiščeno vprašanje podpore Narodni in študijski knjižnici, ki ji je • pokrajina spet odrekla prispevek, kljub temu, da je upravni svet naše ustanove pravočasno predložil pristojnim pokrajinskim telesom vso potrebno dokumentacijo s prošnjo za pomoč. Tudi tokrat je prevladalo prepričanje, da ima naša knjižnica pravico do finančne podpore na podlagi deželnega zakona št. 60 iz leta 1976 in ne na podlagi zakona št. 68, ki se ga poslužuje pokrajina. To je kamen spora že nekaj let, pri vsem tem pa nastrada vedno samo NŠK, ki na podlagi zakona št. 60 dobiva od dežele mnogo prenizko podporo za svojo knjižničarsko dejavnost, medtem ko bi morala pokrajina podpreti specifično kulturno poslanstvo, ki ga NŠK opravlja od vsega začetka. To je tudi tokrat pokrajina povsem prezrla, čeprav gre podčrtati, da se
je odbor v sredo obvezal, da bo čim-prej proučil to pereče vprašanje in skušal najti obliko, da bo NŠK vendarle dobila od pokrajine podporo vsaj za neko specifično pobudo ali za določen kulturni program. Bomo videli, če bodo obljubam predsednika Marchia sledila stvarna dejanja!
Pokrajina bo prispevala denar tem slovenskim ustanovam in društvom: TFS »Stu ledi« (800 tisoč lir). Društvo Slovencev miljske občine (600 tisoč), KD Rdeča zvezda (500 tisoč), KD Lipa (300 tisoč), KD Vesna (900 tisoč), Slovenska prosvetna matica (1 milijon 300 tisoč), KD V. Vodnik (1 milijon dvestotisoč), Slovenska prosveta (7 milijonov sedemsto tisoč), krožek P. Tomažič (300 tisoč), KD Rovte - Kolonkovec (pol milijona), krožek Most (dva ndlijona in 200 tisoč), KD F. Prešeren (700 tisoč), KD I. Grbec (900 tisoč), Društvo zamejskih likovnikov (950 tisoč), Ške-denjsko katoliško društvo (1 milijon 400 tisoč), Foto Trst '80 (300 tisoč) in SKD Tabor (dva milijona in pol). Brez podpore pa so med drugim ostali SKD Union, Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in Odbor za sožitje med Italijani in Slovenci, v seznamu pa nismo zasledili niti zadruge »Naš Kras«, ki je tudi zaprosila za prispevek.
Protest združenih šolskih svetov zaradi stanja na katinarskih šolah
Šolskemu skrbništvu Trst in oddelku za javno šolstvo pri tržaški občini!
Področni svet za didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan s slovenskim učnim jezikom in Področni svet 15. okrožja ter Zavodski svet nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom »Sv. Cirila in Metoda« zbrani na skupni seji dne 27. septembra 1984 na osnovni šoli »Fran Milčinski« in »Stossich« izražajo ostro ogorčenje zaradi negativnega in odlašajočega odnosa, ki sta ga zavzela pristojna organa (šolsko skrbništvo in tržaška občina) glede na izredno težke probleme katinarskih šol.
Ta nevzdržen položaj je povzročil in povzroča odločen in trden nastop slovenskih in italijanskih družin, ki ne pošiljajo svojih otrok v šolo s skrajo neprimernimi prostori.
Združeni šolski sveti
V prijateljskem vzdušju včeraj »krstili« novi deli treh domačih avtorjev
V domači kleti Ladija Kocjana v Dolini je bila sinoči že napovedana predstavitev dveh novih leposlovnih del domačih avtorjev Milana Bujona z zbirko proze, ki ji je dal naslov »Rondo« in skupne pesniške zbirke Marija Čuka in Aca Mermolje, ki ima naslov »Igra v matm.
Predstavitev obeh knjižnih novosti Založništva tržaškega tiska, je potekala tako, kot so si verjetno želeli Založništvo, v imenu katerega je vse navzoče pozdravil urednik knjižnih izdaj Marko Kravos, avtorji obeh del in pa občinstvo, ki je popolnoma napolnilo zelo prijeten in tudi svojevrsten ambient v hiši prijaznega gostitelja Kocjana. Večer sta s predstavitvijo obeh leposlovnih del uvedla Ivanka Hergold in Peter Kolšek. Udeleženci sami pa so imeli takoj možnost, da si novi knjigi ne samo ogledajo, temveč že kupijo s podpisi avtorjev.
Celotno prijetno vzdušje na prireditvi je ob koncu izpopolnila že obvezna družabna prireditev, na kateri so ob kozarcu dobrega vina in prigrizka stekle tudi pohvalne besede o večeru samem, o avtorjh, pa tudi o tem, da nam Slovencem v zamejstvu sicer še vedno manjka priznanje raznih naših pravic, da pa nam prav gotovo ne manjkajo dobri literati in na to smo lahko resnično ponosni. Naj še povemo, da sta knjigo Milana Bujona opremila Jurij Žerjal, knjigo Marija Čuka in Aca Mermolje pa Marjan Kravos
Zanje so šolska vrala še vedno zaprta
Zamude, zavlačevanja in izmikanja na račun handikapiranih šolarjev
Šolsko leto se je res že začelo pred dvema tednoma, za marsikoga pa so šolska vrata zaprta in taka bodo bržkone ostala še lep čas, če sodimo Po praksi iz zadnjih let. V mislih bnamo handikapirane otroke, ki brez spremljevalca ne morejo k pouku. Položaj spremljevalcev pa je tudi letos obtičal sredi kopice vprašanj upravno - finančnega značaja in javne ustanove jih skušajo rešiti tako, da se lovijo kot mačka in miš, samo da se v tem primeru ne ve več, kdo je mačka in kdo je miš in kdo lovi koga. Nekaj je vsekakor jasno kot beli dan: nedolžne žrtve so otroci, starši in brezposelna mladina.
Služba za spremstvo prizadetih o-trok deluje že vrsto let, od takrat, ko je zakon za vključevanje skušal odpraviti družbeno diskriminacijo na račun prizadetih. Kaže pa, da se izkušnje ob koncu vsakega šolskega leta izničijo in da je septembra treba začeti vse »jovo na novo«. Izvirni greh je vsekakor v porazdelitvi pristojnosti službe: zanjo je odgovorna občinska uprava, upravlja jo pokrajinska, v konvenciji pa je tudi šolsko nadzomištvo, kamor pošiljajo šole zahteve po spremljevalcih. Čeprav so Potrebe znane že konec šolskega leta (z izjemo prvošolcev, pa vendar so tudi v vrtcih prizadeti otroci evidentirani, mar ne?) se o dodeljevanju spremljevalcev začne razpravljati šele, ko se je pouk že začel.
Letos je vso zadevo še bolj zakompliciralo dejstvo, da se je število prošenj skoraj podvojilo: od lanskih 58 se jih je nabralo 108. Pa smo tam: Pokrajinska uprava se boji stroška in zahteva od tržaške občine trdnih Jamstev za finančno kritje (že lani je bil predvideni izdatek presežen), le-teh pa noče biti. Pokrajinski od bornik za socialno skrbstvo Dario Lecchi: »Dokumentacijo s prošnjami Po spremljevalcih nam je skrbništvo •zročilo pred približno tremi, štirimi tedni. Pred tako povečanim povpraševanjem je naša uprava hotela preveriti posamezne zahteve, če so upra Vičene, če so v skladu z drugimi, že obstoječimi liki, kot npr. negovalk,
psihologov, socialnih asistentk, pomožnih učiteljev. Veliko je tudi prošenj s strani šol, ki niso povprašale za mnenje zainteresiranih staršev.
Če ustvarja število prošenj zamude pri preverjanju in morda tudi domnevo, da se šolska struktura skuša na nek način izogniti lastni angažiranosti pri problemu vključevanja, je vsekakor osnovni problem v finančnem kritju. »Ne moremo si prevzeti odgovornosti, da vzamemo v sicer nestalen delovni odnos osebje, ne da bi imeli zagotovila, da bo tržaška občina krila strošek za službo, ki je v njeni pristojnosti. Tega zagotovila pa nismo niti od daleč prejeli«.
Za tiste otroke, ki so že prejšnja leta imeli spremljevalca, se bo zadeva lahko rešila relativno kmalu, potem ko se proti koncu tedna sestanejo odgovorni predstavniki pokrajine, občine, skrbništva in KZE. Za preostale pa je sam Locchi mnenja, da rešitve ne bo tako kmalu, (nf)
Ars copiandi« - mlada oblika umetnosti
Novo sezono je Galerija Tržaške knjigarne začela včeraj z otvoritvijo razstave italijanskih umetnikov, za katere je značilna razmeroma mlada oblika umetnosti. Maurizio Armellin, Paolo Cantarutti, Piermario Ciani,
wmm
Alessio Curto, Roberto Steve Gobesso in Alessandro M ach so namreč predstavniki umetnostne zvrsti, ki ji na kratko pravimo »Ars copiandi«, to pa zato, ker sloni na fotokopiranju. Seveda ne gre za običajne fotokopi-
S seje tržaškega predsedstva v razširjenih prostorih
SDGZ začrtalo kratkoročne smernice dela
Predsinočnjim se je sešlo na prvi seji po poletnem odmoru tržaško predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. V pretres je vzelo dolgo vrsto aktualnih vprašanj, obenem pa okvirno začrtalo smernice za nadaljnje delo v kratkoročni perspektivi. Pred začetkom razprave si je seveda ogledalo nove prostore, s katerimi se je sedež združenja v Ul. Cicerone 8/B primerno razširil in si tako zagotovil prožnejšo in učinkovitejšo dejavnost v korist članov in manjšinskega gospodarstva sploh.
Člani predsedstva so se najprej spopadli s kočljivo davčno problematiko v zvezi z Visentinijevim zakonom, potem so govorili o tečajih, ki jih prireja Slovenski deželni zavod za poklicno usposabljanje v sodelovanju s SDGZ in preverili možnosti še dodatnih tečajev, nato pa so obravnavali vprašanja o sodelovanju naše osrednje gospodarske ustanove s sorodnimi italijanskimi organizacijami, tako na primer s trgovsko zvezo Unione commercianti, pa tudi udeležbo združenja pri dejav-
nosti organizma Comitato Mode skupaj z organizacijama obrtnikov CNA in Associazione artigiani.
Predsedstvo je nadalje obžalovalo, da je gospodarska problematika slovenske narodnostne skupnosti premalo obravnavala prek sredstev množičnega obveščanja, a izrazilo zadovoljstvo, da bo med torkovo podelitvijo štipendij za vajence na Trgovinski zbornici prišlo v poštev tudi lepo število članov SDGZ. Govor je bil tudi o načrtovanih posegih na območju zgoniške občine — stadion, Trieste - Gros in skladišče Delavskih zadrug. Združenje ima v programu sestanek s Kmečko zvezo o skupnih problemih, poleg tega pa tudi srečanje z zastopnikom Kmečke zveze v izvršnem odboru Trgovinske zbornice Edijem Bukavcem. Ob koncu je bila še beseda o »dnevu varčevanja«, o sodelovanju med bankami, o ustanovnem občnem zboru bančne sekcije v sklopu združenja in o drugih skupnih pobudah na področju denarništva.
V kratkem bo sklicanje še drugih organov SDGZ, da redno steče jesensko delo.
je, za točno ■ reprodukcijo neke podobe, ampak za uporabo vizualnega sporočila najnovejše tehnologije; tiste tehnologije »soft«, ki z vznemirljivo hitrostjo spreminja naš sistem poznavanja in življenja in ki umetniku omogoči, da upodobi — s sodobno motiviko — osebne občutke in duševna stanja. Fotokopija je torej le sredstvo za novo obliko umetnosti, ki je imela v Ita’iji svoje predstavnike že v začetku sedemdesetih let. Prvi, ki se je s copy-art ukvarjal, je bil Bruno Munari, sedaj že starosta copy-art umetnikov.
Pogled na to zvrst umetnosti je vsekakor izredno različen, saj ima vsak umetnik svojo tehniko in efekte, pa tudi izvirno pojmovanje copy-art. Za tržaško publiko je razstava izredno zanimiva, saj nimamo vsak dan priložnosti, da bi si ogledali copy-art eksponate. Razstava bo odprta do 10. oktobra.
Na sliki: eden večjih copy-ekspona-tov, razstavljenih v Galeriji TK.
Tatvina ni jima uspela
Ob pomoči anonimnega telefonista, ki je opozori! na sumljivo obnašanje dveh neznancev, je policija identificirala in prijavila sodstvu dva potencialna tatova. Gre za 43-letnega Renata G ava z Rebri na Greto 10 in 19-letno Fabio Materazzoli brez stalnega bivališča, ki sta se v sredo zvečer sukala okrog avtomobilov, parkiranih v Ul. Gambini. Policija ju je zasačila v trenutku, ko sta s ponarejenimi ključi skušala odpreti vrata alfa sud. Še prej sta že vdrla v dva avtomobila, vendar ni jima uspelo, da bi ju pognala.
Zapustila nas je naša draga
Santina Ferluga por. Oblati
Pogreb bo jutri, v soboto, 29. t.m. ob 10.15, iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani.
Kino Excelsior spet odpira vrata x
S filmom Sergia Leoneja »Cera una volta in America« bo tržaška kinodvorana Excelsior po treh letih premora spet odprla svoja vrata tržaškim ljubiteljem filma. Kino Excelsior so v teh treh letih skrbno preuredili in razdelili prvotno dvorano v dve kinodvorani; večja premore 550 sedežev, manjša pa no. »Otvoritveni« film bodo predvajali v veliki dvorani, medtem ko b° manjša dvorana nared čez nekaj dni.
Po »Cera uria volta in America« (film traja skoraj štiri ure, cena Predstave 10 tisoč lir) bo v novem Excelsioru na sporedu še vrsta zanimivih filmov, kot na primer Squitierijev »Claretta«, Hillov »Streets of fire« Giraudov »Le bon plasir« in drugi.
Maksimilijanovo sfingo potegnili iz morja
Po poldrugi uri dela so potapljači tržaških karabinjerjev s pomočjo tehnikov specializiranega podjetja potegnili iz morskih globin v miramar ®kem portiču na pomol 900 kilogramov težko kamnito Maksimilijanovo sfingo, hi so jo valovi razburkanega morja med ponedeljkovim neurjem odplavili s Podstavka v morje. Kip, ki so ga bili 1929. leta po podobni nezgodi že restavrirali (takrat je kip pahnilo na pomol, pri čemer se je glava sfinge razbila), je nepoškodovan. Izvedenci ga bodo sedaj opremili z odpornejšimi zatlači, da bi ga tesneje pritrdili na podstavek. Po vsej verjetnosti bodo trajala ta dela približno dva tedna.
Razstavo bodo olvorili nocoj v KD Tabor
Tapiserije Magde Starec Tavčar
Po krajšem premoru bo opensko kulturno društvo Tabor drevi ob 20.30 začelo z novo razstavno sezono. Pri razstavni dejavnosti so openski kulturni delavci ubrali samosvojo pot in dosegli visoko raven, razstave pa so eno od sestavnih dejavnosti kulturnega dela na Opčinah.
Novo sezono bodo začeli z razstavo tapiserij Magde Starec Tavčar, v bližnji prihodnosti pa napovedujèjo tudi druge zanimive pobude, kot je prikaz del naivskega slikarja Dizni-karja. A vrnimo se k drevišnji razstavi. Magda Starec Tavčar, ki kot likovnica že dalj časa sodeluje s Taborom, se bo predstavila javnosti s
svojo prvo samostojno razstavo. Posebnost njenih tapiserij je v tem, da pripravi vse sama od zasnove do »zadnjega Štiha«, s tem pa, kot je dejal kritik Milko Rener, vnaša v zamejski likovni prostor novo zvrst, ki se sicer uveljavlja v Sloveniji, s katero pa se pri nas ni še spoprijel nihče.
Otvoritev razstave, ki bo odprta do 7. oktobra, bosta obogatila pesnika Marij Čuk in Ace Mermolja, ki bosta prebrala nekaj poezij iz njune zadnje zbirke »Igra v matu«, ki je pravkar izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Uvodno besedo o delu Magde Starec Tavčar in njenih tapiserijah pa bo imel kritik Milko Renar.
Žalujoči:	mož Renato, sin
Igor z družino, mama Pina, oče Santo, sestri Alma in Mar-čela z družinama in drugo sorodstvo
Trst, Ferlugi, 28. septembra 1984
Premini'a je
Ana Velenich vd. Degrassi
Pogreb bo danes, 28. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: družini Tomasini, Marija Simoniti in Emilija Lipovec
Trst, 28. septembra 1984
Kulturna društva v Bregu še niso aktivno stopila v novo sezono
Poletje s sagrami je mimo in naša kulturna društva spet pričenjajo s tradicionalnim delovanjem. Nekatera društva v Bregu so že krepko za vihala rokave in pričela z delom, medtem ko so se druga zbrala lena prvih sejah, na katerih so v glavnem prišli na dan stari, lanski problemi. Upoštevati pa moramo, da so bila skoraj vsa brežanska dru štva v večji ali manjši meri zaposlena na Kmetijskih dnevih v Bo-1 juncu. Prve društvene seje skratka niso prinesle mnogo novosti.
Največ dela je imelo prejšnje dni ricmanjsko kulturno društvo »Sla vec«, ki je pripravljajo vrtno veselico po nekdanjem zgledu (vreme je žal okrnilo prireditev) in zato tudi ni imelo časa, da bi se lotilo načrtovanja nove sezone.
Poleg ricmanjskega društva je začelo krepko delati tudi mačkovljan-sko društvo, ki se pripravlja na gostovanje na Koroškem. Lani okto-
bra je imelo društvo v gosteh pev ski zbor iz Pliberka, letos pa vrača gostovanje. ,:>ri tem moramo posebej poudariti zanimivo in spodbudno dejstvo, ki le kaže na neko svežino: društveni mešani pevski zbor se bo namreč ob tej priložnosti. združil z ženskim pevskim zborom »I. Grbec« iz Skednja in imel v Pliberku skupen nastop. Naslednjega dne bosta društvi obiskali nacistično taborišče v Mauthausnu, kjer bodo položili vence in zapeli nekaj pesmi.
KD »Rapotec« iz Prebenega je na prvi seji le v glavnih obrisih sestavilo program za novo sezono. Prva važnejša prireditev, ki jo društvo pripravlja, bo oktobra, ko bo spo minska svečanost ob 40 letnici ustre litve kurirk. Druga kulturna društva, in sicer »Slovenec« iz Boršta, »F. Venturini« od Dom ja, »V. Vodnik« iz Doline in »F. Prešeren« iz Bol junca pa še niso izdelala podrobnejših programov za novo sezono.
Čeprav smo šele na začetku sezo ne, pa bi morala naša društva le nekoliko hitreje pričeti z delom. V Bregu se že nekaj let kaže kriza v društvenem delovanju. Predvsem pa je žalostno, da delajo v društvih vsa ta leta vedno eni in isti ljudje: premalo pa je v teh kulturnih organizacijah predvsem mlad nc. Mo goče bi morala naša društva globlje razmišljati o tem pojavu in tudi konkretno ukrepati. V kulturno življenje bi bilo treba vnesti nove ideje in oblike dela, s katerim bi si društva pridobila nove člane. Morda bi prav s pridobitvijo mlajših članov prišle v društva nove ideje in s tem pripomogle k živahnejšemu delovanju. Končno pa se moramo zavedati, da ni dovolj, da društvo životari ; misliti moramo predvsem na to, da se bo društvo razvijalo, kar pa lahko dosežemo le z načrtnim, premišljenim delovanjem.
MIRJAM MAVER
V Rossetti ju na pobudo Združenja hemopaticnih in neopla? ličnih otrok
Drevi dobrodelni koncert znanih opernih solistov
Danes zvečer ob 20.30 bo v gledališču Rossetti dobrodelni koncert, ki ga prireja Združenje hemopatič-nih in neoplastičnih otrok (AGMEN). Na koncertu bodo nastopili slavni operni solisti, ki osvajajo svetovne odre in ki bodo s svojo prisotnostjo, predvsem pa s svojim vrhunskim izvajanjem skušali razgibati vest meščanov in okoličanov, da bi se koncerta udeležili v čim večjem številu. Vstop bo prost, vendar bodo za namene in potrebe združenja potekala nabiralna akcija v obliki prostovoljnih prispevkov. AGMEN, kot smo že nekajkrat napisali, ima vse-deželni značaj. V združenje so včlanjeni starši otrok, ki bolehajo za različnimi oblikami krvnega raka. Ti otroci so potrebni stalne nege in pozornosti staršev. Za tiste staršev, ki se morajo voziti iz Furlanije in si sami plačevati bivanje v Trstu postajajo stroški sčasoma nevzdržni, še posebno, če pomislimo, da so to delavci, kmetje, uradniki in podobno.
AGMEN ima svoj sedež v otroški bolnici Burlo Garofolo, vanj pa se lahko včlani vsakdo, ki želi podpirati plemeniti nagih združenja. Na nocojšnjem dobrodelnem koncertu bo najprej nastopil mladinski zbor »I piccoli cantori della Città di Trieste«, ki ga vodi Maria Susovsky Sc-meraro.
V drugem delu pa se bodo zvrstili tenorist Giuseppe Botta, sopranistka Stella Doz, basist Francesco Ellero D'Artegna in mezzosopranistka Gloria Scalchi; nekaj arij bodo nastopajoči zapeli v duetih.
Naš domačin tenorist Carlo Cos-sutta je iz družinskih razlogov odpovedal nastop.
(ris)
Jutri odhod izletnikov KZ na Dolenjsko
Jutri odpotujejo izletniki Kmečke zveze na dvodnevni izlet po Dolenj ski. Avtobus bo odpotoval iz Nabrežine (izpred gostilne Silvester) ob 6.30, s Proseka (avtobusna postaja na Krža-di) ob 6.40, z Oberdanovega trga v Trstu ob 7. uri in z Opčin ob 7.20. Izletniki se bodo nato odpeljali mimo Ljubljane v Ivančno Gorico, Muljavo, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Bazo 20, Semič, Metliko in Otočec do Novega mesta. Ogledali si bodo razne kmetijske kombinate, muzeje in druge zanimivosti. V nedeljo bodo o-biskali Pleterje. Agrokombinat TOK, Brežice, Grosuplje in se nato vrnili v Trst.
V teku vpisovanje v štiri tečaje KZ
Kmečka zveza obvešča, da je v teku vpisovanje v tečaje, ki jih letos prireja v sodelovanju s Slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje. V letošnji sezoni bodo na sporedu tečaji iz vinogradništva, vrtnarstva, davčnega ažumiranja in čebelarstva ; predvidoma se bodo začeli čez dober mesec dni, zaradi česar je potrebno, da se interesenti čim prej vpišejo. To lahko storijo vsak dan, v delovnem umiku, v tajništvu KZ v Ul. Cicerone, kjer so jim na razpolago tudi vse ostale podrobnosti. Posebno vabilo, da bi se čim prej vpisali, pa je namenjeno vsem tistim, ki želijo obiskovati tečaj o vinogradništvu.
Alenko in Edvina je osrečilo rojstvo
DAVIDA
Z njima se radujejo none in nonoti, pranone in pranonoti in vsi drugi sorodniki in prijatelji s Tomažem in Mojco vred, ki voščijo novorojenčku vso srečo.
čestitke
Alenko in Edvina Grgiča je osrečilo rojstvo malega DAVIDA. Vso srečo mu želi KD Slovan - Padriče.
Danes praznuje 70. rojstni dan naša draga mama in nona MARIJA BABOC -GLAVINA. Mnogo zdravja in sreče ji iz srca želijo vsi otroci z družinami.
Danes praznuje 16. rojstni dan EMANUELA SACCHE Iskreno ji čestitajo in želijo vse najboljše mama, oče in sestra Rafaela.
SKD Tabor z Opčin iskreno čestita svojemu članu MARKU SOSIČU ob uspešno opravljeni diplomi iz režije na Akademiji za gledališče, film in televizijo v Zagrebu ter mu želi veliko uspehov in zadoščenja na umetniški poti.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljati:
tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20, ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih druitev in organizacij
KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria
prirejata jutri, 29., in v nedeljo, 30. septembra, v Lonjerju PRAZNIK GROZDJA. V soboto ples z domačim ansamblom, v nedeljo ob 17. uri nastop mešanega pevskega zbora Primorec iz Trebč ter Veselih godcev iz Boljunca.
Otroški zbor F. Venturini vabi svoje mlade člane in druge otroke, ki jih petje veseli, da pridejo jutri, 29. t.m., ob 14.30 v Kulturni center A. Ukmar -Miro. Vabljeni so tudi starši.
KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora danes, 28. septembra, ob 19.30 v društvenih prostorih.
Pevski zbor Lipa iz Bazovice vabi stare in nove pevce na sestanek, ki bo v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da bo jutri, 29. t.m., ob 17. uri na sedežu Glasbene matice v Ul. R. Manna 29 sestanek vseh prijavljenih na tečaj glasbene vzgoje. Srečanje bo v Gallusovi dvorani.
razstave
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 28. septembra, ob 20.30 odprtje 1. samostojne razstave tapiserij MAGDE TAVČAR. Umetnico bo predstavil prof. Milko Rener. Pesnika Ace Mermolja in Marij Čuk bosta prebrala nekaj pesmi iz svoje nove pesniške zbirke »IGRA V MATU«. Vabljeni!
,igčISS?KO
’ GLEDALIŠČE V TRSTU
Piero Chiara
DELITEV
komedija
jutri, 29. t.m., ob 19.30 v Kulturnem domu;
v torek, 2. oktobra, ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren« v Bo-Ijuncu.
SLOVENSKO STALNO.,. "GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1984-85
Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, UL Petronio 4. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra od 9. do 14. ure. Telefon 734-265.
S S G vabi k vpisu v BALETNO SOLO
Vpisovanje in podrobne informacije od 9. do 13. ure še jutri, 29. t.m. v upravi gledališča, Ul. Petronio 4. Telefon 734-265.
gledališča
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 28. septembra, ob 19.30: Simf. orkester Slovenske filharmonije. Modri abonma. Dirigent M. Horvat, solist V. Hudeček.
Okrogla dvorana
Danes, 28. septembra, ob 22. uri in v nedeljo, 30. t.m., ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
Srednja dvorana
Danes, 28. t.m., ob 20. uri: Nobeno sonce, režija J. Kavčič. Slovesna predstavitev novega slovenskega filma.
V ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri: Večer kubanskega animiranega filma.
Mala dvorana
Jutri, 29. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 28. septembra, ob 20. uri v gle dališki dvorani v Solkanu Eugene O’ Neill: Dolgega dneva potovanje v noč.
Ponovitev jutri, 29. t.m., ob isti uri.
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE - TRST
Slovensko stalno gledališče Vas vabi, da v sezoni 1984-85 ostanete oziroma postanete njegov abonent. Repertoar : A. T. Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ZENI, režija J. Babič; I. Hergold - PARACELS (ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA), režija B. Kobal; E. Petrolini - CHICCHIGNOLA, režija M. Uršič; T. Williams MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, režija D. Mlakar; D. Jančar - DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI, gosto vanje Drame SNG Maribor; 1. Pregelj M. Kmecl PLEBANUS JOANNES, go stovanje PDG Nova Gorica.
Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra od 9. do 14. ure. Tel. 734-265.
Združenje za
hemopatične in neoplastične bolnike - AGMEN
priredi danes, 28. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti
DOBRODELNI KO N C E R T
Sodelujejo : Carlo Cossutta, Gloria Scalchi, Giuseppe Botta, Francesco Ellero D’Arte-gna, Stella Doz in otroški zbor Piccoli cantori della Città di Trieste.
Izkupiček koncerta je namenjen zdravljenju otrok, ki bolehajo za krvnim rakom.
koncerti
VERDI
Danes, 28., ob 20.30 in v nedeljo, 30. septembra, ob 18. uri bo otvoritev simfonične sezone 1984-85. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Pinchas Steinbcrg, na sporedu pa bodo skladbe Stravinskega, Glazunova, Čajkovskega. Kot solist bo nastopil violinist Fernando Selvaggio.
Pri blagajni gledališča (tel. 631-948) so na razpolago vstopnice za oba koncerta.
Glasbena matica - Trst. Oddelek za staro glasbo. V nedeljo, 30. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 koncert: ROBERTO FABBRICIA-NI - flavta in ERIKA SLAMA - flavta. Vabljeni!
včeraj-danes
Danes, PETEK, 28. septembra
VENČESLAV
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 18.51 — Dolžina dneva 10.51 — Luna vzide ob 11.05 in zatone ob 20.47.
Jutri, SOBOTA, 29. septembra MIHAEL
Vreme včeraj : temperatura zraka 15,6 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Karin Barucca. Simone Nativi, Michele Matarrese, Sara Fragiacomo, Elisa Valli, Lucia Gamboz, Ezio Veracini.
UMRLI SO: 76-letni Giuseppe Bolsi, 87-letni Emilio Stricca, 64-letni Mario Tikal, 72-letna Anna Bolle por. Parco, 62-letni Nereo Cosoli, 60-letna Santina Fer-luga por. Oblati, 61-letni Sergio Iacon-sig, 89-letna Anna Vellenich vd. Degrassi, 65-letna Norma Zerini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored).
darovi in prispevki
kino
Ariston 17.00, 18.40, 20.20 in 22.00 »Noi tre«. Režija P. Avati.
Eden 16.30 — 22.00 »Nudo e crudele«. Film za vsakogar.
Fenice 17.30 — 22.15 »Claretta«. Claudia Cardinale.
Excelslor 15.30 — 21.00 »Cera una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Casanova II.«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.39—22.10 »Scuola di polizia«.
Dvorana št. 3 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Scanner«. Za vsakogar.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Conan il distruttore«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Dimensione inferno«. Ken Wahl.
Aurora 17.00 — 22.00 »Love, love«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 — 22.00 »All'inseguimento della pietra verde«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »II diavolo e l’acqua santa«. T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Per favore non mordermi sul collo«. Režija Roman Polanski.
Radio 15.30 — 21.30 »Johana, la farfalla in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 22.00 »II dittatore dello stato libero di Bananas«. Woody Alien.
razna obvestila
Otroški pevski zbor vabi vse otroke, da se udeležijo pevskih vaj, ki bodo ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure v Dijaškem domu v Trstu. Prva vaja bo v torek, 2. oktobra, ob 17. uri.
Otroški pevski zbor (otroci iz vrtca) bo imel prvo vajo v torek, 2. oktobra, ob 16. uri v Dijaškem domu v Trstu.
KI) Vesna, ŠD Mladina in sekcija VZPI-ANPI prirejajo v nedeljo, 30. t.m., v Križu srečanje s pobrateno krajevno skupnostjo Griblje. Goste bomo pričakali ob 12.30 izpred spomenika padlim, ob 17. uri bo v Domu A. Sirk kulturni program. Sledila bo družabnost.
Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta organizira srečanje s sorodnim društvom iz Gorice. Srečanje bo v soboto, 6. oktobra. Goste bomo sprejeli v Dolini; kosilo bo v gostilni na Jezeru. Vabimo člane, da se prijavijo. Vpisovanje bo danes, 28. t.m., od 10. do 11. ure na sedežu v Ul. Cicerone 8.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja vabi na srečanje z agronomom Vitjanom Sancinom, ki bo danes, 28. t.m.. ob 19.45 v Ljudskem domu v Podlonjcrju na temo: PROBLEMI LETOŠNJE TRGATVE.
izleti
Letnik 1914 s Proseka priredi izlet in vabi tudi letnika 1913 in 1915. Interesenti naj se javijo v prodajalni jestvin pri Irmgard na Proseku.
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan obvešča, da odpade enodnevni izlet na Gorenjsko 30. septembra zaradi slabega vremena. Prosimo prijavljene, da se zglasijo v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., ali po telefonu na št. 732-858.
V	počastitev spomina Anice ščuke daruje Luciano Jagodic 10.000 lir za ureditev športnih objektov SKD Bar-kovlje.
V	počastitev spomina Anice ščuke daruje Vlasta Jankovič 20.000 lir za ureditev športnih objektov SKD Bar-kovlje.
V	isti namen darujeta Marijo in Barbara Gregorič 20.000 lir.
V	spomin na Jušto Kodram vd. Stu-belj daruje družina Kresevič 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Jušto Kodram vd. Stu-belj daruje Francka Milič iz Zgonika 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Maksa Guština daruje Ivanka Purič (Repen 9) 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Justine Kodram vd. Stubelj daruje družina Svetlič (Bajta) 10.000 lir v isti namen.
V	spomin na teto Klaro Pertot darujeta Mirjana in Nino Parovel 30.000 lir za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za cerkveni pevski zbor Barkovlje.
Marčela Malalan (Konto vel) daruje
10.000	lir za Združenje aktivistov Prosek - Kontovel.
Ob 25. obletnici smrti Milenke Guštin darujeta sestri Julka in Nerina z družinama 50.000 lir za popravilo cerkve na Repentabru.
N.N. daruje 50.000 lir in družina Guštin (Repen 141) daruje 50.000 lir v isti namen.
V	spomin na Alojzijo Živec daruje družina Obad (Bajta 64) 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	počastitev spomina Ivana Slavca daruje Dora Barut 20.000 lir za sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Marije Boncte darujejo družine" Strain Lojzka, Klavdija in Aldo 50.000 lir za kardiološki oddelek (prof. Camerini).
V	isti namen daruje Cecilia Žerjal
20.000	lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Anico ščuko darujeta Milena in družina 20.000 lir za SKD Barkovlje.
mali oglasi
18-LETNO DEKLE išče katerokoli zaposlitev. Tel. 412-543.
PRODAM plavnik, 22 hi. Tel. 200-169.
SEM MEDICINSKI TEHNIK, nudim nego bolniku na domu, ali pa kakršnokoli drugo delo sprejemam na območju Gorice ali drugje. Ponudbe na št. (003865) 31129 ali pismeno na naslov: Hilmi Višaj, Cankarjeva 58, Nova Gorica.
GOLE G TI/1600 cc, črne barve, letnik 1982 v odličnem stanju prodam. Informacije v večernih urah na tel. st. 0481/991-040.	.
GORIŠKO PODJETJE zaposli uradnika/ co z znanjem slovenščine. Pisati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Knjigovodja«.	.
UČITELJICA z večletno prakso nudi pomoč pri učenju ali sprejme katerokoli zaposlitev. Tel. 231-851.
PRODAM 3-sobno stanovanje in box za avto. skoraj nova pri Sv. Ivanu. Tel. 040/567-939 od ponedeljka dalje °D urah kosilci
KUPIM staro hišo z zemljiščem na Krasu. Tel. 763-119.	.
PRODAM Fiat 500/L, letnik 1971. Tel. 040/229-453, v delavnikih od 13. d° 14. ure in po 20. uri, v sobotah in nedeljah zjutraj.	.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugod-no zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
GROZDJE ZA VINO ^
SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 ( zadnja postaja it. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
Mediteranski simpozij
Na Dubrovi pri Labinu se je 15.9.1984 zaključil 13. Mediteranski kiparski simpozij, ki ga je ob 50. obletnici Labinske republike leta 1970 ustanovila Katedra Labinske republike Čakavskega sabora. Za mesec in pol so v istrskem kamnu skupaj delali kiparji: Guerino Ruba iz Kanade, Tomislav Kauzlarič iz Beograda, Ratko Petrič iz Zagreba in naš go-riški kipar Negovan Nemec. V galeriji, ki se razprostira okoli Labina, je doslej dobilo svoje mesto že več kot 40 skulptur iz istrskega kamna.
ki so jih v abstraktnem likovnem jeziku realizirali priznani jugoslovanski in tuji kiparji, npr. Dušan Dia monja, Josip Diminič, Kosta Angeli Radovani, Olga Jančič itd., izmed slovenskih kiparjev pa je na ta simpozij doslej prejelo povabilo troje avtorjev — poleg Negovana Nemca sta sodelovala še Janez Lenassi in Vlasta Zorko-Tihec.
Na sliki: Negovan Nemec kleše kip, organsko formo, ki mu je dal naslov »Prebujanje«.
Nova kuharska knjiga pri DZS
Kuhajmo z Bur do
Kuharske knjige sicer ne izhajajo vsak dan, vendar jih je v zadnjem času kar precej izšlo tudi v slovenščini. Gre za domača, izvirna dela in za prevode. In če že poročamo o vseh novostih na slovenskem knjižnem trgu, ne moremo mimo novih knjig te vrste. Prvič bi nam založniki, ki se po svoje trudijo, zamerili. Drugič pa je prav, da na nove knjige, ki govore o kuharski veščini, opozorimo brattee. Prihajajo vedno nove generacije mladih, recepti starih mam se izgubljajo. Nova kuhinja je ekonomičnejša, bolj racionalna, prinaša pa seveda tudi marsikaj novega. Zato bralce, posebno še naše bralke, opozarjamo na novo kuhinjsko knjigo, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije.
Saj končno kaj drugega kot opozoriti na knjigo, niti ne moremo. Morda bi bili za to pristojni strokovnjaki, ki pa tudi nimajo niti časa niti smisla ukvarjati se s pisanjem. Opozorimo pa zato lahko na novo izdajo, ki bo dopolnila slovensko tovrstno literaturo. Knjiga z naslovom Kuhajmo z Burdo je prirejena za slovenske bralce, saj je originalni nemški naslov drugačen. Burda je sicer znano ima tudi za slovenske gospodinje, ki poznajo založbo Burda in njene izdaje o kuhanju in šivanju. Burda izdaja znano revijo za ženske, pripravila pa je tudi kuharsko knjigo, ki zdaj v prevodu Tite Škerlj prihaja med slovenske bralce.
V predgovoru pravi avtorica, da naj bo vsak dan kaj dobrega na mizi. Vsi smo za to. Če bo k temu pomagala ta knjiga pa bo vsekakor vzpodbudno. Kuharska knjiga, ki je zdaj pred nami s svojimi 500 recepti, ilustriranimi z barvnimi fotografijami, bo brez dvoma dala dovolj vzpodbud. V njej so izbrani predlogi za vsakdanji jedilnik, pa tudi za slavnostne in praznične dni. Bralke bodo našle jedi, ki jih sorazmeroma hitro lahko pripravijo, marsikaj tudi ne bo dragega, mnogo pa bo tudi za priložnostne kuharje. V knjigi so sicer zbrani kuharski recepti iz Burdine kuharske knjige, prve in druge, tako da bo vsakdo našel zase kaj primernega.
Ob tej novi kuharski knjigi v slovenščini pa lahko ugotovimo dvoje, kar bo (»pazil tudi nestrokovnjak, ki bo knjigo vzel v roke. Predvsem to, da knjiga zajema sorazmeroma široko področje, prinaša namreč recepte tako glede juh, ribjih jedi, mesa, prilog, glede enolončnic, da pa sorazmeroma veliko prostora namenja sladicam, tortam, pecivu in pijačam. Glede tega je knjiga za marsikoga še posebej privlačna, saj imajo mnoge kuharske knjige veliko prostora posvečenega glavnim jedem, mesu in prilogam, malo pa sladicam, kolačem in pijačam. Druga stvar, ki jo bo vsak bralec opazil pa je slikovno gradivo. Na vsaki strani odličnega papirja je barvna fotografija jedi, ki zavzema tri četrtine strani. Le ena četrtina je posvečena tekstu. Na vsaki strani pa je le po en sam recept z ustrezno podobo, ki je naravna, z odličnimi barvami, brezhibno reprodukcijo in zato privlačna. Prav v tem pa je prednost takih in podobnih koprodukcijskih izdaj. Slikovno gradivo je lahko poceni, za izvirno domače delo pa bi bile take podobe preveliko razkošje in predrage. Državna založba kot izdajatelj je s knjigo ustregla mnogim. Pa dober tek.
Sl. Ru.
Knjiga o Sibeliusu
Glasbeni kritik in zgodovinar Ferruccio Tammaro je izdal monografijo o znanem finskem skladatelju Jeanu Sibeliusu (1865 1957). Knjiga bo brez dvoma po magala h globljemu poznavanju tega komponista, ki je bil predhodnik sodobne glasbe.
Sibelius se je začel uveljavljali kot glasbenik že zelo mlad. Pri 28 letih je bil profesor teorije in violine na konservatoriju v finski prestatici. S svojo simfonično pesnitvijo »Kullervo« se je istega leta uveljavil kot vodilni glasbenik novega rodu.
Njegovo delo je bilo obsežno, najvažnejše pa so njegove simfonije in njegovih 11 simfoničnih pesnitev, ki se naslanjajo na finsko epopejo in na romantično tra dicijo. Vendar je kljub omenje nim osnovam Sibelius srkal tudi drugo glasbeno ustvarjanje od Čajkovskega pa do Brahmsa, Brucknerja in Mahlerja. Ob tem je iskal, kako formalno obnoviti glasbo in s tem dosegel, da so njegova dela odpirala pot sodobnemu Okusu.
Trideset let založbe »II Mulino«
RIM — S skromnim »praznikom med prijatelji«, kot so ga sami označili, so odgovorni pri »II Mulino« proslavili 30 letnico te bolonjske založniške hiše, ki je nastala leta 1954 na pobudo urednikov istoimenske bojevite revije. Revija je sicer nastala tri leta prej, vendar »je bila premalo, da bi lahko prinašala vso problematiko, »skrite misli« in tokove italijanske družbe.«
Prvi časi so bili težki in založba je natisnila malo knjig: 150 v desetih letih. Vendar so bile te knjige pomembne, saj so posredovale nekatera »okritja«, kot sta politična znanost in sociologija ter še pred časom napovedale nekaj literarnih fenomenov, kot so bili na primer Marcuse in ruski formalisti.
Leta 1964 je prišlo pri založbi do pomembnega preobrata: uredništvo je opustilo »intelektualistično« naravnanost in se odločilo za bolj »ljudsko« posredovanje kulture. S tem je založba prodrla tudi med širše mase, v zadnjih letih pa še bolj razširila svoja obzorja in se posvetila tudi pre učevanju ekonomije in prava, kot tudi posredovanju takih žanrov, ki niso zanimivi samo za socialistično usmerjenega bralca.
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella? - opoldanski varietejski spored
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Pronto... Raffaella? - zadnji poziv
14.05	D mondo di Quark - Nata dal fuoco
15.00	Trije nečaki in majordom -TV film
15.30	Šola in vzgoja - Življenje živali
16.00	L’impareggiabile dottor Snug-gles - risanka
16.25	L’amico Gipsy - risanka
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Gli antenati - risanka
17.30	I fachiri
17.50	Brendon Chase - 5. nadaljevanje - Un uovo per Arold
18.15 Odprti prostor
18.30	Zim zum zam - spektakel med glasbo in čarovnijo
19.40 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Ciac, si gira: Il pianeta vivente 21.20 XX mostra intemazionale di
musica leggera - Glasbeni program
22.05	Dnevnik 22.10 Lahka glasba
22.55 Šola in vzgoja - Handicap
23.25	Dnevnik - Zadnje vesti in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
12.00	R regno degli animali -risanke
Ljubljana
15.25	Zrenjanin : nogomet -Jugoslavija - Bolgarija - prenos
17.25	Domači ansambli : Ansambel Vilija Petriča
17.55 Jack Holborn - mladinska nadaljevanka
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Tehnologija optičnih vlaken in Rože voda - znanstvenotchnična filma
20.00	Finska Med vzhodom in zahodom - dok. oddaja
20.40	Ne prezrite
21.00	Proti vetru - Drevo svobode -nadaljevanka
22.05 Laura - ameriški film
Zagreb
17.40	Poročila
17.45 Avtogrami - otroška serija
18 25 Kronika občine Reka
20.00	Mo.ia sorodnica Rahela -nadaljevanka
21.00	Moje pesmi, moji prijatelji -zabavnoglasbena oddaja
CANALE 5
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	Una vita da vivere - nadalj.
10.30	La nonna Sabella - filmska komedija
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Help, glasbena igra
13.00	II pranzo è servito - nagradna igra
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baratta - TV film
20.25	Linea di sangue - film Igrata Omar Sharif in Audrey Hepburn
22.25	Dallas - TV film
23.25	Šport - ameriški nogomet 00.25 Contratto marsigliese - film
RETEQUATTRO
8.30	Mary Tyler Moore - TV film
9.00	Spogliarello per una vedova -filmska komedija
11.00	Samba d’amore - TV novela
11.45	Fantasilandia - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
15.00	Interludio - film
16.50	Scooby Doo - risanke 17.20 Goldie Gold - risanke
17.50	Fantasilandia TV film
18.45	Samba d’amore - TV novela
19.30	Chips TV film
20.25	II più grande ama tore . del mondo - filmska komedija
22.15	Mai dire si - TV film
23.15	L’aquila solitaria - film
ITALIA 1
8.30	I>a grande vallata - TV film
9.30	Promesse di marinaio - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
TELEVIZIJA
12.10	Codice rosso fuoco - TV film
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Capi tol - TV serija
14.30	Dnevnik - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem - aktualnosti, igre in zanimivosti
16.00	Stanza n. 13 TV film
16.25	Šola in vzgoja - Pinocchio perchè?
16.55 Due e simpatia - nadaljevanka dneva
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	La pietra di Marco Polo -TV film
18.10	Maetballs & Spaghetti - risanke
18.30	športna poročila
18.40	I professionals - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Aboccaperta
21.40	Dnevnik 2 - večerne vesti 21.50 Tuttocavalli - TV kronika
23.35	Dnevnik 2 - zadnje vesti
23.40	Vietri sul mare: boks: Bottiglieri - Melluzzo
Tretji kanal
11.45	- 13.00 Televideo
13.30	Perugia : tenis
16.00	Šola in vzgoja - Tečaj informatike
17.00	Piccola storia della musica 17.15 Dadaumpa - Antologija in varieté
18.25	Rockline - Najboljše od angleške hit parade
19.00	Dnevnik 3
19.35	Caserta: Settembre al borgo 20.05 šola in vzgoja - Otroštvo v
mestu
20.30	Falstaff - komedija
22.45	Dnevnik 3
23.20 Europa cinema ’84
Koper
14.00 in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki :
VIDEM — Beneški Slovenci pri videmskem prefektu
TRST — Enotna delegacija pri županu Richcttiju
TRST — Zborovanje staršev o khti-narski šoli
GRADEŽ — Simpozij o prometnih vprašanjih
TRST — Odprtje razstave v TK galeriji
17.00	TV poročila 17.05 TV šola
18.00	Ellery Queen - TV film
18.50	Risanke 19.30 TVD Stičišče
19.50	Aktualna tema
20.20 Krvno sorodstvo - film
21.50	TVD Vse danes
22.00	Glasbena oddaja
22.45 Zeit im Bild - Čas v sliki
POSTAJE
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim bum barn Risanke
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim bum barn Risanke
17.45	La casa nella prateria - TV film
18.45	Kung-Fu - TV film 19.50 I Puffi - risanke
20.25 II principio del domino: la vita in gioco - film
22.30	Generazione Proteus - film 00.15 Un caso senza soluzione - film
TELEPADOVA
10.30	Un uomo da impiccare -TV film
11.15	Spy Force - TV film
12.00	Star Trek - TV film
13.30	Yattaman - risanke
14.00	Mama Linda - TV film
15.30	Farmi Hour festival - TV film
18.00	Yattaman - risanke
19.30	Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono -
TV film
21.45	La fotomodella dell’anno -natečaj
23.00	šport
24.00	Film
TRIVENETA
13.15	The Great detective - TV film
14.30	II maggiorato fisico - film
16.00	Filmski program
16.30	TV film
18.00	TV film
18.30	II re che venne dal sud - nadalj.
19.30	Vse o motorjih
20.30	Shannon senza pietà - film
22.00	Angoscia - TV film
22.30	II circo di Tati - film
TELEFRIULI
17.00	Birdman Galaxy trio - risanke
18.00	Longbridge story - TV film
19.30	Veronica il volto dell'amore -TV film
20.30	H cappello a tre punte - film
22.15	La testa del serpente - film
nAmo
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali; 9.10 Po poteh Ludwiga IL, strani iz dnevnika Tatjane Rojc; 9.40 Slovenska poezija skozi stoletja; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih:	Alojz Rebula: »Duh
Velikih jezer«, Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah: tercet »Mavrica«, nato: Glasbena priloga ; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: »Dolina ’84«; 16.00 Plesna ura sede - vmes: Glasbeni listi; 17.10 -
19.00	Odprti prostor: Klasični album: nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki, nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(S'ovenskl program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro. Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP;
6.45	Prometni servis; 7.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.00 - 15.00 Mladinska oddaja, Objave, EP, Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Jeklotehna; 15.15 EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik. Objave, EP; 17.00 Pogovor o . ...
RADIO KOPER
(Italilanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Vremenske razmere na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Vprašajte stilista; 10.35 Vrtiljak;
11.45	Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah ; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.33 Glasbeno popoldne; 14.33 Vesti v nemškem jeziku ; 14.45 La vera Romagna;
15.00	O kulturi in umetnosti ; 18.00 Beseda in glisba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 La partita infernale - radijska priredba ; 11.30 Piccola Italia - varieté; 13.25 Master - glasbena oddaja ; 14.30 Šola in vzgoja;
15.00	Radio 1 za vsakogar; 16.00 Poletne aktualnosti ; 17.55 Zeleni val;
18.30	Način in oblika; 19.15 Svet motorjev; 19.30 Na naših trgih; 20.00 II pesce piccolo - radijska drama; 21.00 Mali koncert.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 15.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja ; 8.00 šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 8.45 Ritratto di giovane donna - radijska priredba; 9.10 Nagradno tekmovanje; 10.30 Ma che vuoi? La luna? ; 12.10 Deželni program ; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.42 Estate attenti; 19.00 Mavrica; 19.57 Kulturna oddaja; 21.00 Lahka glasba.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila ; 6.00 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.20 Sprehod po tržnici ; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica ; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Od plesov do scherza; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela borbene in revolucionarne v izvedbi zbora in orkestra RTV Ljubljana, dirigent Marko Munih;
18.15	Gremo v kino; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Pojemo in gode-
jpo; 20.00 Na krilih petja; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim rojakom po svetu;
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Pereča šolska vprašanja v ospredju razprave TO SKGZ
Govorili so tudi o sedanjih odnosih večine z manjšino
Dva tedna po začetku pouka je na več slovenskih šolah še veliko odprtih in nerešenih vprašanj. Nekatera teh vprašanj so zelo pomembna za razvoj našega šolstva in nedopustno je, da jih niso pristojne šolske oblasti rešile tako kot bi bilo treba. To so ugotovili člani Teritorialnega odbora SKGZ, ki so se sestali na svojo redno sejo prejšnji večer.
V ospredje stopa vprašanje slovenskega razreda na industrijskem zavodu ITI Galileo Galilei. Kot je znano je v začetku lanskega šolskega leta goriška pokrajinska uprava, po skupnem predlogu, ki so ga dali Sindikat slovenske šole ter zastopniki Enotnega šolskega odbora v katerem so kulturne organizacija in po litične stranke, slovenske občine ter še druge komponente naše manjšinske skupnosti, vložila na pristojno ministrstvo prošnjo za odprtje tega razreda. Imeli so pristanek ravnateljstva te šole. V njej bi ustanovili
eno slovensko paralelko, pouk bi bil seveda v slovenščini, dijaki pa bi uporabljali delavnice in tehnične na prave te šole. Sindikat je tudi izdelal učni načrt za to šolo in vse kar je v zvezi s tem potrebno, saj je šlo za prvi primer slovenskega pouka na industrijski šoli. Iz Rima je sredi letošnjega leta prišel odgovor da je slovenski razred na zavodu G. Galilei dovoljen, začelo se je z vpisom. Na pristojnih mestih je bilo tudi rečeno, da se bo razred odprl tudi če ne ho po zakonu predpisanega minimalnega števila otrok. Sedaj pa, potem ko se je začelo šolsko leto, prihaja do težav. Zdi se, da se razni dokumenti prepočasi v Rimu premikajo z ene birokratske mize na drugo, zaradi tega ni bilo še izdano dovoljenje. Zaradi tega naj bi se pouk na tej šoli odvijal, če se sploh odvija, v čudnih okoliščinah. TO SKGZ je najodločneje protestiral proti takemu načinu u
pravljanja šole in dal pobudo za nekatere nastope na pristojnih mestih in ugotovil, da bi bila potrebna večja zavzetost tistih, ki na šolskem področju ali v pristojni krajevni u-pravi odgovarjajo za šolsko problematiko.
Vendar pa so poleg tega odprta še druga šolska vprašanja (kot časnikarji se čudimo zakaj pristojni slovenski šolski krogi previdno molčijo o vsem tem ir, ne obveščajo javnosti niti časopisja). Manjkajo učbeniki. Ti so pripravljeni že leta, rokopisi pa ne gredo v tiskarno. To je opaziti na več šolah. Na trgovskem zavodu Ivan Cankar so z letošnjim šolskim letom ukinili pouk srbohrvaškega jezika. Najbrž gre samo za spodrsljaj ali pozabljivost uradnika na rimskem ministrstvu, saj ni tega jezika (najbrž zaradi upokojitve šolnika) letos niti na sorodnem italijanskem zavodu v Gorici. Na nižji srednji šoli Ivan Trin-
ko ne bo najbrž letos v prvem razredu šest paralelk, kljub temu da za to obstajajo zadostni razlogi, in da je ravnateljstvo pravočasno in pravilno porazdelilo dijake v prvih razredih, vključno prizadete otroke. S tem v zvezi je treba tudi povedati, da so starši iz čislo nerazum Ijivih razlogov kar deset otrok, ki so končali osnovno šolo, vpisali na italijansko nižjo srednjo šolo (med temi je baje tudi neki profesor slovenske srednje šole).
Na seji TO SKGZ, ki jo je vodil tajnik Edmund Košuta, je dr. Karlo Devetak podal . zanimivo in hkrati vznemirljivo sliko vpisa učencev in dijakov na slovenske šole. Opažamo iz leta v leto občuten padec v vrt cih in osnovnih šolah, porast v višjih srednjih šolah, kar je posledica velikega števila rojstev pred desetimi-petnajstimi leti. Če pa upoštevamo število rojstev v zadnjih le-
tih, če torej predvidevamo kakšen bo priliv na šole vseh stopenj v prihodnjih letih, potem pa dobimo o-bupno sliko, ki je sicer podobna stanju v italijanskem delu goriške pokrajine.
Na seji TO SKGZ so govorili tudi o drugih vprašanjih. O sedanjem političnem položaju v deželi in pri nas v zvezi s prizadevanji za dosego globalnega zaščitnega zakona, o vzdušju, ki se je ustvarilo po manifestaciji na Travniku letošnjega 20. maja. Omenjen je bil zaskrbljujoč pojav nacionalističnih plakatov, pozivov v časopisju in podobno, kar utegne ustvariti nesporazume med tu živečimi Slovenci in Italijani.
Govor je bil tudi o pripravi za proslavljanje 40-letnice osvoboditve, v kar naj bi vključili razne manifestacije, ki bi jih pripravile razne organizacije in društva. O tem bodo sicer še izdelali podroben program.
Cumpeta se jev Rimu pozanimal za odprtje slovenskega razreda
Na industrijskem zavodu ITI Galileo Galilei
Iz Rima se je včeraj vrnil predsednik goriške pokrajine prof. Silvio Cumpeta. V prestolnici se je pogovarjal o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo Goriško, bil pa je tudi na prosvetnem ministrstvu ter se pozanimal za vprašanje slovenske sekcije v industrijskem zavodu ITI Galileo Galilei (o tem pišemo tudi na drugem mestu v današnji številki našega dnevnika). Kot je znano je dalo ministrstvo letos junija okvirni pristanek za odprtje slovenske sekcije v tem zavodu, iz Gorice je v juliju bil poslan v Rim delovni program za to sekcijo. Stvari pa so se očitno ustavile, kajti dokumentacijo so po počitnicah najbrž pričeli pregledovati šele v septembru.
Zaradi tega ni prišlo do dokončnega odloka o ustanovitvi tega raz reda. Sicer pa niso stvari najbrž za kasnjene samo zaradi birokratske po časnosti, nam je dejal predsednik pokrajine Cumpeta. Zapletalo naj bi se, dobil je tak vtis v pogovoru s funkcionarjem dr. Paradisi jem, ki problem tega slovenskega razreda zelo dobro pozna in ki je imel z njim opravka pred meseci, ko je bilo treba stvari dati na dnevni red, v krogih nekaterih funkcionarjev, ki se upirajo odprtju razreda, če ne bi bilo v njem po zakonu določenega minimalnega števila vpisanih.
Zaradi tega je potrebna odločitev na politični ravni, nam je dejal predsednik goriške pokrajine, ki nam je tudi povedal da je tudi tokrat, kot že prej prav v zvezi s tem vpra šanjem, navezal stik s podtajnikom Maravallejem. Cumpeta seveda upa, da se bo s politično intervencijo v ministrstvu stvar premaknila
To seveda upamo tudi mi, z nami vred pa odprtje tega razreda zahteva vsa slovenska javnost. Prav bi bilo, da bi stališče o tem zavzeli tudi na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta.
Sen. Gerbec in Battello (KPI) pa sta poslala ministru za šolstvo Fal-cuccijevi brzojavko s pozivom, naj se zavzame za uvedbo slovenskih razredov pri goriškem tehničnem industrijskem zavodu.
Svečanost pobratenja
V	prelepi dvorani deželnih stanov na goriškem gradu, simbolu nemške plemiške oblasti, ki je stoletja tudi kruto vladala nad podeželskim prebivalstvom slovenske in furlanske narodnosti, je bila včeraj zvečer svečanost pobratenja med občinama Gorica in Sassari, ob prisotnosti svetovalcev goriškega občinskega sveta, zastopnikov tukajšnjih oblasti ter seveda gostov s Sardinije. Šlo je za povratno in zaključno slovesnost pobratenja po prvi, ki je bila letos spomladi, konec maja v Sassariju.
V	svojem pozdravnem govoru se je goriški župan dotaknil teh tre^ nutkov krvave rihte med prvo svetovno vojno v naših krajih. Govoril je tudi o sedanjem življenju pri nas, o sodelovanju našega mesta in naše dežele s sosedi vzhodne in srednje Evrope. Ko pa je govoril o preteklosti, se ni mogel izogniti nekaterim sila zastarelim, ne več uporabljenim izrazom v sodobnem evropskem in italijanskem zgodovinopisju, takrat, ko je uporabil, pa čeprav v mili obliki, izraz »barbari«, ki so imeli prav pri nas odprta vrata v furlansko nižino. In še na nekaj je pozabil naš župan, ko je omenil znani dokument iz leta 1001, s katerim je cesar Oton III. daroval knezu Werihenu Gorico. Ni povedal, da je v tem cesarskem dokumentu napisano, da se Gorica tako imenuje v slovanskem jeziku.
Res škoda, saj smo prepričani, da so Sardinci že zdavnaj preboleli D'Annunziovo nacionalistično terminologijo in gledajo na dogodke iz prve svetovne vojne z bolj realističnimi očmi.
Zgorela hiša v Krminu
Tri priletne osebe so ostale brez Najprej so skušali zamašiti luknjo
strehe nad glavo zaradi požara, ki je prejšnjo noč dobesedno opustošil enonadstropno hišo v Ul. Gorizia 14 v Krminu. Lastnik hiše je 77-letni Lidio Marculin, ki je z ženo Emilio Ma-rarma živel v pritijičju, medtem ko je
v	prvem nadstropju stanovala Mar-culinova 75-letna sestra Jolanda.
Ogenj je po dosedanjih izsledkih, ki niso še pojasnili vzroka požara, izbruhnil z vso silo v podstrejšju. Pr
vi	so plamene skozi streho zapazili stanovalci hiš na bližnjem gričevju, ki so malo po 2. uri prenoči obvestili gasilce. Nagel poseg ni mogel preprečiti velike škode, ki jo ocenjujejo v več desetinah milijonov lir, saj je prepolnoma zgorelo predstrešje s streho, hudo je poškodovano celo prvo nadstropje. Trije starčki so se izmazali brez poškodb, toda ostali so brez doma.
Strupena kislina uhajala v predilnici
Včeraj dopreldne so gasilce preklicali v podgorsko predilnico, kjer je iz nekega rezervoarja puščala večja količina klorovodikove kisline. Gre za nevarno snov, iz katere izhlapeva strupen plin in ki je zelo nevarna tudi ob dotiku. Gasilci so se zato pri posegu morali preslužiti plinskih mask in presebnih nepremočljivih oblačil
Sugestivno potovanje skozi fotografijo
Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah je dalo pobudo za zanimivo fotografsko prireditev z naslovom »Svetla kamera. Potovanje skozi fotografijo«. Gre za ciklus štirih fotografskih razstav, ki jih prirejajo v sodelovanju z nekaterimi občinami na Tržiškem in ki jih bodo do konca meseca oktobra predstavili v raznih galerijah in dvoranah tržiških občin.
Prva razstava nosi naslov »Umetnost in fotografija« in bo predstavila umetniške fotografske stvaritve nekaterih mojstrov kot so Gianni Berengo Gardin, Ardnold Newman, Pepi Merisio, Mario Corrieri in Paolo Monti. Vse fotografije so posnete s črng-belo tehniko. Barvne fotografije bodo predstavili na razstavi »Barva ni fotografija«, na kateri bodo z deli raznih sodobnih avtorjev prikazali izrazne možnosti, ki jih omogoča barvna tehnika.
Tretja razstava nosi naslov »Umetnine in fotografija«. Kot izhaja že iz naslova gre za predstavitev foto-
grafskih reprodukcij — v naravni velikosti — raznih umetnin. Fotografija torej ne kot umetnost, ampak kot sredstvo za posredovanje umetnosti, kar pride v poštev predvsem v poučne namene. Zadnja razstava, z naslovom »Benetke: dnevi mask«, bo skozi fotografski objektiv prikazala pisano in nekoliko magično vzdušje be neškega karnevala. Slike je posnel Fabio Santagiuliana Precej zapleteni so datumi in urniki razstav, ki bo do krožile po raznih galerijah na Tržiškem. Najprej bo do jutri odprli v občinski dvorani Sant’Ambrogio v Tr žiču razstavi »Umetnine in fotografija« ter »Barva in fotografija«. Prav tako jutri, v galeriji »Alle antiche mura« v Tržiču bosta svoje črnobele fotografije raz stavljala Berengo Gardin in Merisio. Corrieri in Monti bosta razstavljala od nedelje dalje v občinski galeriji v Foljanu, Newman pa na sedežu večnamenskega središča v Ronkah. Fotografije z beneškega karnevala bodo na ogled od 9. oktobra dalje v občinski knjižnici v Štarancanu.
v cevi, iz katere je uhajala kislina, nato pa so njen škodljiv učinek preprečili z natrijevim hidroksidom (lužnim kamnom). Uhajanje kisline je pripisati delom, ki jih je pri rezervoarju opravljala skupina delavcev predjetja Pontello. Ocenjujejo, da je ušlo približno dva tisoč od skupnih šest tisoč litrov kisline v rezervoarju.
Jesenski praznik v Standrežu
Od nocoj do nedelje bo v Domu Andreja Budala v Standrežu Jesenski praznik, ki ga prireja domače kulturno društvo »Oton Župančič«, Bogat spored prireditve obsega športne, kulturne in zabavne prireditve z nekaterimi prijetnimi novostmi.
Uvod v tridnevno praznovanje bo predstavljala prijateljska tekma v odbojki med Valom in Olympio. Srečanje se bo pričelo od 18.30 v telovadnici v Standrežu. Po .tekmi bo kulturno zabavni spored na ploščadi Doma A. Budala. Nastopal bo goriški kantavtor Gino Pipia, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji disko -plesa.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Emanuelle IV., va molto più lontano. ..« Prepreveti an mladini pred 18. letom. VITTORIA 17.30—22.00 »Dimensione violenza«. .Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Brisby e il segreto di Ninh«. (Disneyeva risanka).
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »Blastifighers«. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Hot dog«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Emanuela II. - an-tidevica«.
SVOBODA 20.30 »Kamijon smrti«;
22.00 »Letovanje v Grčiji«.
DESKLE 19.30 »Strup in med«.
POGREBI:
Ob 9.30 Francesco Radetti iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 11. uri Bogomir Rutar iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopjališče v Standrežu.
Poučna razstava o razvoju pošte
V nedeljo po goriških ulicah že osmi pohod »Stragorizia«
Kdor se je kdajkoli resno ukvarjal s filatelijo, obiskoval razstave, bral specializirane revije, ve koliko truda je treba vložiti v zibiranje predfila-telističnega gradiva oziroma gradiva iz prvih časov izhajanja znamk. Potrebni so specializacija, potrpežljivost in seveda tudi precej denarja. Kljub temu taka zbirka ne bo nikdar popolna, vedno bo namreč moč dobiti, pa čeprav po dolgih letih iskanja, še kako pismo, kako znamko, kak dokument, ki ga bo zbiralec dodal svoji zbirki. Zaradi tega se večina filatelistov zavzame za bolj enostavno zbiranje, takšno ki je posvečeno eni ali drugi državi, oziroma tematske mu zbiranju, to je zbiranju znamk z več ali manj podobnimi motivi. Tu— di taka zbirka ne bo najbrž nikdar popolna, kajti vsak dan izhaja v sve tu obilo znamk, še posebej odkar so mnoge države dobile samostojnost in ugotovile, da se da tudi z znamkami zaslužiti devize.
V razstavni dvorani goriškega avditorija je v teh dneh odprta razstava razvoja pošte na italijanskem o-zemlju. Razstavo so sicer pripravili že v začetku tega leta v Padovi, v sodelovanju z nekaterimi tamkajšnjimi ustanovami. V Gorico je prišla po zaslugi odbornika za šolstvo in kulturo Obizzija, ki je, kot vemo, strasten zbiralec dokumentov goriške poštne zgodovine. Zato je brez dvoma tudi nekaj njegovega na tej razstavi, saj opazimo na zadnjih razstavljenih panojih tudi nekaj znamk iz avstrijskih časov z žigi Gorice, Trsta, Krmina, Gradišča itd.
Razstava je zelo pripravna za pouk zgodovine na italijanskem polotoku, (zato bi bilo najbrž tudi prav, da bi si jo ogledali tudi učenci naših šol, saj bi tako dobili bolj živahno zgodovinsko podobo gospodarskega in tudi političnega razvoja na Apeninskem polotoku, kot je sicer razviden iz šol-
skih knjig). Razstavljeni so dokumenti o prenašanju pisem trgovcev že v trinajstem stoletju. Bile so to seveda zasebne pošiljke. Vidimo razvoj poštnih povezav ne le na polotoku marveč tudi s sosednimi evropskimi deželami, poštni promet po morju tako v sredozemskem okviru kot kasneje v povezavah s prekomor skimi azijskimi, afriškimi in ameri škimi deželami. Seveda prihajamo na sodobno dobo (razstavljeni so tudi zemljevidi z železniškimi zvezami), na uvedbo poštnih žigov, predfilate Ustičnih nalepk, znamk. Te so uvedli kot je znano leta 1840 v Angliji po zaslugi sira Rowlanda Hilla, pa čeprav je štiri leta prej funkcionar avstrijske poštne uprave, Slovenec Lovrenc Košir nekaj podobnega predlagal visokim funkcionarjem avstrijske po šte, ki pa ga niso poslušali. Seveda dobimo tudi nekaj podatkov o sodobnem poštnem poslovanju. Vse je opisano na zelo poljuden način. (mw)
Pohod z naslovom Stragorizia je prišel do osme izvedbe. Prireja ga društvo goriških pešakpv Gruppo marcia tori Gorizia s pokroviteljstvom Goriške hranilnice v nedeljo, 30. septembre, v dopoldanskem času. Udeleženci bodo imeli na voljo dve progi, prvo na 10, drugo na 22 kilometrov. Pohod ne bo imel tekmovalne vrednosti. Odhod in prihod pred lahkoatletskim stadionom Fabretto na Rojcah. Odhod tistih, ki bodo šli na 22 kilometrov dolgo pot bo ob 8.30, večine, ki bo izbrala 10 kilometrov dolgo pot pa ob 9. uri.
Tudi letos bodo vsi udeleženci dobili spreminsko kolajno z motivom starega mesta, ki jo je izdelal furlanski umetnik E. Driutti. To goriško društvo je ob priliki prejšnjih pohodov izdalo vrsto lepre izdelanih kolajn, ki so zelo lepe in ustvarijo zaradi tega lepo zbir-
ko, ki jo lahko dobijo udeleženci pohoda.
Jutri zadnji dan cepljenja psov
Pokrajinska živinozdravniška služba obvešča, da bo jutri v Gorici zadnji dan brezplačnega cepljenja psov ■ proti steklini. V Tržiču bodo pse cepili še danes in jutri. V obeh krajih je zbirališče v občinskih klavnicah od 9. do 11. ure. Lastnikom psov, ki tega še niso storili, priporoča živinozdravniška služba, naj izkoristijo to možnost, ker je cepljenje obvezno i° so za kršilce predvidene sankcije.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52 - tel. 83349.
primorski dnevnik — 28. septembra 1984
kultura □ *» 9
Miroslav Košuta
Krizada v Križu
V Križu je križišče na Križadi.
Po njej križarijo Križani, ponavadi križem kražem sitni in jezni, če so trezni.
Ali sanjarijo križem rok, namesto kriških otrok križanke rešujejo vinoravno in navzkriž -ravno o vinu se pomenkujejo in pred vodo križajo,
za Križankami gledajo in se hudujejo, da jim presedajo, saj z njimi dobiš največji križ.
To je pesem iz zadnje knjige pesnika Miroslava Košute, ki je pravkar izšla v Cicibanovi knjižnici pri Mladinski knjigi pod naslovom »Ptička smejalka«. Zbirka spada v zvrst tako imenovane mladinske literature, a-pri Košuti smo že itak navajeni, da polaga tako literaturo na srce tudi starejšim bralcem.
Jesenska sezona v Narodni galeriji
Velika retrospektiva Antona Karingerja
LJUBLJANA — Ljubljanska Narodna galerija je s srečno roko odprla svoja vrata v jesensko sezono, s prvo retrospektivno razstavo slikarja Antona Karingerja (1829 -1870) znanega krajinarja, portretista, avtorja del t.i. zgodovinskega slikarstva ter sentimentalnega žanra. Z razstavo galerije nadaljuje predstavitev starejših slikarjev : po Tomincu in Stroju je Karinger tretji po vrsti, za njim prideta še Pemhart ter Langus.
Karinger je Ljubljančan, čigar slikarski talent je opazil že dr. Janez Bleiweis, ko je ocenjeval leta 1844 industrijsko in obrtno razstavo v Re-duti in o njej zapisal, da razodevajo risane podobe Antona Karingerja, 14 let starega učenca trgovine, »umno glavico«. Oče Jožef Karinger je sprva mislil, da bo sin trgovec, a ni imel nič proti, ko se je raje odločil za slikarstvo. Na tihem si je najbrž mislil, da bo sin kot portretist po naročilu slikal imenitne meščane. V zgornjem sloju ljubljanskih Nemcev je njegova družina že imela ugled. Karinger je na Dunanju študiral pri Franzu Steinfeldu, nato v Miinchnu portretno slikarstvo in pod vodstvom Alberta Emila Kirchnerja arhitekturno slikarstvo. Na Dunaju je po šolskem programu prerisoval s svinčnikom predloge in risbe dreves nekdanjega profesorja Lovra Janše, nato je risal drevesne študije v Pratu
ter na potovanjih realistične študije narave. Med portreti prevladujejo klasicistične glave, kot jih je uveljavil že profesor Franc Kavčič. V Ljubljani je Karinger okrog leta 1847 izbiral slikarske motive na Fužinah, risal je še v Bohinjski Bistrici. Leta 1849 je bil Karinger že kadet v 17. kranjskem pešpolku in takoj angažiran ob vojni v Italiji (bil je v Riminiju in Anconi, nato v Gornji Italiji - Veroni, Padovi, Benetkah), zatem v Boki Kotorski in Dalmaciji ter v Črni gori. Že leta 1850 je postal oficir. Na Cetinju je bil Karinger gost črnogorskega kneza Danila: upodo-
bil je knežjo rezidenco, poročni sprevod kneza iz Kotora na Cetinje, portretiral kneza, njegovo nečakinjo in prihod kneginje Darinke na Cetinje. Iz tega časa so Karingerjeve skice Črnogorcev v pisanih oblačilih. Leta 1855 je bil v avstrijski utrdbi Presi jeka, nato v Albaniji.
Z deli v tem času se je uvrstil med tiste slikarje monarhije, kot opozarja v katalogu razstave Polonca Vrhunc, ki so v 19. stoletju odkrivali Srednji Evropi eksotične mikavnosti Balkana. Karingerja so imenovali »slikar južnoslovanskih pokrajin«.
Zadnjih deset let svojega življenja je Karinger živel v Ljubljani in se ves predal slikanju. V delih je prevladoval gorski pejsaž, ki ga je slikal iz romantičnega nagnjenja do lepot visokih gora. Kupce za svoja dela je našel med ljubljanskimi nemškimi meščani. Čeprav je več slik s temo slovenskega gorskega sveta, je Karinger zahajal tudi na Koroško, Tirolsko, tja do Salzburga in celo Bavarske. A ni bil hribolazec, kot Marko Pemhart: gore je opazoval iz nižin. Med portreti prevladujejo znanci in domači (avtoportret, portret žene). K portretiranju ga je močneje spodbudilo srečanje z madžarskim slikarjem Edom Heinrichom, ki je v tem času po naročilu nadvojvode Maksimilijana Habsburškega izdeloval slike za Miramar pri Trstu.
Na 15. pazinskem memorialu Čakavskega sabora
Costanzo Schiavi
Povezava hrvaške Istre s slovensko problematiko
Pazin je srce Istre. Nemci so kraju pravili Mitterburg, da bi še bolj poudarili osrednjo vlo-0o, ki ga je ta kraj nekoč imel v Istri. Sicer pa je dovolj, da pogledamo na zemljevid, pa bomo ugotovili, da je sicer Pazin nekoliko oddaljen od današnjih prometnih zvez, ki težijo k valorizaciji obmorskih predelov istrskega polotoka, je pa dejansko v osrčju Istre. V tem kraju je bilo vedno zelo številno hrvatsko prebivalstvo, okolica je bila v celoti hrvaška, tu so bile tudi hrvaške šole že o avstrijskih časih. Zato je tudi razumljivo, da se je hrvaška istrska kultura ravijala predvsem v tem kraju, medtem ko so v obalnih mestih prevladovali Italijani še iz časov beneške republike.
Zato je tudi razumljivo, da je Pazin še danes osrčje hrvaške istrske kulture, kar je sicer tudi najbolj razumljivo, da je tu prebivalstvo avtohtono in prav zaradi tega z večjo zavzetostjo hoče vedeti o svoji preteklosti.
Brez dvoma so bili to razlogi, ki so botrovali Pobudi istrskih kulturnikov, da so pred petnajstimi leti pričeli prirejati prav v Pazinu znanstvene simpozije, na katerih naj bi preučevali dogajanje na tem polotoku. Doslej so jih priredili petnajst, zato je bil simpozij, ki ima naslov »Pazin ski memoriaU, sredi prejšnjega tedna že petnajsti po vrsti. Prireditelj je Katedra Čakavskog sabora v Pazinu.
Na dosedanjih memorialih je predavalo veliko strokovnjakov. Nekateri so sicer prisotni s svojimi poročili več let, drugi pa pridejo nanj občasno. Sicer pa je doslej na memorialu poročalo že več kot sto strokovnjakov. Izdali so za vsako leto tudi zbornik. Zadnjega, v katerem so objavljena poročila, prebrana na memorialu v letu 1979, so predstavili prejšnji teden. Jasno je, da Ore s tiskom zbornikov počasi, saj imajo poročevalci tudi čas, da poglobijo poročila na simpoziju, kjer imajo čas odmerjen na petnajst minut.
Značilnost teh memorialov, kar izhaja tudi iz zbornikov, je v tem, da poleg Hrvatov poročajo na njih tudi Italijani in Slovenci. Slovenci pred-
vsem o osebah ali dogodkih, ki vežejo Slovence, v glavnem primorske, z Istro. Italijani pa so itak narod, ki živi v Istri in imajo zaradi tega veliko povedati. Značilno je tudi to, da poleg hrvaških posegov so poročila Slovencev oziroma Italijanov v slovenskem oziroma italijanskem jeziku.
Letošnji memorial je bil v prvem delu posvečen v glavnem preučevanju društveno ekonomskih odnosov v Istri, na Reki, na Kvarnerskih otokih in v Slovenskem Primorju v devetnajstem in v prvi polovici dvajsetega stoletja. Posvečen je bil praznovanju obletnice združitve teh krajev matični domovini Jugoslaviji in dnevu občine Pazin.
O gospodarstvu so predavali predvsem hrvaški strokovnjaki. Nevio Setič iz Kanfanara je poročal o ekonomskem položaju v teh krajih za časa francoske uprave. Pelar Strčič iz Zagreba o gospodarskem razvoju Istre in Kvarnerskih otokov v prvi polovici 19. stoletja. Josip Orbanič iz Divače o železniškem prometu v Istri in Slovenskem Primorju za časa avstro-ogrske monarhije. Dr. Marko Legovič z Reke o kmetijstvu Pazinščine do prve svetovne vojne. Marko Waltritsch iz Gorice o razvoju slovenskega posojilništva v Slovenskem Primorju in tesni povezavi hrvaških posojilnic v Istri in na Kvarnerskih otokih s slovenskimi zadružnimi centralami. Slavica Plahuta iz Nove Gorice o partizanskem gospodarstvu v Slovenskem Primorju. Elio Apih iz Trsta je govoril o socialni problematiki v italijanskem časopisju, ki je izhajalo v avstrijskih časih v Istri. Mirjana Strčič pa je predavala o socialni motiviki v pripovedni književnosti Istre. Ante Laušič iz Zagreba je imel predavanje o razlogih izseljevanja iz Istre v 19. in 20. stoletju.
V drugo skupino sodijo posegi o delavskem gibanju v Istri, med katerimi je bilo kar precej italijanskih. Omeniti velja predvsem mladega poročevalca iz Trsta Adriana Andrija, ki je govoril o fašistični raznarodovalni politiki na šolskem področju v Julijski Benečiji. O raznih trenutkih ter osebah so govorili Mihael Sobolevski z Reke,
Ottavio Paolettich iz Pulja, Dušan Tumpič iz Za greba, Ljubinka Karpowicz z Reke, Antun Braj-kovič iz Pazina, Bruno Flego iz Pulja, Marino Budicin iz Rovinja, Herman Buršič iz Rovinja. Omenimo še Antuna Heka iz Pazina, ki je govoril o Božu Milanoviču in borbi napredne hrvaške duhovščine proti fašizmu, Giovannija Radossija iz Rovinja, ki je govoril o 40-letmici Zveze Italijanov Istre, Vladimira Kovačiča iz Poreča, ki je poročal o delu Muzeja Poreštine, Tugomila Ujčiča iz Pazina, ki je govoril o dijaškem internatu za begunce iz Istre v Karlovcu.
Pustili smo kot zadnjega v našem poročilu Tugomila Ujčiča iz Pazina, ki je imel daljše poročilo tudi o Matku Brajši Rašanu in njegovem delu. Bil je to pomemben hrvaški Istran, pred prvo vojno je bil za občinskega tajnika v Pazinu, po vojni je zbežal v Jugoslavijo. Bil je vsestranski narodni in kulturni voditelj, avtor znane istrske himne. Bil je oče dr. Stojana Brajše, v Gorici znanega gospodarskega delavca, saj je tu bil pred razpustom fašistov predsednik Zadružne zveze. Dr. Stojan Brajša živi še danes v visoki starosti v Podgori pri Gorici. Predavanje o Matku Brajši je bilo v zvezi s slavnostjo ob občinskem prazniku v soboto, 22. septembra, ko so mu v spominskem parku sredi Pazina odkrili doprsni kip. Istrani se spominjajo tega zanje pomembnega moža.
Memorial je bil v prelepem Spomen — domu sredi mesta, kjer imajo dvorane za kulturno udejstvovanje, dobro obiskano knjižnico in še druge rekreacijske prostore. Katedro Čakavskog sabora vodijo prof. Ferdinand Tončinic, prof. Galiano La-binjan, prof. Petar Strčič, ki so vložili tudi veliko truda v pripravo letošnjega memoriala. Pri or ganizaciji sodelujejo številne znanstvene ustanove, med temi tudi Goriški muzej v Kromberku. Na letošnjem memorialu so sodelovali torej tudi trije poročevalci iz goričkega ter tržaškega zamejstva.
MARKO WALTRITSCH
v Cartesiusu
Po razmeroma kratkem poletnem premoru, ki se ga nekatera razstavišča sploh niso držala, se je razstavna dejavnost v Trstu že začela. Znana galerija Cartesius ob Ljudskem vrtu je za začetno razstavo v novi sezoni povabila v goste videmskega slikarja in grafika Costanza Schiavija. Schiavi, ki spada v že zrelo dobo, nastopa javno že polnih 40 let, pa čeprav je zaključil strokovno šolanje na beneški akademiji šele leta 1950. Doslej je mojster priredil že na stotine osebnih razstav oziroma je sodeloval na skupinskih likovnih manifestacijah. Povabili so ga tudi na Beneški bienale in Rimski kva-drienale.
Costanzo Schiavi se je v tržaški galeriji predstavil kot grafik, kajti od kakih tridesetih razstavljenih del so le štiri pasteli, vse ostalo so jedkanice, vmes pa je tudi nekaj matric, tako da moramo ob grafičnih odtisih videti tudi njihove osnove — matrice.
Kar se motivike tiče, je ta dokaj pisana, rpkli bi raje heterogena, kajti ob prikazovanju starih okamenin se videmski mojster loteva tudi prikazovanja svoje furlanske dežele ali celo gora. In vendar pri izbiri motivov najraje posega daleč daleč v preteklost, kajti vsaj na tej razstavi je prikazal največ okamenin. Schiavi upodablja rad morsko favno, ribe in polže, vendar v obliki okamenim, torej morske živali, ki jih je pred davnimi časi, pred milijoni let sklenil na dnu morja mulj.
In ti fosili, pa naj gre za okostje ribe ali za ok amenino polža, so v delih videmskega mojstra izdelani do potankosti, do podrobnosti.
Razstava Costanza Schiavija bo trajala do 4. oktobra. (Fre)
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
_________________ 256.___________________
Dežurni je šel poveljstvu čete poročat, kaj so opazili stražarji. Sami od sebe so se zbudili borci, tudi tisti, ki so komaj prišli z akcij. Nekateri so šli tla rob in s tesnobo poslušali hrup motorjev.
»Ofenziva!« je rekel kuhar in predlagal komandirju, da bi pospravil kotle.
»Nič panike, fantje, za vsako figo pa ne bomo bežali, dokler še ne vemo, kaj se okoli nas dogaja. Če začnemo bežati, se ne bomo ustavili,,« je menil Bnajiko.
Hrup avtokolone je potihnil, psi pa se niso umitih. Vendar ni v četi nihče več zatisnil očesa. Z orožjem v rokah in z nahrbtniki ob sebi so čakali in gledali, kako bledijo krošnje dreves. Proti jutru so se Patrulje vrnile in poročale, da je četa obkoljena...
»Izdani smo, madona!« je dahnil komisar Bolte. Komandir pa je pritrdil z razočaranim glasom:
»To je napad na četo. Le kako so nas mogli iz-vohati?«
Lojze je stiskal puško in si mislil, to je zdaj prepozno za razglabljanje. Sedemnajst let je imel, vendar mu je občutek govoril, da bi bili morali bežati, bo je stražar zaslišal motorje. Pavle je prišel k nje-tttu, da bi bila skupaj v stiski. Zakletev med brati
je še vedno držala, in če bi bil kdo izmed njih pri preboju ranjen, bi se zanesel najbolj na brata.
Zdaj, ko sta bila Frane in Edvin mrtva in ko je bil Karlo daleč pri drugi četi, sta se morala zanašati le na svojo moč in iznajdljivost.
Komandir ju je odredil skupaj z Andrejem Filipčičem in mitraljezcem Ludvikom v predhodnico.
V prvem svitu, ki je obetal brezoblačno nebo, se je četna kolona po tihotapsko spustila skozi redko poraslo pobočje navzdol, prebredla Padež in se začela vzpenjati proti grebenu, kjer je med gozdovi in travniki ležala vasica Tatre.
Pavle je v predhodnici prvi ugotovil, da je njihov pohod v strmino zaman. Na grebenu se je zalesketalo orožje in premikali so se vojaki, ki so zavzemali položaje. Vseeno pa so se borci obrnili šele, ko so začeli lajati mitraljezi in treskati mine. S sredine pobočja so videli v svetlobi prvega sonca, da vojska zaseda tudi dolino in zaselek ob potoku.
»Popolna obkolitev! Zdaj pa že marsikomu vleče srajco v rit,« se je skušal šaliti kuhar. Ozmerjali so ga s panikarjem.
Krogle so slepo klestile veje in drobci min so zvenčč padali na kamnita tla, ne da bi koga ranili. Pognali pa so jim strah v kosti.
Ravle se je zelo bal obkolitve, še bolj pa, da bi kot v roški ofenzivi prišlo povelje, naj se vsak prebija po svoje, kot ve in zna. Toda komandir Branko je bil star in izkušen partizan. Odločil se je prebiti z vso četo, seveda na šibkejšem mestu obroča.
Po vpitju in premikanju ljudi na vseh grebenih so vedeli, da jih je obkolila tridesetkratna premoč; rešijo se lahko samo z naglim udarom in begom.
Nal pobočju nasprotnega hriba jih je vrgla iz gozda prodirajoča pehota. Pred njimi so bile terasaste njive pod Kozjanami, od koder so se umikali ljudje, ki so prišli obrezovat trte in obdelovat zemljo.
Kolona se je izognila zasedam na robu, ker je bila v mrtvem kotu. Le iz cerkvenega zvonika so jih zagledali Italijani s težko strojnico. Slišali so, kako je oficir kriknil:
»Attenzione, »attenzione, partigiani!« Sledilo je povelje za ogenj.
Vse, kar se je zgodilo potem, je bratoma obležalo v zavesti kot krvava! megla z okusom zemlje, ki se je, presušena in preorana, pripravljena za setev, zapnašila od izstrelkov strojničnih rafalov in min. Ozračje je trepetalo od pokov in možgani so se stisnili v neubogljivo kepo.
Vrgli so se na tla in si skušali najti kritje v useku poti, ki je prečkala terase. Mitraljezec Ludvik, ki je stojé spraznil rafal iz zbrojevke po napadalcih na robu, se je prerešetan od krogel prevrnil na glavo v mehko prst, strojnica pa se je zakotalila v razor. Ludvik je v trenutku izdihnil.
Andrej ki je vodil kolono, jo je staknil v roko. Gledal je, kako kri lije skoraj brez bolečin čez dlan in kako jo hlastno požira žejna prst.
Ko se je Pavle dvignil, da bi skočil nekaj korakov naprej, bliže Lojzetu, je začutil sunek v hrbet, ki je bil tako močan, da ga je kar pomedlo po tleh.
»Ranjen sem,« je zavpil Lojzetu, ki je s prstom na petelinu prežal, proti komu bi ustrelil. Pred njimi je bilo še slab streljaj brisanega prostora, za njim pa pobočje, poraslo z redkim drevjem, ki je obetalo, da jih vsaj malo skrije.
Iz časopisnih strani v sodne dvorane
Italija-Kamerun: prve tožbe
Nogomet: kvalifikacije za SP
»Plavi« motivirani za jutrišnjo tekmo proti Bolgariji
BEOGRAD — Jugoslovanski nogometaši se temeljito pripravljajo za jutrišnjo kvalifikacijsko srečanje za SP proti Bolgariji. V jugoslovanskem taboru se sicer zavedajo, da naloga ne bo lahka, kajti Bolgari so že od nekdaj dokaj neugoden tekmec, verjamejo pa v svojo moč in predvsem na pomoč navijačev. Zvezni trener Milo Milutinovič je tudi na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da računa predvsem na pomoč navijačev. »Njihov doprinos bo odločilen za osvojitev prvih dveh točk,« je dejal. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri in bo tudi po ljubljanski TV.
KVALIFIKACIJE ZA SP
SKUPINA 5: Madžarska - Avstrija 3:1 (0:1). SKUPINA 6: Danska -Norveška 1:0 (0:0).
PRIJATELJSKA TEKMA: Poljska -Turčija 2:0.
Tožbe in pritožbe. Afera o domnevni »kuhinji« v zvezi s tekmo svetovnega nogometnega prvenstva med Italijo in Kamerunom se bo iz časopisnih strani preselila v sodne dvorane. Vsi napovedujejo, da se bodo obrnili do odvetnikov. Nekateri menda le grozijo, k dejan jim pa sta že prešla avtorja članka v tedniku »Epo: ca« Oliviero Beha, sicer časnikar Re-pubblice in Roberto Chiodi. Pozvala s'.a tudi vsa sredstva javnega obveščanja, naj korektno uporabijo izjave tistih, ki ju obrekujejo brez dokazov.
Napadalec Kameruna Roger Milla, ki igra v francoskem prvenstvu s Saint Etiennom, je zagrozil, da bo skupaj z ostalimi člani raprezentance tožil tiste, ki jih omalovažujejo. Milla trdi, da je na tekmi z Italijo Ka merun storil vse, da bi premagal »azzurre«, ti pa naj bi odigrali taktično brezhibno tekmo in jih ni bilo mogočo presenetiti.
Millova izjava je v popolnem nasprotju s tem, kar so pisali italijanski časniki po tekmi na »mundialu«. Iz skoraj vseh dopisov je takrat izhajalo začudenje nad lagodno igro Kamerun^, ki po golu Grazianija (po napaki kamerunskega vratarja!) ni zaigral kdove kako zagrizeno, čeprav je nujno potrboval zmago.
Kakorkoli že, Beha in Chiodi za sedaj še nista objavila nespornih dokazov o domnevnem dogovoru med Italijo in Kamerunom. Njuno razmišljanje temelji na številnih indicih in sumljivih okoliščinah, ki pa seveda same na sebi ne zadostujejo.
Deverič pri Hajduku
BEOGRAD — Predsedstvo jugoslovanske nogometne zveze je soglasno sklenilo, da je Deverič novi član splitskega Hajduka. Za tega nogometaša sta se namreč potegovala matični klub Dinamo iz Zagreba in Hajduk.
Na včerajšnji predstavitvi košarkarskega moštva Stefanel
Cosulich: »Boljši stiki s slovenskimi društvi«
V prostorih nekega hotela v Grlja-nu je bila včeraj ob prisotnosti političnih osebnosti s tržaškim županom Richettijem na čelu, športnih in drugih družbenih delavcev predstavitev mestnega košarskega prvoligaša Ste-f anela.
Po uvodnih besedah predsednika Silvia Cosulicha, ki se je zahvalil za prisotnost in na kratko orisal zgodovino mestnega prvoligaša, je spregovoril Giuseppe Stefanel, ki je dejal, da je njegova tvrdka sponsorizi-rala tržaško društvo predvsem zaradi dolge tukajšnje košarkarske tradicije in zaradi navdušenosti Tržačanov do košarke in mestnega društva. Župan Richetti je podčrtal pomembnost »športa-spektakla«, pristavil pa je, da ne gre pozabiti tudi na ostali amaterski šport in na socialne aspekte športne dejavnosti.
Predsednik Cosulich je nato predstavil ekipo, ki bo letos nastopala v



A-l ligi. Omenil je seveda tudi Borisa Viteza, ki ga, žal, zaradi vojaških obveznosti na tej predstavitvi ni bilo. Cosulich ni samo označil Viteza kot zelo dobrega, skromnega fanta in odličnega košarkarja. Glasno je
tudi dejal, da je to predstavnik slovenske skupnosti v Italiji in da Si novi odbor Stefanela prizadeva, da bi z vsemi slovenskimi društvi tudi izboljšal stike.
B. Lakovič
Šahovski dvoboj med Karpovom in Kasparovom'■
Odločitev med 10. in 20. partijo?
ACO PASTERNJAK
Aleksander Pisjman, eden izmed prijateljev Garija Kasparova mi je dejal v Bakuju pred mesecem dni: »Vemo, da bo prvi del dvoboja težak, ko je bil z Viktorjem Korčnojem, toda v drugem delu bo prišla do izraza Garijeva ustvarjalnost in izredna fizična moč. Karpov ne more zdržati šahovskega presinga.«
Izjava Aleksandra Pisjmana je morda pojasnilo, zakaj je Gari Kasparov zaigral s tako strahovitim tempom prvo in drugo partijo, medtem ko se je pozneje nekoliko umiril. Psihološki šok je prinesel vodstvo Karpova z 1:0. Pet odigranih partij v Moskvi seveda že zastavlja vprašanje, ali niso informacije o slabi fizični pripravljenosti Anatolija Karpo va, ki so se pojavile že pred finalnim dvobojem turnirja kandidatov Karpov - Korčnoj v Moskvi 1974 (3:2 ob devetnajstih remijih) vendarle pretirane. Res je sicer, da bi imel Karpov s takšno taktiko — poprečje 3,8 remija na vsako odločeno partijo — težko realne možnosti za u-speh v dvoboju s Kasparovom, čeprav se je očitno odločil za taktiko čakanja. Podoben ritem je v uvodnih pe tih partijah v Moskvi uspeval predvsem zaradi psihološke krize Kasparova, toda vseeno je pravzaprav najzanimivejše vprašanje, kako bo izzivalec razbil trdno igro nasprotnika.
»Dvoboj bo odločen med deseto in dvajseto partijo«, je izjavil Vasilij Smislov, predvsem na podlagi lastnih izkušenj, saj je v drugem dvoboju z Mihailom Botvinikom vodil s 5,5:4,5 po deseti partiji, potem pa je povečal vodstvo na 11,5:8,5 po dvajseti partiji. Podobno stališče je zagovarjal tudi David Bronstin, medtem ko je Miha ji Tal j zapisal v svojem rednem tedenskem komentarju za Ta njug: »Čas Garija Kasparova v tem dvoboju bo šele prišel.«
Dvoboj do šestih dobljenih partij je pravi šahovski maraton. Aleksander Aljehin je v Buenos Airesu 1972 povedel z 1:0, vendar je Raul Capablanca še izvedel preobrat, ko je prevzel vodstvo s 4:3, kar pa je zadržal le do desete partije in vodstva 5,5:4,5. Umetniška ustvarjalnost Aljehina je takrat vendarle odločila, saj
je dosegel dve zaporedni zmagi in vodstvo 6.5:5,5. Velika tekmeca sta zatem izvedla serijo osmih remijev, preden je Aljehin povečal vodstvo na 11,5:9,5. Toda dvoboj je bil odločen šele v finižu. Capablanca je spet diktiral tempo, vendar ni imel dovolj moči, da bi nadaljeval v zmagovitem slogu, ko je bil rezultat 15:14 za Aljehina. Veliki napadalec je končno slavil z 18:15,5. Po štiriintridesetih partijah, kar je bil doslej najdaljši dvoboj v zgodovini dvobojev za naslov svetovnega šahovskega prvaka.
Šah je polagoma že postajal več kot je kombinacija športa, umetnosti in znanosti, kot je zapisal Gari Kasparov v svoji knjigi »Moje partije«. Jeklena fizična kondicija bo vsekakor obeležje šahovske prihodnosti, ki se začenja s Kasparovom. Bakujski velemojster trenira skoraj tako intenzivno kot mnogi športniki, zato je gotovo v prednosti kar zadeva vzdržljivosti, toda vprašanje je, ali je v svojem znanstvenem in umetniškem pristopu upošteval četrto dimen-
Karpov vodi z 2:0
MOSKVA — V šesti partiji šahovskega dvoboja na naslov svetovnega prvaka je Karpov zmagal v 70. potezi in sedaj vodi proti Kasparovu z 2:0 ob 4 remijih. Kaže tudi, da bo Kasparov zopet vprašal za odmor.
zijo, psihologijo igre. Karpov ima na vrhuncu svojih moči še dodatni element: izkušnje.
Šahovski slog Anatolija Karpova ni privlačen, vendar je učinkovit, njegova tehnika v igri je vsekakor virtuozna, ko si ustvari vsaj minimalno prednost, zato so primerjave z dvobojem Aljehin - Capablanca vsekakor na mestu, čeprav je videz pogosto varljiv. Znanstveni profesionalizem, timsko delo v pripravljanju novosti, razčlenitev posameznih variant tja do dvajsete poteze in uvajanje računalništva je v dvoboju, kakršen je Karpov - Kasparov, povzročil trdo igro v uvodnih partijah, medtem ko je pričakovati večje zaplete po odigrani deseti partiji, ko se bosta i-gralca zagotovo borila z zasičenostjo. Dvoboj polagoma prehaja v novo obdobje in tudi Karpov je dejal, da bo v moskovskem dvoboju še veliko preobratov.
V nedeljo po nekajletnem presledku
Balinarski turnir Poleta
Namiznoteniški igralci Krasa se vestno pripravljajo na boje
Ze konec tedna prva tekmovanja
Po nekajletnem presledku bo v nedeljo Polet priredil na Opčinah * večji mednarodni balinarski turnir, na katerem bo sodelovalo 16 četverk iz matične domovine in zamejstva. Poleg dveh postav organizatorja bodio nastopili : Zarja in šiška iz Ljubljane, Trsat z Reke, Modri val iz Kopra, Izola, Skala in Tabor iz Sežane, Repentabor z Dola, Kras iz Zgonika, Sokol iz Nabrežine, Nevio in Ferroviario z Opčin, tržaški Portuale in Bocce Ronchi iz Ronk. Čeprav bodo v vrstah Sežancev in Ljubljančanov manjkali trije jugoslovanski reprezentanti, ki so trenutno zaposleni na svetovnem prvenstvu v Splitu, je zasedba dokaj kakovostna in se zato obetajo privlačni balinarski boji na osmih stezah Poleta, Nevia in Partualeja. (B. Simoneta)
Medbančni turnir
Danes se bo v telovadnici goriške-ga Kulturnega doma odvijal prvi med-
bančni odbojkarski turnir, ki ga prireja Kmečka banka v okviru prireditev ob njeni 75-letnici.
Športne manifestacije se bodo poleg odbojkarjev Kmečke banke, udeležili športniki Tržaške kreditne banke, openske Posojilnice ter novogoriške Ljubljanske banke.
totip
1.	—	prvi	X	2
drugi	1	X
2.	—	prvi	X	1	2
drugi	2	X	1
3.	—	prvi	1	X
drugi	X	2
4.	— prvi	1X2
drugi	X	2	1
5.	—	prvi	1	2
drugi	2	1
6.	—	prvi	X	2
drugi	1	X
Namiznoteniški športni delavci in igralci pri ŠK Kras so si že zdavnaj zavihali rokave in priprave in treningi za bližajoča se prvenstva, med katerimi bo največji poudarek na prvenstvu ženske A lige, so v polnem teku. Klet Marcela Doljaka v Sama-torci, ki so jo žal tudi v začetku letošnje sezone morali tekmovalci uporabiti kot vadbeni prostor, je vsak dan zasedena. V njej trenira vseh 45 Krasovih igralk in igralcev, razdeljenih v štiri kategorije.
Pod veščo roko Sonje in Robija Miliča pa potekajo treningi prve ženske ekipe petkrat tedensko, saj bodo Miličeva, Cergolova, Dol jakova in Sedmakova pred izredno težko nalogo, ker bodo morale braniti toliko pričakovani državni naslov iz lanske sezone. Šestega oktobra se prične prvenstvo A lige in igralkam preostaja še nekaj dni na razpolago, da popravijo še zadnje pomanjkljivosti, tako da se bodo v čimlepši luči predstavile na startu. Njihov nasprotnik v
prvem kolu bo v Repnu ekipa Terni.
V soboto 29. in v nedeljo 30. septembra bo medtem v Veroni prvi izmed državnih turnirjev tretje kategorije v mladinski konkurenci. Kr asove barve bodo v lombardskem mestu branile med ženskami mladinka Tanja Ukmar, Nevenka Marušič in Ksenja Marušič, naraščajnici, ki pa bosta kljub temu, da sta mlajši od ostalih lahko tekmovali v mladinski konkurenci. Edina, ki lahko upa na visoko uvrstitev, je Tanja Ukmar, pa tudi njen uspeh je v večji meri odvisen od naklonjenosti žreba.
V Cagliariju pa bo turnir v članski konkurenci, katerega pa se Kra-sova dekleta ne bodo mogla udeležiti. Konkurenca bo v Veroni zelo o-stra, saj ponavadi na podobnih turnirjih nastopa približno 50 igralk ih 200 igralcev, med katerimi bodo tokrat branili Kresove barve Robert Milič, Igor Colja, Ervin Doljak in Boris Štoka. (Z. Skupek)
Borovi košarkarji na pripravah v Idriji
Člansko moštvo košarkarjev Bora 'Radenske bo danes odpotovalo v Idrijo. Borovi člani bodo v Idriji opravili mikrociklus treningov, na katerih bodo predvsem uigravali taktiko v napadu in uskladili različne kombinacije v igri, ki jih bodo izvajali na prvenstvenih tekmah. Poleg treningov bo Bor Radenska v okviru priprav odigral tudi dve prijateljski tekmi, in sicer z ljubljansko Ježico in z domačim moštvom Idrije.
Na »vikend pripravah« bodo borovci skupno opravili tri treninge in dve tekmi v dveh dneh.
PO 3. MEDSEBOJNEM SPOPADU
Friulexport prvič ugnal Jugolinijo
Friuexport — Jugolinija 3:1 (10:15, 15:10, 15:5, 15:11)
FRIULEXPORT:	Venier, Žerjal,
Foraus, V. in S. Stoper, Mauri, D’Ambrogio, Pertot, Umek, Garbini in Ukmar.
Ženski združeni odbojkarski ekipi Friulexport je v svojem tretjem naskoku vendarle uspelo premagati re-ško Jugolinijo, ki je v dosedanjih medsebojnih dvobojih vselej zmagala. Naša dekleta so tokrat zaigrala živahno in požrtvovalno in so iz točke v točko drobile zaupanje nasprotnic, ki so tekmo končale povsem izčrpane. Tekmo je Friulexport dobil v sprejemu servisa, ki je bil dober, končno pa so se obrestovali tudi treningi namenjeni obrambni tehniki.
Jutri popoldne bo združena ekipa Friulexport odpotovala na dvodnevno gostovanje v Gorje.
danes igra za vas
obvestila
Marko Marinčič
totocalcio
Atalanta - Roma	X	2
Avellino - Juventus	X	2
Como - Fiorentina	1X2
Lazio - Inter	X	2
Milan - Cremonese	1
Sam prioria - Ascoli	1
Torino - Napoli	X
Verona - Udinese	1
Bari - Lecce	1X2
Empoli - Cagliari	X
Padova - Genoa	1
Pistoiese - Brescia	X	2
Messina - Benevento	1
Marito Marinčič se je z aktivnim športom začel ukvarjati pred desetimi leti kot košarkar v mladinskih vrstah goriškega Doma. V vrstah Doma je igral kasneje tudi v članski ekipi, nato pa je aktivno igranje opustil, sedaj pa športnim dogajanjem sledi ljubiteljsko in profesionalno. Zaposlen je kot praktikant v goriški redakciji Primorskega dnevnika in kot tak službeno sledi vsemu športnemu dogajanju na Goriškem še posebej pa sledi košarkarski ekipi Segafreda, ki nastopa v italijanski košarkarski A-2 ligi.
Prejšnji teden je Peter Furlan pravilno napovedal sedem rezultatov.
ŠD Breg
obvešča svoje člane, da bo danes, 28. t.m., ob 21. uri v občinskem športnem centru v Dolini vpisovanje za rekreacijsko telovadbo.
SK Devin
obvešča, da se v torek, 2. oktobra prične telovadba za odrasle. Vadba bo vsak torek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici osnovne šole V. Šček v Nabrežini. Za informacije telefonirati na št. 200-236.
ŠZ Bor - košarka rekreacijski odsek
obvešča, da se je pričela košarkarska rekreacija in da so vedbene ure 'ob ponedeljkih ob 21. uri na stadionu »Prvi maj«.
ŠZ Bor —
Namiznoteniška sekcija obvešča, da bodo redni treningi za igralce letnikov 1971-76 na liceju Pre-
šeren vsak torek in petek od 17.30 do 19.30. Vabljeni tudi začetniki!
Športna šola Trst
sporoča, da se bo začela telovadba za matere in otroke na stadionu rimaj« v ponedeljek, 1. oktobra ob 17-uri, za otroke vrtcev pa istega dne ob 16. uri. Vadba bo potekala dvakrat tedensko (tudi ob četrtkih ob istem času).
ZSŠDI in ŠD Sovodnjc
vabita na rekreacijsko in tekmovalne kolesarsko prireditev, ki bo v nedeljo» 30. septembra, ob 10. uri v Sovodnjafl. Vpisovanje ob 9. uri pred startom v Kulturnem domu v Sovodnjah.
ŠK Kras
obvešča, da se bo z oktobrom pričela rekreacijska telovadba za odrasle-Vpisovanje in podrobnejše inforna arije do 30. t.m. pri Lilijani Budin, Sale* 65, tel. 040/229375 v popoldanskih ur ab.
Na atletskem troboju mladinskih reprezentanc v Postojni
Uspešen nastop atletov in atletinj ZSŠDI
V sredo je v Postojni potekalo drugo od treh tekmovanj, veljavnih za troboj atletskih mladinskih reprezentanc ZSŠDI, Postojne in Kopra. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu se jo na startu predstavilo številno zastopstvo vseh treh ekip, tako da smo bili priča zanimivim bojem v različnih Panogah.
Med moškimi so bili tokrat najuspešnejši predstavniki domačega kluba Pred tržaško in koprsko reprezentanco, medtem ko so pri ženskah prevladale Koprčanke, ravno tako pred Tržačankami in Postojneankami. Da so naši atleti tokrat dosegli nekoliko slabšo uvrstitev kot pred meseci v Trstu, gre predvsem pripisati vrsti poškodb raznih atletov, kar je naše vrste precej ošibilo oziroma skrčilo. Vseeno pa je drugo mesto v obeh konkurencah Popolnoma zadovoljivo in bo verjetno Prav zadnji troboj, ki bo na sporedu v Kopru, odločilen za končno lestvico tako med ženskami kot moškimi.
Kar se tiče rezultatov, naj omenijo, da so naši predstavniki, člani Adrie in Bora Infortiate, po dvakrat zmagali med moškimi z Gustinčičem na 100 m in Možino na 300 m ter dvakrat med ženskami s Kalčevo v daljini in Sumberazovo v metu kopja.
kljub temu da je drugačen tehnični pravilnik nekoliko oškodoval naše atlete (kot na primer različne razdalje v tekih in težje kopje v ženski konkurenci) .
Torej vsekakor pozitiven obračun gostovanja, ki je imelo poleg tekmovalnega cilja, tudi namen spoznavanja med atleti, tako med samimi našimi društvi kot seveda s klubi iz matične domovine.
Mitja Možina
DOSEŽKI
MOŠKI
100 m: 1. Gustinčič (ZSŠDI) 11”8; 2. Možina (ZSŠDI) 11”9.
300 m: 1. Možina (ZSŠDI) 39"9; 2. Gustinčič (ZSŠDI) 40”8.
1.000 m: 1. Koče (Koper) 2’57”8; 4. Kozlovič (ZSŠDI) 3’03”5 6. Neorchia (ZSŠDI) 3’28”8.
Višina: 1. Verglez (Koper) 1,85 m; 2. Oberdan (ZSŠDI) 1,58 m; 4. Race (ZSŠDI) 1,50 m.
Daljina: 1. Nikolič (Postojna) 5,54 m; 6. Race (ZSŠDI) 4,72 m; 9. Pečar (ZSŠDI) 4,34.
Kopje: 1. Verglez (Koper) 41,78 m; 4. Oberdan D. (ZSŠDI) 25,10 m; 5. Pečar (ZSŠDI) 22,26 m. Izven konkurence: A. Oberdan (ZSŠDI) 43,30 m.
Krogla: 1. Otoničar (Postojna) 14,03 m; 3. A. Oberdan (ZSŠDI) 11,44 m; D. Oberdan (ZSŠDI) 7,67 m.
Štafeta 4x100 m: 1. Postojna 47”5; 2. ZSŠDI 48”9.
EKIPNA LESTVICA
1. Postojna 56,5 točke; 2. ZSŠDI 55; 3. Koper 53,5.
ŽENSKE
100 m: 1. Smrdu (Koper) 13”1; 4. Pilat (ZSŠDI) 14”5; 6. Tence (ZSŠ Dl) 15’'0.
Tanja Kalc
300 m: 1. Smrdu (Koper) 43"2; 2. Kalc (ZSŠDI) 45”4; 5. Pavletič (ZS ŠDI) 51”2.
600 m: 1. Hočevar (Koper) 1’43”7; 4. Bavčar (ZSŠDI) 1'54”9; 5. Kozlovič (ZSŠDI) 1’57”3.
Daljina: 1. Kalc (ZSŠDI) 4,52 m; 3. Kermec (ZSŠDI) 4,29 m; izven konkurence: T. Naturai (ZSŠDI) 5,18 m.
Višina: 1. Prelec (Koper) 1,25 m; 2. Kermec (ZSŠDI) 1,20 m; izven konkurence Gerdol (ZSŠDI) 1,43 m.
Krogla: 1. Leskovec (Postojna) 11,39 m; 4. Pavletič (ZSŠDI) 8,30 m; 7. Komar (ZSŠDI) 7,59 m; 8. Gherlani (ZS ŠDI) 7,29 m; 9. Sumberaz (ZSŠDI) 7,12 m.
Kopje: 1. Sumberaz (ZSŠDI) 25,12 m; 2. Komar (ZSŠDI) 17,98 m; izven konkurence Gerdol (ZSŠDI) 29,88 m in Gregor! (ZSŠDI) 28,96 m.
štafeta 4x100 m: 1. Koper 55”2; 2. ZSŠDI (Kermec, Kalc, Pavletič in Pilat) 5G”5.
EKIPNA LESTVICA
1. Koper 65 točk; 2. ZSŠDI 56; 3. Postojna 30.
Predrimsko tekmovanje
Na občinskem stadionu v Trstu se je odvijalo pripravljalno tekmovanje za finaliste letošnjih Mladinskih iger, ki bodo čez teden dni v Rimu. Poleg zmagovalcev deželne faze so se tekmovanja udeležili tudi najboljši tekmovalci pokrajinskih faz B kategorije. Med našimi atleti so se tekmovanja »Pro Roma« udeležili adrievka Sandra Sumberaz, ki je v" A kategoriji meta kroglice dosegla 2. mesto z razdaljo 39,08 m, borovca Iztok Pečar in Dean Oberdan pa sta dosegla tretje mesto, prvi na 80 m (11”5), drugi v metu krogle (9,38 m). (F. Ruzzier)
Letos v 3. amaterski nogometni ligi - skupina L
Boj med goričkimi in tržaškimi ekipami
iz planinskega sveta
Prizor z letošnjega Dneva planincev SPDT: pot na Nabojs
Pred začetkom nogometnega prvenstva 3. amaterske lige nadaljujemo danes pregled s skupino »L« ah bolje rečeno tržaško - go,iško skupino. V tej skupini bo igralo sedem ekip z Goriškega (Fogliano, Fossalon, Ital-cantieri, Romana, Sagrado, Staranza-no, Mladost) ter šest ekip s Tržaškega (Barbarians, Kras, Primorec, Primorje, S. Marco, S. Nazario). V tej skupini se torej obetajo ogorčeni boji med tržaškimi in goriškimi ekipami.
Za tržaške ekipe smo sicer zbrali skoraj vse spremembe, ki so prišle v Posameznih ekipah pred začetkom prvenstva. Ne smemo pa sicer pozabiti, da je »nogometna borza« odprta vse do 31. oktobra in zato je možno, da Pride še do novosti. Na žalost so go-riške ekipe za nas kot tudi za vodstva naših klubov prava neznanka.
KRAS
Tudi pri Krasu je letos prišlo do zamenjave trenerja. Mikuša bo na trenerski klopi zamenjal Vinko Hafner, hi je že dvakrat treniral Kras in sicer po odstopu Manzutta v sezoni “1/82 in v sezoni 82/83 po odstopu Mandaniccija. Tudi kar se tiče nogometašev je precej novosti. Odšli so: Škabar (Monfalcone), Olivo (Opici-na), Ferfoglia (Mladost) in Lo Faro (Staranzano). Kras pa bodo zapustili Paulin, Dinoi, Villalta, Covi, Rosati in Samec. Njih pa bodo nadomestili: Benvenuti (S. Marco), Petelin (Portitudo), Volo (Opicina), Padovan IS. Giovanni) ter Sue in Škrk, ki se P° enoletnem posojilu pri Gaji vračata k matičnemu kubu.
Nogometaši Krasa TRATAR: Benvenuti BRANILCI : Sugan, Gnesda, M. Milič,
petf|in
VEZNI IGRALCI: P. Terčon, Blažina, Vidali, Puntar, R. Purič NAPADALCI: Košuta, M. Terčon, L.
Milič, Klun, Škrk, Padovan TRENER: Vinko Hafner
PRIMOREC
,. Pri Primorcu letos nismo zabeleži-h velikih sprememb. V glavnem ostale lanska struktura moštva. Nov je sicer trener, to je domačin Aldo Kra’j, •d se po treh sezonah 81/82, 82/83 in *®/84, ko je vodil Gajo, ponovno vrača k Primorcu. Od trebenskega društva so letos odšli B. Čuk, ki bo tresal najmlajšo ekipo Krasa, Ferfo-8ha, ki se po enoletnem posojilu vra-Ca k matičnemu klubu (Stock, nato Ra k Bregu) in I. Milkovič (Primorje). Moštvo pa bodo za pusti h še Stoj-hovič, Dottori in Vidali. K Primorcu sta se ponovno vrnila Modesti, ki pni ni igral, in Ritossa (S. Vito), k pebenskemu društvu pa sta pristopila Jadi Mauro Kralj, ki je lani igral pri Gaji in Sullini (Giarizzole).
Nogometaši Primorca TRATARJA: Leone, Serra BRANILCI: Marko Kralj, F. Kralj, R- Malalan, F. Milkovič, W. Milko-, Vič, F. čuk, Lugnan VEZNI IGRALCI: Mauro Kralj, E. Kralj, Bruni, A. Milkovič, Finessl, Modesti
NAPADALCI: B. Kralj, Mulè, Sara-botti, P. Kralj, Mauro Kralj, Ritos-s«, Sullini
TRENER: Aldo Kralj
PRIMORJE
Velike novosti, ki so sicer ob izpadu neizbežne, smo zabeležili tudi pri Primorju. Ekipo bo letos treniral Gianfranco / mier, bivši nogometaš Edere, ki je do sedaj v glavnem vodil mladinske ekipe Ponziane. Od Primorja sta do sedaj odšla Pugliese (Li-bertas) in W. Pertot (Aurisina), društvo pa bodo gotovo zapustili še Sa-mese, Chizzo, Di Benedetto, L. Ca-harija, Lenarduzzi, Boscolo ni Olivieri, Rusija pa namerava prenehati z nogometom. Odhajajoče nogometaše pa bodo nadomestili Livan (Zaule), Coslovich, Colautti in A. Husu (vsi trije Ponziana) in I. Milkovič (Primorec). Po enoletnem posojilu pri Krasu pa se bo vrnil D. Olivo, v člansko vrsto bo prišel tudi D. Danev, ki je igral pri mladincih.
Nogometaši Primorja VRATARJA: Micor, Colautti BRANILCI: M. Štoka, V. Pertot, Ro-iaz, S. Husu, Antoni, Blažina, A. Husu, Bczin
VEZNI IGRALCI: Bortolotti, P. Mitič, W. Husu, Celea, Livan, Coslovich, D. Olivo
NAPADALCI: Castriotta, I. Milkovič, D. Danev
TRENER: Gianfranco Reiner
Tudi za to skupino smo postavili predstavnikom naših klubov vprašanje »S kakšnim ciljem stariate in kdo je glavni favorit?«
Andrej Race (Kras) : »Letos stariamo brez posebnih ambicij, saj je ekipa popolnoma obnovljena in zato bodo le prvenstveni nastopi pokazali realne moči našega moštva. Ker go-riških moštev ne poznam se o favoritu ne morem izreči.
Doro Možina (Primorec) : »Mi nimamo posebnih ambicij, glavno nam je to, da bo ekipa dobro igra/a in po-
V	drugem kolu prvenstva naraščajnikov je od treh slovenskih ekip zadovoljila le Zarja. Na vprašanje, kakšno bo letošnje prvenstvo za Zarjo, nam je Andrej Žagar, ki je vezni igralec te ekipe, tako odgovoril:
»Prvenstvo se je komaj začelo in za napovedi je vsekakor prezgodaj. Italijanskih ekip, razen dveh, ne poznam. Vendar od tega kar sem slišal, so se vse okrepile. Mislim, da bo letošnje prvenstvo za nas zelo dobro in tudi Vesna se bo dobro odrezala. Bregu nedvomno manjkajo i-gralci.«
V	naslednjem kolu bo Zarja igrala proti Zaulam, ki so trenutno na zadnjem mestu lestvice in točki Bazov-cem ne bi smeli uiti. Križani bodo doma igrah proti Fortitudo, ki spada med favorite za končno zmago. Po nedeljskem porazu čakamo od Vesne dokaz, da je v nedeljo šlo le za spodrsljaj. Breg ima zaradi pomanjkanja igralcev velike težave. V dveh tekmah so Brežani prejeti 14, dah pa
kazala lep nogomet. Kar se tiče favorita za končnega zmagovalca, res ne bi znal predvidevati.
Darij Kante (Primorje) : »Čeprav bo težko, mi bomo vseeno poskusili doseči prestop v višjo ligo. Če pa nam to ne bo uspelo, mislim, da bomo vsekakor protagonisti tega prvenstva v katerem kot kaže, ni izrazitega favorita	B. Rupel
MLADOST
Po lanskem, dokaj slabem prvenstvu pri doberdobskem društvu upajo, da bodo letos zaigrati bolje in dosegli tudi konkretnejše rezultate. Čeprav so Kraševci pričakovali, da bodo letos igrati v goriški skupini, jih je federacija vključila v tržaško, s čimer niso najbolj zadovoljni.
Če je iz nekaterih vidikov ta odločitev škodia Mladosti, je iz drugih koristila. Tu mislimo predvsem na kakovost skupine, ki je očitno slabša od goriške. Zato imajo Doberdobci stvarne možnosti, da posežejo po na jvišjih mestih razpredelnice in da lahko celo startajo na napredovanje.
Glede igralcev je v bistvu položaj nespremenjen z razliko, da je napadalca Hilarija Kobala (igra z Ver-meglianom v 1. AL) zamenjal Gabrijel Ferfolja, ki je do lanske sezo ne igral pri Krasu.
Nogometaši Mladosti VRATARJA: Zanier, Bruni BRANILCI: Gergolet, D. in L. Fran-dolič, Devetak, Pahor, Buran, Ulian, F. in D. Lakovič, R. in M. Gcrin, L Gergolet
VEZNI IGRALCI: E. Gergolet, Zanier, Marušič, Semolič, Marizza, Šuligoj, E. Kobal
NAPADALCI: K. in G. Ferfolja, Lavrenčič, Vižintin TRENER: Sergio Mattiussi
nobenega gola, kar priča o težavah »plavih«. Naslednja tekma bo proti Montebellu, ki je do sedaj osvojil le točko.
Pri najmlajših bi moral Kras v nedeljo iztržiti vsaj točko, če ne dve proti zadnjeuvrščeni Servoli. Breg bo v Miljah imel nasproti Fortitudo in kljub vsej požrtvovalnosti in borbenosti bi moral biti poraz za Brežane neizbežen.
Pri začetnikih je proseško Primorje odlično začelo in v naslednjem kolu ne bi smelo imeti večjih problemov za osvojitev obeh točk. Pri cicibanih bo Breg začel v soboto proti Costalungi, ki je lani osvojila prvenstvo mlajših cicibanov. Našo ekipo čaka dokaj težka naloga. Primorje bo doma igralo proti ekipi CGS, ki je v nedeljo izgubilo proti močni Costalungi. Pri mlajših cicibanih se bo Breg pomeril z Giarizzolami, ki so v nedeljo izgubile. Mladi Brežani bi morati v svojem nastopu iztržiti najmanj točko.
Miloš Tul
Dan planincev SPDT
Letošnji dan planincev SPDT, ki je bil že štirinajsti po vrsti, saj se ta domača slavja odvijajo ob zaključku planinske visokogorske sezone že od leta 1971, je bil nekoliko različen od prejšnjih. V minulih letih so namreč zamejski planinci praznovali svoje interno slavje kar na tržaškem Krasu, v glavnem z dopoldanskim orientacijskim ali ocenjevalnim pohodom ter popoldanskimi igrami za staro in mlado. Letos pa so se planinci SPDT za svojo 80. obletnico podali, kam drugam... če ne v svoj Dom Mangart v Žabnicah, ki je kot nalašč ustva rjen za taka slavja. Sicer pa pojdimo po vrsti.
SPDT je ob tej priliki organiziralo avtobusni izlet, katerega se je udeležilo prav dosti planincev, saj je bil avtobus nabito poln, še preko svojih zmogljivosti. In še vreme je bilo dokaj »pesimistično« razpoloženo. Kakorkoli še, z avtobusom so se podali na pot in v nekaj urah dosegli Dolino Zajzere, kjer se je začel njihov vzpon. Čisto vsi so prišli do koče Pellarini pod mogočno Viševo steno. Lep del se jih je nato odpravil na vrh Na-bojsa, medtem ko se je manjša skupina podala na Višarje ter se nato spustila v Žabnice. Vreme je bilo nestalno, pršilo je, pa tudi pihalo, sicer pa so vseeno vse opravili po določenem programu.
Povratek v dolino, kjer jih je čakal avtobus, je bil dokaj hiter, prihod v Dom Mangart pa še hitrejši. Tu se je pričel popoldanski del slavja in prava družabnost. Omeniti moramo, da se je našim planincem pridružil cel avtobus predstavnikov ka kih dvajsetih planinskih društev iz Slovenije, ki bodo prihodnje leto dah v svoj redni program izletov vsaj en vzpon v Zahodne Julijce. Ta izlet pa je spadal v okvir spoznavanja tega italijanskega področja Julijcev.
V uradnem delu programa je za Planinsko zvezo Slovenije spregovoril predsednik izvršnega odbora te organizacije Marjan Oblak, za SPDT pa predsednik Pino Rudež, ki je gostom poklonil nekaj propagandnega materiala in Vodnik po Vertikali SPDT. Povratek je bil v večernih urah v
pravem nalivu, sicer pa jim dež ni šel do živega, ker so bili že na varnem v brzeči jekleni pošasti (avtobusu namreč).
Torej nekoliko različen Dan planincev SPDT, sicer nekoliko manj množičen kot prejšnja leta, ko je na krnskih travnikih večkrat posedalo po več sto domačih planincev in prijateljev društva, vendar pa tokrat navdušujoč, vsaj po izjavah prisotnih.
Natečaji ob 80-letnici SPDT
Konec tega tedna zapade rok za oddajo literarnih, likovnih in fotografskih izdelkov natečaja z naslovom »Med skalo in morjem«, ki ga prireja SPDT ob svoji 80. obletnici. Torej tisti, ki se nameravajo udeležiti tega natečaja naj pohitijo, saj. je na razpolago le še nekaj dni. Kot je že večkrat pisalo v razpisu, je natečaj namenjen vsem ljubiteljem narave (torej vsem!), osnovnošolski mladini in pa dijakom nižjih srednjih šol. Kandidati naj svoje izdelke oddajo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadst., tel. 767304) ob u-radnih urah ali pa odbornikom SPDT do vključno sobote. Torej, mudi se! Razglas zmagovalcev in nagrajevanje bo na slavnostni proslavi 80-letnice SPDT v Kulturnem domu v Trstu v četrtek, 25. oktobra.
20. srečanje planincev treh dežel
V dneh 6. in 7. oktobra bo v kraju Forni di Sopra v Furlaniji že dvajseto zaporedno srečanje treh dežel, katerega se že vrsto let udeležujejo planinci iz Furlanije-Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije. Ta srečanja so bila vedno delovnega značaja, na teh pa so planinci iz treh različnih držav konkretno utrjevali svoje 'prijateljske vezi. Iz predlogov, ki so jih iznesli na teh srečanjih se je npr. porodila pobuda Poti prijateljstva, skupnega turnega smučanja, zavarovanih področij, slovar planinskih in alpinističnih terminov v treh jezikih, in še drugo. Kot že druga leta. se bodo tudi tega srečanja udeležili predstavniki vseh zamejskih planinskih društev.
DUŠAN JELINČIČ
mladinski nogomet - tedenski komentar
Med naraščajniki boljša konkurenca
Norotnèno: Mesečno 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 20.00 din. naročnino za zasebnike mesečno 180 00, letno 1800 00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250 00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Itolljo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 Osmrtnice zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
<■.	dnevnik
28. septembra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubei» 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja L	J ZTT	fejvjfl čtantaRenske
m tiska	Trst	fri »1 »a» časopisnih
zstofcVkov FIEG
Neverjetna zgodba propadlega podjetnika v središču Rima
S talci in grožnjami zahteval naj mu banka odobri posojilo
RIM — Obstaja več sistemov, kako iztržiti denarno posojilo kaki banki. Prva je normalna pot, pač zlepa, pot prijateljskega (?) pomenka, ko zagotoviš jamstvo, da boš lahko posojilo redno vračal, druga pot, pač zgrda, je nekoliko bolj neobičajna in na srečo tudi redkejša. To je način nasilja, ko vidiš, da so ti posojilo odbili, pa posežeš po revolverju in ga usmeriš nesrečnemu bačne-mu uradniku, ki prestrašeno sedi pred teboj, v obraz.
Ta način »prepričevanja« za zagotovilo denarnega posojila je včeraj zjutraj v Rimu uporabil 41-letni Francesco Rizzuto iz Catanzara, sicer pa s stalnim bivališčem v rimski predmestni četrti Magliano Romano. Rizzato ima večje zemljiško posestvo, pa tudi manjšo tovarno za proizvodnjo papirja. Za vse to pa potrebuje denar. Rizzuto je že imel pred časom več težav zaradi nekritega čeka, tokrat pa se je napotil v bančno hranilnico v Ul. Marco Minghetti v samem centru Rima ter spet vprašal za posojilo. Ko so mu ga odbili, se je povzpel v četrto nadstropje banke, stopil v urad za jamstva ter
vperil pištolo colt 38 v naj bližjo uradnico teh zahteval naj urad zaklenejo. V sobi je ostal sam s svojimi talkami, 35-letno Mario Luiso Schiavo, 17-letno Franco Tozzi in 19-letno Mario Tereso Bompinijevo.
V hipu se je novica o neuravnovešencu v banki raznesla po Rimu, tako da je bil celo delno paraliziran promet. Na kraj sta takoj prihitela rimski župan Vetere in namestnik državnega pravdnika Janniellova. Začela sta se pogajati z Rizzutom, medtem pa so v posojilnico še prišli neuravnovešenčeva žena in oba sinova. Rimski župan je v opoldanskih urah končno prepričal Rizzata, da je izpustil svoje talke. Nato je Rizzuoto zagrozil, da se bo ubil, če mu ne bodo drugi pomagali pri reševanju njegovih hudih finančnih problemov. Nujno namreč potrebuje 150 milijonov lir, saj mora v najkrajšem času izplačati nekaj menic, pa tudi drugo. Pogajanja in prepričevanje je še trajalo nekaj časa, nato pa se je Rizzuto, skoraj na koncu z živci, končno vdal. Policija ga je takoj pospremila na rimsko kvesturo.
Izbruh vulkana na Filipinih
Na Filipinih je izbruh vulkana Mayona popolnoma izoliral mesto Camalig. Lava še ni prišla do mesta, vendar pa je v glavnem uničila vse cestne povezave
(Telefoto AP)
Včeraj umrl Ubaldo Lav
RIM — Včeraj zjutraj je v rimski kliniki »Villa Margherita« po večdnevni agoniji v sedeminšestdesetem letu starosti umrl znani italijanski filmski igralec Ubaldo Lay; priljubljenega »poročnika Sheridana« je pred dnevi kot znano zadela možganska kap.
Lay je kot igralec zaslovel ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let v televizijskih serijah »Giallo club« in »Povratek poročnika Sheridana«, v katerih je z velikim uspehom zaigral v vlogi policijskega preiskovalca. Očitno ga je igralska kariera zelo mikala, čeprav je pred vojno doktoriral na pravni fakulteti. Od 1947. do 1955. leta je med drugim interpretiral več kot 2000 radijskih komedij. Označili bi ga lahko tudi kot
televizijskega pionirja, saj je leta 1954 imel glavno vlogo v prvi televizijski komediji. Toda do slovesa se je dokopal nekaj let pozneje. Z malega ekrana smo ga v vlogi policijskega poročnika spremljali tudi pozneje; od 65. leta dalje je nastopil v nizu televizijskih kriminalk, podobno tudi v začetku sedemdesetih let. Ravno pred nekaj dnevi smo ga po naključju na tretjem televizijskem programu zopet občudovali v »Preiskavi o čustvih« (Indagine sui sentimenti), tokrat ne več kot ameriškega policijskega funkcionarja, temveč kot priletnega privatnega preiskovalca.
Omenimo naj še to, da bo pogreb popularnega rimskega igralca danes v cerkvi na rimskem trgu »Piazza del Popolo«.
Ob koncu enega manevra že napovedujejo drugega
Blokovsko rožljanje z orožjem se v Zahodni Evropi nadaljuje
PORDENON, BONN — Medtem ko so se predsinočnjim na vojaškem poligonu CelMna - Meduna pri Pordenonu ob prisotnosti obrambnega ministra Spadolini ja, generalnega tajnika NATO Carringtona in poveljnika zavezniških sil južne Evrope admirala Smalla končali vojaški manevri severovzhodne »šahovnice« : »Display determination 84«, se blokovsko rožljanje z orožjem nadalju je v Zvezni republiki Nemčiji. Že prihodnji mesec pa načrtujejo nove pomorske manevre v Sredozemlju.
V Italiji vse to razkazovanje »blokovske odločnosti« ni povzročilo generalnim štabom večjih skrbi, če iz-
ključimo »načrtovane izgube«. Povsem drugače pa je v Zvezni republiki Nemčiji. Nemški mladini niso topovska žrela in bobnenje goseničarjev nič kaj po godu. Ekologisti in pacifisti nadaljujejo svoje protestne manifestacije na vseh območjih, kjer potekajo »združeni manevri zavezniških sil«. Svoje napore so osredotočili predvsem v zvezni republiki Hessen ob meji z Nemško demokratično republiko. Varnostne sile so priprle več oseb, ki so prebarvale vojaška vozila in na . razne načine motile »normalen potek« manevrov. Ozračje je vsekakor precej drugačno kot v Italiji, če so britanske sile v ZRN predčasno končale
svoje manevre, ker so dosegle »predvidene cilje« in »nočejo še bolj prizadeti naravnega okolja«.
V teksaškem Austinu smrt zadnjega Inka
GUAYAQUIL — Danes so iz ekvadorskega mesta Guayaquila javili, da je v Austinu v Teksasu'umrl zadnji potomec cesarja Inkov Atahualpe. Lu s Felip, Huar. ca Due icela XXvH. Ramirez, tako se je namreč imenoval pokojni, je umrl pred tednom dni zaradi pljučnega tumorja.
Klic divjine
Po pisanju partijskega glasila »Renmin Ribao«
Kitajska pometa s preteklostjo
PEKING — Vse kaže, da je Kitajska stopila v novo fazo dokončnega obračunavanja z obdobjem kulturne revolucije, ki je zaznamovalo kitajsko zgodovino celo desetletje vse do Maove smrti.
Z mnogih strani se množijo kritični glasovi do tega obdobja; prišel je namreč čas »revizije« (kot temu radi pravijo sami Kitajci) njihove polpretekle zgodovine. Kitajsko partijsko glasilo »Renmin Ribao« ocenjuje negativno to delikatno obdobje. Na prvem mestu očita takratnemu državnemu vodstvu pretrdo roko in navaja, da je bilo od 1966. do 1976. leta kar 100 »nasprotnikov linije« preganjanih. Skratka, preveč se je skrbelo za disciplino pri uresničevanju tako imenovanih »štirih modernizacij«, premalo pa so se spoštovale demokratične svoboščine. »Renmin Ribao« se odločno postavlja na stran demokracije ter trdi, da ekonomski razvoj ne zadošča, če pri tem ne sovpada s splošnim družbenim napredkom. Komentar v glasilu KP Kitajske zato dobesedno ugotavlja »da mišljenja navadnih ljudi, njihovi predlogi ter kritike so bistveni, četudi gre za neracionalna ter zgrešena mnenja.« Kitajsko partijsko glasilo zato pri tem odločno brani tolerančnost. »ki edino lahko privede do večjega družbenega napredka«.
Pač pa se zadnje čase spoprijemajo še z nečim: s staro kitajsko miselnostjo, ki se še zmeraj oprijema starih provincialnih predsodkov in tisočletnih navad, »ki otežkočajo delo v ljudskih organih«. Kaže, da je na to nevarnost opozoril sam generalni sekretar KP Kitajske Hu Jaobang. Tudi »Renmin Ribao« se je o tem razpisal ter dodal, da so bolj potrebne važnejU zadeve in skrb za modernizacijo.
Umrl veteran dveh vojn
LJUBU AN A — V mestu Litchfield v ZDA je preminil 93-lotni George (Jurij) Kraigher, veteran prve in druge svetovne vojne, jugoslovanski in solunski dobrovoljec ter polkovnik vojnega letalstva ZDA. George Kraigher se je rodil v Hraščah pri Postojni. Kot pilot - inštruktor avstro-ogrske m* narhije v prvi svetovni vojni je s fronte zbežal na italijansko ozemlje, da bi se priključil jugoslovanskemu korpusu dobrovoljcev in pomagal Srbiji-Uspelo mu je priti na solunsko fronto, kjer se je bojeval kot pilot. P° prvi svetovni vojni se je vrnil v Postojno, kmalu zatem pa je odšel v ZDA Tam je delal v neki letalski tovarni, nato pri družbi Pan American, takoj po izbruhu druge svetovne vojne pa se je spot javil kot prostovoljec. Tokrat je odšel z zavezniki v Afriko, nato pa je dobil nalogo, da s svojo te; talsko skupino rešuje ameriške pilote, ki so jih sestrelili nad Evropo, zlasti nad Jugoslavijo. Tu se začenja njegova neposredna vloga v narodnoosvobo; dilnem gibanju. Bil je tudi v Drvarju v času, ko so Nemci skušali ujeti Tita in veliko je prispeval k temu, da je svet dobil pravilno podobo boja jugoslovanskih partizanov, (dd)