JOŽE KLUN-PAVLE, SEKRETAR AMTK LJUBLJANA
Politicni in vojaški dogodki
Ko sem bil v karavli v Veliki gori (kurirski vod, spomladi leta 1943) sem povsem slučaj-no spoznal Edvarda Kardelja. V bližini je bil namreč okrožni komite KPS in sekretar Ma-tija Maležič-Ciril s svojimi sodelavci. V tem dobro maskiranem mestu je bil kot gost tudi Edvard Kardelj, ki ga dotlej nisem poznal in mi tudi ni nihče povedal njegovega priimka. Poznal sem ga le kot Krištofa, kot so ga klicali. Moje spoštcvanje do njegove oseb-nosti se je zasnovalo že v prvem pogovoru z njim, posebno še, ko mi je na široko in podrobno razlagalnamoja številnavprašanja o političnih in vojnih dogodkih. Moram priz-nati, da me je njegova razlaga o razmerah in strankah v stari Jugoslaviji zelo navdušila. Moji spomini na Edvarda Kardelja ga karak-
terizirajo kot moža velikega duha, po mojem mnenju preskronmnega v obnašanju, iskre-nega v občevanju z Ijudmi in po drugih vrlinah, ki še posebej odlikujejo človeški značaj. Gledal sem ga, kako je zapustil delo in šel na kosilo, vzel porcijo kuhane kaše, ki jo je skuhal sekretar Ciril, sedel na dreve-sno korenino in zadovoljno užival hrano. Iz večkratnih obiskov na okrožnem komiteju sem si močno razširil obzorje in si povečal svoje skromno vojno politično znanje. Ta širša razgledanost mi je kasneje služila pri bolj odgovornih nalogah pri številnih borbe-nih enotah vse do osvoboditve in prav zato se z globoko hvaležnostjo spominjam Edvar-da Kardelja kot velikega učitelja in tovariša.
Svojo zgodovinsko vlogo pri graditvi socialistiene družbe lahko delavski razred kot vodilna samoupravna sila uspešno odigra samo kot organizirana sila v združenem delu, kot organizirana sila v samoupravnem uresničevanju svojih socialnih kuJturnih in drugjh interesov, kot organizi-rana idejnopolitična sila pri neprestanem krčenju poti, ki vodijo k uresničevanju njegovih dolgoročnih zgodovinskih interesov in smotrov, kot organizirana sila pri obrambi socialističnega razvoja v družbeni praksi. Samoupravljanje mora izražati vse manifestacije biti delavskega razreda. Zato ne more biti samo nekakšen instrument izključno empiričnega delovanja delovnih ljudi pri uresničevanju vsakodnevnih interesov v združenem delu, posebno pa ne more biti in9trument nekakšne spontane vladavine množic, ker bi to privedlo do deformacij celotnega samoupravnega sistema.
»Smeri nuvoja političnega sietema socialističnega uunoupravljanja«