Spoštovani bralci in bralke Našega kraja. Bojan Novak Dovolite, da svoj uvodnik začnem s če­stitko vsem občanom ob državnem pra­zniku. Naša država praznuje pomemben mejnik, 25 let obstoja. Številka, ki je pred vami, je zato oblikovno in vsebinsko ne­koliko drugačna. Dopisnike v to številko sem poprosil za mnenja o prehojeni poti naše države. Njihov odziv je bil odličen in na naslednjih straneh boste njihova razmišljanja lahko prebrali. Mesec junij je sicer zelo specifičen. To je čas, ko se zaključuje šolsko leto. Čas, ko se večina bralcev začne pripravljati na poletni dopust. V številki najdete nekaj praktičnih opozoril in priporočil za pri­jetno, predvsem pa varno preživljanje dopustniških dni. Vabim vas, da si pri­spevek preberete in pred odhodom na dopust poiščete še kakšno dodatno in­formacijo, da bo vaš oddih prijeten. Junija je bilo zelo živahno v občinski stavbi. Na začetku meseca je v dveh delih N aš kr a j potekala 3. izredna seja občinskega sve­ta. Konec meseca je sledila še 12. redna seja, pred njo pa še vse seje delovnih te­les in odborov. Poročilo z izredne seje si lahko preberete na naslednjih straneh, poročilo o 12. redni seji pa v naslednji številki, ker je bila seja prekinjena in se je nadaljevala že po izidu številke. Ponovno je veliko prispevkov iz šole in vrtca, kjer naši najmlajši vsakodnev­no srkajo nova znanja. Želim se zahva­liti vsem dopisnikom za poročila o izve­denih dejavnostih, hkrati pa vse bralce povabim k sodelovanju v naslednjih številkah. Odpiramo novo rubriko PO­HVALITI ŽELIM … Več o rubriki si lah­ko preberete na posebnem mestu. Upam, da si boste z zanimanjem pre­brali krajši pogovor z gospodom Tone-tom Rusom, ki je s svojim ansamblom gostoval na prireditvi Dan godbe. Naslednja številka bo izšla konec ju­lija, na vrhuncu poletja. Želim vam pri­jetne počitniške dni do takrat. ¦ Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Naslednja številka izide v četrtek, 28. 7. Prispevke sprejemamo do 18. 7. POVABILO K SODELOVANJU v novi rubriki POHVALITI ŽELIM … Vse občane in bralce Našega kraja vabim k sodelovanju v novi rubriki, ki se bo imenovala POHVALITI ŽELIM … Pogosto ugotavljamo, da smo preveč kritični in da z iskanjem slabih novic prispevamo k negativni klimi v državi, občini, družini, skupini … Bojan Novak Kdaj smo naredili nekaj nasprotne­ga? Kdaj smo pohvalili nekoga za dobro opravljeno delo, za prijaznost, ponujeno pomoč? Smo sposobni ne­koga/nekaj pohvaliti? Naj bo Naš kraj priložnost za širje­nje dobrih in optimističnih novic. V novi rubriki ponujamo možnost, da nekoga ali neko dejanje pohvalite in to pohvalo v stavku ali dveh uteme­ljite. Pod svojo pohvalo se podpišite in jo pošljite na naslov uredništva. Razbijmo stereotipe, da smo črno­gled narod, ki išče v okolici le slabe novice. ¦ Kaz a l o Iz občine ................................... 4 Ob 25-letnici Slovenije .............. 6 Obvestila ................................... 9 Varno na počitnice ................... 14 Razmišljamo o naši državi ....... 18 Kultura .................................... 21 Iz vrtca in šole ......................... 28 Iz dobrepoljske ambulante ....... 41 Iz društev ................................. 43 Šport ........................................ 49 Pisma bralcev .......................... 55 Voščila, zahvala ....................... 57 Župan Janez Pavlin V tem članku bom predstavil projekte oziroma dela, ki jih trenutno izvajamo. V Zdenski vasi se zaključuje gradnja čistil­ne naprave in pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za pridobitev uporabne­ga dovoljenja. Po pridobitvi tega se bodo lahko že v tem letu vaščani vasi Zdenska vas priključili na kanalizacijsko omrežje. V mesecu juliju predvidevamo uradno otvoritev z manjšo prireditvijo. V vasi Ponikve se zaključuje 2. faza izgradnje podtlačne kanalizacije, katere vrednost je 45.000 €. S tem se zaključi izgradnja podtlačne kanalizacije in se bodo vaščani lahko priključili na kana­lizacijsko omrežje, potem ko bo čistilna naprava normalno obratovala, saj sem pred kratkim napisal, da čistilna napra­va Ponikve ne dosega želenih izstopnih parametrov. Javno komunalno podjetje Grosuplje se ves čas trudi poiskati ustre­zno rešitev tudi z zunanjimi neodvisnimi strokovnjaki. Intenzivno se izvaja EU projekt Su­hokranjski vodovod na odseku Vrbovec – Rapljevo. Letos je predvidenih 980.728 € za izgradnjo tega vodovoda. Dela pote­kajo po terminskem načrtu. V tem mese­cu bodo gospodinjstva prejela zloženko o tej naložbeni operaciji z nekaj osnov­nimi podatki. Za ureditev obzidja na pokopališču v Strugah smo se z lastniki zemljišč dogo­vorili za odkup zemljišča, na katerem leži del pokopališča, sledita kupoprodajna pogodba in začetek postopka za izbiro najugodnejšega ponudnika. V vasi Predstruge smo izvedli po­trebna gradbena dela za položitev cevi (TK-kanalizacija) in izgradnjo potrebnih jaškov za izvedbo optičnega omrežja, ki ga bo izvedel Telekom. Zahvaljujem se vsem vaščanom Predstrug za pomoč, sodelovanje in razumevanje pri izvedbi tega projekta. Z idejo smo začeli na zbo­ru vaščanov v mesecu januarju in bo v naslednjih mesecih dokončana. Zahvala vsem lastnikom zemljišča, po katerem poteka potrebna trasa za optično omrež- Spoštovane občanke, cenjeni občani, dragi bralci. je. Konec junija in na začetku julija bo v vasi Predstruge potekala obnova odseka vodovoda v dolžini 100 m ter se bodo tudi na tem odseku položile cevi za op­tično omrežje. V vasi Predstruge potekajo postopki pridobitve zemljišča, na katerem je tre­ba zgraditi kanalizacijo, cesto asfaltirati in dokončati pločnik. Prav tako potekajo dejavnosti za do­končanje nadomestnih poti ob železnici v vasi Cesta in prestavitev transformator­ske postaje v središče vasi ter pokablitev daljnovoda od transformatorske postaje pri Stari luži do središča vasi Cesta. Z Elektrom Kočevje zgledno sodelujemo in predvidevamo izvedbo, po pridobitvi vseh soglasij in gradbenega dovoljenja, v drugi polovici meseca septembra. Na Vidmu smo uredili notranjost mr­liške vežice (odstranjevanje nekakovo­stnega finalnega ometa, sanacija razpok in drugih napak, beljenje, zamenjava luči). Po rebalansu proračuna pa bomo izvedli montažo novih zaves, ker so bile stare zavese dotrajane oz. raztrgane. Za čiščenje mrliške vežice bomo poiskali izvajalca, ki bo vedno počistil in skrbel za red in čistočo, da bo objekt zgledno vzdrževan. Za vasi Kompolje in Podgora bo iz­delana projektna naloga za izvedbo ka­nalizacijskega omrežja in izveden idejni projekt ter izdelana ustrezna dokumen­tacija in soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja. Za igrišče Tisovec je bil izveden geo­detski načrt, pripravljena projektna do­kumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ter vloga za izdajo gradbene­ga dovoljenja je bila oddana na Upravno enoto Grosuplje. Za otroško igrišče v Ponikvah je naro­čena postavitev ograja ter sta naročeni dobava in montaža igral. Igrišče bo do­končano v mesecu juliju. Za kotlovnico na biomaso za šolo na Vidmu je bila izvedena študija in v za­ključni fazi je priprava razpisne doku­mentacije. Kotlovnica v šoli na Vidmu je stara že 37 let in je potrebna korenite prenove. Projekt zajema izgradnjo nove kotlovnice ob šoli, izgradnjo vročevoda do stare kotlovnice, prenovo kotlovnice ter pripravo tople sanitarne vode. Občina bo samo plačevala porabo toplote po ka­lorimetru, po petnajstih letih pa preide ta naložba v last občine. Spoštovani učenci, starši in učitelji. Zaključilo se je šolsko leto in vsem učencem čestitam za njihov uspeh in jim želim srečo in uspehov polno tudi v prihodnje. Učenci se ne odlikujejo le kot pridni in odlični učenci, ampak so aktiv­ni tudi na glasbenem področju in v mno­gih drugih obšolskih dejavnostih. Zahva­la gre tudi staršem, ki s svojim zgledom, vzpodbudo in podporo prav tako pri­spevate k uspehu svojih otrok. Zahvala gre tudi ravnatelju, razrednikom, vsem učiteljem, saj so prav učitelji tisti, ki po­dajajo znanje in vrednote učencem, jim pomagajo, da znanje pridobijo v čim ve­čji meri ter da prepoznajo pomembnost šolanja in lastnega znanja. Ob zaključku šolskega leta je Občina Dobrepolje nagradila učence devetih razredov, ki so bili odlični vseh devet let šolanja, ter učence, ki so bili odlič­ni v devetem razredu. Učenci so prejeli knjižno nagrado dr. Rosvite Pesek Osa­mosvojitev Slovenije, Anej Sam: Človek o psu – pes o človeku ter Dobrepoljska dolina stoji na jezeru, Dobrepoljske ljudske pripovedke avtorice Branke La­zar. Še enkrat iskrene čestitke in obilo uspehov na poti, ki je pred vami. Vsem želim prijetne počitnice, da se odpo­čijete, naberete novih moči, ter varno preživite te poletne dneve. Spoštovani gasilci PGD Zagorica. 85 let je doba, v teh letih delovanja se je zgodilo veliko dogodkov. Naj bo torej dan, ko praznujete 85. obletni­co Prostovoljnega gasilskega društva ZAGORICA, s tem pa tudi obletnico svojega plemenitega poslanstva, dan, ko vam izkazujemo svojo hvaležnost in zasluženo spoštovanje, ter dan, ko prevzemate novo pridobitev, gasilsko motorno brizgalno. Čestitam vam ter se vam zahvaljujem za delo, ki ga opra­vljate in ste ga v zadnjih letih naredili ogromno, za požrtvovalnost pri nalož­bah, za vso skrb in čas, za dobro voljo in pozitivno naravnanost, ki jo imate. Na pomoč! Spoštovani. Čeprav marsikdo v teh (težkih) ča­sih ne vidi razlogov za praznovanje, pa imamo vsi pravico do priložnosti, da se poveselimo. Naj bo to dan, ko ji iz srca želimo vse dobro, vse pozitivno. In naj bo to dan, ko se ji zavezujemo, da bomo še veliko dobrega storili zanjo. Vsekakor je dokaz današnja Sloveni­ja, njena podoba so njeni ljudje in je kakovost našega življenja. Bodimo po­nosni na svoje prednike, ki so ohranili slovensko zemljo, slovensko dušo in ljubezen do domovine. Drage Slovenke in Slovenci, čestitam vam ob dnevu slovenske državnosti! Srečno, Republika Slove­nija. ¦ Vsem občankam in občanom želim, da bi poletne dneve izkoristili za oddih, si nabrali novih moči, idej in pozitivnega mišljenja. Poročilo s 3. izredne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje Na zahtevo sedmih članov občinskega sveta je župan za torek, 7. 6., sklical tretjo izredno sejo v tem mandatu. Na dnevnem redu je bilo sedem točk, ki so jih zahtevali podpisani svetniki. Bojan Novak Svojo zahtevo so podpisani svetniki ute­meljevali s pomanjkanjem informacij o ključnih projektih oziroma pomembnih temah. Kljub začetnim zapletom zaradi različnih pogledov na sklic izredne seje je bil dnevni red sprejet. Pri prvi točki (informacija o podelitvi koncesije za fizioterapevtsko dejavnost) so se prisotni strinjali z mnenjem gosta, direktorja ZD Grosuplje dr. Janeza Mer­viča, da bi bilo za občane naše občine koristno, če bi imeli možnost fiziotera­pevtskih storitev v domačem kraju. Ob razpravi pa se je nekoliko nepričakovano zapletlo, saj je svetnik Alojzij Palčar pri argumentaciji poskušal uporabiti plakat z dvema izjavama, česar predsedujoča (podžupanja Nevenka Dolgan) in župan Janez Pavlin nista odobravala. Predse­dujoča je sejo prekinila, deljena mnenja o poteku seje pa so se preselila tudi na frekvence radia Zeleni val. Nadaljevanje seje je v bolj konstruk­tivnem vzdušju potekalo v torek, 15. 6. 2016. Po začetnem enournem razčiščeva­nju dogodkov pred prekinitvijo seje se je začela razprava o načrtovani gradnji vrt­ca. Župan je svetnike seznanil s potekom priprave dokumentacije za gradnjo vrtca v javno-zasebnem partnerstvu, obenem pa obravnavo podrobnosti napovedal na odboru za družbene dejavnosti in na 12. redni seji (23. 6. 2016). Nadalje je župan pojasnil dejavnosti občine glede izvedbe sklepov nadzorne­ga odbora v zvezi s terjatvami do družbe KPL d. o. o. Občina je do družbe vzpo­stavila terjatve (v višini približno 60.000 evrov) in s tem realizirala sklep NO. Sle­dila je razprava glede poteka sprejema odloka o pogrebni in pokopališki dejav­nosti ter urejanju pokopališč na območju občine. Svetniki so menili, da je proces sprejemanja prepočasen in da traja že predolgo. Župan je svetnikom obljubil, da jim pošlje osnutek odloka in da bo po tem razprava na eni od naslednjih sej. Sledila je razprava o predlogu, da se na območju občine zgradi regijski gasilski poligon. Prostor za izgradnjo poligona bodo poskušali vnesti v občinski prostor­ski načrt. Svetniki so izrazili nezadovolj­stvo s hitrostjo sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Svetniki so pri naslednji točki opozo­rili župana na nedoslednosti pri ustana­vljanju vaških odborov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo na tem področju kar nekaj napak, ki jih bo treba odpraviti. Župan je povedal, da se iz nekaterih vasi ljudje ne udeležujejo zborov vaščanov, zato je težko vzpostaviti odbore. Sprejet je bil sklep, da se do naslednje redne seje OS popravi in dopolni zapisnike zborov va­ških odborov. Ob koncu je potekala še razprava o sprejemanju občinskega prostorskega načrta. S strani pristojne strokovne služ­be na občini (Nevenka Grm Gregorič) je bilo pojasnjeno, da so poplave precej podaljšale sprejemanje načrta, saj je bilo treba izdelati veliko strokovnih podlag in dokumentov. Svetniki razpravljavci so menili, da postopek poteka prepočasi, in zahtevali, da se vloži še nekaj napora, da se proces kmalu konča. Naj vas spomnim, da si lahko posnet­ke sej ogledate na občinski spletni strani (http://www.dobrepolje.si/obcinskadok umentacijaseje/1). ¦ Obvestilo UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE Upravna enota Grosuplje stranke obvešča, da bo v času od 1. 7. 2016 do 31. 8. 2016 Krajevni urad Dobre­polje ZAPRT. Stranke lahko vse zade­ve, ki jih sicer urejajo na krajevnem uradu, uredijo v času uradnih ur na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1. V Zagorici smo praznovali Ob 25-letnici Slovenije je Občina Dobrepolje v sodelovanju z Gasilskim društvom Zagorica v petek, 23. 6., pripravilo osrednjo proslavo na športnem igrišču v Zagorici. Proslavi, ki sta jo povezovali Marička Žnidaršič in Polona Rigler Grm, je sledilo še družabno srečanje z ansamblom Spev. Bojan Novak, foto: Bojan Novak, Jernej Stare Uradni del prireditve se je začel v lepem sončnem vremenu. V povorki, ki jo je vodila slovenska zastava, so na prizorišče ob zvokih koračnice Godbe Dobrepolje prišli gasilci vseh do­brepoljskih gasilskih društev in gasilska vozila. Zbrane so na­govorili slavnostni govornik, župan naše občine, Janez Pavlin, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Sloveni­jo, Miro Zupančič, predsednik Gasilske zveze Dobrepolje, Jože Prijatelj, poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje, Uroš Gačnik, in predsednik Gasilskega društva Zagorica, Gorazd Kastelic. Govorniki so poudarili pomen dogodkov izpred 25 let. Mo­goče se premalo zavedamo, da imamo tisto, kar so si želele generacije naših prednikov. Seveda je beseda nanesla tudi na pomen gasilstva. Verjetno so prav gasilska društva najboljši pri­mer povezanosti in medsebojnega sodelo­vanja, ki ga včasih manjka. Program je spretno dopolnjeval kulturni program, v katerem so sodelovali otroci iz vrtca Ringaraja (pevski nastop ježkov in če­belic), Zagoriški fantje, Godba Dobrepolje, ženski del Folklorne skupine Ponikve, mla­da violinistka Klara Erčulj ter harmonikarja Ajda Erčulj in Matic Šuštar. Gasilska zveza Dobrepolje in vsa dru­štva so bili v preteklih mesecih zelo dejav­ni. Zato ne preseneča število priznanj, ki so bila podeljena. Seznam dobitnikov je obja­vljen na posebnem mestu. Prav ob koncu slavnostnega dela je bila blagoslovljena in v upravljanje GD Zagorica predana nova motorna brizgalna, velika pridobitev za za­goriške gasilce. Praznični dogodek je v prijetnem pet­kovem večeru in noči zaokrožila veselica z ansamblom Spev. ¦ ••• Ob 25-letnici Slovenije ••• Naš kraj ¦ junij 2016 Priznanje gasilske zveze I.st Ljubič Janez, Hren Boštjan, Lenarčič Janez, Erčulj Vinko, Babič Jože, Kastelec Saša Priznanje gasilske zveze II.st. Škulj Matej, Vidmar Janez Priznanje gasilske zveze III. st Ljubič Anita, Bambič Janja Značka za delo v operativi 30 let Grm Jože, Purkat Milan, Hren Jože Značka za delo v operativi 20 let Hren Boštjan, Lenarčič Edvard Značka za delo v operativi 10 let Škulj Matej, Kovačič Franci, Kastelec Gorazd, Žnidaršič Rok Značka za 50 let Grm Jožef Značka za 40 let Tomšič Darko, Kralj Franc, Ljubič Rajko Značka za 30 let Strah Tomaž, Grm Jože, Erčulj Vinko, Levstek Janez, Purkat Milan, Lenarčič Edvard, Hren Jože Značka za 20 let Vidmar Janez, Kastelic Janko, Kovačič Franci, Lenarčič Janez, Kastelec Gorazd, Žnidaršič Rok Značka za 10 let Šuštar Ana, Ljubič Martina, Žnidaršič Jaka, Sadar Domen, Lenarčič Jan, Purkat Lija, Kralj Primož, Ljubič Anita, Ljubič Janez, Levstek David, Škulj Matej Zahvale Občina Dobrepolje, Gasilska zveza Dobrepolje, Andreja Kovačič, Tadeja Hren, Janja Strah, Anton Erčulj, Marija Leskovec, Antonija Hren, Marija Žnidaršič, Marta Kralj, Jožica Ljubič Priznanja Janez Grm, Lea Gvozden, Ana šuštar, Sara Purkat, Andrej Škulj, Martina Ljubič, Tomšič Darko, Jernej Erčulj Mladinsko priznanje Lenarčič Matic, Lenarčič Lucija, Šuštar Matic, Škulj Janez, Sadar Klara, Grm Neža, Vidmar Julija Priznanje gasilskemu veteranu Kralj Franc Gasilsko odlikovanje III. stopnje Edvard Lenarčič Slavko Sadar Gasilsko odlikovanje II. stopnje Gorazd Kastelec Gasilsko odlikovanje I. stopnje Milan Purkat Dobitniki diplom za opravljen tečaj Nadaljevalni tečaj gasilca Lucija Gorjup, Hočevje Matjaž Križman, Hočevje Ana Brodnik, Kompolje Matic Češnovar, Kompolje Barbara Štefanc, Kompolje Matej Dolšak, Ponikve Tomaž Francelj, Ponikve Simona Francelj, Ponikve Mojca Gačnik, Ponikve Anja Gržinič, Ponikve Branka Gržinič, Ponikve Sonja Prhaj, Ponikve Saša Škulj, Ponikve Maja Dernulc, Struge Tara Kralj, Struge Luka Novak, Struge David Pugelj, Struge Nejc Pugelj, Struge Blaž Pugelj, Struge Gregor Blatnik, Videm Mladen Božič, Videm Bojan Francelj, Videm Jure Hrovat, Videm Miha Jakič, Videm Janez Kaplan, Videm Stojan Miklič, Videm Jan Mučič, Videm Matjaž Prhaj, Videm Dejan Pugelj, Videm Jože Šuštar, Videm Staš Zalar, Videm Mateja Gregorš, Zagorica Jan Lenarčič, Zagorica Klara Sadar, Zagorica Domen Sadar, Zagorica Julija Vidmar, Zagorica Jože Glač, Zdenska Vas Matija Godec, Zdenska Vas Dominik Kramar, Zdenska Vas Andrej Nahtigal, Zdenska Vas Anja Perko, Zdenska Vas Monika Perko, Zdenska Vas Natalija Pugelj, Zdenska Vas Anamarija Rebolj, Zdenska Vas Sabina Volek, Zdenska Vas Tjaša Vrščaj, Zdenska Vas Dobitniki diplom za opravljen tečaj za Vodjo skupine Boštjan Pajk, Hočevje Matej Svetec, Kompolje Tajda Ahčin, Ponikve Petra Bambič, Ponikve Janez Gačnik, Ponikve Sara Gačnik, Ponikve Nevenka Gačnik, Ponikve Tina Gačnik, Ponikve Primož Oblak, Ponikve Žiga Prhaj, Ponikve Mojca Prhaj, Ponikve Jerneja Škulj, Ponikve Jure Pugelj, Struge Marjana Rus, Struge Miha Kuplenk, Videm Primož Šporar, Videm Jože Babič, Zagorica Janja Bambič, Zagorica Jernej Erčulj, Zagorica Saša Kastelec, Zagorica Franci Kovačič, Zagorica David Levstek, Zagorica Martina Ljubič, Zagorica Jaka Žnidaršič, Zagorica Klemen Omahen, Zdenska Vas Matej Perko, Zdenska Vas Tomislav Zidar, Zdenska Vas Anja Fabjan, Škofljica Karmen Fabjan, Škofljica Igor Ponikvar, Škocjan pri Turjaku Primož Svetek, Škocjan pri Turjaku Dušan Valentinčič, Škocjan pri Turjaku Projekt ZERO WASTE turizem Ekologi brez meja so začeli izvajati projekt Zero Waste turizem - Prehod v zeleno gospodarstvo na področju turizma, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor. Namen projekta je ponudnike storitev spodbuditi k prehodu v krožno gospodarstvo preko preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja. Pripravili bodo smernice za Zero Waste hotele in restavracije ter organizatorje prireditev, ki jih bodo v dveh pilotnih primerih in preko izobraževanj Dodatne vrečke za povečane količine odpadkov Se sprašujete, kako lahko oddate odpadke, če se vam izjemoma pojavijo dodatne količine? Na voljo so vrečke za biorazgradljive (BIOO) in mešane komunalne odpadke (MKO), ki jih postavite ob svoje zabojnike. Odvoz vrečk se izvede hkrati s praznjenjem pripadajočega zabojnika. Pogoj za odvoz vrečke je vključenost v redni odvoz biorazgradljivih oziroma mešanih komunalnih odpadkov. Vrečke lahko kupite na blagajni JKP Grosuplje v času uradnih ur (vsak delavnik med 8.00 in 13.00). Cenik: prenesli tudi v prakso. Povzel: Bojan Novak Hoteli v Italiji, ki so takšne smernice že uvedli, so v dveh letih za 95 % znižali ko­ličine odpadkov, stroške ravnanja z njimi za četrtino in povečali obisk za 15 %. Evropska komisija je decembra 2015 objavila sveženj o krožnem gospodar­stvu, saj se Evropa seznanja z delova­njem v vedno bolj tveganem okolju, kjer so cene in dobava primarnih surovin in virov zelo nepredvidljive. Zato želi EU zapirati tehnološke in naravne kroge ter zagotoviti učinkovito rabo virov. Tem prizadevanjem se je pridružila Vlada RS in sprejela Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, katerega del so tudi preprečevanje nastajanja ter ponovna uporaba in recikliranje odpad­ kov, ki družbi omogočajo pridobivanje kar največje vrednosti iz virov in prilago­ditev porabe dejanskim potrebam. Po podatkih Svetovne turistične orga­nizacije je turizem ena najhitreje rastočih globalnih industrij: • lani je Evropa (skupaj z Rusijo) na globalni ravni prispevala 51 % vseh mednarodnih prihodov turistov in 36 % vseh prihodkov te industrije, • Slovenija je leta 2014 beležila 6,7-% rast turističnih prihodov v primerjavi z letom prej. Turizem v Sloveniji skupaj s posredni­mi učinki prispeva 13 % celotnega BDP-ja, s 40 % izvoza je največji izvoznik storitev ter zagotavlja več kot 12 % vseh delovnih mest. Slovenija se pozicionira kot zelena turistična destinacija, za uspešen razvoj takšne znamke pa niso dovolj le naravne danosti ali ohranjeno okolje, potrebno je tudi zavedanje, kako te danosti ohranja­mo in zanje skrbimo. Na izrazito turističnih območjih je v sezoni lahko več obiskovalcev kot stalnih prebivalcev. Odpadki iz turizma večino­ma sodijo med komunalne odpadke, kar vpliva na celovit sistem ravnanja z njimi. PRIMER OBČINE BLED: V letu 2013 je bilo v občini Bled registriranih 269.175 prihodov in 628.491 prenočitev turistov. Skupno število prebivalcev v občini Bled je 8.203. Ocena zbranih mešanih komu­nalnih odpadkov iz turizma v letu 2013 je 32 % odpadkov, kar na letni ravni znaša več kot 500 ton. Namen Ekologov brez meja in nji­hovega projekta Zero Waste turizem je podjetja in organizacije, ki zagotavljajo turistično ponudbo in storitve (hote-li, restavracije, organizacija dogodkov), spodbuditi in vključiti v prehod v zeleno gospodarstvo ter trajnostno upravljanje virov preko preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikli­ranja. Osrednji del projekta predstavljajo Cena zajema stroške odvoza, obdelave in v primeru MKO odlaganja odpadkov. smernice za Zero Waste ponudnike tu­rističnih storitev (hoteli in restavracije), ki zajema: • pregled obstoječih praks, gradiv in po­stopkov na evropski in globalni ravni, • obisk dveh primerov dobrih praks, • pripravo splošnih smernic in osnovnih zahtev za hotele in restavracije ter • izvedbo dveh pilotnih primerov pre­nosa smernic v prakso. Pripravili bodo tudi splošne smernice za organizatorje dogodkov. Na osnovi smernic in izkušenj pilotnih primerov bodo organizirali dve regionalni usposa­bljanji za organizatorje dogodkov ter dve za hotele in restavracije. Vsekakor pomemben korak naprej proti zmanjševanju količine odpadkov. ¦ Vrsta Vol. vrečke Enota Cena (brez DDV) DDV Cena (z DDV) Vrečka za BIOO 50 l kos 0,91 EUR 9,50 % 1,00 EUR Vrečka za MKO 50 l ko 1,46 EUR 9,50 % 1,60 EUR Poostren nadzor občinskega redarstva nad dolžnim ravnanjem lastnikov in skrbnikov psov V zadnjem času smo prejeli kar nekaj prijav zaradi psov, ki se prosto gibljejo po cestah, središčih naselij ter na drugih javnih površinah. Namen tega članka je predstaviti obveznosti in pravice lastnikov in skrbnikov psov, ki izhajajo iz zakonodaje. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 - uradno prečiščeno besedilo) mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Z globo 200 evrov se kaznuje posameznik, ki kot skrbnik ne zagotovi fizičnega varstva psa. Na vsaki javni površini (javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur), ko gremo s psom na sprehod, mora biti pes na povodcu. Prosto gibanje psa na javnih površinah za druge uporabnike teh površin lahko predstavlja določeno nevarnost, zato zakon o zaščiti živali lastnikom psov nalaga obveznost, da morajo imeti pse na povodcih. Še zlasti na cestah, kjer psi, ki se prosto gibljejo, predstavljajo nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Skladno s prvo alinejo 3. točke drugega odstavka 5. člena Zako­na o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15) je pre­povedano na cestnem svetu javne ceste puščati živali brez nadzorstva. Posa­meznik, ki ravna v nasprotju z navedeno določbo, se za prekršek kaznuje z globo 1.000 evrov. Poleg navedenega je treba na tem me­stu opozoriti tudi na pasje iztrebke, ki predstavljajo veliko nadlogo, tako z vi­dika higiene in zdravja kot tudi estetike. Žival ni naprava, ki jo lahko vključimo, ko jo potrebujemo, ali izključimo, kadar je ne potrebujemo. Ima svoje potrebe in Turistično društvo Dobrepolje vas v sodelovanju z Občino Dobrepolje vabi v soboto, 16. julija 2016, da se udeležite prireditve »KOSTANJEVIŠKA NOČ« v Kostanjevici na Krki. Odhod avtobusa bo z avtobusnega postajališča na Vidmu ob 18. uri. Cena prevoza je 10 €. Vrnitev je takoj po ognjemetu (ob 00.10). Prosimo, da svojo udeležbo sporočite na telefonsko številko: TD Dobrepolje: 041 962 823, ali Občina Dobrepolje: 01 788 02 80. Lepo vabljeni! zato pobiranje pasjih iztrebkov na jav­nih površinah za svojimi psi ni nadležno opravilo, temveč je to naloga vsakega od­govornega lastnika psa. Glede na povečano število prejetih obvestil bo občinsko redarstvo poostre­no nadziralo dolžno ravnanje lastnikov oziroma skrbnikov psov. ¦ Skupna občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodra­žica in Velike Lašče RAZPIS ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE: delodajalci lahko pridobite subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali več ter ustrezajo ciljnim skupinam programa. Subvencija znaša od 5.000 do 7.000 EUR. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za najmanj 12 mesecev neprekinjeno. ZA AVTOPREVOZNIKE: sklenjen je dogovor o 13-% do 32,5-% vračilu cestnine za vsa podjetja (ne zgolj za av­toprevoznike), ki v Italiji s tovornimi vozili prevažajo tovor po avtocestah. Velja za ekološka vozila razreda EURO 3 ali višje. Ugodnost velja samo za člane OZS. ZA GOSTINCE: podpišite Peticijo proti dodatnim obre­menitvam gostinskih obratov zaradi nove tobačne za­konodaje. Več na www.pravapeticija.com. FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA: 3. 6. 2016 smo obr­tniki in podjetniki na Bledu Vladi RS predstavili 10 svo­jih zahtev : 1. Razbremenitev stroškov dela 2. Fleksibilnejše zaposlovanje in odpuščanje 3. Drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu 4. Sprememba metodologije za izračun omrežnin 5. Učinkovitejši izvršilni postopki 6. Zagotovitev poplačila vseh izvajalcev v celotni ve­rigi javnih naročil 7. Učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja ter implementacija vajeništva pod okriljem OZS 8. Sprejem zaščitnega zakona za nosilce dejavnosti domače in umetnostne obrti 9. Vključitev OZS med pomembne institucije pod­pornega podjetniškega okolja 10. Zagotovitev plačila nadomestila za avtorske pravi­ce za vse kolektivne organizacije (SAZAS, ZAMP in IPF) preko skupne položnice Preverite številna strokovna izobraževanja in usposa­bljanja na OOZ Grosuplje! Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ ozs.si, 01 786 51 30, www.ooz-grosuplje@ozs.si. Janez Bajt, univ. dipl. oec., OOZ Grosuplje Člani OOZ Grosuplje smo obiskali sejem tehnike v Beogradu Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Grosuplje smo se v petek, 20. 5. 2016, v zgodnjih jutranjih urah izpred doma obrtnikov z avtobusom odpravili proti Beogradu, z namenom obiskati tamkajšnji sejem tehnike. Janez Bajt, OOZ Grosuplje Sejem vsako leto obišče več kot 40 tisoč obiskovalcev, letos se je na njem predstavilo več kot 500 razstavljavcev iz več kot 20 držav, tudi iz Slovenije. Velik interes za obisk sejma je bil tudi med člani zbornice, prijavilo se jih je več kot 30, ki so videli najnovejše trende na področju industrijske robotike. Poleg iskanja poslovnih priložnosti pa so obisk sejma mnogi izkoristili tudi za obisk srbske prestolnice z vsemi njenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Beograd je znan tudi po pe­strem družabnem utripu, ni manjkalo dobre hrane, ravno tako ne srb­ske tradicionalne glasbe, ki nas je spremljala na vsakem koraku. Člani zbornice se poskušamo večkrat udeležiti tovrstnih dogodkov, na izletih se med sabo bolje spoznamo in nemalokrat se iz takega neformalnega druženja porodi konkretno poslovno sodelovanje. Vabljeni, da se nam pridružite. ¦ Preverite številna strokovna izobraževanja na OOZ Grosuplje na www.ooz-grosuplje.si. Vabljeni! Kakovost pridelka in uspeh čebelarjev temeljita na izobraževanju Ko je govora o čebelah in čebelarstvu, je pogosto možno slišati oznako, da je čebelarstvo poezija kmetijstva. Kaj točno je mišljeno s tem, da je čebelarstvo kot ena izmed kmetijskih panog »poezija«? Otroci na čebelarski učni poti na Brdu pri Lukovici v okviru dneva dejavnosti naNadaljevalni tečaj za čebelarje začetnike v Velikih Laščah temo čebelarstva pod vodstvom predstavnic CŠOD-ja (Foto: MB) pod vodstvom Braneta Borštnika (Foto: Arhiv ČZS) Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja pri Čebelarski zvezi Slovenije Poskusimo ponuditi nekaj odgovorov na to vprašanje. Možni razlog so gotovo raznoliki čebelji pridelki, ki jih čebelarju nudi ena sama žival – čebela. Drugač­nost čebel od drugih živali v kmetijstvu je očitna, njeno brenčanje kril, ki je pri­jetna melodija čebelarjevim ušesom, nepredvidljivost čebelarskega uspeha v posamezni sezoni in podvrženost števil­nim dejavnikom, ki vplivajo na uspeh, ki se pozna na kakovosti in količini pridelka ter ohranitvi zdravih čebeljih družin. Ja­sno postaja, da to ni povsem »lahkotna« poezija. Čebelarstvo je poezija tudi zara­di številnih izzivov in neznank, ki terjajo več čebelarjeve pozornosti, sposobnosti razumevanja, predvidevanja, pravilnega in pravočasnega odzivanja. Ključnega pomena je torej znanje. Znanje, prido­bljeno tako s praktičnimi izkušnjami kot z izobraževanjem, je tisto, ki čebelarju omogoči uspeh. Številni izkušeni čebelarji z več let prakse, ki so doživeli neuspehe in tudi predvsem uspeh, pravijo, da o čebelah pravzaprav ne vedo nič. Ne gre za manko znanja, ampak za realistično ponižnost pred poezijo čebelarstva. Znan je tudi t. i. »začetniški sindrom« čebelarjev, ki imajo komaj nekaj let izkušenj in so prepričani, da so popolnoma obvladali čebelarjenje. Sindrom običajno izzveni po nekaj letih in bridkih izkušnjah, ki prinesejo strezni­tev, ki pa čebelarja, če ne obupa, pope­ljejo na pot vseživljenjskega učenja. Sad neuspehov je zavedanje, da ne vemo nič oz. zagotovo še premalo in da je potreb­no izobraževanje. Modrost, na kateri je mogoče zgraditi uspeh, je torej Sokratova misel: »Vem, da nič ne vem.« Ena izmed vrhunskih slovenskih čebe­larjev, čebelarska mojstrica Marija Sivec, predavateljica ter mentorica čebelarske­ga krožka, o tem pove naslednje: »Pri čebelah je tako, da potrebuješ zelo veliko znanja, ne moreš začeti kar tako, potreb­no je izobraževanje, da začetnik sploh spozna, s čim se bo ukvarjal. Če hočeš biti čebelar, moraš biti priden za delo, moraš biti resen, moraš biti vztrajen, moraš biti pripravljen na to, da boš delal napake in napake popravljal, da se boš izobraževal. Jaz sem že trideset let čebelarka, izobra­žujem mlajše od sebe, pa še vedno grem na predavanja svojih kolegov, še vedno prisluhnem kolegom čebelarjem, ker še vedno ne vem vsega.« Velika večina slovenskih čebelarjev deli to prepričanje z go. Sivec. To se po­zna v redni in številni udeležbi na čebe­larskih izobraževanjih, ki so na razpolago čebelarjem po vsej Sloveniji. Izobraževa­nja za čebelarje potekajo v organizaciji čebelarskih društev, institucij, ki delujejo na področju čebelarstva, to so npr. Kme­tijski institut Slovenije, Nacionalni vete­rinarski institut pri Veterinarski fakulteti idr., predvsem pa v organizaciji krovne čebelarske organizacije Čebelarske zve­ze Slovenije (ČZS). Na Čebelarski zvezi Slovenije organi­ziramo številna predavanja, delavnice, seminarje in tečaje na različne teme, ki se tičejo čebelarstva. Od oskrbe čebeljih družin, apitehničnih ukrepov, smernic dobrih higienskih navad pa vse do čebe­larskega turizma in medene kulinarike. Poleg tega smo v zadnjih nekaj letih iz­dali več strokovnih čebelarskih knjig in brošur, iz katerih se čebelarji poučijo o marsičem. Mesečno že 118. leto zapored neprekinjeno pod istim imenom izhaja glasilo Slovenski čebelar. Na razpolago za svetovanje so čebelarjem tudi sve­tovalci specialisti in terenski svetovalci, ki delujejo pri Javni svetovalni službi v čebelarstvu. Navsezadnje lahko čebe­larji številne koristne informacije, filme, gradiva pridobijo na spletni strani ČZS (www.czs.si). Na ČZS smo v preteklih letih največ poudarka namenili usposabljanju čebe­larjev iz Smernic dobrih higienskih na­vad v čebelarstvu na osnovi sistema HA­CCP, po katerih čebelarji lahko pridelajo varne čebelje pridelke vrhunske kakovo­sti, za katere so produktno odgovorni. V obdobju 2009–2016 je bilo izvedenih po vsej Sloveniji več kot 350 usposabljanj iz Smernic dobrih higienskih navad (osnov­nih in obnovitvenih), udeležilo pa se jih je skupaj več kot 11.000 udeležencev, ki so brezplačno prejeli knjigo Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu (http://www.czs.si/content/X3). Posle­dica tega so poleg doseganja visokih hi­gienskih standardov med drugim tudi vr­hunski rezultati na ocenjevanjih medu. Z usposabljanji smo se odzvali tudi na perečo težavo čebelarstva – varoje. Varo­je so se v Sloveniji pojavile na začetku 80. let in od takrat ogrožajo zdravje in obstoj čebeljih družin. Čebelarje usposabljamo, kako lahko varoje ohranijo pod nadzo­rom s pomočjo tehnoloških ukrepov oz. t. i. apitehničnih ukrepov, s katerimi se brez uporabe zdravil zmanjšuje število škodljivih varoj v čebelji družini. Večina slovenskih čebelarjev je prejela knjigo z naslovom Varoja, čebela, čebelar, kjer so ti postopki opisani skupaj z drugimi načini zdravljenja z uporabo sonarav­nih sredstev, ki ne znižujejo kakovosti čebeljih pridelkov ali jih onesnažijo. V obdobju 2009–2015 je bilo po vsej Slove­niji izvedenih več kot 200 usposabljanj iz apitehničnih ukrepov, udeležilo pa se jih je več kot 7500 udeležencev. Zgodba o uspehu so tudi tečaji za če­belarje začetnike, ki jih v sedanji obliki izvajamo od leta 2009 dalje in se jih je do zdaj udeležilo več kot 3000 čebelarjev začetnikov. Posledica začetnih tečajev je zvišano vstopno znanje ob začetku če­belarjenja. Ugodno pa so vplivali tudi na starostno strukturo v čebelarstvu z zniža­njem povprečne starosti slovenskih če­belarjev pod 60 let. Po vsej Sloveniji smo jih v tem času izpeljali že 64. Zanimivo pri vsem tem pa je, da kljub številnim izvedbam, v povprečju sedem začetnih tečajev na leto, povpraševanje še vedno presega vpisne zmožnosti. Kljub vsemu je to pozitiven podatek, saj nakazuje, da je ljudem mar za okolje in obstoj čebel ter da prihodnost čebelarstva in z njim slavne tradicije ter zagotavljanja ekosis­temske storitve opraševanja po vsej Slo­veniji ter navsezadnje oskrba s kakovo­stnimi čebeljimi pridelki in prehranska varnost v naši domovini niso ogroženi. Ne preseneča torej dejstvo, da je ravno iz Slovenije prišla pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel pri Organizaciji združenih narodov. Ker postopki za raz­glasitev potekajo brezhibno, si obetamo razglasitev konec leta 2017, prvo prazno­vanje pa 20. maja 2018. Na ČZS se izobraževanja čebelarjev lotevamo sistematično. Vseživljenjsko, od vrtca dalje. Vertikala se začne z akci­jo medeni zajtrk, ki poteka po številnih vrtcih in osnovnih šolah, njen namen je predvsem ozavestiti otroke o pomenu če­bel. Na osnovnih in srednjih šolah deluje v Sloveniji več kot 160 čebelarskih krož­kov, ki jih obiskuje več kot 3000 otrok. Znanje o čebelah učenci izpopolnjujejo tudi na dnevih dejavnosti in aktivnostih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Poleg že omenjenega začetnega tečaja od letos dalje nudimo tudi nadaljevalni tečaj za začetnike. Od uvedbe sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) dalje obstaja tudi poklicni standard za poklic čebelarja. Na ČZS izvajamo sve­tovalne postopke za pridobitev NPK če­belar. S številnimi predavanji pokrivamo različne teme v vsebinskih sklopih, kot so: biologija čebel, tehnologija čebelarje­nja, vzreja, čebelje paše, čebelji pridelki in izdelki, zagotavljanje kakovosti čebe­ljih pridelkov ter podjetništvo in trženje. Z večurnimi (5-15 ur) seminarji na do­ločene teme nudimo bolj zaokroženo in celovito znanje o tej temi, tako teoretično kot praktično. Vrhunec čebelarske izo­braževalne vertikale je izobraževanje za pridobitev naziva čebelarski mojster. Vrhunec izobraževanja čebelarjev na letni ravni pa je državni čebelarski posvet z nazivom ApiSlovenija, ki poteka v Celju z vzporednim čebelarskim sejmom. Api-Slovenije se vsako leto udeleži več tisoč čebelarjev. Na posvetu lahko prisluhne­jo najnovejšim strokovnim dognanjem, najboljših predavateljev iz Slovenije in sveta, kot tudi predstavitvam lastne prakse izkušenih čebelarjev. Nadejamo se, da bi v letu 2021 v Celju potekal tudi kongres svetovne čebelarske organizaci­je Apimondija, za izvedbo katerega smo kandidirali nedavno. Slovenski čebelarji se zavedajo po­membnosti izobraževanja, ki je eden od glavnih smotrov društvenega pove­zovanja v čebelarska društva in zveze. Z vseživljenjskim učenjem skrbijo, da se jim šum čebel ne sprevrže v žalostno poezijo. ¦ Tečaj za čebelarje začetnike na Brdu pri Lukovici (Foto: MB) Čebelarski krožek iz OŠ Jurija Dalmatina Krško (Foto: Arhiv ČZS) Pripravljeni na počitnice Pripravil Bojan Novak Pred nami je počitniški čas, ko se nas večina odpravi na dopust. Želimo zamenjati okolje, se spočiti od vsakdanjih opravkov in kaj zanimivega spoznati. Preden se usedemo v avto in odpeljemo novim dogodivščinam naproti, je treba misliti na veliko pomembnih stvari. V tem prispevku želim bralcem podati nekaj koristnih informacij, ki sem jih pridobil od pristojnih institucij ali s spletnih strani. Želim vam, da bi vam ti prispevki olajšali načrte in priprave ter tako pripomogli k lepemu dopustu. Srečno. Policija svetuje mag. Franc Žaren, komandir policijske postaje, višji policijski inšpektor III Na območju Policijske postaje Grosuplje v zadnjih letih v času poletnih mesecev, ko večina občanov dopustuje, beležimo porast kaznivih dejanj, vlomov v stano­vanjske hiše in tatvin iz nezavarovanih hiš. Storilci si za svoje cilje najpogosteje izberejo domove na osamljenih krajih, hiše, kjer domujejo starejši občani, in hiše, ki s svojim urejenim videzom naka­zujejo na verjetnost, da v njih domujejo premožnejši občani, ki v domovih hrani­jo premoženje večje vrednosti. Storilci po znanih podatkih najpogo­steje delujejo v dopoldanskem času med 9. in 11. uro, ko so občani v službi, ter v popoldanskem času med 14. in 22. uro, ko občani opravljajo dela v okolici svojih domov, ki jih puščajo nezavarovane. Območje občine Dobrepolje, glede na svoje geografsko območje, oddalje­nost bližnjih policijskih enot in številnih gozdnih poti, ki ponujajo širok izbor poti za beg storilcev, predstavljajo območje, kjer je možnost za izsleditev storilcev po dejanju manjša. Druga zvrst kaznivih dejanj pa pred­stavljajo tatvine, izvršene na posebej predrzen način, izvršene nad starejšo populacijo občanov. Storilci občane z različnimi izgovori zvabijo iz svojih do­mov, nakar sostorilci vstopijo v njihove domove, jih pregledajo in odtujijo nji­hove dragocenosti (predvsem nakit in denar). Pri opisanih dejanjih storilci ne pu­ščajo sledi, na podlagi katerih bi jih bilo mogoče identificirati. V preiskavah po­licisti uporabljajo postopke prepozna­vanja oseb po fotografijah, na podlagi predhodnih informacij, njihovega pred­hodnega obravnavanja in ustreznosti podanih opisov s strani oškodovancev, vendar je uspešnost opisanih postop­kov zelo majhna zaradi vpliva številnih okoliščin (oškodovanci so starejše osebe, storilcev si niso dobro ogledali, oškodo­vanci ne podajajo prijav takoj po dejanju, vendar šele z večurnim ali celo dnevnim zamikom itd.). Občanom svetujemo, naj imajo ose­be, ki so prišle do njih nenapovedano, ves čas pod nadzorom in jih brez po­trebe ne vabijo v prostore. Vedno naj za­klepajo domove in druge objekte, ko jih zapustijo, ključe pa naj vzamejo s seboj in jih ne puščajo pod predpražniki, pod cvetličnimi lonci ipd. Občutek varnosti je subjektivne na­rave in ga vsak posameznik doživlja na podlagi lastnih izkušenj. Prav vsak pa lahko tudi največ stori za lastno varnost, in sicer z oblikami samozaščitnega rav­nanja, s katerim zmanjša možnost, da postane žrtev kaznivega dejanja. Preden se zapusti objekt (hiša, sta­novanje, poslovni prostor …), je treba preveriti, ali so okna zaprta, vrata zakle­njena, da v bližini ni orodij, s katerimi bi si lahko nekdo pomagal pri nasilnem vstopu. Glede na primere, s katerimi se policisti srečujemo, je še najučinkovitej­še, da osebe, ki se jim zaupa (sosedi, pri­jatelji …), vedo, kdaj lastnika ni doma. Nepremičnine naj nikoli ne dajejo vi­deza, da so lastniki odsotni. Pred odho­dom je priporočljiva namestitev časov­nega stikala, v katerega se vklopi luči, in avdionaprav, ki se bodo ob naključnih časovnih intervalih vklopile in izklopile. Poleg naštetega predlagamo obča­nom: -naj bodo pozorni na pojav sumljivih oseb ali vozil v stanovanjskih sose­skah; - naj o pojavu le -teh takoj obvestijo po­licijo na št. 113 ali anonimni telefon policije 080 1200; -naj si poskušajo zapomniti čim več podatkov o sumljivih osebah in vo­zilih ter te podatke nato posredujejo policistom, ki se bodo odzvali klicu; -naj v primeru zalotitve storilca v hiši ne nudijo odpora, temveč naj nemu­doma pokličejo na pomoč policijo; -naj si v primeru bega storilca zapo­mnijo smer njegovega bega, število storilcev in podobno; - v primeru vloma naj ne vstopajo v objekt, temveč naj o dogodku takoj obvestijo policijo. Policisti bodo opra­vili ogled kraja kaznivega dejanja in zavarovali sledi, ki bodo služile iden­tifikaciji storilca; -v primeru odsotnosti naj stanovanjski objekt ne daje znakov, da je trenutno prazen, zato naj imajo v večernem času prižgano kakšno luč -v primeru daljše odsotnosti naj tega ne objavljajo na družabnih omrežjih (npr. Facebook), prav tako naj se s so­rodniki ali sosedi dogovorijo za pra­znjenje poštnega nabiralnika; - v okolici hiše naj ne hranijo na dose­gljivem mestu orodja, ki je primerno za vlom (montirno železo, kramp, se­kira in drugo primerno orodje), prav tako naj v notranjost pospravijo le­stve; - sorodniki ali bližnji sosedje starejših občanov naj jih pogosteje obiščejo ali po telefonu preverijo njihovo stanje Varno s soncem Nacionalni inštitut za javno zdravje s preventivnim programom Varno s son­cem opozarja na pomen pravilne zašči­te pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov. Program je v prvi vrsti namenjen predšolskim in šolskim otrokom, njiho­vim učiteljem in staršem. Na spletnih straneh Nacionalnega in­štituta za javno zdravje (NIJZ) lahko naj­dete veliko zanimivih in poučnih vsebin o zaščiti pred sončnimi žarki. Na tem mestu objavljamo povzetek priporočil: 1. Omejimo izpostavljanje s oncu med 10. in 16. uro. Takrat je moč njego­vih žarkov največja. Upoštevajmo pravilo sence: KADAR JE NAŠA SENCA KRAJŠA OD TELESA, POIŠČIMO SENCO. Orga­nizirajmo dejavnosti otrok na prostem v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in po­znih popoldanskih urah. 2. V času največje moči sončnih žarkov se zaščitimo z obleko in pokrivalom (naravna zaščita): oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačni­cami ter pokrijmo glavo s širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom v legi­onarskem kroju, kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti v senco. V specializiranih in športnih trgovinah so na voljo tudi oblačila iz tkanin z dodani­mi absorberji za ultravijolično svetlobo, (priporočljiva je opremljenost s pre­ nosnimi telefoni, saj nekateri nimajo lastnih telefonov oz. nimajo drugih komunikacijskih kanalov, preko kate­ rih bi o dogodkih lahko obvestili bli­ žnje ali policijo). Če postanete žrtev kaznivega dejanja, priporočamo, da takoj obvestite policijo na št. 113 oziroma Policijsko postajo Grosuplje na tel. 01 781 83 80. Občane naprošamo, da če zaznajo pojav oseb in vozil, ki jim niso poznana, njihovo vede­nje/zadrževanje pa je sumljivo (dajejo videz, da opazujejo objekt), da tudi o tem takoj obvestijo policijo na zgoraj navede­ni telefonski številki. Predvsem pa obča­ne naprošamo, da policiji posredujejo svoje kontaktne telefonske številke zara­di možnosti naknadnega obiska polici­stov in zbiranja podrobnejših obvestil. Bojazen in strah občanov pred vključe­ ki so prilagojeno krojena za zaščito pred soncem. Zaščitni faktor takšnih oblačil je označen na etiketi. Za zaščito pred son­cem evropski standard priporoča izbiro oblačil z oznako UPF (ang. »ultraviolet protection factor«) 40 ali več. 3. Šele tretji steber zaščite pred son­cem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko, je redna in pravilna raba kemičnih varovalnih pripravkov. Kljub uporabi »kreme za zaščito pred soncem« pa izpostavljanje soncu časov­no nadzorujmo in omejimo na zmerno mero. Mazanje s kemičnimi varovalni­mi pripravki za zaščito pred soncem ni namenjeno podaljševanju izposta­vljanja soncu, zato poiščimo senco in se zaščitimo z obleko in pokrivalom takoj, ko je to mogoče. 4. Kemični varovalni pripravek, ki ga uporabimo za zaščito soncu izpostavlje­ne kože, naj bo širokospektralen, tj. naj ščiti pred UVA-in UVB-žarki. Ne glede na raso in fototip kože naj bo zaščita pred UVB-sevanjem, ki jo označuje »sončni zaščitni faktor« (SZF), 30 ali več. vanjem v nadaljnje policijske postopke oz. preiskave kaznivih dejanj predsta­vljata drugo največjo oviro pri uspešni preiskavi kaznivih dejanj. Zato prosimo, da so občani dosegljivi oz. dostopni za povratne klice oz. obiske policistov, s ci­ljem nudenja dodatnih in čim boljših in­formacij. O razkrivanju identitete osebe, ki je policiji posredovala določene infor­macije, se bodo policisti dogovorili s po­samezniki individualno, takrat jim bodo podrobneje pojasnjeni postopki policije in nadaljnje preiskave. Policisti Policijske postaje Grosuplje vam želimo, da bi prosti čas preživeli mirno in kar se da varno. V primeru po­java neprijetnih dogodkov vam bomo poskušali po najboljših močeh pomagati in vam olajšati nastali položaj s posredo­vanjem prepotrebnih informacij. ¦ 5. Kemični varovalni pripravek nane­simo v dovolj veliki količini (5 mililitrov na vsako okončino in prednji oziroma zadnji del trupa ter glavo z vratom). Znova ga nanesimo vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja soncu, vselej pa po plava­nju ali intenzivnem znojenju oziroma brisanju kože. 6. Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od peska, vode, snega in podob­no. Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo z va­rovalnim pripravkom ali oblečemo maji­ce. Ker del ultravijoličnih žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju: uporabimo vodoodporne ke­mične varovalne pripravke ali ustrezno oblačilo. 7. Pred soncem se zaščitimo vedno, ko se odpravljamo v gore: pri smuča­nju in planinarjenju uporabljajmo ke­mične varovalne pripravke z najvišjimi vrednostmi SZF, zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic. Varovalne pripravke za zaščito pred soncem uporabljajmo tudi ob oblačnih dneh, saj so zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal visoko v hribih ultravijolični žarki ves čas nevarno močni. 8. Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (npr. ljudje s svetlim in občutljivim tipom kože, delavci na pro-stem ter ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka ali njegovih predstopenj) naj uporabljajo varovalne pripravke za zaščito pred soncem vsak dan. Osebe s seboroičnim tipom kože naj na predelih aken uporabljajo nemastne kemične va­rovalne pripravke, npr. v gelih. 9. Če opazimo neželeno reakcijo kože na uporabljeni kemični varovalni pripra­vek za zaščito pred soncem, se posvetuj- Varno v gore V poletnih mesecih je tudi glavna sezona planinarjenja in obiskovanja gora. Žal vsako leto prebiramo novice o po­škodbah in smrtnih žrtvah v naših gorah. Že ob načrtovanju obiska gora se je tre­ba zavedati nekaterih dejstev in se nanje pripraviti. Na Planinski zvezi Slovenije vsem planincem priporočajo, da se vključijo v planinska društva in se na obisk gora podajo primerno pripravljeni in v sku­pini. Na spletnih straneh PZS najdemo naslednja priporočila za pohodnike in planince: 1. Nabiranje kondicije Pohodništvo in planinarjenje sta vzdr­žljivostna športa, ki obremenita srce in pospešita prekrvavitev, zato morate biti pohodniki in planinci zdravi in morate znati realno oceniti svoje sposobnosti. Nikar ne hitite, za hojo izberite tak tem­po, da nihče v skupini ne omaga. 2. Skrbno načrtovanje Zemljevidi, vodniki, internet in po­mo z zdravnikom in izberimo ustreznejši način zaščite. 10. Odpovejmo se uporabi solarija in namernemu sončenju. Zagorelost kože je znak obrambe in poškodb kože in napoveduje zgodnejše staranje ter zveča možnost razvoja kožnega raka v kasnejših letih. 11. Zavarujmo oči z ustreznimi ka­kovostnimi sončnimi očali. Pri nakupu izbiramo le sončna očala, ki imajo potr­ dilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred UVA- in UVB-sevanjem. 12. Zaščito pred sončnimi žarki prila­godimo dnevnim vrednostim UV-inde­ksa v našem okolju. UV-indeks poišče­mo v vremenskih napovedih. Vrednost UV-indeksa 5–6 izraža zmerno, vrednost 7–9 visoko in višje vrednosti zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Pri vre­dnostih UV-indeksa 3 ali več so potrebni zaščitni ukrepi. (vir: www.nijz.si) ¦ Kritično preverite žično vrv in sidra Padajoče kamenje, pritisk snega, dro­bljenje skale zaradi zmrzali in korozija lahko poškodujejo varovalne in druge naprave. Ne vstopajte na zaprte planin­ske poti. Dvojno preverjanje ob vstopu Medsebojno se kontrolirajte: spoj plezalnega pasu, povezava varovalnega kompleta s plezalnim pasom, čelado. Vzdržujte zadostno varnostno raz­daljo Med dvema fiksnima točkama se sme gibati samo ena oseba. Jasen dogovor pri srečevanju Komunikacija in obzirnost prepreču­jeta nevarne položaje pri prehitevanju ali srečevanju. Pozor, padajoče kamenje! Previdno gibanje preprečuje sproža­nje kamenja. Varno v vodi Čeprav je poleti hladna voda zaželena in prijetna osvežitev, ne smemo poza­biti na varnostna pravila v in ob vodi. Na spletnih straneh Policije lahko naj­demo te in druge nasvete za varno gi­banje v vodi in ob njej. Ne skačite v vodo, ko ste vroči in po­tni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Starše in vzgojitelje opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi. Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti. Nikoli ne plavajte s polnim pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači. Na ledeniku se navežite; kjer grozi nevarnost padca, se zavarujte Skalnati grebeni, ledeniki, snežna in ledna pobočja zahtevajo visoko raven strokovnega znanja tehnik gibanja, va­rovanja in reševanja. Pred padci v lede­niške razpoke se zavarujte z gibanjem v ledeniški navezi. Opozorilo za gibanje po strmem terenu: sočasno vzpenjanje naveze je nevarno. Na zahtevnejše planinske poti naj se ne podajajo osebe, ki imajo zdravstvene probleme oziroma omejitve. Planinska zveza svari: Zaradi srčne kapi vsako leto v sloven­skih gorah umre od 5 do 8 ljudi (podatki v obdobju od leta 1998 do 2000). Gorska reševalna služba Slovenije je v poročilu z naslovom Analiza nesreč in reševalnega dela za leto 1999 napisala: "... Med vzro­ki za smrtne poškodbe v letu 1999 zasle­dimo dve poškodbi glave, šest primerov politravme in osem primerov srčne kapi. Kar polovica mrtvih v gorah je podlegla zaradi srčne kapi …« Nikoli ne plavamo sami; od obale se ne oddaljimo več, kot je dovo­ljeno. Na urejenih kopališčih upošteva­mo kopališki red in oznake z opo­zorili za kopalce. Prva in osnovna zahteva za varno kopanje je dobro znanje plavanja. Voda je lahko tudi izredno nevar­na, zato nikakor ne smemo podce­njevati njene moči in precenjevati svojih sposobnosti. Pomembno je, da se zavedamo različnih nevarno­sti, ki prežijo na nas. Zelo nevarni so vodni vrtinci, močni tokovi, br­zice, nenadni zavoji in hitri prehodi na nepregledna in nevarna mesta. Zapuščene gramoznice in vodni zbiralniki prav tako niso primerna mesta za kopanje. Previdnost ni odveč niti pri hoji ob vodi, še zlasti če so bregovi strmi, in pri izvajanju različnih adrenalinskih športnih dejavnosti. (vir: www.policija.si) ¦ Zato stalno opozarjamo, naj se sta­rejši in bolniki s kroničnimi ter srčnimi boleznimi pa tudi tisti s povišanim krv­nim tlakom ali po srčnih operacijah odpovedo hoji v visokogorje. V gore naj ne hodijo sami, privoščijo naj si krajše in lažje izlete v bližini domačega kraja ali v alpskem hribovju, nikakor pa ne daljših in napornejših pohodov ali tur. Izogibajo naj se vročemu in soparnemu vremenu, ob naporih pa naj zagotovijo nadome­ščanje izgubljene tekočine. Ti obiskovalci gora naj se glede oblike in intenzivnosti planinske dejavnosti posvetujejo s svojim zdravnikom, držijo naj se njegovih navo­dil, s seboj pa naj nosijo zdravila. S svo­jim stanjem naj na vodenih turah sezna­nijo vodnika Planinske zveze Slovenije ali gorskega vodnika. Ob daljših pohodih in turah priporočamo, da se vodnik o izva­janju dejavnosti ob vednosti bolnika po­svetuje z njegovim osebnim zdravnikom. Še več informacij si lahko preberete na spletnih straneh Planinske zveze Slo­venije (www.pzs.si). ¦ ŠE NEKAJ UPORABNIH NASVETOV: Preden se odpravite na daljšo pot, preverite delovanje svojega avtomobila (količino olja in zavorne tekočine, količino tekočine za pranje vetrobranskega stekla, delovanje svetlobnih teles in akumulatorja, obrabljenost metlic brisalcev, stanje in tlak v pnevmatikah). Na daljši poti si kot voznik privoščite dovolj počitka! Preden se odpravite v tujo državo, preverite veljavnost dokumentov! Na meji bo za to prepozno. Vedno imejte pri sebi v avtomobilu dovolj vode, ker se lahko zgodi, da boste obtičali v zastoju. Pred odhodom v tujino si uredite zavarovanje (evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in posebno zavarovanje). Naj bodo vaše poti to poletje srečne in varne! 25 let samostojne Slovenije Ob 25-letnici naše države smo povabili dopisnike v to številko Našega kraja, da prispevajo razmišljanje o prehojeni poti mlade države. Ponos in razočaranje Fani Francelj Ponosna sem na Slovenijo, mnogo manj pa na to, kako se dr­žavo vodi. Vedno bolj je "policijska", "inkasantska" država, ki ne gre na roke državljanom, ne popravi krivic povojnih pobo­jev ... Vse premalo se uči državljane ljubezni do domovine, pre­malo se poudarja slovenstvo, redka je zastava, obešena na čast državnih praznikov. V naš lepi in na vsem svetu edini tak jezik se vnašajo tujke. Naša podjetja imajo tuja imena, da sploh ne veš, kaj delajo. Še posebno me žalosti, da smo kristjani tisti, za katere ne veljajo človekove pravice in se noben varuh ne postavi na našo stran. Ko bomo presegli delitve na leve in desne, bele in rdeče, kristjane in druge, bo življenje veliko lepše v tem raju pod Tri­glavom. ¦ Izročilo osamosvojitvene vojne Franci Zorko, Za OZVVS Grosuplje Veterani vojne za Slovenijo, združeni v Območnem združenju Grosuplje, ki obsega občine Grosuplje, Dobrepolje in Ivančno Gorico, si pogosto zastavljamo vprašanje, ali je to to, za kar smo se borili pred 25. leti ter nekateri tvegali, nekateri pa tudi darovali svoja življenja. Odgovor je žal pogosto nikalen. Pa vendar bi, če bi bilo to treba storiti še enkrat, ravnali enako. Kajti cilj, ki smo ga imeli pred seboj, to je onemogočiti tiste, ki so nam želeli preprečiti stoletne sanje o samostojni Sloveniji, je bil tako svetel in tako pomemben, da ni dopuščal nikakršnih pomislekov. Res je, da danes četrt stoletja po tem marsikaj ni tako, kot smo si takrat zamišljali in kot si še danes želimo. Toda še vse se da nadoknaditi, razen izgubljenega časa. Veterani vojne za Slovenijo si ne želimo nikakršnih pri­vilegijev na račun svojih zaslug za slovensko osamosvojitev. Odločno pa se bomo upirali vsakršnim prizadevanjem za raz­vrednotenje naše vloge v tistih prelomnih dneh. Ne bomo do­pustili prilaščanja in privatizacije zaslug. Kajti za uspeh v vojni za Slovenijo smo zaslužni vsi njeni udeleženci. Saj je vsak na svojem področju prispeval najmanj toliko, kot se je od njega pričakovalo. Mnogi pa tudi znatno več. Naša naloga je tudi, da na mlajše rodove prenašamo sve­tlo izročilo osamosvojitvene vojne ter tako tudi na ta način krepimo domovinsko zavest in utrjujemo ljubezen do naše domovine Slovenije. ¦ Kako naprej? Janko Nose Samostojnost smo začeli enotni in s tako veliko željo, da smo paralizirali tretjo najmočnejšo evropsko armado (po kriteriju konvencionalne oborožitve)! Zadali smo si visoke cilje, da bomo del skupnosti najboljših (EU, Nato), in uspelo nam je! Potem nismo imeli več cilja in smo se izgubili ... Ko so naivci gradili novo državo, so se stare garniture mre­žile in utrjevale pozicije v gospodarstvu, financah, medijih, sodstvu, šolstvu, državni upravi ... in kar naenkrat so državo prevzele sile iz ozadja. Sedaj smo razočarani in nekateri silijo nazaj v objem Jugo­slavije. Toda, bi bil naš standard višji, če bi naše dohodke delili še z 22 milijoni večinoma obubožanih prebivalcev nekdanjih bratskih republik? Kako naprej? Nekdanjo sodelavko je direktor degradiral na nivo referentke, odšla je na sever Nemčije in bila v pol leta na pragu uprave 10x večjega podjetja, sedaj je direktorica podjetja v Belgiji. Nemci so jo spraševali, kako ima država s takimi lju­dmi lahko težave. Naš potencial in pot mogoče najbolje kažejo naši športniki. Omenil bom samo tri: Maze, Prevc, Gajser. Vsi trije so premaknili in dva še premikata meje mogočega. Kaj jim je skupnega? Vedo, kaj hočejo, za to so pripravljeni veli­ko delati, ob sebi imajo dobro ekipo in nekoga, ki neomajno zaupa v njih! Take ljudi imamo tudi na drugih področjih! Nekdanji dir­kač, pozneje mehanik, potem podjetnik je postal referenca v svetu dirkaškega športa. Imamo umetnika, čigar dela stojijo ob boku Michelangelovim in Da Vincijevim! Tudi v šolstvu, zdravstvu, znanosti in drugod je veliko dobrega. Samo od nas je odvisno, ali si nekaj zares želimo in smo za to pripravljeni tudi garati ali pa čepimo v coni ugodja, kritizi­ramo vse po spisku in objokujemo "dobre stare čase" ... ¦ Izigrani obrtniki in manjši podjetniki Janez Bajt, univ. dipl. oec. OOZ Grosuplje Po prizadevanjih več generacij Slovenk in Slovencev je pred četrt stoletja naša država stopila na samostojno pot. Lastna država je pomenila začetek novega obdobja in s popotni­co najrazvitejšega dela nekdanje države je bila prihodnost videti svetla. Prav ob nastanku nove države ter v času tran­zicije je bil pomen obrti in malega gospodarstva še najbolj viden, saj je predstavljal stabilni del gospodarstva, ki je v razmeroma kratkem času zaposlil večje število delavcev, ki so se pojavili na trgu dela zaradi razpada večjih gospodar­skih sistemov. Vrhunec, predvsem v gospodarskem smislu, sta bila vstop Slovenije v EU ter prevzem evra. Olajšano poslovanje s tujino je dosežek, ki se ga morda še najbolje zavedajo starejši obrtniki in podjetniki, ki se še spominjajo časov, ko je bil npr. uvoz stroja iz tujine pravi preizkus po­sameznikove vztrajnosti in iznajdljivosti. Začetek recesije v letu 2008 je deloma resda posledica vpetosti Slovenije v mednarodne tokove, žal pa glavnina vzrokov zanjo leži v številnih napačnih odločitvah domačih subjektov odlo­čanja, ki so jih nemalokrat gnali pretirana lakomnost in sebični vzgibi. Obrtniki in manjši podjetniki, ki največkrat nastopajo v vlogi manjših podizvajalcev, so bili pri tem prepogosto izigrani, ostali so brez zasluženega plačila ter brez ustrezne pravne zaščite države. Ker pri svojem poslo­vanju največkrat odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, je v primeru neplačil ogrožena eksistenca celotne družine. Zgodbe, ki prav gotovo niso v prid naši več kot polnole­tni državi. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), katere del je tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Grosuplje (OOZ Grosuplje), se že ves čas svojega delova­nja trudi, da bi bilo tovrstnih žalostnih zgodb čim manj. Plačilna disciplina, manjše davčne obremenitve, odprava administrativnih ovir, spodbudno podjetniško okolje, ki bi omogočalo lažje odpuščanje in zaposlovanje delavcev, to je le nekaj zahtev, ki jih OZS v imenu svojih članov v t. i. Zahtevah obrti in podjetništva malega gospodarstva vsako leto zapored naslovi na aktualne oblasti. Zahteve smo predstavili tudi prvi Skupščini in takratni Vladi Repu­blike Slovenije leta 1991. Žal pa država naše zahteve pre­pogosto presliši, morda je zadnje čase razlog tudi v tem, da je zbornica s prostovoljnim članstvom ter posledičnim zmanjšanjem članstva izgubila del reprezentativnosti ter moči? Kakor koli, črn scenarij se ni uresničil, zbornica je navkljub mnogim pritiskom obstala in še naprej ostaja gla­snik interesov vseh obrtnikov in malih podjetnikov, članov in nečlanov zbornice. In naj v tem spravljivem in bolj op­timističnem duhu sklenem svoje pisanje. Biti manjši, tako podjetnik kot država, pomeni biti prilagodljiv, biti hiter. In kot pravi eden najuspešnejših podjetnikov našega časa, Robert Murdoch: »Današnji svet se spreminja zelo hitro. Veliki ne bodo nič več premagovali majhne, pač pa bodo hitri premagovali počasne.« In tu iščimo svoje priložnosti. Uspešno, Slovenija. ¦ Dan, ki ga ne bom pozabila Marija Žnidaršič Spomini mi uhajajo nazaj, ko smo bili priča rojstvu naše države. Vsa dolina se je zbrala v središču Vidma, jedli smo kruh, ki ga je delil g. župnik, peli smo in se veselili. »Sedaj smo samostojni, imamo svojo državo,« je vrelo med ljudmi. Sreča, ponos, ganje­nost, žarki v očeh … To je bil dan, ki ga ne bom nikoli pozabila. Domovina mi je kot mati, ponosna sem, da sem Slovenka, z veseljem obesim našo zastavo, vzgajam otroke v duhu domovin­ske vzgoje. Ponosna sem, ko jim razlagam državne simbole, jim poudarjam pomen materinega jezika in narečja, jih seznanjam s kulturo, umetnostjo in jih spodbujam, da obeležimo vse državne praznike. Vse, kar jim dam, jih bo spremljalo v življenju, in upam, da bodo nekoč odgovorni državljani, ki bodo znali združiti edi­nost, srečo, spravo. ¦ Športniki so največji ambasadorji naše države Matej Kalan Pred 25 leti smo se odločili in z velikim veseljem polni optimizma izglasovali samostojno in neodvisno Slovenijo. Sledila je 10-dnevna vojna, sicer kratka, pa vendar je zahtevala tudi žrtve. Čakali smo, kako bo to dejanje sprejel svet. Že v prvi zimi so slovenski športniki nastopili na zimskih olimpijskih igrah v Al­bertvillu. Poleti 1992 v Barceloni je Slovenija z 2 bronastima me­daljama že opozorila nase. Na vso srečo so še vedno naši špor­tniki največji ambasadorji naše države. Tudi mnogi naši šolarji na mednarodnih tekmovanjih ali pa celo na šolskih olimpijadah znanja dosegajo izvrstne rezultate. Žal se v naši državi dogajajo čedalje večje nepravilnosti, kar povzroča, da mnogo ljudi izgubi zaupanje v našo državo. Čedalje več ljudi živi v slabih gmotnih položajih in na robu preživetja, kar meče slabo luč na našo državo. Le upamo lahko, da bi se težek položaj mnogih prebivalcev naše države izboljšal. ¦ Izgubljene vrednote Mateja Lohkar Ko se je slovenska država rodila, sem imela 14. let. Toda dobro se spominjam tistih časov. Ko se je začela vojna za Slovenijo, je moj oče ponudil zgornje nadstropje naše hiše vojakom slovenske teritorialne obrambe. Tako so se vojaki nastanili pri nas in več kot en teden živeli z nami. Najbolj navdušen nad njimi je bil moj mlajši brat Janez, takrat star 5 let. Vojaki so ga »vzeli za svojega«, z njimi je jedel, izdelali so mu puško iz lesa, s ka­tero je hodil na stražo, skratka cel dan je bival z njimi. Ob večerih smo skupaj z vojaki posedali na pločniku starih staršev, peli slovenske pesmi ob spremljavi harmonike in se pogovarjali o vsem mogočem. Leta minevajo, država ima 25 let. Sodobni na­čin našega življenja je naredil svoje. Izguba spo­štovanja je ena od temeljnih izgubljenih vrednot v našem življenju. Velikokrat poudarjamo, da smo majhni, pa smo res? V nepravici, nepoštenju, ko­rupciji, obrekovanju, v lažeh in še bi lahko našte­vala, je naša država prava velikanka. Kolikokrat imamo možnost videti družine v stiski, propadla podjetja, ki so jih njihovi lastniki, sodobni mene­džerji, pahnili v prepad, za seboj pa pustili kup dolgov, delavcev brez plač kljub celodnevnemu garanju, brez plačanih prispevkov, družin, ki so zaradi pohlepa razpadle. Mi smo tisti, ki se bomo odločili, kaj bomo pu­stili svojim otrokom, vnukom. Vendar ne smemo pozabiti na vrednote, ki so jih nam zakoreninili naši dedje, in verjamem, da so še žive pri Sloven­cih. Bolj se moramo imeti radi. Vzgajajmo svoje otroke, da spoštujejo našo državo, občino, ljudi, ki v njej prebivajo, naj bodo ponosni na Slovenijo, kajti to je naša domovina. Imejmo jo radi! ¦ Odprta vrata Zdravko Marič Svet je sestavljen iz številnih držav. Ena izmed teh je že petindvajseto leto tudi Slovenija. A za vsako od držav lahko rečemo, da predstavlja le eno sobo v hiši planeta Zemlja, za sobe pa vemo, da so povezane z vrati. Osamosvojitev torej ne pomeni, da smo se pred 25 leti izolirali in zaprli v svojo lastno sobo, ampak smo takrat dosegli, da odprtost vrat svoje sobe napram drugim reguliramo sami. Državo kot prostor in ureditev vseh v njej bivajočih ustvarjajo in izgrajujejo ljudje v oblekah, ki imajo pred nosom mikrofone, v roki pa svinčnik. Domovino kot lju­bečo skrbnico, za katero pravim domoljubom bije srce, pa ustvarjajo in varujejo ljudje v uniformah, ki imajo pred nosom puškino cev in prst na sprožilcu. Oboji so pomembni, pa vendar lahko pot, ki jo riše svinčnik, zelo spreminja svojo smer; pot, ki jo riše izstreljena krogla, pa svoje smeri skoraj ne spreminja. Želim, da ostane Slovenija soba v svetovni hiši, katere bivajoči bodo pravilno in koristno odpirali vrata povezav z drugimi sobami. Hkrati pa želim, da Slovenci ne bi postali podobni ljudem s steklenimi skafandri, ki bi jim politika regulirala dovod kisika, mediji pa risali lažne podobice na stekleno površino pred očmi. Ohranimo torej pred 25 leti izbojevano smer in vse, kar nam življenje polepša, gradimo na njej. ¦ Bodimo optimistični Mojca Mlakar 25 let naše države? Težko vprašanje. Pri tem vprašanju sem se zamisli­la, da premalokrat razmišljam o svoji, naši skupni državi. Vsi živimo, delamo v njej, da pa bi posebej razmišljali na tak način, pa ne. Res je, več domoljubja bi moralo biti v vsakem posamezniku. Ali je sedaj, ko smo samostojni, kaj bolje? Moje mišljenje je, da so se časi spremenili za vse, tako za državo kot za nas, da so drugačna merila. Vsi pričakujemo vse preveč. Tista skromnost, ki smo jo imeli pred 25 leti, je izginila. In kdo je to ustvaril? Seveda vsi mi. Ne moremo za to kriviti enega ali dveh posameznikov. Premalo se pogovarjamo, premalo poslušamo, sodelujemo, dajemo, premalo imamo vizij in ciljev, ki jim bi sledili. Moramo se poslušati, dajati in sprejemati jasna navodila in kritike. Sistem je oblikovan in dela tako, da od nas dobi čisto drugačno reakcijo, kot si jo on želi. Živim v Sloveniji, želim živeti tu in želim, da tu živijo in delajo moji otroci, vnuki, pravnuki … Zato si moramo želeti, da vsi lahko pripo­moremo k izboljšavi, kakovosti, uresničevanju. Bodimo optimistični, imejmo upanje, da bo nekdaj bolje, če ne za nas, pa za naše otroke, vnuke … ¦ V nedeljo popoldne bo luštno pri nas - folklorna predstava FS Ponikve z veselico V Ponikvah je bila včasih, ko še ni bilo telefonov, Facebooka in televizije, navada, da so se fantje in punce zbrali v nedeljo popoldne, v vaški gostilni, kaj zapeli, popili, predvsem pa veliko plesali in se družili. Zato smo plesalci Folklorne skupine Ponikve z godci, v spomin na te lepe in tako posebne čase, 5. junija pripravili predstavo V nedeljo popoldne bo luštno pri nas. Ana Škulj, foto: Luka Škulj in Alenka Trogrlič V goste smo povabili OFS OŠ Dobrepo­lje, Stiški kvartet, KUD Ante Zaninović in za konec, na veselico, še Ansambel Saša Avsenika. Hvala vsem, ki ste nam pomagali oži­veti stare čase - otrokom in Martini, ki so predstavi, s svojim spletom, dodali otroško razigranost in dodatno energi­jo; Stiškemu kvartetu, ki je z izvajanjem slovenskih ljudskih in dalmatinskih pe­smi povezal in ganil tako domače ob­činstvo kot goste iz Splita, ki so z dve­ma spletoma v Ponikve prinesli kanček Dalmacije. Hvala tudi Ansamblu Saša Avsenika, ki smo ga vsi mladi iz Ponikev tako težko in komaj pričakovali in zaradi katerega je bil večer res magičen in nepozaben. Hvala tudi g. županu Janezu Pavlinu, ki nas podpira in vedno prisluhne našim idejam, in vsem donatorjem, ki so nam finančno ali kako drugače pomagali. In ne nazadnje hvala vsem vam, ki nas spremljate, podpirate, ki nam vedno naklonite največji in najlepši aplavz in ki nam sledite tudi v slabem vremenu. Hvala, ker zaradi vas lahko gradimo naše sanje in ker skupaj z vami ustvar­jamo nove, še lepše spomine. V Ponikvah je bilo in bo vedno lu­štno! ¦ Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek in sreda: 12.30–19.00 Torek in četrtek: 9.00–14.00 Petek: 12:30–20.00 Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor od roda do roda. (Francis Bacon) Predstava Pekarna Mišmaš Od meseca septembra preteklega leta smo se vsak petek na pravljičnih uricah v knjižnici z otroki podajali v pustolovšči­ne in dogodivščine s knjižnimi junaki. Pravljično-igralne urice Biba bere za najmlajše, stare od 2. do 4. leta, pa so potekale vsako zadnjo sredo v mesecu. Imeli smo se neizmerno lepo. Spoznavali smo knjige, poslušali pravljice, ustvarjali, odkrivali nove zanimivosti, prepevali, se igrali in še in še. V času toplih poletnih dni pa z našimi pravljičnimi srečanji naredimo kratek premor in se ponovno zberemo z novim šolskim letom. Ob zaključku pravljičnih uric smo v knjižici pripravili pred­stavo Pekarna Mišmaš v izvedbi otroške dramske skupine Ivana Ogrina. Popeljali so nas v eno najlepših pravljic, ki jo je napisala Svetlana Makarovič. Slednja pripoveduje o peku Mi­šmašu, ki peče dober kruh in slaščice. Ima pa skrivnost, saj si do dobrega kruha pomaga s čarovnijo. In vedno se najde nekdo, ki ima v sebi nekaj zavisti … Zanimivo je morda vedeti, da je navdih za pravljico ravno bližnja Pekarna Mišmaš iz Krke. Posebno zahvalo namenjamo gospodu Tomislavu Mišmašu, lastniku pekarne, ki je za ta namen podaril slastne piškote. Razkril pa je tudi, da je pi­sateljica ob pisanju pravljice sama obiskala njihovo pekarno, ko je slaščice mesil še njegov oče. Še enkrat hvala za piškote, s katerimi so se otroci ob zaključku predstave posladkali. V času počitnic pa, dragi otroci in mladi, knjige nestrpno ča­kajo, da vas popeljejo na potovanje v tisočera mesta in na nepo­zabne pustolovščine. Vsi željni druženja in zanimivih doživetij se lahko udeležite tudi počitniških delavnic za osnovnošolce, ki bodo potekale v mesecu juliju. RAZSTAVA likovnih del učencev Osnovne šole Dobrepolje V knjižnico vas vabimo tudi na ogled nove razstave, ki so jo pri­pravili mladi iz OŠ Dobrepolje pod mentorstvom učiteljice li­kovne umetnosti Svetlane Jakimovske Rodić. Učenci 9. razreda so avtoportrete narisali, spraskali matrice za tehniko globokega tiska, suho iglo, in jih odtisnili na papir. Učenci 7. razreda so motiv sove, maskoto šole, narisali, izrezali in natisnili v grafični tehniki večbarvnega linoreza. Razstava bo na ogled do konca meseca julija. Rastem s knjigo V okviru nacionalnega projekta za spodbujanje bralne kulture Rastem s knjigo – izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu so učenci 7. razreda podružnične šole Struge obiskali krajevno knjižnico. Seznanili so se z delovanjem, organizacijo in delom knjižnice, se spoznali s siste­mom postavitve in iskanjem gradiva, podatkovnimi bazami … Ob obisku so prejeli tudi knjigo pisatelja Danijana Šinigoja Iskanje Eve. Rada berem knjige, ker … Bogatijo našo domišljijo, branje te sprosti, izveš ve­liko novih informacij, ti polepšajo dan, včasih pa te tudi šokirajo (npr. človeški um) razne legende, kot so sveti gral in razne organizacije (npr. prostozidarji) ter vse njihove skrivnosti. V knjigah najdeš osebe s podobnim karakterjem, kot je naš, pa tudi v podob­nih preizkušnjah. Špela Nose, 7. razred Učenci 7. razreda podružnične šole Struge Beremo s tačkami Letos smo v knjižnici začeli program za posebno spodbujanje bra­nja, imenovan Metoda R.E.A.D.® (Reading Education Assistence Dogs). Poteka pod okriljem Slovenskega društva za terapijo s po­močjo psov Tačke pomagačke. Program izvajajo terapevtski pari (psi s svojimi vodniki), ki so za tako delo še dodatno usposobljeni. Branje s Tačkami pomagačkami je namenjeno predvsem otrokom s težavami pri branju. Vodnik psa je usposobljen moderator, ki s pomočjo svojega psa spodbuja in usmerja bralčevo dejavnost, sodeluje pri branju in pomaga pri razumevanju prebranega be­sedila. Otroci so tako brali individualno kužku, se z njim pogovarjali, ga božali, se ga dotikali … Z nami sta bila kužek Erik in psička Haiti, ki sta z zanimanjem poslušala vse, kar so jima otroci prebrali. Te­rapevtski psi vzbujajo zaupanje, so ubogljivi, zanesljivi. V njihovi družbi je branje res vznemirljivo in nekaj posebnega. Za branje s Tačkami pomagačkami je bilo res izjemno zani­manje. Seveda pa si morajo tudi kužki malo oddahniti in tako bomo s Tačkami pomagačkami zagotovo nadaljevali z začetkom novega šolskega leta. BRALNI KLUB DOBREVOLJCI. Beremo skupaj … Knjige, ki smo jih v bralnem klubu brali to sezono, vam priporočamo tudi v počitniških dneh: Loredana Frescura: Kaj sploh veš o ljubezni Skubic E. Andrej: Samo pridi domov Gilbreth Bunker Frank: Za ducat ceneje Ahmetaj Jasmina: Dekle z bonboni Backman Fredrik: Mož z imenom Ove Lee Harper: Ne ubijaj slavca Heivoll Gaute: Čez kitajsko morje Dowd Siobhan: Barjanski otrok Cogan Priscilla: Stara pajkovka Ishiguro Kazuo: Ne zapusti me nikdar Ej, ti, preklopi na knjigo – druženje ob knjigi za mlade Eva Žnidaršič Mladi smo se 17. 6. 2016 ob 18.00 ponovno zbrali v krajevni knjižnici Dobrepolje ob knjigi Punčka v ogledalu, avtorice Marinke Fritz Kunc. Avtorica je najbolj poznana po delu Ja­nov krik. V svojih delih obravnava probleme moderne družbe. Knjiga, o kateri smo tokrat debatirali, opozarja predvsem na – žalostno precej pogosta pojava – anoreksijo in bulimijo. Skozi oči glavne junakinje Šane spoznamo precej pasti in ovir, ki jih mlado dekle sreča v današnji družbi. Glavna junakinja knjige Šana je običajno dekle, ki je na skri­vaj zelo obremenjena s svojim videzom. Ob sprva nedolžni pri­pombi svoje najboljše prijateljice se njena samozavest zniža do točke, v kateri v ogledalu vidi le Bajso. Tako razmišljanje jo pripelje do stradanja in bruhanja hrane. Strezni jo šele smrt najboljše prijateljice Bebe. Skozi celotno srečanje smo se pogovarjali o velikemu pora­stu mladostnikov z nizko samozavestjo. In nekatere to pripelje tudi do kroničnih bolezni, na katere avtorica opozarja. Vsak je s svojo izkušnjo in mnenjem prispeval del mozaika k srečanju. Skupaj smo prišli do ugotovitev, da je najpomembnejše to, da se kljub vsem oviram v življenju nikoli ne nehamo imeti radi. To je v današnjem svetu posebej težko, saj nas mediji neprestano bombardirajo s podobami, ki niso vedno dosegljive oz. dobre za zdravje in naše počutje. Kot smo lahko skozi celotno leto spoznali, smo v našem bral­nem klubu prebirali različne knjige, debatirali o različnih te­mah ter vsakič odkrili drugačen pogled na stvari, ki se dogajajo okoli nas. In bistvo bralnega kluba ni samo branje knjig, ampak tudi druženje s sovrstniki ter pogovarjanje o različnih temah, o katerih se pogosto malo govori. Tako da ni pomembno, ali si prebral letos samo knjige za domače branje ali pa vsak teden eno. Tvoja prisotnost bo vedno zaželena in dobrodošla. Za le­tošnje šolsko leto smo zaključili, naslednje leto pa se bomo spet zbrali ter uživali ob sadovih knjige. "Lepota ni na obrazu; lepota je svetloba v srcu." Kahlil Gibran Da ti med počitnicamine bo dolgčas! POČITNIŠKE DELAVNICE V KNJIŽNICI Druženje, čarobni svet knjig, ustvarjanje, igre, glasba, odkrivanje novega, zabava, smeh in dobra volja … Termin delavnic: od 11. do 15. julija Ponedeljek, 11. 7., od 13. do 15. ure ČAROBNO VESOLJE Torek, 12. 7., od 10. do 12. ure DAN BREZ TELEVIZIJE ali igre pod streho Sreda, 13. 7., od 13. do 15. ure MISLECI – telovadnica za možganske mišice Četrtek, 14. 7., od 10. do 12. ure MODROST PRAVLJIČNE ŠKOLJKE Petek, 15. 7., od 13. do 15. ure POLETI S KNJIGO Se vidimo! Prisotnost na delavnicah je brezplačna. Delavnice so primerne za osnovnošolske otroke. Tone Kralj in Pravljica o carjeviču Jeruslanu Da se v starih izbah, na podstrešju, v shrambah najde tudi marsikaj uporabne­ga in vrednega, tako da je treba stvari, ki jih želimo zavreči, skrbno pregledati, do­kazuje tudi naslednja najdba. Gospa Ma­rinka Merzel, ki opravlja delo terapevtke v Zavodu svete Terezije, je tako v družin­ski knjižni zbirki našla dragoceno knjigo z ilustracijami Toneta Kralja z naslovom Pravljica o carjeviču Jeruslanu, ki je bila izdana leta 1950. Knjigo je napisal Igor Šilih ter prepesnil Pavel Golia. Gospa Marinka je želela knjigo izročiti sorodnici Toneta Kralja, ki pa se je odločila, da s to dragoceno knjigo obogati domoznansko zbirko knjižnice Dobrepolje. Tako je že dostopna na ogled v knjižnici. Tone Kralj se je rodil v Zagorici 23. av­gusta 1900. Predstavlja ključno osebnost slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Poleg slikarstva, grafike in kiparstva je pomemben segment njego­vega ustvarjanja tudi notranja poslikava cerkva, poznamo pa ga tudi kot izvrstne­ga ilustratorja, saj je ilustriral številna lite­rarna dela. Najbolj znan je prav gotovo po ilustracijah Levstikovega Martina Krpa­na. Za ilustracije, s katerimi je opremil Pravljico o carjeviču Jeruslanu, pa je leta 1950 prejel tudi Levstikovo nagra­do. Med drugimi je ilustriral tudi knjigo znanega mladinskega pisatelja France­ta Bevka z naslovom Pastirci pri kresu in plesu (1974). Leta 1972 je Tone Kralj prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je 9. septembra 1975, poko­pan pa je na pokopališču v Kostanjevici na Krki, kjer grob krasi nagrobnik, prav tako njegovo avtorsko delo. Kot zanimivost naj še dodam, da je na naslovnici knjige posvetilo, ki pove, da je leta 1950 lastnik knjige slednjo prejel kot nagrado za pravilno rešeno križanko v Pi­onirskem listu. Pionirski list je začel izha­jati leta 1948 kot prvi slovenski tednik za otroke. Izdajala ga je založba Mladinska knjiga, leta 1985 se je preimenoval v PIL. Revija kot mesečnik izhaja še danes. Želimo si, da bi bilo še več takšnih dragocenih najdb, ki so vredne tako s strani literature, predvsem pa za lokalni prostor kot pomembna kulturna dedi­ščina. Tako se bo morda v kateri izmed domačih shramb našla tudi Prva čitanka, učbenik za osnovno šolo, ki je izšel leta 1952 in ga je z risbami prav tako opremil Tone Kralj. Car preslavni Berendej je mogoče bil brez mej. Nove zemlje, nova mesta mu osvaja vojska zvesta, on in z njim carica mlada pa prostranstvom širnim vlada. Sreča se obema smeja od povsod – le dece ni. To soprogo Berendeja nepopisno žalosti. Vsa bogastva, kar jih hrani car v zakladnici prostrani, je pripravljena žrtvovati, le da ljubljena, edina žena bi postala mati in mu darovala sina. Odlomek iz knjige Pravljica o carjeviču Jeruslanu (1950). Koncert orkestrov Glasbene Glasbena šola Grosuplje na šole Grosuplje mednarodnem tekmovanju Nina Kaufman (za Glasbeno šolo Grosuplje) Nina Kaufman (za Glasbeno šolo Grosuplje) Leto je naokrog in v petek, 13. maja 2016, smo spet do za­6. mednarodnega Koroškega klavirskega tekmovanja, ki je dnjega kotička napolnili avlo Osnovne šole Louisa Adami­potekalo od 21. do 26. maja 2016 v Radljah ob Dravi, so se ča v Grosupljem, da bi prisluhnili tradicionalnemu pomla­uspešno udeležili tudi učenci Glasbene šole Grosuplje. S po­ dnemu koncertu orkestrov Glasbene šole Grosuplje. nosom objavljamo njihove odlične rezultate: Letos so na koncertu nastopili mali pihalni orkester z • Mark Virant, klavir solo, kategorija 1 – zlata nagrada (men­ dirigentom Andrejem Tomažinom, godalni orkester pod torica Eva Sotelšek) vodstvom Špele Janša in veliki pihalni orkester pod taktirko • Evita Kušar, klavir solo, kategorija 2 – srebrna nagrada Mitje Dragoliča, ki si je dirigentsko paličico izmenjaval z (mentorica Eva Sotelšek) nadobudnim učencem Galom Krajčičem. V razgibanem • Lea Aksentijević, klavir solo, kategorija 3 – zlata nagrada programu so nam predstavili raznoliko glasbo različnih (mentorica Eva Sotelšek) obdobij, zanimive točke pa so popestrili solisti. Program • Jaka Grandovec, klavir solo, kategorija 4 – bronasta nagra­ je povezoval Boštjan Romih. da (mentorica Rezka Černač) • Lea Aksentijević in Viva Kadunc, klavirski duo, kategorija Vsem učencem, učiteljem in sodelavcem iskrene čestit­1 – zlata nagrada (mentorica Eva Sotelšek) ke za uspešno izvedbo koncerta! ¦ Vsem učencem in mentoricama iskrene čestitke! ¦ Tone Rus, vodja istoimenskega ansambla Tone Rus je legenda slovenske narodnozabavne glasbe. Napisal je veliko znanih pesmi, nekatere med njimi so skoraj ponarodele. Ko so z ansamblom igrali na veselici na Dnevu godbe, sem ga poprosil za krajši intervju. Takoj sva si segla v roko in takoj je bilo začutiti neko toplino, čeprav se še nisva srečala. Tone je bil takoj pripravljen za pogovor in že v naslednjem odmoru je nastal spodnji pogovor. Bojan Novak Gospod Tone Rus, legenda narodno­zabavne glasbe, ste v Dobrepolju prvič ali ste bili tu že večkrat? Kakšne imate spomine? Najprej moram reči, da se kot legenda dobro počutim. Glede na svoja leta sem vesel, da sem še vedno med temi mla­dimi ansambli, ki jih je ogromno, in da mi zdravje še tako služi, da si upam še z njimi tekmovati. Ljudje so tisti, ki so sprejeli to našo glasbo »za sveto« in me spodbujajo k nadaljevanju. Naša glasba je še tista tradicionalna in v tej usmeritvi ostajam. Je pa res, da v teh koncih še nismo bili. V vseh teh letih, ko sem na sceni, sem več ali manj »prekrožil« vse vasi. Na Vidmu še nismo bili, sem bil pa tu nekje blizu. V mladosti smo veliko nastopali s Fanti z vseh vetrov, zato se rad pohvalim, da ne vem, v kateri vasi sploh še nisem bil. Kako pa gledate na mlade ansam­ble, ki jih je res veliko? Na radijskih in televizijskih postajah vidimo veliko mladih fantov, ki začenjajo svojo glas­beno kariero. Na to gledam zelo pozitivno. V naših časih je bilo težje, ker je bila v moji mla­dosti harmonika draga in so si jo lahko le redki privoščili. Danes je druga zgod­ba. Danes imaš učitelje, zasebne šole za učenje igranja harmonike, kitare itd. Opažam pa, da je danes bolj želja po po­pularnosti in uspehu, ne pa toliko želja narediti neko vižo. Tega se nekoliko bo­jim. Tekmovalnosti je veliko in to vodi k medsebojnemu izpodrivanju. Slišal sem tudi že nekatere govoriti, da je treba »tega Rusa« ustaviti, da bi se mlajši ansambli bolj uveljavili. To mi pa ni všeč. Izvajalca ni možno kritizirati, ker o njem vse pove­jo napisane viže. In to mene žene naprej – da viža naredi svoje. Tako kot Sosed, dober dan, Zadnji poletni dan itd. Glede popularnosti je pa tako: mene si upa vsak po ramenu potrepljati in to mi ni težava. Se mi zdi, da z mojimi po­slušalci živimo podobno življenje, ker izhajamo iz podobnega okolja. Zdi se mi, da se zelo poistovetite z zadnjim velikim hitom Čas bi zavrtel nazaj. Res pogrešate tiste čase? Vidite veliko razliko od takrat, ko ste vi odra­ščali oziroma bili na začetku glasbene poti, in danes? Težko rečem, da pogrešam tisti mraz, ko niti ni bilo centralne napeljave in sem se bal odkriti odejo, ko sem hodil v gim­nazijo. Vem pa, da je bila to zgodba vseh, vsi smo bili na istem vlaku. Se pa veselim Jaz zmeraj pravim, da je neka borba dobra za razvoj človeka. Če vedno spiš na mehko postlanem, postaneš mehak. otroške mladosti, ki je bila večkrat neiz­prosna, ampak nas je naredila krepke in močne. Tako je mogoče živela le še kaka generacija. Jaz zmeraj pravim, da je neka borba dobra za razvoj človeka. Če vedno spiš na mehko postlanem, postaneš mehak. Jaz se vedno hvalim, da mi ni bilo lepo postlano, in spodbujam to mojo genera­cijo. Oni pa mene. Ste vi avtor večine skladb, ki jih igra­te? Sem avtor melodij, napisal sem tudi nekaj besedil. Pri besedilih največ delam z Antonom Gričnikom, s katerim sva tudi sicer prijatelja. On večkrat reče: »Saj si že vse sam naredil.« Na primer Božični ve­čer in Čas bi zavrtel nazaj sem jaz napi­sal, on je pa slavist in včasih doda le še tisti stavek, ki meni ne uspe. Avtor viž in aranžmajev sem pa jaz. Imate kakšno svojo skladbo za naj­boljšo, kar ste jih naredili? Jaz sem v slovenskem prostoru eden redkih, ki se zavzemam za to, da viže ostanejo take, kot so. Ogromno sem imel pobud za spreminjanje in modernizaci­jo mojih skladb, recimo Zvon želja. Pa se nisem strinjal, ker želim, da viže ostanejo nespremenjene. Rad ostanem zvest tiste­mu, kar delam. Mislim, da ljudje to želijo in bi mi zamerili, če bi viže spreminjal. Delam z dušo in prepričan sem, da de-lam prav. Veliko nastopate na veselicah. Ali opažate, da se je v dvajsetih letih ve­liko spremenilo, kar se tiče veselic in »štimunge« na njih? Ni prav veliko drugače. Ko se prižgejo luči, se veselice res začnejo. Včasih so se ljudje sicer srečevali manj, ker ni bilo to­liko avtomobilov, zato so fantje lahko na­šli dekleta le na veselicah ali v vasi. Zdaj je pretok ljudi bistveno večji. A je veselica še vedno en lep dogodek. Preživel sem res veliko lepih trenutkov, ko se spomnim nazaj. Še vedno tudi videvam mlade, ki jim je veselica neko srečanje. Za njih je Tone Rus le nekdo, ki na odru ropota, oni pa gledajo svoje dekle ali fanta. Je pa res, da pa pride starejša generacija poslušat Toneta Rusa. In tu imam jaz posebno odgovornost. Mladi ansambli navijejo glasbo zelo na glas, jaz pa si tega niti ne upam, ker je za nekoga moje generacije tako glasna glasba moteča. Pride pa vedno tudi veliko mladih, ki me ob treh ponoči že nervo­zno gledajo, ko zaključujemo z igranjem. Oni pa so se seveda navajeni zabavati do petih zjutraj (smeh). Kakšni so vaši načrti do konca leta? Ste zelo zasedeni? Ja, veliko bomo igrali. Jaz bi verjetno še več, imamo pa v an­samblu fante, ki se profesionalno ukvarjajo z glasbo (filharmo­nija, komorni zbor) in se včasih ne moremo uskladiti in igrati toliko, kolikor bi ljudje radi. Sem pa vesel, da nas ljudje radi poslušajo, tako da smo predvsem za nedeljske veselice polno zasedeni za dve leti naprej. Želite našim poslušalcem za konec pogovora sporočiti kaj pozitivnega? Želim vam povedati, da je ta konec Slovenije izredno lep. Ko hodimo po Sloveniji, vedno gledam na okolico krajev, na ljudi. Ta vaš kraj se tako lepo odpre. Tudi sam prihajam iz vaškega okolja, rad imam zemljo in njive ter delo na njih. Sicer sem delal v banki, a sem se vedno vračal k zemlji. Velika škoda je, da se preveč obremenjujemo s poročili in s politiko, ki je ljudi razdelila na bogate in revne, ob tem pa ne vidimo tistega, kar imamo. Potem pa smo preveč nervozni. Žalosten sem, da ne­kateri nimajo služb, a se bo, upam, tudi to spremenilo. Gospod Tone Rus, želim vam veliko sreče na nadaljnji glasbeni in življenjski poti in se vam zahvaljujem za vaše besede. Tone Rus se je takoj po zadnjem stavku odpravil na oder, kjer so ga že čakali drugi člani ansambla. In potem je šla veselica naprej … ¦ Obisk članov Humanitarnega društva diabetikov Domžale 4. junija so naše kraje obiskali člani Humanitarnega društva diabetikov Domžale. Pokazali smo jim veliko dobrepoljskih znamenitosti in z njimi preživeli lep dan. Nato smo se zbrali na trgu pred obči­no. Prisluhnili smo zvokom harmonike, poskusili dobrepoljsko pijačo »Fovček«, gostje pa so na stojnici kupili izdelke do­mače lekarne Blatnik in mesnine Mari­je Nučič. Izlet so obiskovalci iz Domžal zaključili s kosilom v okrepčevalnici Pri Zori v Kompoljah. Ob slovesu so gostje takole strnili vtise: »To je bil naš drugi obisk vaše doline. Skupaj z vami smo preživeli lep, prije­ten dan. Spoznali smo, da vaš kraj nudi veliko zanimivosti, zato se zagotovo srečamo še tretjič. Hvala.« ¦ TD Dobrepolje Jutranjo kavico smo skupaj popili v Zavodu sv. Terezije na Vidmu. Ga. Mirjam Zobec je obiskovalcem predstavila zavod in dejavnosti v njem. Ogledali smo si prostore in se sprehodili po Cvetkinem par­ku prijateljstva. Pot smo nadaljevali v Ho­čevje do gobarskega doma na Šentrumarju. Člani Gobarske­ga društva Štorovke Šentru­mar so predstavili dejavnosti društva in pripravili dobrodo­šlico za obiskovalce. Ob 13. uri smo se vrnili na Videm. Ogledali smo si spo­minsko sobo Frana Jakliča – Podgoričana, etnološko zbirko »Živimo z ljudskim izročilom« ter multimedijsko predstavitev življenja in dela bratov Kralj. Ogledali smo si tudi župnijsko cerkev Sv. križa na Vidmu. Projekt FIT v Vrtcu Ringaraja Naše telo je ustvarjeno za gibanje. Vsakdo izmed nas je že kdaj občutil blagodejne učinke na počutje po sprehodu v naravi, kolesarjenju, vrtnarjenju, športnih igrah, plesu, hoji v hribe, teku … Ker se v našem vrtcu zavedamo pomena gibanja v otrokovem razvoju, smo že drugo leto vključeni v Mednarodni projekt FIT Slovenija, ki temelji na promociji gibalno-športne dejavnosti za zdravje otrok in odraslih. Njegovo glavno vodilo je pomembno sporočilo: "SVET GIBANJA, SVET VESELJA, SVET ZDRAVJA." Andreja Škulj in Tatjana Zevnik, vzgojiteljici Zanimivo je, kaj se med gibanjem in igro dogaja v človeških možganih. Če primer­jamo telesno zgradbo živih bitij med se­boj, ugotovimo, da imajo tista živa bitja, ki se gibljejo, živčne celice in živčni sis­tem. Človek ima najkompleksnejši živčni sistem, saj smo ljudje narejeni za gibanje. In ker se možgani najbolj razvijajo prav v prvih petih letih življenja, se mora otrok takrat čim več gibati. S tem se aktivirajo in povezujejo pomembna možganska središča, usklajuje se več sposobnosti in dejavnosti. Predšolsko obdobje je obdobje te­meljnega gibalnega razvoja. Otrokov organizem je najbolj dovzeten za vplive okolja v zgodnjem otroštvu, kar v veliki meri vpliva na razvoj njegove osebnosti. Strokovnjaki so ugotovili, da tistega, kar otrok v gibalnem razvoju zamudi v zgo­dnjem otroštvu, kasneje žal ne more več nadomestiti. Z gibanjem otrok zaznava svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, do­življa veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi za­upanje vase. Hkrati daje gibanje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja in do­brega počutja. Z gibanjem otrok razisku­je, spoznava in dojema svet okoli sebe. V gibalnih dejavnostih je njegovo telo izhodiščna točka za presojo položaja, smeri, razmerja do drugih; z gibanjem otrok razvija občutek za ritem in hitrost ter dojema prostor in čas. Kurikulum za vrtce s tem, ko opredeljuje področje gi­banja, poudarja, da je to pomembno za otrokov celostni razvoj (telesni, kognitiv­ni, čustveni in socialni). Pri otroku, ki se bo redno in dovolj gibal, bo to pozitiv­no vplivalo na razvoj in zdravje kosti ter sklepov, mišic, motoričnih sposobnosti ter na razvoj finomotoričnih sposobno­sti. Temelj FIT pedagogike je razvijati znavajo nova znanja in utrjujejo že in ustvarjati učenje z gibanjem in gi-usvojena spoznanja. Cilji, ki jih sku­banje z igro. Ko se otroci z igro učijo šamo pri otrocih doseči, so predvsem gibati, se hkrati z gibanjem učijo. S uvajanje otrok v igre, kjer so potrebna tem rastejo v sposobnejše osebnosti, upoštevanje pravil ter sodelovanje in izzivajo svojo ustvarjalnost in se pri razvijanje gibalnih sposobnosti. Igra iskanju rešitev učijo razmišljati. je tako zelo pomemben del otroštva V okviru projekta se strokovne prav zaradi nadaljnjega telesnega, gi­delavke vr tca udeležujemo med-balnega, spoznavnega, čustvenega in narodnih strokovnih izobraževanj socialnega razvoja. Če bo otrok prosti programa Fit4Kid in Fit kobacaj pod čas preživljal v okolju, ki je naklonje­vodstvom Barbare Konda, uni. dipl. no gibanju oz. ga spodbuja, se bo igral fiziolog. Trudimo se, da bi otrokom z oz. gibal povsem spontano. izvajanjem gibalnih minutk, jutranje Odrasli, tako vzgojitelji kot starši, telovadbe, aktivnih odmorov, hidraci-smo tisti, ki dajemo otrokom zgled – je in aktivnega igrišča privzgojili ve-tudi pri gibanju. Pojdimo z njimi ven, selje do gibanja in zdravega življenj-na igrišče, v naravo, na potep, kamor skega sloga. koli že, le da se bodo otroci gibali na Gibanje v predšolskem obdobju svežem zraku in se ob tem tudi dobro poteka skozi igro. Otroci ob tem spo-počutili. ¦ Eko knjižni nahrbtnik v skupini metuljčkov V današnjem času raznovrstnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij je ohranjanje odnosa do knjige še posebno nujno in potrebno. Tudi v letošnjem šolskem letu 2015/2016 smo izvedli projekt Ekobranje za ekoživljenje, s katerim otroci, starši in vzgojitelji s pomočjo ekološke literature razvijamo individualno ustvarjalno mišljenje, se aktivno vključujemo v okolje, svoje znanje povezujemo in izmenjavamo izkušnje, izvajamo dejavnosti z ekološkimi vsebinami in ustvarjamo konkretne izdelke. literature z ekološko tematiko in s tem prispevalo k ra­zvoju okoljskega izobraževanja. Namen knjižnega nahrbtnika je bil v tesnejšem pove­zovanju vrtca s starši in otroci. Primerna knjiga je vpliva­la in spodbujala otrokov čustveni, socialni, kognitivni in kulturno-estetski razvoj. Prispevala je k opismenjevanju in uvajanju v branje. Knjiga je otroku omogočala mani­festacijo in sproščanje različnih čustev, identifikacijo z različnimi literarnimi junaki in spodbujanje empatije ter pomoč pri oblikovanju samopodobe. S pomočjo knjige otrok spoznava običaje, navade, zgodovino in kulturo svojega naroda. Knjižni nahrbtnik je v naši skupini potekal v zimskem času, tako so otroci pripravili vsebino dveh pravljic in jih predstavili prijateljem. Poleg knjig pa so si otroci sami izbrali še eno pesmico, izštevanko ali deklamacijo. Otro- Tanja Tegel, Sabina Novak ci so zelo uživali ob predstavitvi in seveda tudi ob poslu­ šanju knjig. Prispevek vas staršev in otrok je bil zelo velik Ekobranje spodbuja k ekonačinu življenja, saj pri otrocih spodbuja in pozitiven ter je obogatil naš knjižni kotiček in kotiček vsestranski intelektualni, domišljijski, čustveni in socialni razvoj. Z za opismenjevanje. branjem so nam bila dostopna znanja, izkušnje in modrosti vsega Zaključek projekta eko knjižnega nahrbtnika smo človeštva. obeležili v krajevni knjižnici, kjer nam je prijazna knji-Ekobranje nam je ponudilo veliko možnosti za ustverjalnost. Po-žničarka gospa Jasmina Mersel Šušteršič podelila eko nudilo nam je eno od poti za spodbujanje otroka k branju tovrstne knjižne palčke. ¦ Zdravje v vrtcu Tako kot lansko šolsko leto smo se tudi letos v vrtcu odločili, da sodelujemo v projektu Zdravje v vrtcu. Vanj so bile vključene vse skupine, tako 1. starostno kot 2. starostno obdobje. Skupaj z NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) Ljubljana smo s programom želeli poudariti večji pomen dobrega počutja in zdravja v družbi kot celoti, posebej še v okolju, kjer sprejemamo odločitve, ki vplivajo tudi na zdravje. Mojca Mlakar, usklajevalka projekta Z željo, da bi bili otroci zdravi, srečni, starši pa informirani, zadovoljni in za­upljivi, smo v vrtcu poleg vseh dejavno­stih, ki se odvijajo med dnevom, izvajali tudi program Zdravje v vrtcu. Letošnja rdeča nit programa je bilo »Gibanje«. Ker pa je vrtec vključen tudi v program FIT 4 KID, so se vsebine med seboj povezova­le, dopolnjevale. Dejavnosti so se odvijale na različnih vsebinskih področjih, in sicer: -Gibanje: Izvajamo gibalne minutke, fit aktivno igrišče, fit sprehode, fit hojo, fit hidracijo, igralnico gibalnico, Mali son­ček. Uporabljamo neposredno okolico, ki nam ponuja pestro paleto bivanja v nara­vi (travniki, gozd, jase, mlake …). Starejše skupine so se udeležile tridnevnega ta­bora na Pokljuki. Nekatere skupine pa so se odločile za dnevno bivanje v Podgori Pri Koritu. Gibanje je zelo pomembno za otrokov razvoj na vseh področjih. Najbolj pa vpliva na področje jezika – govora. -Varno s soncem: Skrbimo za pravil­no zaščito pred vplivi UV-žarkov (zašči­tna krema, pokrivalo, sončna očala, za­drževanje v senci). Spoznavamo, kako je sonce koristno, hkrati pa tudi škodljivo. -Zobozdravstvena vzgoja: Skupaj z ustno higieničarko iz ZD Grosuplje otro­kom na prijeten način prikažemo pra­vilno umivanje zob in kako je pomem­ben obisk pri zobozdravniku. Ker pa je zobozdravstvena ordinacija v prostorih naše ustanove, čez celo leto sodelujemo tudi z zobozdravnico – z obiski v ordina­ciji. -Zdrava prehrana je zelo pomemb­na, zato že otroke seznanjamo s prehran­sko piramido, kaj je zdravo in kaj ni, imeli smo tradicionalni slovenski zajtrk, ogle­dali smo si DVD z naslovom Ostal bom zdrav, uživamo različno hrano. Skupaj z vodjo prehrane in ZHR-ja smo izdali zgi­banko za starše Praznovanje rojstnih dni brez slaščic, pijemo vodo in nesladkan čaj. Ena od skupin je sodelovala skupaj s šolo pri projektu Hrana ni tjavendan in osvojili so 1. nagrado. -Osebna higiena je na prvem mestu. Redno skrbimo za pravilno umivanje rok, za primerna oblačila, obutev, pre­zračevanje prostorov. Spoznali smo svoje telo (tehtanje, beleženje telesne višine, dele telesa …). Oblikovali smo kotiček zdravnik in preko prijetne igre spoznavamo delo zdravnika. Ogledali pa smo si tudi DVD Čiste roke za zdrave otroke. -Varno v prometu: Za varnost v prometu uporabljamo odsevne jopiče, učimo se pravilne hoje po pločniku ob cestišču, prečkanja ceste, upoštevanja prometnih znakov in spoznavamo pro­metne znake. Pri projektu Pasavček pa smo spoznali še varnost v avtomobilu med vožnjo. Spoznali smo tudi poklice, ki so povezani z varnostjo v prometu (po­licist, reševalec, gasilec). -Postavili pa smo tudi zeliščno in zelenjavno visoko gredo. V zimskih me­secih smo posadili zelišča, za katera smo skrbno skrbeli. V spomladanskih mese­cih pa smo jih posadili v visoke grede. Tako opazujemo rast, skrbimo za njih – jih zalivamo in negujemo. -Svetovni dnevi, povezani z zdrav­ jem: Skozi celo šolsko leto smo preko koledarja spremljali pomembne dneve in jih obeležili. Spoznali smo: dan vode, dan srca, dan zdravja, dan hoje, dan zemlje, dan sonca, dan brez multime­dije. Ob teh dnevih smo se pogovarjali, ogledali smo si literaturo, izdelali pla­kate, risali, peli, plesali … Spoznali smo, kako so nekateri dnevi zelo pomembni za naše zdravje. S temi vsebinami smo na svoj način sodelovali v projektu, obenem pa pri­pomogli k boljšemu počutju, zdravju, zadovoljstvu otrok in staršev. Zahvalila bi se vsem staršem, otrokom, zaposle­nim, zunanjim izvajalcem oziroma do­natorjem, ki ste pomagali ali kakor koli pripomogli k izvedbi projekta. Želja in upanje nas vseh je, da bi s projektom nadaljevali tudi v prihodnje. Sedaj smo postavili neke temelje, ki so trdni, tako da lahko nadaljujemo naprej in že začnemo graditi. Imamo določen cilj in vizijo. Če se bomo tega držali, nam lahko marsikaj uspe. Želim vam prijetne in mirne počitni­ce. ¦ Pohod ježkov na Šentrumar Otroci skupine ježkov smo se 26. maja podali na pohod. Odšli smo prav na Šentrumar, vrh pri Hočevju. Marička Žnidaršič in Simona Francelj Seveda smo se na podvig pripravili z ustrezno opremo in te­kočino. Spremljal nas je lovec, g. Koprivšek, ki je Domnov de­dek. Pohod je bil v njegovi družbi prijeten, saj nam je vso pot predstavljal znamenitosti narave. Spoznali smo različne vrste dreves, opazovali krmilnice, lovske preže in stopinje različnih živali, ki so se poznale v blatu. Otroci so bili vedoželjni in ob prijetnem kramljanju sta 2 uri hoje hitro minili. Na Šentrumar­ju sta nas pričakala prijazna člana GD Štorovke (Pavle in Ciril) in poskrbela za hidracijo po dolgi hoji. Hvala g. Koprivšku za spremstvo in Pavletu ter Cirilu za pri­jazen sprejem. Še se bomo vrnili, saj je tam tako lepo … ¦ 20. državni likovni in literarni natečaj Naravne in druge nesreče – delujmo preventivno Na jubilejnem 20. državnem natečaju Naravne in druge nesreče je sodelovalo 3425 mladih likovnih in literarnih ustvarjalcev ter 624 mentorjev s 180 osnovnih šol. Med nagrajenci je tudi naša učenka Eva Česen. Ema Sevšek, mentorica natečaja Natečaj je potekal dvostopenjsko. Pi­sali smo že, da so na regijski ravni kar štirje naši učenci šestošolci prejeli priznanja in nagrade (Eva Česen, Erik Ašič, Julija Adamič, Maja Marolt), na natečaju pa so sodelovali tudi učenci učiteljice Anje Drobnič s podružnične šole Kompolje. Tako je naši šoli dne 14. 3. 2016 Republika Slovenija, Mini­strstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Izpo­stava Ljubljana podelila pohvalo naj­bolj aktivni šoli na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v šolskem letu 2015/2016. Prispevki so bili poslani drugostopenjski komisiji na državno raven. Ta je pri izboru lite­rarnih prispevkov upoštevala tematsko ustreznost, izvirnost besedila, jezikov­ni slog in celovitost besedila ter izbrala po pet kakovostno enakovrednih bese­dil iz vsake kategorije. V kategoriji 2. triade osnovnošolcev je komisijo v sestavi Roman Jereb, Bogdan Osolin in Nataša Poje Jovičić prepričalo tudi besedilo naše šestošolke Eve Česen z naslovom Bolje je preprečevati kot zdraviti, ki smo ga imeli možnost pre­brati v eni od prejšnjih številk Našega kraja skupaj z drugimi prispevki naših regijskih nagrajencev. Slovesna podelitev državnih pri­znanj in nagrad je bila v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slo­venije na Igu, v sredo, 18. maja 2016. Začela se je s pozdravnim nagovorom Janka Petrovi­ča, vodje oddelka za podporo, ki je poudaril, da iz likovnih in literarnih prispevkov mladih veje pristna otroška ustvarjalnost, da mladi vidijo marsikaj, na kar odrasli nismo pozor­ni, in da so ga razmišljanja mladih pozitivno presenetila, da ga ni strah prihodnosti, da bodo znali varovati zdravje in premoženje ljudi, če bo treba. Da je ponosen na mlade ustvarjalce in da naj bodo tudi sami ponosni nase, na svoje delo, saj bodo izdelki celo leto v vstopni avli na ogled več kot 20 000 obisko­valcem iz domovine in tujine. Sledila je lutkovna predstava gledališča Fru-Fru iz Ljubljane z naslovom Pikec Je­žek in gasilko Jež, ki si jo je do sedaj od leta 2003 ogledalo že 100 000 vrtčevskih otrok ter osnovnošolcev, in v ušesih je še dolgo odme­val Ježkov refren: Ko jež več sam pomagat' si ne zna, pokliče 112. Priznanja je nagrajencem in mentorjem podelil Janko Perovič, vodja oddelka za podporo. Po prireditvi so se mladi lahko z gasilsko lestvijo povzpeli na želeno višino in si z mentorji in starši vodeno ogledali iz­obraževalni poligon. Imeli so kaj videti, saj gre za največji center v Sloveniji, ki poleg teoretične izobrazbe nudi zelo kakovostno praktično znanje poklicnim in prostovoljnim gasilcem. ¦ Zaključna prireditev literarnega natečaja Moja rodna domovina – Slovenija praznuje 25. rojstni dan Da je Jan Zrnec, učenec 7. razreda, državni nagrajenec letos že 8. literarnega natečaja Moja rodna domovina, ki sta ga pripravila Osnovna šola Vič Ljubljana in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane, smo že pisali. Njegovo pesemsko besedilo in odlomke besedil tudi drugih sodelujočih učencev naše šole smo lahko prebirali v dveh prejšnjih številkah Našega kraja. ljem, mentoricam in mentorjem, da vam pred­stavljajo vrednote, ki so za naš narod izrednega pomena. Vesela sem in ponosna, da se je toliko šol iz Slovenije in zamejstva odzvalo na natečaj. (...) To je vaš neprecenljivi prispevek in mislim, da je Slovenija ponosna na vaše darilo.« Pred odhodom domov smo si v šolski avli ogledali še zanimivo razstavo o osamosvojitve­ni vojni za Slovenijo leta 1991. Prav to smo Do­brepoljci že imeli možnost videti v šolski avli v mesecu februarju, njeno odprtje je bilo na dan šolske prireditve ob slovenskem kulturnem pra­zniku. ¦ Ema Sevšek, mentorica ne Osnovne šole Koper, pevski zbor Osnovne šole Vič in pevska skupina Na natečaj je prispelo 240 literarnih Prijatelji iz Kočevja. Najbolj pozorno besedil iz vse Slovenije in letos prvič smo zbrani prisluhnili odlomkom iz tudi iz slovenskih šol v zamejstvu, besedil nagrajenih učencev. natančneje iz Tržaške pokrajine. Nagrade, priznanja in medalje Jan Zrnec se je skupaj s starši in so učencem izročili ministrica za babico Veroniko 5. aprila udeležil ce-obrambo RS Andreja Katič, predse­lotne zaključne prireditve gostiteljice dnik OZVVS – mesta Ljubljane Igor (po številu učencev največje osnovne Potočnik in ravnatelj Osnovne šole šole v Sloveniji) Osnovne šole Vič v Vič Sašo Vlah. Poleg njih je zbranim Ljubljani, katere ravnatelj je naš dol-spregovoril tudi vodja projekta in av­goletni učitelj Sašo Vlah. Že v dopol-tor zamisli natečaja Andrej Jurjevič. danskem času so se vsi nagrajenci in Nagrajenci so prejeli tudi zbornik njihovi spremljevalci popeljali s tu-vseh kakovostnih besedil literarnega rističnima ladjicama po Ljubljanici natečaja, tudi sodelujočih učencev od Trnovskega pristana do središča naše šole. Ministrica za obrambo je prestolnice. Ob vodenem ogledu so nagovorila mlade ustvarjalce: »Po­spoznavali bogastvo rastlinskega in nosna sem na vas, da tako plemeni­živalskega sveta reke ter zgodovin-to uporabljate svoje talente, znanje ske in kulturne znamenitosti letošnje in energijo, da z besedo, v poeziji in zelene prestolnice Evrope. Osrednja prozi izkazujete naklonjenost in čast slovesnost sklepne prireditve pa je svoji domovini, da izražate spoštova­ob 17. uri privabila v šolsko dvorano nje do osamosvojitvenih dogodkov, še številne visoke goste. čeprav jih sami niste doživljali. Ob V bogatem kulturnem programu tem bi rada izrekla priznanje tudi so nastopili člani folklorne skupi-vašim staršem, učiteljicam in učite­ Zlato priznanje Mlajši otroški folklorni skupini OŠ Dobrepolje Letošnje državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja 2016 je potekalo v Cerkljah na Gorenjskem. Prireditev je potekala pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Predstavilo se je sedem najboljših skupin iz vse Slovenije. Naša otroška folklorna skupina je osvojila zlato priznanje. Martina Prhaj in Mateja Hočevar, mentorici, foto: Janez Eržen Izbor skupin za državno srečanje OFS sta pripravili strokovni spremljevalki ga. Metka Knific in ga. Maja Miklavž Sintič. Učenci in mentorici smo bili nad odlo­čitvijo o uvrstitvi na državno tekmovanje zelo navdušeni in veseli. Srečanja so se udeležile naslednje sku-pine: OFS Val OŠ Koper, OFS Karavanke Tržič, OFS OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OFS Veseli Marki IV. OŠ Beltinci, OFS KUD Študent Maribor, OFS Rege Račna in Mlajša OFS OŠ Dobrepolje. Vse sku-pine so prejele zlato priznanje, ki sta jih podelila samostojna strokovna svetoval­ka za folklorno dejavnost Tjaša Ferenc -Trampuž in samostojni strokovni sveto­valec OI Kranj Aldo Komar. Na prireditvi so podelili še tri zlata priznanja s pohvalo, ki jo je podelila posebna komisija. Mlajša OFS OŠ Dobrepolje se je pred­stavila z odrsko postavitvijo Prvič v šolo. Deček prvič zapusti svoj dom in gre v šolo. Tam se sreča z razigranimi vrstniki, igro, s strogimi pravili šole in učiteljice ter prvimi plesnimi koraki. Zadovoljen, da se je nekaj naučil, se s pesmijo vrne domov. S to odrsko postavitvijo smo želeli pokazati delovanje šole nekoč, izposta­viti odličnega solo pevca Matevža z ljud­sko pesmijo našega domačega okolja in vključiti čim več otrok mlajše folklorne skupine, ki je zelo številčna. Naša šola je bila tako že sedmič v svo­jem 15-letnem delovanju uvrščena na državno srečanje OFS Slovenije, ki ga je organiziral JSKD Republike Slovenije. Iskrene čestitke mladim folklornikom! Nekaj utrinkov naših mladih folklor­nikov, ravnatelja šole OŠ Dobrepolje in starša: Rada plešem, rada imam folkloro, zato se seveda veselim uspehov. Še posebej pa, ker nam je uspelo priti na državno sre­čanje. Imeli smo se lepo, bilo je posebno doživetje. Bilo pa je tudi naporno, a se je izplačalo. Gremo naprej, v nove zmage! Nastja Nose, 2. a razred Z državnega srečanja se mi je v spomin najbolj vtisnil nastop. Mislim, da smo se potrudili, in vem, da če bomo še naprej tako uspešni, se bomo še kdaj uvrstili na državno srečanje OFS Slovenije. Sara Česen, 3. razred Pri folklori bi lahko rekli, da smo uspe­šni, ker smo prišli na državno srečanje OFS. Na vajah smo pogosto slišali besedo „na cela stopala” ali kaj podobnega. Večkrat smo se tudi motili, a sedaj že znamo veliko plesnih gibov. To je tako, najprej vaja, vaja … in potem gre. Saj veste, kako pravi pre­govor: „Vaja dela mojstra.” Ko smo na odru v Cerkljah na Gorenj­skem odplesali, se je čez nekaj časa slišal glas, ki je rekel, da je Mlajša otroška skupi­na OŠ Dobrepolje dobila zlato priznanje. Vsi smo zavriskali, saj takšnega priznanja ne more dobiti vsaka skupina. Mislim, da smo lahko ponosni na to, kar smo dosegli. Hvala mentoricama, ki nas vodita in vzpodbujata tudi v času, ko je treba vaditi za uspeh. Marija Grandovec, 4. razred Sem članica starejše OFS na OŠ Dobre­polje. Letos pa sem nekaj časa nastopala tudi z mlajšo skupino, in sicer v vlogi uči­teljice v odrski postavitvi Prvič v šolo. Naj­prej nisem vedela, ali naj vlogo sprejmem. Zanimivo, vsi so me takoj videli v tej vlogi in odločila sem se poskusiti. Začela sem ho­diti na vaje skupaj z mlajšimi. Zelo smo se trudili za čim boljši nastop in imeli res ve­liko vaj, še posebno pred nastopom. Vendar sem na vseh vajah uživala in nikakor ne samo zato, ker sem zaradi njih zamudila nekaj šolskih ur. Otroci so bili krasni in so se zelo trudili, kar se je pokazalo na nastopih. Na območnem in medobmočnem srečanju sem nastopala tudi s starejšo skupino in vedno se mi je mudilo. Posebej pred prvim nastopom sem imela precej treme in tu so mi bili člani starejše skupine zelo v pomoč. Hvala vsem. Po obeh revijah sta ocenjevalki menili, da še nisem dovolj stroga kot učite­ljica, zato sem se na vajah zelo trudila. Še posebej po regijski reviji, saj smo se uvrstili tudi na državno srečanje, kar nam s starej­šo skupino letos žal ni uspelo. Na državno srečanje smo se veliko pripravljali in se ga pred nedavnim tudi udeležili kot ena izmed sedmih OFS iz vse Slovenije. Tudi tam smo dali vse od sebe, saj je bil letos to verjetno zadnji nastop mlajše skupine. Res sem uži­vala skupaj z njimi in morda jih bom kar malo pogrešala. Sara Blatnik, 8. razred Tudi v letošnjem šolskem letu so naši fol­klorniki dosegli izjemne uspehe. Zanima­nje za vključevanje v folkloro je veliko že v vrtcu. V šoli so učenci s trdnim delom pod budnim očesom mentoric Martine Prhaj, Mateje Hočevar in Majde Blatnik močno nadgradili svoje predznanje. Ko opazujem učence folklornike, vidim, da so tudi zaradi folklore vsestransko uspešni (dobri pevci in plesalci, učenci izgubljajo strah pred javnim nastopom, predvsem pa so med seboj prija­telji). Ob tej priložnosti se moram zahvaliti tudi staršem, ki pogosto v popoldanskem času vozite svoje otroke na vaje ter nastope. Mentoricam in folklornikom želim vesele počitnice, v jeseni pa veliko marljivosti pri plesu in novih odrskih postavitvah. Ravnatelj Ivan Grandovec Za doseženo zlato priznanje iskrene če­stitke. Upravičeno smo lahko ponosni, kajti med sedmimi najboljšimi skupinami, ki so prešle tristopenjski sistem selekcije, je bila mlajša otroška skupina naše šole v svoji kategoriji edina v državi, ki se je zavihtela v sam vrh. Za uspeh je bilo treba vložiti ogromno dela. Folklorniki in mentorici to še kako dobro vedo, saj so imeli veliko vaj in odre­kanj. S tem so razvijali različne veščine, ki jim bodo koristile pri nadaljnjem šolanju in v življenju. To znamo ceniti tudi njihovi starši. Mija Sadar Odgovorno s hrano V letošnjem šolskem letu 2015/2016 sta Osnovna šola Dobrepolje in Vrtec Ringaraja vključena preko programa Ekošole v mednarodni projekt Odgovorno s hrano (We eat Responsibly!). Dušica Hočevar in Metka Laharnar, mentorici V mesecu maju 2016 smo na šoli izvedli že 2. delavnico Zajtrk, pri kateri so ak­tivno sodelovali učenci ekopredstavniki in mentorici (1. delavnico smo izvedli v decembru 2015). Učenci so sodelovali pri organizaciji in izpeljavi delavnice, ki je požela veliko pohval in navduše­nja s strani obiskovalcev (starši, učenci, učitelji). Na delavnici smo izvedli tudi krajšo anketo, ki je pokazala, da se ve­čina obiskovalcev zaveda pomena re­dnega in zdravega zajtrkovanja, kar je zelo pohvalno in spodbudno. Z izvedbo delavnice so učenci eko­predstavniki in mentorici želeli opo­zoriti na izreden učinek prehranske navade, ki jo predstavlja vsakodnevno uživanje zajtrka. Pri pripravi zajtrka je pomembno, da je uravnotežen in se­stavljen iz pretežno sezonske in sloven­ske lokalne hrane. Na delavnici smo obiskovalcem ponudili sveže in zdrave napitke iz sadja ter tri vrste namazov (zelenjavno-tunin, mandljevo-bana­nin, med in maslo). Z rednim uživanjem uravnotežene­ga in zdravega zajtrka sebi in otrokom omogočimo zdravo navado, znanje, zdrav psihofizični razvoj ter moč pri premagovanju vsakodnevnih izzivov v službi ali šoli. PROJEKT JE FINANCIRAN S STRANI EVROP­SKE SKUPNOSTI. »Hrana je potreba , užitek, hrana je stvar osebnega in kulturnega izbo­ra.« ¦ Jejmo svežo in polnovredno hrano Hrana je odraz naravnih značilnosti določenega območja. Ker so naravne razmere v posameznih delih sveta različne, je tudi hrana, ki tam raste, različna. Temperatura, vlaga in količina sonca se od območja do območja spreminjajo in se menjavajo tudi od sezone do sezone. Dušica Hočevar in Metka Laharnar, mentorici projekta Vendar so police v trgovinah videti precej podobno skozi vse leto, kot da ne bi bilo več sezon niti razdalje za pridelke. To pomeni, da so ti pridelki prepotovali velike razdalje ali so zrasli v ogrevanih rastlinja­kih, kar v obeh primerih vključuje veliko porabo energije. Pridelki so tudi ustrezno obdelani za upočasnitev staranja. V takem prime­ru lahko izgubijo velik del dragocenih hranil. Zato je pomembno, da uživamo okusno sezonsko hrano. Sezonska hrana je bolj zdrava, okusnejša in podpira lokalno gospodarstvo. V projektu ODGOVORNO S HRANO smo si ekošolarji (Maj, Anže, Iztok, Jan, Rebeka) zastavili naslednja vprašanja: Kakšen pomen ima lokalno pridelana hrana? Ali ima Dobrepoljska dolina lokalno oskrbo s kmetijskimi pri­delki? Obiskali smo BIO KMETIJO MAROLT, ki nudi širok izbor ekološko pridelane hrane. Družina nas je prijazno sprejela, g. Aleš Marolt nam je predstavil kmetijo in odgovarjal na zastavljena vprašanja ekošo­larjev. Izvedeli smo, da se na kmetiji ukvarjajo s pridelavo bio izdelkov rastlinskega in živalskega izvora. Kmetujejo po ekoloških načelih, v letu 2009 so se vključili v ekološko kontrolo. Izdelki ustrezajo strogim standardom ekološke pridelave, kar potrjuje tudi certifikat Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor. Eko­loško kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Je način trajnostnega kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten, enovit sistem, v smislu TLA – RA­STLINE – ŽIVALI – ČLOVEK, in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov. Poseben poudarek daje ohranjanju rodovitnosti tal, z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil. V dobro pripra­vljenih tleh se razvijejo krepke rastline, ki se ob pomoči koristnih živali lažje upirajo škodljivcem in boleznim. Na njihovi kmetiji je glavna dejavnost pridelave poljedelstvo. Pri­delujejo pšenico, krompir, piro, rž, sojo, ajdo in koruzo. Ukvarjajo se tudi z vzrejo konj, goveda, gosi, koz in kokoši. S projektom bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Poiskali bomo tudi druge ponudnike lokalno pridelane hrane. Zahvaljujemo se družini Marolt za sprejem, prijetno druženje in sodelovanje. ZNANJE, ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE Z DOBRIMI ODNO­SI IMAJO MOČ ZA RAZVOJ! ¦ Varno na kolesu Učenci 5. razredov matične šole na Vidmu, PŠ Struge in PŠ Kompolje so se v letošnjem šolskem letu aktivno pripravljali na opravljanje kolesarskega izpita. Zaradi prometnih šolskih poti in njihovih pomanjkljivosti glede varnosti se nam je zdelo pomembno, da jim ponudimo čim več možnosti dodatnega izobraževanja o varnosti v prometu. Mentorice 5. razredov Tako smo se mentorice na šolah odlo­čile, da bomo vzporedno s pripravo na kolesarski izpit skupaj z učenci sodelo­vale tudi v projektu Varno na kolesu. Ta projekt že nekaj let poteka v organizaciji družbe Butan plin v sodelovanju s par­tnerji in podporniki. Njegov namen je izobraziti in opozoriti učence ter druge udeležence v prometu na nevarnosti, ki so lahko vzrok za hude nesreče, in s tem povečati njihovo varnost. Učenci so opravljali naloge v treh sklopih, ki so zahtevali različne oblike učenja in ustvarjanja. V prvem sklopu so opazovali urejenost poti v kraju, po katerih prihajajo v šolo. Tako so učenci 5. a razreda opazovali promet na cesti Predstruge–Videm, in sicer odsek med Videmskim hribom in Vidmom. Ugoto­vili so, da na tem odseku ni pločnika in kolesarske poti, hitrost pa je omejena na 90 km/h, zato za šolarje predstavlja pro­metno zelo nevarno območje. Učenci 5. b razreda so spremljali promet v križišču cest Videm–Zdenska vas–Mala vas. Križ­išče je v neposredni bližini šole, je zelo prometno in nevarno, kar potrjuje že kar nekaj kritičnih dogodkov, ki so se zgodili na tem predelu. Učenci PŠ Struge so se osredotočili na območje v okolici šole, kjer ni pločnika, in na prehod za pešce, ki ni narejen po predpisanih standardih. Nekateri učenci prihajajo v šolo peš, vo­zniki pa pogosto ne upoštevajo omejitve hitrosti, poleg tega pa je prisotnega tudi veliko tovornega prometa. Na PŠ Kom­polje so učenci opazovali promet na pre­delu med gasilskim domom in šolo. Tu namreč ni nobenega prehoda za pešce, ni pločnika, prav tako ni kolesarske poti. Nevaren je tudi nepregleden ovinek, v katerem je dovoljena hitrost 50 km/h, vozniki pa jo pogosto prekoračijo. V drugem sklopu so učenci z različ­nimi likovnimi tehnikami predstavili popolno opremo kolesa in kolesarja, v tretjem sklopu pa so s stripom predsta­vili družinski kolesarski izlet v domačem kraju. Dodatne točke so si lahko učenci pridobili tudi z oblikovanjem kolesar­skega kotička v šoli. Ta dejavnost je bila učencem ena najljubših, z njo pa so tudi druge učence na šoli opozarjali na var­nost v prometu. Najboljše izdelke iz posameznega sklopa smo posredovale v ocenjevanje strokovni komisiji. Na finalni razglasitvi rezultatov, ki je potekala 19. maja 2016 v Koloseju, smo izvedeli, da smo izmed 87 šol osvojili 10. mesto. Visoka uvr­stitev zagotovo potrjuje dejstvo, da so učenci predlagali dobre rešitve za pove­čanje varnosti v prometu, da so izvirni in ustvarjalni. Ob tem se zahvaljujemo družbi Butan plin za idejo razpisa in zahtevane naloge, ki so v učencih vzbu­jale vedoželjnost, vztrajnost in medse­bojno sodelovanje. Na začetku meseca junija so vsi učen­ci uspešno opravili kolesarski izpit, kar pomeni, da se bodo lahko od sedaj na­prej samostojno vozili s kolesi tudi po prometnih cestah. Naj bo to priložnost za opozorilo staršem, da svoje otroke z vzgledom opozarjajo na uporabo čela­de pri vožnji s kolesom. Ugotavljamo namreč, da velika večina učencev vozi kolo brez zaščitene glave, čeprav se v 5. razredu celo leto pogovarjamo o pome-nu obvezne opreme kolesarja. Sicer pa naj varno kolesarjenje postane navada tako starejših kot mlajših, saj bo le tako doseglo svoj namen – pozitivno delova­nje na naše telo in počutje ter na varo­vanje narave. ¦ Učenci PŠ Struge opravili kolesarski izpit V sredo, 1. 6. 2016, je 11 učencev iz 4. in 5. razreda na PŠ Struge opravilo težko pričakovani kolesarski izpit. Mojca Pugelj, mentorica Že med šolskim letom smo se z učenci pripravljali na teoretični del kolesar­skega izpita. Usvajali smo znanja o prometnih znakih in pravilih, ki velja­jo za udeležence v prometu. Po opravljenem teoretičnem delu so učenci skupaj s starši v šolo pripe­ljali kolesa, ki jih je pregledal policist Policijske postaje Grosuplje. Učenci so prejeli nalepke VARNO KOLO. Za­čeli smo izvajati spretnostni poligon na igrišču, nato pa smo vadili vožnjo po naseljih Lipa in Pri Cerkvi. Policist je na izpitni vožnji učence pohvalil, da so dobro vozili in skrbno nakazovali spremembo smeri. Zaželel jim je srečno vožnjo. Učenci so dobili kolesarske izka­znice in se veseli s kolesom odpeljali domov. Učenci, še enkrat vam čestitam za Dragi starši, bodite pozorni pred-oprav ljen izpit in želim vam varno vsem na to, da imajo otroci na glavah vožnjo s kolesom. Ne pozabite na če­čelade in kolesa z ustrezno opremo. lado! ¦ Področno tekmovanje v atletiki Medtem ko se je šolsko leto nezadržno bližalo koncu in je bila majska številka našega glasila že v tisku, smo se konec meseca maja udeležili področnega tekmovanja v atletiki, ki se je odvijalo v Ljubljani. Za mnoge se je zgodilo hitro in mimogrede, vendar nikakor ne moremo zanemariti pomembnega dogodka mladih športnikov in tudi odličnih rezultatov, ki so jih dosegli naši učenci. Alenka Leskovar Tudi tokrat je bilo za vse naše mlade nadobudne atlete področ­no tekmovanje dogodek, ki so ga z veseljem pričakovali. Vreme je bilo popolno, sončno in toplo, zato je bilo vzdušje še toliko boljše. Vsi udeleženci so delovali razposajeni, veseli, predvsem pa zelo osredotočeni in motivirani. Kar je najbolj pomembno, zagrizenosti jim ni manjkalo, vsi pa smo preživeli en prijeten in zabaven dan. Skupaj se je na tekmovanju borilo kar 24 učencev OŠ Do- Državno prvenstvo v atletiki brepolje. Med njimi so bili najuspešnejši štirje, saj smo osvojili kar 4 medalje, in sicer: Martin Zakrajšek (skok v daljino), 1. mesto; Matic Babič (skok v daljino), 2. mesto; Mark Smogavec (tek na 60 m), 3. mesto; Nejc Novak (krogla), 3. mesto. Zaradi odličnih rezultatov se je trem uspelo uvrstiti v finale, na državno zaključno tekmovanje v atletiki v Kopru meseca junija. Kako so se odrezali tam, pa lahko preberete v nadalje­vanju, v naslednjem članku. ¦ V času, ko so počitnice pred vrati, ko že vsi mislimo na brezskrbne poletne dni, ko diši po toploti, soncu in hladni kopeli, smo bili priča še enemu športnemu tekmovanju, ki so se ga udeležili trije učenci naše Osnovne šole Dobrepolje. Alenka Leskovar Tokrat poročamo o finalu državnega pr­venstva v atletiki, ki se je odvijalo 8. junija 2016 v Kopru, kot nalašč za pozne po­mladne dni. Kakor da bi nas primorsko mesto vabilo na morje v poletnih dneh. Tudi vreme je bilo prekrasno, poletno, sončno in toplo, da smo se počutili kakor na počitnicah. Vendar se naši učenci nikakor niso obnašali, kakor da so že na počitnicah. Kje pa, zagrizeno so se lotili tekmovanja, se borili kot levi in dali od sebe vse, da nas odlično zastopajo na zadnjem atlet­skem tekmovanju v tem šolskem letu. Tudi tokrat nam je uspelo, da nismo od­šli sklonjenih glav. Ne samo po rezultatu, temveč predvsem po odnosu do športa, prizadevnosti, zagrizenosti ter hkrati po prijateljskem spoštovanju nasprotnikov. To pa je navsezadnje največ vredno. Vedeti je treba, da gre za finale dr­žavnega prvenstva, in vsi vemo, da se v finalu zberejo samo najmočnejši tek­movalci, zato je bila konkurenca silovi­ta, najmočnejša v državi. Vendar se naši učenci konkurence niso ustrašili, še več, bila jim je še večji izziv in veselje. Martin Zakrajšek (skok v daljino) je najboljšim res dihal za vrat, saj se mu je uspelo približati finalu na najmanjšo možno razliko. Samo en centimeter mu je manjkalo, pa bi se uvrstil v finale. Če vemo, da se iz vse Slovenije uvrsti v finale samo 8 tekmovalcev, Letošnje tekmovanje v atletiki smo tako zaključili na kar se med katerimi večina resno in stalno trenira omenjeno panogo, da uspešen in prijeten način. je to resnično vrhunski dosežek, na katerega smo lahko pono­sni. REZULTATI Mark Smogavec (tek na 60 metrov) in Matic Babič (skok v Martin Zakrajšek je skočil v daljino 498 cm. daljino) sta več kot izpolnila pričakovanja, saj sta se uvrstila Matic Babič je skočil v daljino 518 cm. okoli 15. mesta v svojih panogah. Mark Smogavec je 60 metrov pretekel v 7,64 sekunde. ¦ Sanjski dan za dobrepoljsko ritmično gimnastiko v Ljubljani – sedem posamičnih bronastih medalj ter srebrna ekipna Dobrepoljske učenke, ki trenirajo ritmično gimnastiko, so se 21. maja udeležile zaključnega nastopa pod okriljem Športnega društva As Ljubljana. Matej Kalan Že zjutraj je toplo sonce po daljšem obdobju hladnega vremena pozdravilo tekmovalke v ritmični gimnastiki, ki so se zgrinjale v športno dvorano. Tu so se dobre­poljske učenke v soboto, 21. maja, v Ljubljani udeležile zaključnega nastopa vseh vadečih v ritmični gimnastiki, ki vadijo pod okriljem Športnega društva AS Ljubljana. Izjemno število naših učenk, kar 29, se je udeležilo pri­reditve, kar je dokaz, kako zelo je priljubljena ritmična gimnastika v Dobrepolju. Dekleta naše šole vadijo v dveh starostnih skupinah. Vsaka skupina se je predsta­vila s po dvema vajama in eno skupno točko. Skupina mlajših je nastopila v vaji s tančicami in v vaji s kiji. Sta­rejše so imele prvi nastop z vajo s kiji in drugi z žogami. 7 deklic je prejelo bronaste kolajne za vztrajnost, kar po­meni vadbo vsaj tri leta, osvojitev določene ravni znanja in udeležbo na nastopih. Zaslužne ljubiteljice ritmične gimnastike z bronasto medaljo so: Melisa Kepec, Ivana Leskovec Zavec, Neža Mikiša, Anja Ostanek, Nina Osta­nek, Karin Butala in Rebeka Jamnik. Ker starejša dekleta vadijo že četrto leto, so lahko tudi tekmovala in je zato izvedba druge vaje štela kot tek­movalna. V tekmovalnem delu so se pomerila dekleta iz različnih osnovnih šol in tudi iz različnih regij. Naše učenke so tekmovale v mlajši kategoriji in z dobro izvedbo vaje osvojile odlično 2. mesto, ki so ga bile seveda zelo vesele. Njihov trud in odnos do vadbe sta bila tako nagrajena. Potrdila sta se resno delo in pravi pristop. Na svojem prvem tekmovanju v ritmični gimnastiki so srebro osvojile: Lina Novak, Klara Šinkovec, Maja Marolt, Eva Starič, Tjaša Strnad, Ajda Erčulj, Ana Babič, Eva Česen, Karin Butala, Špela Nose in Rebeka Jamnik. Iskrene čestitke nosilkam medalj ter vsem dobrepoljskim ritmičnim gimnastičarkam, ki so s svojim odličnim nastopom polepšale dan. Is­krene čestitke tudi Športnemu društvu AS Ljubljana s trenerkami in vodjo za ves trud pri pripravi tekmovalk in za organizacijo in odlično izvedeno prireditev. ¦ Ko najstnik razišče rezervno ležišče Urednik mi je pred dnevi priporočil, naj napišem članek s kakšno lahkotno vse­bino za poletno branje. Seveda sem mu bil zelo hvaležen za namig, saj se človek včasih sploh ne spomni, o čem bi pisal ali pesnil. No in po poslanem predlogu se mi je porodila tema za pisanje … Kaj je lahko bolj lahkotnega in poletnega kot opisovanje čudovitih, mladostnih počitniških dni? Gre za obdobje, ko sem bil še fant z zaključeno osnovno šolo in kot odličnjak sem od staršev dobili bo­gato darilo: teden dni počitnikovanja na samotni kmetiji pri botrici Mimiki, ki je bila brez otrok, brez od nedavno pokojnega moža in brez goveda, ki ga je morala zaradi moževe smrti prodati. Na srečo sem izhajal iz premožne družine, tako da smo si lahko privoščili sedem let starega renaulta, le na pol zarjavelega in samo enkrat mesečno pokvarjenega, tako da so me na počitnice lahko odpe­ljali starši. Spomnim se slovesa in da so mi starši zabičali, da moram biti priden. Od vsega ostalega so mi v spominu osta­le samo tri stvari: dve, ki se jih spomnim bolj bledo, in ena, ki se je bom podrobno in zanesljivo spomnil vse do smrti. Prvi dve sta nabiranje gob in grabljenje trave, tretja pa je vezana na prostor, kjer sem ponoči spal oziroma to vsaj poskušal. Ta prostor je bila seveda spalnica, kamor me je botrica ob osmih zvečer pošilja­la spat, sama pa je spala v jedilnici na kavču. No in drugo noč, ko nisem mo­gel zaspati, sem se odločil pogledati, kaj je velika stvar pod pregrinjalom zraven moje postelje. Počasi sem pregrinjalo dvignil in ko sem videl, kaj je bilo pod njim, me je stisnilo pri srcu. Pod pregri­njalom je bila krsta. Ko sem prišel k sebi od strahu, sem se nemudoma odpravil k botrici in jo prosil, če lahko spim pri njej, ker me boli trebuh. In trebuh me je bolel do konca počitnic. Šele doma sem izvedel, za kaj gre. Ko je botrica kupovala krsto ob moževi smr­ti, ji je prodajalec povedal, da če kupi dve, dobi 50 % popusta in na drugi krsti gratis napis s križem. Ker je v obupu in žalosti pričakovala skorajšnji konec tudi svojega življenja, si je mislila sama pri sebi: »Za­kaj pa ne bi kupila krste tudi zase, bolna sem, stara, nimam otrok in kdo bo po­skrbel za moj pokop, če ne bom večine stvari že pripravila sama …« In tako je kupila krsto tudi zase. A čudna so pota Gospodova. Botrica si je po moževi smr­ti fizično celo opomogla, leta so tekla in bolj kot botrico Mimiko je zob časa na­čel njeno krsto. Les krste je trohnel, na­padli so jo lesni črvi. Lahko bi rekli, da je botrica preživela svojo lastno krsto. Pa vendar je nekega dne botrica umrla, ob žalostnem slovesu v krogu le peščice sovaščanov in znancev, je strohnjena kr­sta s pokojno botrico Mimiko hreščeče počila ob spustu v jamo na zapuščenem vaškem pokopališču. Vsa vas je vedela za čakajočo krsto, vsi vaščani so zmago botrice nad krsto globoko spoštovali. Leta so tekla, krste so počasi začele dobivati konkurenco iz vse bolj čvrstih in tudi težje prema­gljivih materialov. V sam vrh artiklov za shranjevanje posmrtnih ostankov so se prebile kovinske žare, ki so pridobivale na podpori, tako da se je med zagovorni­ki krste in zagovorniki žare v gostilni ob pokopališču z botričinim grobom več­krat vnemala burna debata … Nekega dne pa je celo padla velika stava: učitelj telesne vzgoje na vaški osnovni šoli si je zadal, da bo kupil žaro, začel še bolj zdra­vo živeti in tako kot botrica krsto bo on preživel svojo žaro. In res, postavil si je velik izziv, kupil je žaro iz trpežnega ma­teriala, postavil jo je v spalnico in začel z velikim življenjskim tekmovanjem. Pre­nehal je kaditi, piti alkohol, začel je do­datno telovaditi, iskal je načine zdravega sproščanja in varnega delovnega okolja. Leta so tekla, učitelj je ostajal dolgo čil in zdrav, a čvrsta je ostajala tudi žara. Mi­nilo je dvajset let, učitelj se je nekoliko res postaral, a kljub vsemu ni bilo vide­ti, da bi se mu življenje iztekalo. Minilo je naslednjih dvajset let in učitelj jih je napolnil že šestinosemdeset, ko si je ne­kega večera pred spanjem ogledal svojo žaro: v trenutku so se mu zasvetile oči, na dnu na pol zarjavele žare je namreč zazijala majhna luknjica, ki je potrjevala, da je žara odslužena, čeprav ni nikoli slu­žila svojemu namenu. Učitelj je pogledal navzgor, se pokrižal in tiho rekel: »Hvala ti, Bog, zdaj me pa lahko vzameš k sebi.« Bil je zadovoljen in potešen, čeprav ni mogel svojega uspeha potrditi nikomur od tistih, s katerimi je stavil; le-ti so na­mreč že vsi pomrli. Zadovoljen in pote­šen je bil zato, ker je čutil zmago sam v sebi, ker je zdržal uresničevati zadane cilje, ki so mu omogočili dolgo življenje. In nekaj tednov zatem je res mirno in spokojno odšel k Bogu. Kaj pa mi, ki še živimo? Ali smo tudi mi sposobni tekmovati s stvarmi, ki ozna­njajo smrt in odhod z zemeljskega sveta? Dandanes so žare in krste še močnejše, čvrstejše, odpornejše in trpežnejše. A tudi blaginja in medicina sta močnejši in mogočnejši, tako da se je življenjska doba ljudi izrazito podaljšala. No, vam povem, kako je z nami, nekako takole: država se je odločila, da bo začela stimu­lirati in nagrajevati tiste, ki zdravo živijo in skrbijo za svoje zdravje. Nagrajevala bo tiste, ki se izogibajo rizičnim dejav­nikom za kronične nenalezljive bolezni (cigarete, alkohol, droge, nezdrava pre­hrana) in se trudijo izvajati dejavnosti, ki to preventivo naredijo še učinkovitej­šo (telesna dejavnost, zdrava prehrana, uživanje zadostnih količin vode, zdrave sproščujoče dejavnosti). Nagrada za trud bo oprostitev vseh davkov za tekoče leto. A za preverjanje, če živimo zdravo, nam glede na drugi odstavek 20. člena Zakona o stimulaciji in nagrajevanju v primar­nem zdravstvenem varstvu država ni namenila testnih krst ali žar, saj sta zara­di napredka medicine, kot že rečeno, ti zadevi premagljivi tudi že ob nezdravem življenjskem slogu. Zato je parlament v imenovani zakonski določbi nam, žive­čim v 21. stoletju, kot indikator zdravega načina življenja in izziv, ki ga moramo premagati, da bomo nagrajeni in stimu­lirani za svoj trud, dodelil še močnejšo posmrtno obeležje, to je nagrobni ka­men iz najčvrstejšega marmorja. Vsak od nas ima torej poleg zdravstvene kar­tice tudi nagrobni spomenik s svojim imenom, priimkom in datumom rojstva. Na mestu, kjer bo sledil napis z datu­mom smrti, je označen zaenkrat samo majhen križec. Moram reči, da sem za to zakonsko določbo slišal pred več kot desetimi leti in takoj sem se odločil sode­lovati v nagradnem tekmovanju s svojim nagrobnim spomenikom. Močno se bo­rim, da ga premagam, čeprav vem, kako je to težko, saj država pri izbiri sredstev, s pomočjo katerih bi državljane prikraj­šala za nagrajevanja, ne špara. Kamen je čvrst, domala neuničljiv, zato se borim kot lev ; ne pijem, ne kadim, telovadim in poskušam premišljevati o lahkotnih temah, kot je denimo ta prispevek za lah­kotno poletno branje. In prejšnji teden se mi je že porodil zmagovalni nasmešek na obrazu: ko sem šel na zdravstveno zava­rovalnico preverit stanje moje nagrobne plošče, sem v njej opazil majhno razpo­ko. Takoj sem dal vlogo za prejem nagra­de ob zmagi nad nagrobnikom, a žal so mi po osmih dneh s strani Komisije za določitev nagrajevanja truda za zdravje poslali negativen odgovor … Seznanili so me z ugotovitvijo, da nagrobnega kamna še nisem premagal, ampak je vanj zaradi neprimernih pogojev skladiščenja plošč na območju Izpostave Ljubljana vzhod – Grosuplje udarila strela in povzročila razpoke na nekaj ploščah, med drugim tudi na moji. Od oprostitve dajatev za tekoče leto torej ne bo nič. A kaj hočem, smola pač, ne bom obupal, trudil se bom še naprej. Naj vsakega od nas pre­vzame duh botrice Mimike, ki je v mojih očeh pionirka novodobnega bojevanja in kljubovanja znanilcem smrti; in to ne samo takim znanilcem, kot so krsta, žara, plošča, črvi, rja, luknje in razpoke, ampak tudi takim, kot so bolezen, slabo počutje, brezciljnost in brezvoljnost. Ne predajmo se življenjskim težavam brez borbe. Bolje imeti razpadajočo ploščo z datumom pozne smrti kot pa lepo ploščo z letnico prezgodnje. ¦ »HISTORIA MAGISTRA VITAE EST«: Zgodovina je učiteljica življenja Letos mineva 25 let od takrat, ko smo se odločno uprli tistim, ki so nam hoteli preprečiti uresničitev stoletnih sanj po samostojni Sloveniji. Veterani vojne za Slovenijo, ki se združujemo v Območnem združenju VVS Grosuplje, organiziramo v tem jubilejnem letu številne dejavnosti. slovenske zgodovine spoznala iz knjig in pripovedovanja starejših. Pa vendar smo na koncu morali priznati, da se z vsem povedanim v celoti strinjamo. Le tu in tam smo imeli kakšno drobno do­polnitev, ki je bila rezultat naših osebnih izkušenj. Po končanem ogledu smo se v tamkaj­šnji restavraciji okrepčali še z izvrstnim vojaškim pasuljem ter nadaljevali pot proti Postojni. Ker je imela Slovenska vojska prav ta­krat dan odprtih vrat, smo se ustavili še v postojnski vojašnici. Na ploščadi sredi vojašnice smo si ogledali razstavljeno tehniko Slovenske vojske ter prisluhnili razlagi o njenem namenu in uporabi. Se­veda je bila posebne pozornosti deležna tudi razvpita patria. Franci Zorko Najnovejši muzejski paviljon pa je po-Še kavica v čisto pravi vojaški kantini svečen tudi slovenski osamosvojitvi in in že se je bilo treba podati na pot proti Med drugim smo v mesecu maju obi-vojni zanjo. Razstavljeni so tako tehnika domu. skali Park vojaške zgodovine v Pivki. Z agresorske JLA kot tudi bojna sredstva, Prav gotovo ni bilo nikomur od udele­ zanimanjem smo si gledali razstavljene s katerimi so se pripadniki Teritorialne žencev žal, da je žrtvoval lep pomladan­ razstavne predmete, ki nadvse nazorno obrambe RS, Manevrske strukture NZ in ski nedeljski dan za druženje s »soborci prikazujejo vojaško tehniko pa tudi dru-pripadniki slovenske milice uprli agresiji. v vojni in prijatelji v miru« ter ob tem go opremo, ki so jo različne vojske upo-Zanimivo je bilo prisluhniti razlagi takra-obudil spomine na leta, ki tako hitro mi­ rabljale predvsem v 2. svetovni vojni. tnih dogodkov. Mlada vodička je ta del nevajo. ¦ Veterani OZVVS Grosuplje od Trške Gore do Slavnika Konec tedna, 7. in 8. maja 2016, je bil za pohodnike Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje resnično pester. Jelka Janežič Najprej smo se v soboto, 7. maja, zjutraj odpeljali med prelepe dolenjske griče, zasajene s trtami, ki nam rodijo tako priljubljeni cviček. Med vinogradi stoji­jo ljubke hišice – zidanice. Pogled na to lepoto je bil res sanjski. Pripeljali smo se do Kmetijske šole Grm pri Novem mestu, da bi se udele­žili že tradicionalnega Pohoda po Sla­kovi poti, ki vodi izpred Kmetijske šole na Grmu do vrha Trške Gore, kjer stoji prelepa romarska cerkev. Med potjo in še posebej na vrhu smo uživali ob prelepem razgledu in v gosto­ljubju naših gostiteljev, ki so nam, poleg okusne malice in seveda rujne kapljice, pripravili tudi prelep kulturni program. Uživali smo ob Slakovih melodijah, ki tako lepo odmevajo po valovitem gri­čevju Dolenjske. Prireditelji so nam predstavili tudi cvičkovo princeso, vinsko kraljico, spo­znali pa smo tudi soprogo pokojnega Lojzeta, gospo Ivanko, ki se presneto do­bro drži, kako tudi ne, ko pa živi v tako lepi naravi. Ogledali smo si spomenik Lojzetu Slaku, obiskali pa smo tudi njegovo zi­danico. Skratka imeli smo čudovit izlet in ne prenaporen pohod. Neradi smo se spustili po poti v do­lino, kjer so nam gostitelji v objektu Kmetijske šole Grm pripravili okusno malico. Poslovili smo se od dobrovoljnih in gostoljubnih Dolenjcev, se posedli na avtobus in se odpeljali proti domu. Vendar Stane, naš neutrudni vodja, še ni rekel zadnje besede. Predlagal je, da se naslednji dan, v nedeljo, odpravimo na Slavnik, saj nam je deževno vreme že dvakrat prekrižalo načrte za ta pohod. Seveda smo bili navdušeni, sicer ne vsi – vsak ima tudi svoje načrte –, ven­dar se nas je 8 odločilo, da gremo. Tako smo se v nedeljo zjutraj zbrali na Cikavi in se z dvema avtomobiloma odpeljali proti Primorski. Ni nam bilo žal, vreme je bilo prelepo, občudovali smo čudovito pomladno naravo, cvetje in seveda ne­popisen razgled. Videli smo Koprski za­liv, del italijanske obale in kraje, ki ležijo ob vznožju Slavnika. Hodili smo bolj počasi, uživali smo, vsi smo bili dobre volje in po slabih treh urah prispeli na vrh 1028 m visokega Slavnika. Bilo je prelepo: razgled, dobra družba, na koncu pa še okusna malica v koči na Slavniku. Nepozabno! Seveda smo se morali odpraviti v do­lino, saj se je vreme začelo kisati, tudi grmelo je, tako da smo kar hitro stopili proti svojima avtomobiloma. Imeli smo srečo, deževati je začelo šele, ko smo se že peljali proti domu. Pa smo imeli spet en nepozaben dan. Pa še kdaj. ¦ Pavlova luža v Bruhanji vasi Že kar nekaj časa smo imeli željo, da uredimo Pavlovo lužo na začetku vasi. Včasih je luža služila za napajanje živine, ženske pa so tam prale perilo, marsikdo iz vasi se je v luži učil in naučil plavanja. Mateja Lohkar, predsednica vaškega odbora Bruhanja vas Po pripovedovanju starejših vaščanov so živeli z lužo in luža z njimi. Da uredimo naravno dediščino, ki so jo naši dedi skrbno čuvali za nas, smo se v petek, 20. 5., odpravili z vsemi mogočimi orodji (žage, sekire, kosilnice, škarje za rezanje vej ...) do luže. Najprej smo si naredili okvirni načrt dela, zavihali rokave in začeli sekati, žagati ter čistiti drevesno goščavo ob sami luži. Delovne akcije se je udeležilo več kot 20 vaščanov, vključili smo tudi otroke in mladino. Opazili smo, da je luža še vedno živa, v njej je voda, pa tudi življenje obvodnih in vodnih živali je prisotno. Ob luži je nastal tudi bič, drugi pa je zasut s smetmi. Poleg luže sta tudi dve betonski koriti, ki sta služili za napajanje živine, zdaj sta prerasli z zelenjem. Po končani delovni akciji smo naredili načrt za v prihodnje. Lužo bomo s pomočjo gasilcev PGD Videm izpraznili s črpalko za mulj. Nato bomo korito luže očistili in sanirali, kar je treba. Očistili bomo tudi betonski koriti, ki sta služili za napajanje ži­vine. Za strojna dela smo poprosili podjetje Grandovec Anton s. p. O delovni akciji smo obvestili tudi župana, ki bo svetnikom na občinski seji predstavil naše delo in željo, da začnemo vsi v občini čuvati svojo naravno in kulturno dediščino, ki ju je v občini zelo veliko. Pravijo, da je v slogi moč, in tega se zavedamo vaščani Bruha­nje vasi. Ni namen delovnih akcij samo to, da je nekaj narejeno v blaginjo človeku, pomembni so tudi medgeneracijsko druže­nje med vaščani, spoštovanje vsakega posameznika, pozitivna komunikacija in negovanje naravne ter kulturne dediščine, če hočemo kaj zapustiti svojim potomcem. ¦ Obetaven začetek GROŠ-evega poletja 2016 Lahko bi rekli, da začetek poletja naznanjajo vroče temperature, daljši dnevi in odštevanje dni do dopusta. Ampak študentje prihod poletja občutimo malenkost drugače. Pot na obrazu nam povzroča živčnost pred izpiti, dolgi dnevi pri nas pomenijo celonočne maratone učenja, odštevamo pa predvsem izpite, ki nam jih ne bo treba delati septembra. Patricija Kastelic, Študentski klub GROŠ Ampak počasi se daleč pride in tudi taki dnevi sčasoma obro­dijo sadove. Zapolnjen indeks, pospravljene knjige in dogovor z delodajalcem o poletnem delu pa v študentskih vrstah končno naznanjajo začetek vročega poletja. To pa pomeni tudi začetek tradicionalnega trimesečnega projekta GROŠ-evo poletje. Letos vas bomo v Študentskem klubu GROŠ popeljali na vse konce Slovenije. GROŠ-evo poletje bomo odprli kar doma v Grosuplju, tako kot se za študente spodobi. V petek, 24. junija, se nam v GROŠ-u obeta nora zabava ob odprtju GROŠ-evega poletja. Skupaj pa se bomo odpravili še na kopanje v Terme Ča­tež (9. 7.), na adrenalinski karting (23. 7.), obisk Velike planine in kolegov iz Študentskega kluba Kamnik (6. 8.), 3-dnevno za­bavo na KKŠ summer festu na Koroškem (11. 8.-14. 8.), vožnjo s kajaki po reki Krki (20. 8.) in še na divji spust z ziplinom v Bovcu (3. 9.). Vse skupaj bomo začinili 17. 9. z nepozabnim tra­dicionalnim dogodkom GROŠ na ulici. Zagotovo se nam obeta poletje, ki ga ne sme zamuditi noben GROŠ-ev član! Tudi v preteklem mesecu smo izvedli kar nekaj dogodkov, predvsem v našem novem lokalu. Za nami so odprtje lokala, koncert skupine Lumberjack ter potopisno predavanje Welco­me to India. Tudi v prihodnje se nam obetajo koncerti uvelja­vljenih in malo manj uveljavljenih skupin in glasbenikov kot tudi dogodki izobraževalne in poučne narave. V našem loka­lu pa še vedno velja GROŠ-ev popust ''deset dol'', s katerim si lahko naši člani ob predložitvi veljavne članske izkaznice pri­voščijo pijačo z 10-% popustom. Za vse aktualne informacije in dogajanja redno spremljajte našo uradno Facebook stran Študentski klub GROŠ in spletno stran www.klub-gros.com. In ne pozabite, z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! ¦ VABILO na izlet po Dolenjskih poteh starinoslovca Jerneja Pečnika V soboto, 10. septembra 2016, z odhodom ob 7. uri z Vidma (avtobusna postaja), se bomo podali na izlet po poteh arheološkega izkopavanja halštatskih, latenskih in rimskih ostalin na Dolenjskem, ki jih je neutrudno spravljal na svet naš Jernej Pečnik. TD Dobrepolje V Grosupljem bomo priključili še nekaj naših gostov in se nato ustavili v Ivančni Gorici na kavici. Po kavici se bomo zapeljali proti Mu­ljavi, Zagradcu, Valični vasi, Žužember­ku, Dvoru, Soteski, Straži in Prečni do Novega mesta, kjer bo naš drugi posta­nek (ogled arheološkega oddelka muze­ja, sprehod po starem delu mesta). Ker je skoraj sleherni kraj, skozi kate­rega se bomo peljali, povezan z izkopa­vanjem ostalin našega Jerneja, bodo in­formacije podane oz. predstavljene med vožnjo. Vozili se bomo skozi več kot 100 krajev, lokacij Jernejevega izkopavanja. Nikakor ne bomo pozabili omeniti še drugih, nič manj pomembnih zanimi­vosti. Po ogledu Novega mesta se bomo od­peljali pod Trško Goro, mimo Otočca, Šmarjeških Toplic, Klevevža in Zbur do Mokronoga, kjer je Jernej nekaj časa pre­bival in kot prvi odkrival najdbe iz laten­ske dobe (mlajša železna doba). Vožnjo bomo nadaljevali do Šentru­perta, kjer nas bo čakalo kosilo. Za do­plačilo bo možnost degustacije cvičkov­ega penečega vina. Od daleč pa bodo vidni tudi kozolci, ki privabljajo vse več obiskovalcev. Po kosilu se bomo peljali proti Mirni, kjer je Jernej tudi nekaj časa prebival in bil v službi. Zapeljali se bomo tudi v bli­žino gradu (na fotografiji), ki nosi polno zanimivih zgodb. Z Mirne nadaljujemo v Trebnje, Do­brnič (po poteh I. J. Barage) in nato po avtocesti do Ivančne Gorice, kjer bo za­dnji postanek ob kakšni osvežilni pijači s povzetkom vsebine izleta. ¦ Cena za prevoz in organizacijo ter vodenje je 15 € na osebo. Iz spoštovanja do Jerneja Pečnika počastite njegov spomin tako, da se čim prej prijavite na izlet. Nekaj mest je še prostih. Prijave sprejema TD Dobrepolje na tel. št.: 041/96 28 23, e-pošto td.dobrepolje@gmail.com ali osebno v prostorih TIC-a na Vidmu vsako soboto med 9. in 11. uro dopoldan. Vsak prijavljeni dobi tudi podroben opis izleta. Pridite in se družite ter veselite z nami. Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Dobrepolje V petek, 17. 6. 2016, smo se tudi čebelarji ČD Dobrepolje na pobudo ČZS z veseljem pridružili akciji in na široko odprli vrata skrivnostnega sveta, ki ga s seboj prinaša čebelarstvo in že nekoliko mistično bitje – čebela, ki v svoji skromnosti in mirnosti neutrudno dela, da lahko ljudje uživamo v vsem, kar nam ponuja narava. ČD Dobrepolje, foto: M. Cimerman, Franci Novak Ploščad pred občinsko stavbo se je za nekaj ur spremenila v pravo čebelarsko ulico, pol-no vrveža, ki je nekoliko spominjal na vrvež, ki prihaja iz panja in je najlepša čebelarjeva pesem. Obiskovalci so z zanimanjem gleda­li zanimivo staro čebelarsko orodje in iskali razlike v orodju, ki ga čebelarji uporabljamo danes. Razlik skoraj niso našli, kar pomeni, da so bili čebelarji že pred sto in več leti zelo posebni in iznajdljivi ljudje, ki so znali veliko bolje kot danes poslušati in ubogati naravo in drobna bitja, ki so si jih izbrali za najboljše prijateljice. Čebelarji so za svoje ljubljenke pripravljali in prirejali najudobnejša bivališča, o čemer smo se zagotovo lahko na mali uličici prepri­čali sami, saj ni manjkalo raznoraznih panjev, ki so jih čebelarji v naši dolini uporabljali sko­zi stoletja. Vsaka stvar v čebeljem domovanju – panju – ima svoj namen. To zagotovo naj­bolje ve vsak čebelar, ki svojim ljubljenkam vedno privošči najbolje. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi druge razstavljene stare razstavne pred­mete, ki so jim jih s svojim bo­gatim znanjem predstavljali če­belarji. Poleg panjev so se znašli na razstavnem prostoru številni pripomočki, ki jih je pri svojem delu uporabljal čebelar v prete­klosti. Ponosni smo lahko, da se je v naši dolini ohranil voz za prevažanje čebel, ki je zago­tovo dokaz, da so v naši dolini živeli napredni čebelarji, ki so svoje ljubljenke »vozili na pašo v druge kraje«. Pred izumom okvirčkov so čebelarji točili med tako, da so satje, napolnjeno z medom, spodrezali in ga dali v »prešo«. Iz mešanice voska in medu so na ta način iztisnili čim več sladke goste tekočine. To zago­tovo dokazuje velika hrastova »preša«, ki je bila del razstave, in zato v naših krajih še vedno rečemo, da med »prešamo«, čeprav si čebelarji pri tem delu pomagamo s povsem drugačno pripravo kot takrat. Točilo za med je pridobilo pomen šele, ko so čebelarji izumili okvirčke za satje in v dogovoru s svojimi ljubljenkami začeli čebelariti na obojestran­sko prijaznejši način. Za vse obiskovalce in nas »sodobne« če­belarje pa je bila zagotovo najzanimivejša predstavitev točenja medu na najstarejše znano preprosto točilo, ki je bilo osnova za vsa današnja na trgu obstoječa točila, ki de­lujejo po principu centrifuge. Točilo staro približno 200 let je zagotovo dokaz, da so bili čebelarji zelo inteligentni ljudje. Poleg zadovoljnih odraslih obiskovalcev čebelarske ulice je bil najbolj razveseljujoč pogled na male glavice, ki so z vseh koncev prihajale na ulico v sprem­stvu vzgojiteljic in učiteljic. Ko se je gruča teh malih glav zbrala okoli opazoval­nega panja in z zanima­njem gledala v skrivnostni svet, ki ga je dano videti samo čebelarju … Koliko vprašanj, koliko nasmehov in zadovoljnih obrazov, ki štejejo največ. Iskanje ma­tice je bila prava zabava. Pot po ulici se je nada­ljevala do mize, obložene z medenimi dobrotami. Mali obiskovalci se kar niso na­veličali okušati sladkega medu na koščku doma spečenega kruha. »Med pa kruh, to je nekaj najboljše­ga,« se je slišalo iz gruče, kolikor je bilo sploh med posameznimi grižljaji časa za govorjenje. Čebelarje nas je najbolj navdušilo dejstvo, da so otroci, ki so bili na obisku dopoldne z vzgojiteljicami in učiteljicami, popoldne pripeljali tudi svoje star­še pogledat čebele, in zato jim lahko rečemo »naši mali glasniki«. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem obi­skovalcem – velikim in malim –, občini za pro­stor, osnovni šoli in vrtcu, predstavnikom društev, Franciju Novaku za fotografiranje dogodka in na koncu še zahvala vsem kakor koli sodelujočim če­belarjem, brez katerih tega dogodka zagotovo ne bi bilo. Se vidimo naslednje leto. Naj medi! ¦ Zbiranje folklornih pripovedi na območju naše občine Ste se kdaj vprašali, kako je bilo slišati naše narečje pred stoletjem ali dvema? Kdo je bil tisti, ki je postavil vaš kozolec, pod ali kaščo? Kakšna je njegova zgodba? Kako so se ženili naši prapradedje? Janko Nose Na veliko teh vprašanj nimamo odgovora, lahko pa omogočimo zanamcem, da bodo čez stoletje našli odgovore na podobna vprašanja. S strani Inštituta za slovensko narodopisje smo dobili po­budo, da bi za območje naše občine zbrali folklorne pripovedi za zbirko Glasovi. Zato vabim vse, ki ste pripravljeni sodelovati pri zbiranju, urejanju in predvsem pri pripovedovanju zgodb, da se javite knjižničarki Jasmini Mersel Šušteršič (786 71 40) za področje Dobrepolja in Tereziji Zupančič za področje Strug. Posebej k sodelovanju vabimo vsa društva (podeželske žene, gasilce, lovce, upokojence, kulturnike, turistično društvo …), zbore in organizacije (Zavod sv. Terezije, osnovno šolo, Karitas …). Tam, kjer se zbirajo ljudje, se pripovedujejo in nastajajo zanimive zgodbe … V času počitnic (datum bo sporočen naknadno) se bomo sestali, da določimo ekipe, osebe za stik z inštitutom ter po­vabimo predstavnika Inštituta za slovensko narodopisje. Na začetku septembra bomo začeli delati. Projekt bo potekal v treh fazah: 1. Zbiranje gradiva 2. Urejanje gradiva pod vodstvom inštituta 3. Priprava na tisk najbolj berljivih zgodb Pomembno je, da je krog pripovedovalcev čim širši in da so vasi enakomerno zastopane. Tako bodo zanamci dobili stvarno podobo življenja na prelomu tisočletja. Kaj naj se zbira: - pravljice, - bajke (povodni mož, gozdni mož, bajna bitja, bitja iz jam, obiskovanje svetnikov, pojav luči, bela kača), - strašljive zgodbe (hudič, škrati, čarovnice, ali vas je kdaj stra­šilo, kako so si med sabo nagajali in se strašili vaščani), - legende (zakaj je postavljena kapelica ali znamenje, zakaj cerkev posvečena ravno temu svetniku, božje poti, kako so nekoč praznovali praznike), - razlagalne legende (imena vasi in krajev, njiv, potokov, zasel­kov, živali, npr., zakaj ima zajec kratek rep), - praznovanje praznikov (božič, velika noč, kres …), - zgodovinske zgodbe (turški vpadi, Napoleon, obe svetovni vojni …), - socialne zgodbe (dekle, hlapci, nesrečne ljubezni, vaški po­ sebneži, zakrivanje, kako pridejo otroci na svet …), -od rojstva do smrti, - vse o prvi ljubezni, - šale, pregovore, - vse o paši (pastirske igre, pisane palice, volkovi …), šolanju, igri, - nove tehnične pridobitve (avto, pralni stroj, telefon …), - kako so si pomagali (ljudsko zdravilstvo, rezanje »žabce«), - anekdote (o znanih ljudeh, npr. učiteljih, župnikih, zdravni­kih, veterinarjih, slikarjih …), itd. Kako se zbira: -Zbiramo surovo gradivo v narečju (če se je človek preselil drugam, naj govori tako, kot mu je bolj pristno). - Vedno se zapiše ime in priimek pripovedovalca (zraven lah­ko tudi hišno ime), letnico rojstva, letnico pripovedovanja, kraj rojstva in bivanja, leto zapisa. - Primer : Zgodbo povedal Janez Nose, Urbanov iz Tisovca, rojen 1934. Zapisal Janko Nose, 2015. - K zgodbi se nič ne dodaja, ničesar ne odvzema, zapiše se, kot je pripovedovalec povedal. Zbirko ureja Inštitut za slovensko narodopisje, vse zbrano gradivo bo ustrezno arhivirano in bo na voljo nam in našim zanamcem. Najbolj berljive zgod­be bodo objavljene v knjigi. O zbirki Glasovi Zbirka slovenskih folklornih pripovedi z imenom Glasovi se je v zadnjih letih oblikovala v izrazito samosvojo zbirko. Začela je izhajati leta 1988 in v njej je doslej izšlo že 46 knjig. Za objavo v zbirki Glasovi se upoštevajo le tiste pravljice, bajke, povedke, šale, anekdote, ki jih je mogoče še danes najti na terenu ali nji­hovi viri niso starejši od petdeset let. Da bi bili njihovi zapisi tudi oblikovno čim bolj pristni, sta besedišče in skladnja čim bolj zvesta živemu govoru, glasoslovno pa so besedila primer-no prirejena današnjemu knjižnemu jeziku, da zmore ob njih uživati vsak slovenski bralec. Za zaključek bom po spominu navedel besede pobudnice dr. Marije Stanonik : Te zgodbe so kot marjetice: drobne, skromne, pogosto spregledane … združene v šopek pa so nekaj najlep­šega. ¦ Uspešna sezona Futsal kluba Dobrepolje Futsal klub Dobrepolje je potegnil črto pod doslej najbolj uspešno sezono. Za presežek so poskrbeli fantje selekcije U-17, ki so osvojili naslov državnega prvaka. Tudi drugi člani so pridno obiskovali treninge in napredovali v vseh prvinah igre. Sezono smo zaključili s tradicionalnim druženjem na pikniku. Bojan Novak V pretekli sezoni je v Futsal klubu Dobre­polje delovalo sedem selekcij, od U-7 do članske. Člani smo se zbrali konec maja na zaključnem srečanju v Podgori, ana­lizirali sezono in se zasluženo poveselili. V nadaljevanju si lahko preberete kratko poročilo vseh klubskih selekcij. Ekipa U-7 je bila najmlajša skupina. Na začetku leta se je na novo vpisalo lepo število otrok, ki so letos obiskovali najstarejšo vrtčevsko skupino. 15 igralcev je napredovalo v tehniki igre z žogo in v koordinaciji gibanja. Treningi so bili zelo dobro obiskani. Priznanje za igralca, ki je najbolj napredoval, je prejel Jakob Šinko­vec. Selekcijo sta vodila trenerja Gregor Klinc in Miha Babič. Najmlajša skupina tekmovanj še nima. Ekipa U-9 je prva, ki se med sezono udeležuje tekmovanj. Bila je številčna, saj je treninge zelo redno obiskovala večina od 18 fantov. Poudarki na treningih so bili namenjeni izboljšanju tehnike z žogo ter vpeljevanje v igro. Pod vodstvom tre­nerjev Danija Kaljevića in Bojana Nova­ka so fantje napredovali in svoj napredek kazali tudi na devetih turnirjih. Pod okri­ljem MNZ Ljubljana so sodelovali v ligi sedmih ekip. Prvih devet turnirjev je bilo namenjenih predvsem napredku in niso bili tekmovalno usmerjeni. Na zaključ­nem turnirju je ekipa osvojila 5. mesto. Priznanje za igralca, ki je v sezoni najbolj napredoval, je prejel Grega Tomašič. Ekipo U-11 je vodil trener Roman Za­bukovec. V skupini je bilo kar 19 fantov, nekateri so se priključili letos. Ekipa je pridno napredovala in odigrala 16 tekem. 9 od teh je zmagala, eno remizirala in jih 6 izgubila. Na zaključnem turnirju pod okriljem MNZ Ljubljana je ekipa osvojila 3. mesto. Priznanje sta prejela Luka Turk in Domen Strnad. Ekipa U-13 je bila letos najmanj šte­vilčna. Le štirim fantom so se tako pri­družili še mlajši igralci iz selekcije U-11. Mlajši so bili še telesno prešibki za igra­nje na tej ravni, a so ob tem, ko so igrali proti starejšim fantom, hitreje napredo­vali. Kombinirana ekipa je v državnem prvenstvu pod vodstvom trenerja Mareta Straha odigrala 15 tekem in dobila 4 od njih. V konkurenci šestih klubov vzho­dnega dela so osvojili 5. mesto. Igralec, ki je prejel nagrado za najboljšega igralca selekcije, je Janez Ferkulj. V selekciji U-15 je treniralo 15 fantov. V državni ligi Vzhod je ekipa osvojila 3. mesto, nato pa v četrtfinalu klonila pro­ti ekipi iz Benedikta. V ligaškem delu je ekipa dosegla 7 zmag in 5 porazov. Ne­kaj fantov iz te selekcije je treniralo tudi s starejšo ekipo (U-17), kar se jim je po­znalo pri napredku. Posebej pohvaljeni igralci so bili Jan Pugelj, Matevž Ganc in Luka Fink. Ekipo je treniral Roman Za­bukovec. Posebno zgodbo, ki ste jo bralci lahko že brali v našem časopisu, pa je spisala selekcija U-17. Stopiti na najvišjo sto­pničko v državi brez lastne dvorane je res nekaj enkratnega in težko ponovlji­vega. Cela sezona je bila posvečena pri­pravam na cilj – postati državni prvak. V sezoni je ekipa dosegla 16 zmag, 1 ne­odločen rezultat in 1 poraz ob razliki v zadetkih 168 : 41. Ob izrednem ekipnem uspehu so bili posebej izpostavljeni tudi Žiga Andolšek (najboljši strelec v državi po rednem delu), Matevž Klinc kot naj­boljši strelec sezone v državi ter Matevž Ganc kot najboljši vratar v kategoriji do 17 let. Trener Dani Kaljević pa je pose­bej izpostavil Primoža Žnidaršiča, ki je motor ekipe in najboljši igralec v minuli sezoni. Članska ekipa je letos igrala v 2. slo­venski ligi. Pod vodstvom trenerja Mi­tje Jonteza so fantje zelo dobro začeli, kasneje pa zapadli v krizo in na koncu osvojili 9. mesto. Mlada ekipa je nanizala 4 zmage, 1 neodločen rezultat in 13 pora­zov, a se iz vsega veliko naučila. Sezona je bila naporna, na trenutke tudi stresna, a ob pogledu nazaj rekor­dno uspešna in težko ponovljiva. Fantje uživajo v zasluženih počitnicah, vodstvo in strokovni štab pa že snujejo načrte za novo sezono. Že tu povabimo vse fante, ki bi se želeli vključiti v trenažni proces, da se priključijo in napredujejo v igri futsala. Vsem igralcem pa ob tem želimo prijetne in zanimive počitnice. ¦ Na poletni oddih odšli tudi igralci Dobrepoljske futsal lige Letošnja futsal liga, ki šteje za občinsko prvenstvo naše občine, se je že prevesila v drugo polovico. V spomladanskem delu je bilo odigranih devet krogov, za jesen jih je ostalo še pet. Ob poletnem premoru je v vodstvu ekipa A je to!? Šport design, ki je na devetih tekmah sedemkrat zmagala ter po enkrat igrala neodločeno in izgubila. Zasledovalci niso daleč. Bojan Novak Zadnji krog spomladanskega kroga je bil odigran v petek, 17. junija, na igrišču v Predstrugah. Kljub letošnjemu nestano­vitnemu vremenu se je kar nekaj krogov odigralo v prijetnem večernem vzdušju, zelo primernem za igranje futsala. Nekaj krogov je tudi deževalo, a to igralcev ni ustavilo. Letos se igra zelo kakovosten futsal. Ekipe so si ob prvem pogledu na lestvico točkovno sicer precej narazen in marsik­do bi pomislil, da so tekme dolgočasne in da je zmagovalec odločen še pred priho­dom na igrišče. A ni tako. Zadnja ekipa, KMN Zapotok, je kljub le dvema osvoje­nima točkama od marsikatere nasprotne ekipe iztisnila maksimum. Največ so doslej pokazale ekipe A je to!? Šport design, Outsider ŠD Struge in ŠD Ponikve. Na medsebojnih tekmah, ki so bile pravi derbiji, ni manjkalo odličnih potez (tudi igralcev iz 1. slovenske futsal REZULTATI 6. KROGA, 27. 5. 2016, Predstruge: ŠD KOMPOLJE - K TEAM ­ GALAXY TEAM 1 : 4 OUTSIDER ŠD STRUGE ­ ŠD PREDSTRUGE 5 : 3 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK ­ KMN ZAPOTOK 7 : 1 ŠD PONIKVE ­ A `JE TO!? ŠPORT DESIGN 2 : 6 REZULTATI 7. KROGA, 3. 6. 2016, Videm: KMN ZAPOTOK ­ OUTSIDER ŠD STRUGE 1 : 6 GALAXY TEAM ­ ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 2 : 2 ŠD PREDSTRUGE ­ ŠD PONIKVE 1 : 1 A `JE TO!? ŠPORT DESIGN ­ ŠD KOMPOLJE - K TEAM 3 : 3 LESTVICA FAIR PLAYA PO ODIGRANEM 9. KROGU (po spomladanskem delu): lige) in napetih, tudi nervoznih, trenut­kov. Razlika med prvo-in tretjeuvrščeno ekipo znaša štiri točke, kar nikomur za jesenskih del ne omogoča lahkotnejšega pristopa. Najboljšim trem ekipam sledita ŠD Dobrepolje Snežak in ŠD Kompolje – K team. Prvi so dolgo držali stik z najbolj­šimi, potem pa z nekaj porazi povečali svoj zaostanek. Lanski prvaki, ŠD Kom­polje – K team, pa so zelo slabo začeli, v zadnjih krogih pa le našli pravo igro in se povzpeli nekoliko višje. Na šestem in sedmem mestu najdemo dve mladi in nadarjeni ekipi, ŠD Pred­struge in Galaxy team. Ekipi, ki igrata hitro ter iz tekme v tekmo bolje. Pomanj­kanje izkušenj pa je ravno tisti manjka­joči del, zaradi katerega se ponavadi ne morejo veseliti vseh treh točk. Lestvico zaključuje edina gostujoča ekipa, KMN Zapotok. Kljub zadnjemu mestu so po­kazali veliko dobrih iger. Mladostna ne­izkušenost in majhno število igralcev sta njihovi slabosti, ki sta jih prikovali na rep lestvice. Na lestvici fair playa vodi ekipa ŠD Kompolje – K team, ki je naredila naj­manj prekrškov oziroma dobila najmanj rumenih kartonov. Sledita ekipi KMN Zapotok in ŠD Predstruge. Tudi tu raz­like niso velike. Kristjan Čož, igralec vodilne ekipe, je daleč najboljši strelec. Na devetih tek­mah je dosegel kar 18 zadetkov, torej povprečno kar po dva na tekmo. Drugi igralci so zadeli največ po osemkrat (Sil­vo in Nejc Blatnik iz ekipe Outsider ŠD Struge). Med strelce se je vpisalo že kar 66 igralcev. Povprečno so igralci dosegali po do­brih pet golov na tekmo, ob tem pa storili dobrih 8 prekrškov. Liga se bo nadaljevala s tekmami 10. kroga v petek, 26. 8. 2016, na igrišču v Kompoljah. Več o ligi si lahko preberete na spletni in FB-strani ZŠO Dobrepolje. ¦ REZULTATI 8. KROGA, 10. 6. 2016, Predstruge: ŠD KOMPOLJE - K TEAM ­ KMN ZAPOTOK 4 : 0 ŠD PREDSTRUGE ­ A `JE TO!? ŠPORT DESIGN 0 : 8 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK ­ OUTSIDER ŠD STRUGE 1 : 5 ŠD PONIKVE ­ GALAXY TEAM 2 : 2 REZULTATI 9. KROGA, 17. 6. 2016, Predstruge: KMN ZAPOTOK ­ ŠD PONIKVE 0 : 1 ŠD PREDSTRUGE ­ ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 1 : 2 GALAXY TEAM ­ A `JE TO!? ŠPORT DESIGN 2 : 5 OUTSIDER ŠD STRUGE ­ ŠD KOMPOLJE - K TEAM 1 : 3 LESTVICA STRELCEV PO ODIGRANEM 5. KROGU: LESTVICA PO ODIGRANEM 9. KROGU (po spomladanskem delu): št. te­kem pre­krški rumeni kartoni, izključitve rdeči kartoni TOČKE 1 ŠD KOMPOLJE - K TEAM 9 29 1 0 32 2 KMN ZAPOTOK 9 27 2 0 33 3 ŠD PREDSTRUGE 9 36 1 0 39 4 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 9 37 1 0 40 5 A ´JE TO!? ŠPORT DESIGN 9 46 0 0 46 6 GALAXY TEAM 9 42 2 0 48 7 OUTSIDER ŠD STRUGE 9 44 3 0 53 8 ŠD PONIKVE 9 50 1 0 53 1. KRISTJAN ČOŽ A JE TO!? ŠPORT DESIGN 9 MIHA BABIČ GALAXY TEAM 5 2. NEJC BLATNIK OUTSIDER ŠD STRUGE GREGOR KLINC A JE TO!? ŠPORT DESIGN BOŠTJAN STRNAD ŠD PONIKVE 4 4. SILVO BLATNIK OUTSIDER ŠD STRUGE ŽAN MAROLT A JE TO!? ŠPORT DESIGN JANEZ LAVRIČ ŠD PREDSTRUGE št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli pre­jeti goli gol razlika 1 A ´JE TO!? ŠPORT DESIGN 9 7 1 1 22 52 : 19 +33 2 OUTSIDER ŠD STRUGE 9 6 1 2 19 34 : 19 +15 3 ŠD PONIKVE 9 5 3 1 18 20 : 14 +6 4 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 9 4 2 3 14 21 : 20 +1 5 ŠD KOMPOLJE - K TEAM 9 3 3 3 12 19 : 22 -3 6 ŠD PREDSTRUGE 9 2 1 6 7 19 : 34 -15 7 GALAXY TEAM 9 1 3 5 6 19 : 26 -7 8 KMN ZAPOTOK 9 0 2 7 2 11 : 41 -30 Končana je dobrepoljska košarkarska liga 2016 V letošnji poletni košarkarski ligi je sodelovalo 5 ekip. Pod okriljem Zveze športnih organizacij Dobrepolje je bilo na treh različnih igriščih odigranih 5 krogov. Zmage in naslova občinskega prvaka v košarki se je veselila ekipa Biki. Bojan Novak V četrtek, 23. 6., je bil na igrišču v Podpeči odigran zaključni turnir (final 4), na katerega so se uvrstile najboljše štiri ekipe. Pred tem so bili odigrani štirje krogi, v katerih je vsa­ka ekipa odigrala po dve tekmi. Po rednem delu je bila najboljša ekipa Biki, sicer tudi branilci naslova iz leta 2015. Letos nova ekipa, Avtoser­vis-vleka Perhaj, je osvojila 5. mesto in se tako ni uvrstila na zaključni turnir. Na zaključnem turnirju sta se v prvem polfinalu pomerili ekipi Koma 750 in ŠD Ponikve. Drugo- in tretjeuvrščena ekipa rednega dela sta uprizorili pravo borbo, na koncu pa se je zmage in uvrstitve v finale veselila ekipa Koma 750 (35 : 31). Drugi polfinale je bil po pričakova­nju manj izenačen. Biki so opraviči­li vlogo favorita in brez večjih težav premagali ekipo ŠD Predstruge z rezultatom 35 : 27. Sledila je tekma za 3. mesto, v kateri so bili uspešnejši igralci ŠD Ponikve (35 : 26). Finalna tekma se je odvijala po notah ekipe Biki. Igralci so prikaza­li dovolj vsestransko igro in tekmo varno pripeljali do konca. Ekipa Biki je z zmago ponovila lanski uspeh. Za Bike so nastopali Jože Padar, Bo­jan in Marko Štrubelj, Matej Škulj in Primož Pelc. Letos je tekmovanje štelo tudi kot občinsko prvenstvo, tako da se je ekipa Biki veselila tudi naziva »ob­činski prvaki v košarki«. Ligo smo zaključili s podelitvijo pokalov, posebna priznanja za naslov občinskih prvakov pa bodo Biki prejeli na slavnostni priredi­tvi ob občinskem prazniku. Ob koncu tekmovanja se Zveza športnih orga­nizacij Dobrepolje zahvaljuje sodniku Blažu Ada­miču za sojenje ter Damjanu Strnadu za tehnično izvedbo tekmovanja. ¦ Urška Vidrih izpolnila normi za evropsko prvenstvo mlajših mladincev Urška Vidrih, mlada, nadarjena tekačica iz Četeža, je na Prvenstvu Slovenije za mlajše mladinke in mladince (Maribor, 25. in 26. junij) osvojila 1. mesto v teku na 400 metrov z ovirami (1;02,06) in 2. mesto v teku na 400 metrov (56,72) in v obeh disciplinah izpolnila normo za Evropsko prvenstvo za mlajše mladinke in mladince, ki bo od 14. do 17. 7. v Tbilisiju (Gruzija). Bojan Novak 13. Športni dan v Bruhanji vasi Tradicionalna športna prireditev, ki jo organiziramo vaščani Bruhanje vasi in člani Športnega društva Dobrepolje, se je odvijala zadnjo junijsko nedeljo v športno-rekreativnem parku Gmajna, streljaj iz Bruhanje vasi. Kljub letos značilnemu muhastemu vremenu se je zbralo veliko športnikov in gledalcev. Prireditev smo vključili v vseslovensko akcijo Športne unije Slovenije – Slovenija v gibanju 365. tekem na edinem dobrepoljskem trav­natem igrišču. Pred finalno nogometno tekmo smo videli prijateljsko veteransko tekmo med igralci iz Velikih Lašč in Do­brepoljci. Na sosednjem igrišču za od­bojko na mivki je bilo odigranih dvanajst zanimivih tekem, po okoliških poteh pa še tekma v ekipnem štafetnem duatlonu. V dopoldanskem času se je lepa skupina deklet in žensk podala na nordijsko hojo po okolici parka. Močnejša ploha z igrišča ni uspela pregnati nogometašev, za kako uro pa so morali z mivke odbojkarji. Na srečo je bila oblačna zavesa kmalu mimo, poka­zalo se je spet sonce, ki je s seboj prineslo tudi boljše razpoloženje. Ob koncu smo Bojan Novak Skozi leta se je uveljavil »železni repertoar« špor­tnih tekmovanj, med katerimi pa je veliko časa tudi za sproščeno druženje in klepet v prazničnih dneh. Otroci so bili skozi cel dan zelo aktivni, saj jih je v Gmajni pričakal skakalni grad, velik trampolin, bazen in veliko njim ljubih travnatih površin za lovljenje, igranje nogometa, badmintona in drugih iger. Obiskovalci so medtem lahko pogledali katero od nogometnih in odbojkarskih tekem ali pa prepotene tekače in kolesarje, ki so nastopili v štafetnem duatlo­nu. V prijetnem vzdušju, ob pestri izbiri jedi in pijače, smo tako skozi dan videli kar šestnajst nogometnih Udeleženci veteranske tekme Zmagovalci nogometnega turnirja (Crazy rabbits) najuspešnejšim ekipam podelili zaslužena priznanja in nagrade ter se zahvalili donatorjem. Vsem nastopajočim športnikom smo podelili še spominsko brisačo, ki jih bo spominjala na priredi­tev. Zahvaljujemo se naslednjim donatorjem: OBČINI DOBREPOLJE, SPAR SLOVENIJE GOSTILNI MAJOLKA, PEKARNI PEČJAK Galopske dirke v Bratislavi REZULTATI – NOGOMET: 1. mesto: CRAZY RABBITS 2. mesto: BRUHANJA VAS 3. mesto: SLEMENA 4. mesto: ROZIKA REZULTAT VETERANSKE TEKME: Dobrepolje : Velike Lašče 3:3 NAJBOLJŠA STRELCA: Denis Gale in Rok Vidic NAJBOLJŠI VRATAR: Jure Potočar PRIZNANJE ZA FAIR PLAY: Rozika Sodelovale so še ekipe: ŠD Dobrepolje Snežak, ŠD Predstruge, K team ŠD Kompolje, EG Videm, Galaktiki in Komarji. REZULTATI – ODBOJKA NA MIVKI: 1. mesto: URŠKI TEAM 2. mesto: GADJE 3. mesto: KOMARJI MISS MIVKE: Urška Tavželj MISTER MIVKE: Silvo Blatnik Sodelovale so še ekipe: Žabarji 1, Žabarji 2, Miki, Minjoni, Brača Promašaj in Zgrešeni. REZULTATI – EKIPNI ŠTAFETNI DUATLON: 1. mesto: ANJA MUSTAR, TOMAŽ PERKO 2. mesto: PETRA GRANDOVEC, JOŽE ŠUŠTAR 3. mesto: VESNA PONIKVAR, MITJA LAHARNAR Nastopila sva še par Irena Lumbar, Bojan Novak. V nedeljo, 5. 6. 2016, smo se člani konjeniškega društva Podgora v družbi konjeniškega društva Divje horde odpravili na gala galopske konjske dirke na Slovaško, v Bratislavo. Mitja Zupančič V zgodnjih jutranjih urah nas je čakal avtobus na Vidmu in ob zvokih Janijeve harmonike smo se odpeljali skozi mejni prehod Šentilj, kjer se nam je pridružil predsednik galopskih dirk Slovenije g. Šturm. Pot smo nadaljevali proti Dunaju, kjer nas je pričakala ga. Živa Prunk, slovenska trenerka galoperjev. Ogle­dali smo si hlev in njenih prečudovitih 9 konj, ki jih trenira. Po ogledu konjskega dirkališča na Dunaju smo se odpravili proti Slovaški. Po sedmih urah smo prispeli na konjsko dirkališče v Bratislavi. Po­poldne smo preživeli ob gledanju galopskih dirk, stavah in dobrem druženju. Domov smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah s čudovi­timi vtisi izleta in prijetno utru­ Jože Šuštar nadaljuje z odličnimi rezultati na tekih za Dolenjski pokal V prejšnji številki sem poročal o odličnih uvrstitvah našega občana, Jožeta Šuštarja, ki letos tekmuje na tekih v okviru znane tekaške akcije – Dolenjski pokal. Tudi v juniju je dosegel nekaj odličnih uvrstitev. Bojan Novak 5. junija so člani Atletskega kluba Šentjernej izvedli 11. tek na Gorjance. Jože je 6,2-kilometrski vzpon premagal v dobrih tri­desetih minutah in slavil v absolutni kategoriji. V nedeljo, 12. junija, se je udeležil 21. Šmarješkega teka, 7,5 km dolgo progo je premagal v 28 minutah in 39 sekundah in s tem časom zasedel 2. mesto v svoji kategoriji in 6. mesto absolutno. Tekaška liga v Dolenji vasi Tudi na 12. splavarjevem teku v Radečah (17. 6.) je bila raz­dalja 7,5 kilometra. Tam jo je Jože zmogel v 25 minutah in 52 sekundah, kar je zadostovalo za 1. mesto v kategoriji in 2. mesto absolutno. Le dva dni kasneje pa je v Semiču potekal 15. tek po kraški učni poti. 8,5 km dolgo progo je Jože pretekel v dobrih 31 mi­nutah in ponovno zasedel prvo mesto v svoji kategoriji in 2. mesto v absolutni konkurenci. ¦ V mesecu maju in juniju se je nekaj dobrepoljskih tekačev udeležilo tekaške lige v Dolenji vasi. Ligo so sestavljali štirje teki v okolici Ribnice. Tekači ŠD Dobrepolje so se odlično odrezali. Bojan Novak 30. in 39. letom je njen uspeh z odličnim drugim mestom dopolnila še Vesna Ponikvar. Po končanih štirih tekih je najboljša dobrepoljska tekačica, Petra Grandovec, ob štirih zmagah v prav toliko nastopih v Lep ženski uspeh je dopolnil Peter Žnidaršič, ki je v kate­kategorijah žensk med 30. in 39. letom ter v absolutni ženski goriji moških med 30. in 39. letom dosegel skupno 1. mesto. kategoriji dosegla končno 1. mesto. V kategoriji žensk med Vsekakor lepa spodbuda za vse tri tekače. ¦ Sprejem Fatimske Marije romarice v Strugah Terezija Zupančič Še vsa pod vtisom posebno lepega in milostnega dogodka, ko smo v našo žu­pnijo Struge sprejeli kip Fatimske Marije Romarice, bi rada z vami delila milostne trenutke in prve, nepozabne vtise. Bilo je lepo opazovati, kako smo se v torek, 7. 6. 2016, ob 8. uri začeli zbi­rati pred svojo župnijsko cerkvijo, da bi v svojo sredo sprejeli milostni kip naše Matere. Počasi in sramežljivo-zadržano smo se malo pred osmo zjutraj začeli zbira­ti prvi in kot so v čudenju pred 100 leti to počeli trije pastirčki v Fatimi, v dolini Irije, tudi mi nismo mogli takoj dojeti ve­selja, da se to dogaja nam, da v našo faro prihaja tako velika gostja. Leta 1916 se je trem pastirčkom, Lu­ciji, Frančišku in Jacinti, trikrat prikazal angel miru – prvič spomladi, drugič po­leti in tretjič jeseni. Mlade pastirčke, stare 10, 9 in 7 let, je učil moliti, jih poučeval, da imata Pre­sveti srci Jezusa in Marije z njimi načrt usmiljenja, in jih vabil, naj stalno daruje­jo Najvišjemu molitve in žrtve. In pastirč­ki so prosili predvsem za spreobrnjenje grešnikov. Molitveno dobro pripravljeni so 13. maja 1917 doživeli prvega od šestih Ma­rijinih obiskov. »Molite vsak dan, da boste izprosili svetu mir in konec vojne,« je povedala namen te molitve že pri prvem prikaza­nju. Bilo je namreč sredi prve svetovne vojne. Marija se je pastirčkom vedno prika­zovala vsakega 13. v mesecu, od maja do oktobra 1917, razen avgusta, ko jih je župan za dva dni zaprl in se jim je pri­kazala 19. Zadnje prikazanje je bilo 13. oktobra 1917. Marija jim je naročala, naj obhajajo prvih pet sobot in to pobožnost razširijo med ljudi, kar nam bo pomaga­lo do zveličanja in do svetovnega miru. Marija naglaša molitev za spreobrnjenje grešnikov in odpuščanje grehov ter več­no zveličanje. Tako pomembne stvari, kot je dela­ti za svetovni mir, kot jih sedaj bolj ali manj uspešno počnejo odrasli, je Marija posredovala in zaupala mladim, prepro­stim pastirčkom! »O, Bog, hvala ti, da si to prikril modrim in velikim in razodel malim.« Ti otroci so bili preprosti, po­nižni in pripravljeni izpolniti Marijino željo, zato so bili izbrani. Veliko ljudi, ki se je že kdaj posvetilo Mariji, ima dobro izkušnjo, kako jih Marija ljubi in varuje, kako vsaka molitev k njej, ki je v skladu z božjo voljo, pomaga. Vse to smo srkali vase, ko smo čakali na prihod milostnega kipa Marije. Mo­lili smo rožni venec in po vsaki desetki še molitev: »O, Jezus, odpusti nam naše grehe! Obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.« To molitev je Marija naročila moliti prav tam, v Fatimi. Zapeli smo še pesem Trinajstega maja, ko je ob 8.30 prišla pri­čakovana gostja. V »špalirju« in s prižganimi svečkami smo počastili Marijo, ko je prihajala v našo cerkev, okrašeno, kot se za tako ve­liko slovesnost spodobi. Velike bele pen­tlje z modrino v sredi so krasile pročelje klopi, na klopeh pa so bile položene knji­žice, v katerih so zbrane Marijine pesmi in jih je prav za to priložnost priskrbel gospod župnik Marinko Bilandžić, kar je slovesnost tega trenutka še povečalo. Verniki smo napolnili cerkev kot ob nedeljah in praznikih. Pa saj je bil to za nas res velik praznik! Tako kot se je pra­znično odeta cerkev dotaknila naših ču­tov, se je naše dotikanje milostnega kipa dotaknilo tudi naših duš. Že na začetku svete maše, v uvodu, ki ga je iz knjige Ne­pozabni papež (šopek slovenskih spomi­nov na svetega Janeza Pavla II.) s strani 133 prebrala ga. Fani in nosi naslov Mo­rilcu je odpustil in ga blagoslovil – storil sem enako, pa se je dotaknilo tudi naših src. V osebnem pričevanju namreč svojo izkušnjo posvetitve Mariji in rešitve iz rok satanista deli z nami naš župnik, gospod Marinko Bilandžić. Kip Fatimske Marije, ki ima na sebi vidna znamenja boja z no­žem na življenje in smrt, je bil kot dokaz postavljen na Marijinem oltarju, kar je v nas pustilo poseben pečat. Ob tem smo globoko občutili resničnost besed, da kogar Marija varuje, mu nihče ne more škodovati. Glasno in enodušno je odmevala po­svetilna molitev. Po sveti maši smo Mari­jo počastili še s petimi litanijami Matere božje, potem pa nadaljevali z molitveno uro na čast devici Mariji. Ob petju pesmi Jaz sem otrok Marijin, ki jo je na kitari spremljal gospod župnik, so do Marije prišli naši čisto najmlajši, ki ta dan niso bili v vrtcu. Iz varnega naročja babic in očetov so nežno božali Marijo in ji pošiljali poljubčke. Če se do sedaj kdo še ni zavedal prisotnosti živega Duha, ki ga je med nas razlivala Marija, je sedaj, v tem svetem in ganljivem trenutku, lahko začutil Marijino prisotnost. Tudi v Fatimi so bili otroci tisti, ki jim je Marija prišla najbližje, in tudi pri nas so bili to naj­svetejši trenutki, ki so se zapisali v naša srca. Nemalo solz ganjenosti se je utrnilo v tem svetem, posvečenem trenutku. Kip, ki je bil pred nami in je vidno zna­menje nevidnega ter je delo človeških rok in samo bledi odsev prave Lepote, je bil deležen nežnih dotikov otroških in naših rok, saj smo bili vsi prepričani, da je ta kip samo za naše čute – oči –, dotaknili pa sta se nas občutje in čutenje, saj smo gledali s srcem. V trenutkih dotikov so se naša in Marijino srce združila v prelepo harmonijo, ki nas čaka v nebesih. Polni iskrenega veselja in razneženih src smo ob 11. pomahali Mariji v slovo, se v srcih zahvaljevali za milosten, zelo lep in ganljiv, čeprav kratek obisk in Marijo pustili, da je svoje romarsko poslanstvo nadaljevala v Robu. Marija je naša Mati, je Mati nas vseh, zato nismo do nje posesivni, se je ne oklepamo kot razvajeni otroci. Dovoli­mo ji, da svoje milosti in materinsko lju­bezen razliva tudi drugod; še posebej pa tam, kjer se ji radi priporočajo z molitvijo rožnega venca. ¦ Zamenjava strešne kritine na cerkvi v Strugah Fani Francelj V prelepem Marijinem mesecu maju, ko se verni kristjani in častilci Matere božje zbiramo ob njej in poslušamo šmarnično branje, so se na naši farni cerkvi v Stru­gah začela dela zamenjave stare, dotra­jane kritine z novo. Potrebna je bila tudi menjava letev. Že na samem začetku dela smo se zbrali v cerkvi z namenom, da delo s streho in delavce na nevarni višini izro­čimo v božje varstvo pa tudi v varstvo sv. Jožefa, ki ga je "Bog postavil za gospodar­ja vse svoje posesti". Prižgana svečka ob njegovih nogah je še nekaj dni gorela v ta namen. Naprej smo se tudi vsak dan zbirali v cerkvi in molili v različne namene, tudi za delavce nad nami – na ostrešju –, da bi jim bilo vreme naklonjeno in bi srečno ter brez nezgod dokončali delo. Naši predniki so nam zapustili lepo cerkev, posvečeno sv. Avguštinu, in naša dolžnost je, da jo ohranimo za prihodnje rodove. Zdaj ko je delo končano in je streha lepa, nova in kakovostno pokrita, lahko samo še prosimo sv. Avguština, naj pod svojo varno streho sprejme še veliko ro­dov naše Struške doline in nas vse varuje in vodi kot naš dobri in dragi nam zave­tnik in učitelj. V nedeljo, 12. 6. 2016, je bila naša cerkev prav posebno okrašena. Pred da­ritvenim oltarjem so delavci, ki so prekri­vali cerkev, naredili majhno streho in jo okrasili z lončki belih in rdečih cvetlic. Kot smo skupaj prosili Boga za srečo pri delu, smo se mu tudi skupaj zahva­lili za opravljeno delo. Nedeljske maše v Strugah sta se udeležila tudi brata Tom­šič, ki sta tudi izvajala krovska dela. Po končani sv. maši je bila kratka predstavitev dela in stroškov, sledilo je darovanje za novo streho. Vsak je dobil obloženi kruhek in si ogledal nekaj raz­stavljenih fotografij, posnetih v času dela na strehi. Nato je sledilo družabno srečanje – likof – pred župniščem, kjer je bil voz »Mirko Wagen« kot običajno poln dobrot struških gospodinj. Gospod župnik pa je pripravil velik lonec segedina, klobasic in čevapčičev. Ni manjkalo dobre volje ljudi, ki je izraz zadovoljstva nad opravljenim de­lom. Bog, povrni vsem, ki ste z delom, da­rovi in molitvijo pripomogli k uresničitvi tega projekta. ¦ Naš kraj ¦ junij 2016 ••• Voščila, zahvala ••• Pred 25 leti smo Slovenci uresničili tisočletni sen in z veliko enotnostjo in samozavestjo ustanovili svojo lastno državo. Bolje rečeno – izborili smo si jo. Ali je v nas še kaj tiste zagnanosti in ponosa, ki nas je navdajal takrat, ko smo sicer v strahu opazovali prelete letal jugoslovanske vojske? Mnogo tega se je izgubilo in razvodenelo. Mnogokrat smo celo preveč kritični do svoje države. Tretjina naših državljanov je bila rojena že v samostojni Sloveniji in sploh ne ve za razmere, ki so vladale pred osamosvojitvijo. 25-letnica države je priložnost, da ponovno razmislimo o našem, o svojem razmerju do te države, da smo do nje sicer pošteno kritični, vendar ponosni. Ponosni, da smo Slovenci, ponosni, da živimo v svoji državi. Izobesimo slovensko zastavo in praznujmo z optimizmom. Vsem prebivalcem naše občine in vsem državljanom Republike Slovenije torej iskreno čestitamo ob tem srebrnem jubileju in jim želimo prijetno praznovanje. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! V zahvalo in spomin Ob izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka MILANA KASTELCA (1. 1. 1934–10. 6. 2016) iz Bruhanje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vaščanom za pomoč v težkih trenutkih, izraze sožalja in besede tolažbe, podarjene sveče in cvetje, svete maše in darove za cerkev. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, predstavniku Planinskega društva Dobrepolje za izrečene besede slovesa, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in pogrebnemu zavodu cvetličarne Lilija za prijazno pomoč pri pripravi pogreba. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, zanj molili in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi MALI OGLAS Kupim staro mizarsko delovno mizo, skrinje, kredence, omare, voziček lojtrnik, voziček cizo, voziček kripo. Telefonska številka: 031 878 351