C0L03JEVE
mFOSmACiJE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XVII.	DECEMBER 1988 2 6 6 0 6 0 Št. 12(191)



Srečno '89
Na tem mestu običajno delamo obračun leta, ki se poslavlja, zastavljamo si nove cilje, želje... Uvodniki, ki jih delamo ob najrazličnejših praznikih so si podobni kot jajce jajcu, zato je pravzaprav zelo težko zapisati nekaj novega, nekaj izvirnega. Pa vendar, ob vsem prelitem črnilu je vedno še kaj dodati.
Razmišljam o letu, ki nam podaja roko v slovo. Pravzaprav je tako hitro minilo, kot bi bilo včeraj. Kljub temu pa se mi utrinki, ki bežijo kot film, zdi-
jo neznansko dolgi in jih je mnogo preveč za eno samo leto. Pa se je res marsikaj zgodilo tega leta oseminosemdeset - slovenska pomlad, Roška in Metelkova, mitingi, 17. seja, tri reforme in še in še. Brezno pa se še kar in kar odpira, kljub visokodonečim obljubami mu ni videti konca. Spet smo na začetku.
A življenje teče dalje - z nami ali brez nas. Žal je to kruta resnica, zato ne sme biti prostora za pesimizem. Smelo moramo naprej. V zadnjem letu se je tudi pri nas v »Colorju« marsikaj obrnilo na bolje. Čeprav ostaja še vedno kopica nerešenih zadev, se ven-
darle nismo otepali le s težavami. Kolikor toliko smo se kadrovsko ustalili, tudi prodajali smo še kar, v informatiki smo začeli loviti stik z razvitimi, dokončali smo nekatere stare investicije, nekolikanj polepšali naš izgled, uredili nekatere odnose ...
Ostaja še marsikaj: posodobitev proizvodnje, marketing, ekološki problemi ... Vsega seveda ne bo mogoče že v prihodnjem letu, a začeti uspehi opogumljajo.
Zaželimo si torej v prihajajočem 1989 letu obilo poslovnih uspehov, ti pa nam bodo tudi osebno prinesli večje zadovoljstvo.	IK
Ekološki ukrepi
Pravkar smo prebirali članek o reševanju problematike Colo rje vib odpadkov, toda ponovno je potrebno potrošiti še nekaj papirja in črnila, da bi ljudi v tovarni ekološko prosvetlili. Praktične izkušnje nam namreč kažejo kot da je bilo vse kar je bilo povedanega in napisanega o tem, kako ravnamo z odpadki popolna izguba časa. Obnašamo se kot nezreli otroci, ki doma pri čiščenju pometejo smeti kar pod omaro ali pod preprogo. Če je v hiši več otrok, je jasno, da za takšno dejanje nihče ni kriv. V naši tovarni je prav tako velikokrat nemogoče- poiskati pravega krivca, ki je skrivaj naredil tisto, kar je skregano z zdravim razumom in z vsemi predpisi. Najlažje je skrivaj podtakniti svoj problem drugam. Toda to, čemur smo bili priča že nakajkrat, ko delavci Colorja podtaknejo polne doze s smolo, z barvami ali ceno nekaj deset kilogrami paste v polivinilaste vreče in zapro v kartonaste sode, kjer se zbirajo na deponiji le odpadki, ki jih vozimo na sežig, pa predstavlja skrajno neodgovorno dejanje. Smatram, da je v teh težkih časih za takšno »junaštvo« potrebna posebna nagrada.
Letos v avgustu smo imeli veliko čistilno akcijo. Najeli smo študente, ki so ves teden ločevali odpadke, nato smo jih sproti odvažali. Na vseh lokacijah smo določili prostor za deponijo, opremili z napisi in napisali začasno navodila glede ravnanja z odpadki. S pravilnim selekcioniranjem bi zmanjšali število problematičnih odpadkov, ki bi zaenkrat ostajali v tovarni v zaprtih sodih. V avgustu tako rekoč smo s polno osveščenostjo pričeli na določenih očiščenih deponijah odlagati odpadke po predhodnem dogovoru. Toda, vsi se niso držali pravil igre. Počasi so bili odpadki tako pomešani med seboj, tako da smo ponovno prišli do tega, da takšnega odpadka ni pripravljen nihče sprejeti: ne Dinos in ne komunala.
Sedaj smo ponovno pred dilemo, kako ponovno ta problem rešiti.
Človeška narava je prav čudna. Samo, da prestopimo prag domače hiše, smo čisto drugi ljudje: urejeni, imamo radi čistočo, čudimo in jezimo se nad umazanijo ob Sori in Savi, motijo nas mrtve ribe v reki, vihamo nos ob vsakem močnejšem in nedefiniranem vonju. Nato ugibamo ali pa kar določimo krivca za to dejanje. Tako smo preplašeni in zbegani, ker so verjetno nesramni Colorjevci spet nekaj spustili v zrak ali kanalizacijo, ki vodi v reko, da v skrbi za svoje zdravje pokličemo Mestno ali Republiško sanitarno inšpekcijo.
Tako zaradi naše dvoličnosti, predvsem pa pripomb nekaterih vplivnejših krajanov, prihajajo k nam sanitarni inšpektorji vedno pogosteje. V obdobju od 4. 11. 1988 pa do današnjega dne so bili gostje naše tovarne Republiški in Mestni inšpektorji skupaj z upravo za notranje zadeve najmanj štirikrat. V zeli so vzorce naše odpadne kanalizacijske vode, kakor tudi reakcijske vode in vzorce surovin, iz katerih so naši izdelki.
V zadnjem letu so bile pripombe krajanov iz Medvod in Šentvida zaradi smradu zraka in reke Save zelo pogoste, krona vsega pa je bil pogin rib 4. 11. 1988 v Savi nedaleč proč od našega iztoka in usmrajenost vodnjaka v Jarškem Brodu.
Color je poleg ostalih medvoških tovarn postal potencialni osumljenec, predvsem zaradi: - predhodnih razlitij v letošnjem letu, - malomarnega in neodgovornega rokovanja s topih, reakcijsko vodo in drugimi tekočimi materiali, - mešanega kanalizacijskega omrežja, ki ga še nismo uspeli sanirati in zaradi oporečnosti vzorcev, ki so jih pri nas v kanalizaciji odvzeli.
Tako je Color v očeh inšpektorjev, uprave za notranje zadeve, Republiškega komiteja za urejanje okolja in zaradi pritiska javnosti v izredno neugodnem položaju. Neprestano nas vsi kontrolirajo, saj morajo tudi poiskati pravega krivca in mu dokazati krivdo.
Vsaka najmanjša napaka nas v teh časih lahko pripelje do najhujšega Verjetno nihče od nas ne želi, da bi še nadaljnja neresnost ah celo sabotaža pripeljala do ustavitve proizvodnje smol in premazov ter zaprtja tovarne. Od vseh delavcev v Colorju pričaku-
jemo, da čim bolj resno pristopijo k izboljšanju stanja na ekološkem področju in od 5.12.1988 dalje veljajo naslednji izredni ukrepi:
1.	Na vseh delovnih mestih bo zaostrena tehnološka in delovna disciplina.
2.	Kaznivo je kakršnokoli izlivanje tekočin v odtoke.
3.	Vsa manipulacija s topili mora biti pod nadzorstvom vodij posameznih obratov ali oddelkov. Izogibati se je potrebno raznih manipulacij v bližini odtočnih jaškov.
4.	Na zunanjih površinah je treba pregledati vse sode in izločiti slabe.
5.	Redno (na vsaki 2 uri) odvzemati vzorce iz kanalizacijskega odtoka in jih analizirati.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Color 2
Komisija za nagrade in priznanja SOZD Kemija razpisuje
Natečaj za zbiranje pobud za podelitev plaket SOZD Kemija
Komisija za nagrade in priznanja sozd Kemija je na svoji 4. seji dne 15. 11. 1988 sprejela sklep o razpisu natečaja za podelitev plaket sozd Kemija. Podeli se največ po 3 zlate, 5 srebrnih in 10 bronastih ter plakete sozd Kemija za inovacijske dosežke
Pravilnik o priznanjih sozd Kemija določa, da se plakete sozd Kemija podelijo posameznikom oziroma skupini za:
(Nadaljevanje z 2. strani)
6.	Vse lovilne jame in lovilce maščob je potrebno očistiti in vsebino spraviti v primerne sode.
7.	Vodo iz kabin za »špricanje« premazov je potrebno prečrpati v sode in jih označiti.
8.	Na deponijah ne smejo stati odprti sodi s tekočimi odpadki.
Deponija v Medvodah bo po novem manjši ograjen prostor, kamor bodo laboranti odnašali odpadna topila, strupe in druge kemikalije in jih prelili v določene zaprte sode.
V pregrajenem prostoru bodo nameščeni kartonasti sodi, kjer se bo shranjevalo odpadke, namenjene na sežig (umazan papir, lesene palčke, drugi leseni odpadki, stari čevlji, rokavice, krpe, tetrapaki, žagovina...).
Na tej deponiji se bo odpadke sprejemalo in kontroliralo le ob določeni uri. Napisi bodo označevali mesto, kam in kakšen odpadek bo možno odložiti.
Ker bo ograjen prostor majhen, bo potrebno sprotno odvažanje odpadkov.
Nedaleč proč bodo tako kot so že sedaj nameščeni kontejnerji za
-	papir za predelavo (vreče od belih pigmentov in polnil kartoni, škatle)
-	kovinske odpadke (doze, ploščice, pločevina - sodi se bodo zbirali posebej)
-	čiste odpadne PVC vreče
-	trda plastika
Za steklene odpadke je naročen Di-nosov specialni kontejner za steklo.
Počasi toda zares zelo počasi se tudi v Colorju prebuja zavest, da so vsi grehi, ki jih naredimo na okolje, kmalu povrnejo in jih čutimo na svoji koži.
Se hujše posledice pa bodo ob neresnem rokovanju s kemikalijami občutili naši otroci ki se jim zadnje čase svetla prihodnost vedno bolj odmika.
Tatjana Gauš
-	dolgoletno uspešno, ustvarjalno in vidno delo, ki ima pomen za družbeno skupnost, za sozd Kemija ali posamezno članico,
-	za posamezna družbenokoristna dela,
-	za delovne in druge velike uspehe v krajšem časovnem obdobju,
-	za povečanje produktivnosti dela in znanstveno raziskovalne dosežke
-	za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter krepitev SLO in družbene samozaščite.
Plaketa sozd Kemija za inovacije se podeli posamezniku oziroma skupini delavcev za:
Radi se spominjamo lepe preteklosti, na srečo težave in črne strani zgodovine radi pozabljamo. Prav je tako!
Kar se nam zdi danes skoraj nemogoče, je bilo resnica pred 25 leti. Pred nami je prodajni cenik od 1. 10. 1963, ki sem ga izbrskala iz odslužene, razmajane omare. No, takrat smo imeli Synkolit - prvo disperzijsko jugoslovansko barvo kar lepo v klasični pločevinki, dokaz je fotografija iz omenjenega cenika. Danes vemo, da za takšno barvo pločevinka ni primerna in vemo tudi, zakaj ni primerna.
En (1) kg te ekskluzivne, univerzal-
-	zasnovo in izvedbo novega inovacijskega projekta, ki predstavlja dohodkovno in devizno pomemben dosežek za sozd Kemija,
-	za izum, izboljšavo ali pomemben koristen predlog s področja tehnike, tehnologije ali organizacije dela, ki omogoča povečan dohodek, prihranek ali drugo korist.
Pisne predloge naj predlagatelji pošljejo najkasneje do 31. 12. 1988 na naslov:
DSSS sozd Kemija, Metelkova 7, Ljubljana
Komisija za nagrade in priznanja sozd Kemija
ne barve za tiste čase je »koštal« 631 din in to tistih starih dinarjev.
Omenjena cena je veljala kar 2 leti, saj je naslednji prodajni cenik bil izdan oktobra 1965.
In kaj je od napisanega in današnje resničnosti nemogoče:
1)	uporaba pločevinke za disp. barvo
2)	cena
3)	veljavnost cenika
Predno se bom poslovila od odsluženih omar, bom gotovo še kaj našla.
Jolanda Aleksič
Vsem sodelavcem želimo srečno novo leto
Iz Colorjevega naftalina
Računalniško vodenje visokoregalnega skladišča končnih izdelkov v Preski
Z inventuro 29. 10. 1988 (kar je bil tudi planiran rok) smo začeli z računalniškim vodenjem visokoregalnega skladišča končnih izdelkov v Preski.
Programski paket je namenjen nadzoru nad končnimi izdelki v ročnem skladišču in omogoča:
-	identifikacijo končnih izdelkov, ki se sprejemajo v skladišče,
-	identifikacijo končnih izdelkov, ki se izdajajo iz skladišča,
-	vodenje slike stanja skladišča s
podatki o končnih izdelkih na posameznih lokacijah v skladišču,
-	sprotno inventuro v skladišču,
-	evidentiranje prejetih končnih izdelkov za tekoči delovni dan,
-	evidentiranje izdanih končnih izdelkov po posameznih naročnikih za tekoči delovni dan,
-	ažuriranje evidenc in slike skladišča,
-	komunikacija z nadrejenim nivojem (opcija).
Avtomatizacija vskladiščenja (ki jo programski paket omogoča) v sedanjem trenutku ni izkoriščena, vendar pa bo zagotovo mogoča, ko bodo prebredene začetne težave v poslovanju skladišča in jasno opredeljeni vsi elementi, ki vplivajo na sam proces skladiščenja.
Programski paket je kljub začetnim težavam že pokazal svoje prednosti, veliko pripravljenost in požrtvovalnost uporabnika pri posodobitvi svojega poslovanja, kar je najmočnejši garant za dokončno uspešno izvedbo projekta Še posebej, če se uporabnik zaveda, da vsaka avtomatizacija zahteva natančno in dosledno izpolnjevanje nalog, ki zagotavljajo urejeno okolje sistema in samih vhodnih podatkov.
Programski paket teče na osebnem računalniku, ki je kompatibilen z IBM PC-AT, 1 Mb pomnilnika in 40 Mb hard diska.
Omeniti je potrebno, da smo se za to vrsto rešitve odločili zaradi časovne stiske (zagon programskega paketa do inventure) in preobremenjenosti kadra v DIS. Pred nami pa ostane, da to parcialno rešitev čimprej vključimo v obstoječi računalniški paket (materialno poslovanje) in s tem omogočimo integriran ost računalniških obdelav. Le tak pristop nam bo omogočil povezanost poslovnih funkcij v smislu njihovega procesiranja, ustrezno postavitev arhitekture podatkov, racionalno organizacijo hranjenja podatkov, določanje prioritete avtomatizacije posameznih procesov, kontrolirano redondanco, enkraten vnos podatkov.
ORGANIZATOR POSLOVANJA Igor Zorzut
cev pa smo proizvajali manj, kot bi sicer lahko. Iz tega naslova smo prejeli tudi največji del sredstev, s pomočjo katerih se bo obrat v celoti obnovil.
Potem, ko smo z uveljavitvijo zavarovanja pristopili takoj in organizirano od priprave proizvodnje, investicij, financ in pravne službe in to brez običajnih pregovarjanja, se je enako hitro odzvala tudi zavarovalnica »Triglav«
O.	S. Ljubljana in nam takoj nakazala določeno akontacijo za premostitev prvih velikih stroškov v zvezi z sanacijo. V času, ko to pišem, pa pričakujemo tudi dokončen obračun zavarovalnega primera Rakovnik, ki pa zagotovo ne bo nižji, kot 1,2 nove milijarde.
Glede na uvodoma navedeno spoznanje, se bo tudi pripravniška naloga naše mlajše kolegice v pravni službi, ki naj bi v bodoče v celoti koordinirala zavarovalništvo v podjetju, ukvarjala z vprašanjem optimalnega zavarovanja.
JT
Zavarovalni primer Rakovnik
V podjetju smo rabili leta, da je prevladalo spoznanje o zavarovanju, ki se ne prične in zaključi s sklenitvijo zavarovalnih pogodb, plačilom premij in uveljavljanjem avtomobilskih škod in tu pa tam kakšnega elektromotorja Kako pomemben je organiziran pristop k tej problematiki, je pokazal prav zadnji požar v Rakovniku, ki je bil na srečo dokaj hitro pogašen, s tem pa je bila preprečena tudi večja neposredna materialna škoda.
Namen tega zapisa ni naštevanje vseh vrst zavarovanj, za katera imamo sklenjene zavarovalne pogodbe in nekatera od njih bo najbrž potrebno predstaviti na straneh tega časopisa, temveč na konkretnem primeru prikazati pomen tega področja za podjetje.
Vsako zavarovanje se prične s sklenitvijo zavarovalne pogodbe, s katero se zavarovalnica zaveže, da nam bo ob
nastopu določenega negotovega dogodka, ki bo nastal neodvisno od naše volje, ob plačilu premije, povrnilo nastalo škodo, oziroma pomagala pri sanaciji konkretnega škodnega dogodka.
Obrat v Rakovniku je bil zavarovan za primer nastanka požara. Iz tega naslova smo lahko uveljavljali škodo, ki je nastala na stavbi in poškodovani oziroma uničeni opremi. Glede na to, da je bila oprema že davno amortizirana, zavarovalnica pa ne poravna računa za novo opremo, iz tega naslova nismo mogli pričakovati zavarovalnine s pomočjo katere bi lahko usposobili obrat za nadaljnjo delovanje. Drug pravni naslov na podlagi katerega smo uveljavljali v konkretnem primeru zavarovanje je bil obratovalni zastoj, ki je nastal v obratu zaradi požara. Nekaj dni se je proizvodnja popolnoma ustavila, naslednjih nekaj mese-
Novosti s področja delovnih razmerij
(povzetki s seminarja)
SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
1.	Za katerega kandidata velja prednost pri izbiri?
ZZD v 3. odstavku 124. člena določa, da ima prednost pri izbiri kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe, če izpolnjuje tudi druge zahtevane pogoje. Če sta bili za opravljanje določenih del določeni dve stopnji izobrazbe, pa sta se na objavo prijavila dva kandidata, od katerih je imel prvi višjo stopnjo strokovne izobrazbe, ni pa izpolnjeval ostalih pogojev, drugi pa nižjo stopnjo izobrazbe, a je izpolnjeval druge pogoje, ugotovimo da tako imenovana prednost pri izbiri ne pride v poštev, ker izpolnjuje vse pogoje le drugi kandidat.
2.	Ali je dopustno poskusno delo v primeru razporeditve delavca k drugim nalogam?
Iz veljavne zakonodaje izhaja, da je preverjanje strokovnih in drugih delovnih sposobnosti delavca s pomočjo instituta poskusnega dela možno le »po sklenitvi delovnega razmerja«, ne pa tudi v primeru razporejanja v času trajanja delovnega razmerja. Poskusno delo je poseben pogoj za nadaljevanje delovnega razmerja in kot tak je vnaprej določen v razvidu del in objavljen v oglasu.
3.	Ali je možno skleniti delovno razmerje s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogoja glede strokovne izobrazbe?
V načelu šteje sklenitev delovnega razmerja s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za sklenitev v nasprotju z zakonom. Izjemoma, če je to nujno za opravljanje delovnega procesa, se lahko s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogojev, sklene delovno razmerje, vendar samo za določen čas in sicer največ za 1 leto.
DELOVNI ČAS IN NJEGOVO RAZPOREJANJE
1.	Skrajševanje delovnega časa.
Glede na to, da je s programom za ugotovitev pogojev in meril za skrajševanje delovne in podaljševanje obratovalnega časa določeno omejeno število organizacij, ki pod določenimi pogoji preizkusno skrajšujejo delovni čas in da je preizkusno skrajševanje v tako določenem vzorcu organizacij že v teku, je mogoče zaenkrat skrajševati delovni čas le še v dveh primerih.
Prvič je mogoče skrajševanje na delih, ki se opravljajo na način (3) tri in (4) štiriizmenskega dela, če se tako delavci s samoupravnim splošnim aktom odločijo.
V drugem primeru pa na delih, pri katerih je to potrebno zaradi zdravju škodljivih vplivov in nevarnosti pri delu, nadalje na izjemno težkih delih ter pri delih, ki se opravljajo v neugodnih razmerah. V navedenem drugem primeru je skrajševanje možno le na podlagi postopka, ki ga določa 79. člen ZDR. V obeh navedenih primerih je z zakonom določena spodnja meja skrajševanja na 36 delovnih ur na teden.
Kakršenkoli obseg tedenskega delovnega časa določen in uveden z navedenim se šteje kot polni delovni čas, kar je treba upoštevati tudi pri obračunavanju osebnega dohodka letnega fonda delovnega časa, kot tudi pri uresničevanju drugih pravic, ki jih imajo delavci pri delu in iz dela.
2.	Izraba letnega dopusta v primerih, ko je delovni čas razporejen na drugačen način kot po 7 ur na 6 delovnih dni v tednu.
Po določbi 2. odstavka 63. člena ZDR se glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v temeljni organizaciji upošteva šestdnevni delovni teden.
Tako imenovano »odštevanje« prostih sobot, ki se pogosto uporablja pri evidentiranju izrabe letnega dopusta, pa lahko doseže namen edino le v primerih ko gre za razporeditev 42-urne-ga delovnega tednika izključno na 5 enako dolgih delovnih dni v tednu.
3.	Katere pravice ima delavec, ki dela s skrajšanim kot polnim delovnim časom?
Po določbah ZZD ima delavec, ki je sklenil delovno razmerje za najmanj polovico polnega delovnega časa, pravice in obveznosti delavca, ki dela s polnim delovnim časom, ki jih uresničuje v obsegu, ki je odvisen od dolžine delovnega časa, prispevka pri delu in rezultatov dela v skladu z osnovami in merili določenimi s samoupravnim splošnim aktom.
Glede na določbo ZDR o odmoru med delovnim časom, ki pripada le delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom, delavci, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, te pravice nimajo, torej tudi ne do sorazmernega dela za odmor.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
1.	Prenehanje delovnega razmerja delavca, ki ni prihajal na delo zaporedoma sedem delovnih dni, o razlogih pa ni obvestil vodje.
Ta način prenehanja delovnega razmerja urejata ZZD v 7. točki 1. odstavka 167. člena in ZDR v 7. točki 1. odstavka 169. člena v enakem besedilu. Po novi ureditvi morata biti za takšen način prenehanja delovnega razmerja izpolnjena dva pogoja:
prvi, da je delavec zaporedoma odsoten sedem delovnih dni z dela,
drugi, da o razlogih o tej odsotnosti ni obvestil delovne organizacije. Šele po izpolnitvi teh dveh pogojev bo lahko ODR sprejel sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Delavec ima zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja pravico do ugovora (seveda s predložitvijo ustreznih razlogov za odsotnost z dela). V tem primeru bo moral organ na drugi stopnji presoditi ali so razlogi upravičeni ali ne. Če delavec neopravičeno ni obvestil svoje delovne organizacije (npr. nezmožnost za delo zaradi bolezni), kot je to določeno v samoupravnem splošnem aktu (npr. v 24 urah) bo mogoče zoper delavca uvesti disciplinski postopek zaradi opustitve te dolžnosti.
2.	Prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu, ko izpolni pogoje za osebno pokojnino.
Po noveli ZZD je obvezna upokojitev ob dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe (delavec) oz. 35 let zavarovalne dobe (delavka) ali ob dopolnitvi 65 let starosti (delavca) oz. 60 let starosti (delavka) in najmanj 15 let zavarovalne dobe, pri čemer imajo delavke možnosti, če to želijo, da se izenačijo z delavci. V zavarovalno dobo je treba glede na načelo seštevanja zavarovalnih obdobjih po mednarodnih sporazumih šteti tudi zavarovalno dobo prebito v tujini. Novela ZZD zaenkrat ne dopušča kakršnihkoli izjem, tudi ne za priznane strokovnjake na določenem področju. Te izjeme bodo predmet zvezne zakonodaje, ki je v pripravi.
B. M.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi mojega dragega očeta se zahvaljujem delovni organizaciji CO-LOR za darovano cvetje in sodelavcem, ki so darovali cvetje in ga pospremili v prerani grob. Zahvalujem se tudi vsem, ki so v teh trenutkih sočustvovali z
menoj.	Tatjana Gauš
Pogovor s Colorjevim generalnim direktorjem ob 80-letnici te tovarne
Jubilej praznujemo delovno
Rihard Jerebic, generalni direktor Colorja, je diplomirani ekonomist. Skoraj tako pomemben podatek kot poklic je tudi to, da je Gorenjec. Trži-čan! Ampak smučal ni nikoli. Pa ne zato, ker ne bi hotel. Gre za preprost razlog, ki ga je njegova generacija še tako okusila. Sam je označil razlog kot zgodovinsko materialni. Za smuči ni bilo namreč nikoli dovolj denarja.
Star je 46 let, poročen; sin študent, hčerka še dijakinja.
Marsikaj je že delal... bil je načelnik za gospodarstvu v Tržiču, pa podpredsednik Ljubljanske banke v Kranju... Color pa vodi sedaj 3 leta. V pogovoru je dejal, da o zgodovini Colorja težko govori, ker je v njem še premalo časa, navsezadnje pa je tudi podrobno opisana. Veliko bolj kot zgodovina ga zanima prihodnost:
»Verjamem in trdno sem prepričan v uspešen razvoj Colorja. Ofenzivno si prizadevamo dvigniti poslovanje na višjo raven. Prvi rezultati so že vidni. Zato lahko z optimizmom gledamo na prihodnost, na tovarno, ki bo sodobno organizirana, ki bo imela vrsto tehničnih izboljšav, ki se bo lahko z vsem in vsakomur kosala. Pripravljamo se za tržni boj, ki mora slej ali prej obveljati v jugoslovanskem prostoru. Pripravljeni smo tudi za bitke v tržnem deležu na mednarodnem trgu. Na mednarodnem trgu bomo na vsak način obdržali sedanji delež izvoza, začeli pa bomo tržiti tudi z novimi izdelki. To je naša strateška usmeritev. Ti omenjeni cilji imajo seveda podnaloge in za njihovo uresničitev je potrebno ogromno znanja. Bilo bi prepodrobno, če bi našteval vse metode in načine našega delovanja.
Ključno vprašanje našega razvoja pa so seveda kadri. Ni naključje, da si prizadevamo pridobiti nove kadre, strokovnjake in da načrtujemo dvigniti izobrazbeno raven vseh zaposlenih. Gre za znanje, ki ga moramo povečati v vseh strukturah zaposlenih. Tako imenovano prestrukturiranje kadrov pomeni, da bomo mlade, ki nimajo dovolj izobrazbe, šolali in da bomo na izpraznjena delovna mesta praviloma zaposlovali delavce z višjo izobrazbo kot je bila doslej. Tako bomo na primer na delovno mesto, kjer je bila doslej uveljavljena srednja izobrazba, jutri načrtovali višjo.
Dokaz, da nam je veliko do znanja, je tudi to, da vabimo k sodelovanju najuglednejše strokovnjake iz znan-
stvenih in visokošolskih ustanov. Ta prenos znanja v prakso je za nas zelo pomemben. Dejavni smo tudi na področju štipendijske politike. Sedaj veliko več štipendiramo tiste kadre, ki jih pri nas potrebujemo. Gre pa za to, da ne potrebujemo samo kemike.
Toliko pomembna kot je kadrovska politika, je tudi tehnološki razvoj. Kadri in tehnologija gresta z roko v roki. Če že imamo nov stroj, potem je treba spremeniti tudi način dela, zlasti pa organizacijo dela. Na tem področju imamo zadeve še v osnutkih. Temu se pridružuje tudi prostorski vidik. Končno je za Medvode sprejet zazidalni načrt, ki nam daje možnost, da uredimo proizvodnjo in ostala področja dejavnosti. V starem delu Colorja bosta predvsem upravna in razvojna funkcija delno še tudi skladišče, ki pa bo pretežno v novem delu. Na tem področju gre seveda za dolgoročni razvoj. Prav sedaj oblikujemo razvojne smeri. Tako tehnične kot prostorske. Kratkoročno pa bomo posodobili poslovno propagandni center (maloprodajo), v katerem bomo razvijali tudi nove dejavnosti. Kupcem bomo lahko pokazali tudi način uporabe naših izdelkov. Ta del maloprodaje se je namreč doslej izkazal kot izredno pozitiven in je bila ena naših zelo dobrih odločitev.
V preteklem obdobju smo v Colorju preživljali hude čase. Teh hudih časov so bili največ krivi ukrepi zvezne vlade. Sedaj vsaj približno normalno deluje devizni trg, sproščene so cene izdelkov ...
Glede na administrativno plat poslovanja lahko rečem, da nam je lažje. Težje pa je na trgu, kjer je izjemno huda konkurenca. Konkurenca so nam tudi uvoženi izdelki. Skratka, trg nam diktira naše obnašanje. Lahko rečem, da poslujemo v mejah pričakovanj. K temu naj dodam, da se na trgu pozna, da je kupna moč prebivalcev padla, nekoliko pa se bojimo, da bodo omejitve tudi na področju industrijske prodaje. Sem ter tja pa se že srečujemo s pojavi, da zavračajo naše blago, zato ker smo iz Slovenije. Torej gre za posledice družbeno-politične klime. Upamo, da ta kriza ne bo predolgo trajala. Naj povem še podatek, dana konvertibilni trg izvažamo približno 20 odstotkov naših izdelkov, za široko potrošnjo na domači trg pa le 10 odstotkov.
HEfTiiJA
Lahko bi govoril tudi o družbenem standardu zaposlenih. V zvezi s tem naj povem samo to, da imamo zadeve urejene v okviru družbenega dogovora in da na marsikaterem področju celo prednjačimo. Na področju družbenega standarda si želimo, da bi zadeve ostale vsaj takšne kot so. 80-let-nico tako praznujemo delovno, paralelno ob vseh drugih akcijah, skozi vse leto. Lahko bi organizirali velik »pomp«, vendar menimo, da tako proslavljanje ne bi imelo pravega učinka, še posebej zato, ker take zadeve veliko stanejo.«
Brane Praznik
Kratke novice
ATOMSKE TOPLICE
Apartma v Atomskih toplicah, ki naj bi bil izgotovljen do konca letošnjega leta, žal še ne bo vseljiv. Nov rok za dokončanje naselja »atomska vas« je 1. maj. Zagotavljajo, da bo ta rok stoprocentno realiziran. Spomladi pa bodo v bližini naselja med hotelom in novim naseljem zgradili obsežen kopalni objekt, ki bo edinstven v Jugoslaviji. Gre za bazenski kompleks velikosti ca 9000 m2, v katerem bo več bazenov nestandardnih oblik. Približno dve tretjini bazena bo pokritih, ena tretjina bo zunaj s tem, da bo omogočen prehod iz enega v drugega v vseh letnih časih. Vodna površina bo 2400 m2 v sklopu bazenov, ki bodo izredno atraktivni, bo več manjših bazenčkov, rimske kopeli, podvodne masaže. Uredili bodo celo slap in brzice, kjer bo mogoče početi marsikaj. V sklopu objekta bodo potem še razne vrste saun, solarij, počivališča, nudistični del in seveda gostinska ponudba.
Skratka objekt bo izredno popestril ponudbo Atomskih toplic tako, da bo mogoče v njem preživeti ves dan. Otvoritev napovedujejo za 9. september 1989.
DS SOZD »KEMIJA«
V tem mesecu je tudi 40. seja delavskega sveta SOZD »Kemija«.
Med drugim bo (je) obravnaval:
-	analizo uresničevanja srednjeročnega plana SOZD »Kemija«,
-	osnutek plana SOZD »Kemija« in plane DSSS za leto 1989,
-	poročilo o poslovanju Interne banke SOZD »Kemija« za obdobje I. -IX. 1989.
RAZPIS VOLITEV
V mesecu decembru se bo iztekel mandat delegatom naših samoupravnih organov, zato bomo morali izvoliti nove delegate za delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo. Glede na to, da je bila večina delegatov izvoljena prvič, bodo lahko, če bodo delavci seveda zato, mandat ponovili. Glasovanje naj bi bilo predvidoma 10. januarja.
SREČANJE
UPOKOJENCEV
Tudi letos smo organizirali za naše upokojence tradicionalno novoletno srečanje. Kot običajno, bo srečanje v gostilni Mihovec. Sicer pa članstvo te naše druge ekipe kar narašča. Letos jih je že 150. Podrobneje v prihodnji številki.
REZULTATI V NOVEMBRU
Novembrski rezultati so podobni letnemu času, v katerem smo. Prodaja je nekoliko pod planom, ki je že tako manjši. Prodali smo 2037 ton, od tega 596 ton v izvoz. Vrednostno to pomeni 17.193,601.000 din, kar je tudi precej manj, kot v oktobru. Upamo torej lahko, da bo čimprej prišla pomlad.
PREDSEDNIK ŠUSTER ODHAJA
Predsednik poslovodnega odbora SOZD »Kemija« Dagmar Šuster je bil izvoljen za podpredsednika Gospodarske zbornice Jugoslavije, zato predčasno zaključuje mandat, ki bi se mu sicer normalno končal maja 1989.
Z NOVIM LETOM NOV SRC
Z novim letom se bo sedanji skupni računski center SOZD »Kemija« reorganiziral. Postal bo samostojna delovna organizacija zaenkrat sicer v ustanavljanju, ki bo delal za potrebe članic, kot tudi za zunanje uporabnike.
IK
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža Jožeta Ferlina se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem, IOOOS delovne organizacije Color, posebno pa se zahvaljujem jamarski sekciji za nesebično pomoč.
Hvala za izraze sožalja, poklonjeno cvetje, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti
Žena Maruška in vsi njegovi
NAGRADNA KRIŽANKA
jS* 4	JU z * 1 k v 1 L%Hi *	. .W V*.					$fctV)WL;	SUVftNi- &06/MJA	NAWVceff NetiE", UT6>t	Lotcm	STAClOC^. Pesnik	SAOAjevO
										
					TOAVA 2 KOlNlb					
					vyr)Nf ^NAU					vlosa, NA
SRE				Ur	rtAc. 16,QMXA VHLI					
	ČNO NOVO LETO				N£Wen				ft-i-KL. rtfcev	
DJKJL JUN/1 INV V M VV-ULLNA HAPPT NEW YEAR					KRONIKA, LE^rVFlS NIKMMC4					
C5NH tveroiA- ttcve	'f-	(	HpV? - vfMVTV	tNVK.		LTTNA CBuVMA	T6A/. v SAWEVU paciAJA tkanina.			
			iOVA							
FfcUt-Cl** Vl«\.tTCL. C ITAtitf)										
Swih_					pcvclW. MCUA 5totsec.			A. VOK.IH-		
VH*UV0 povSu-im								M	t»lMI	Rcdovna
								✓l^K.OVC-1 VTlgr LA vt7*>k		
JPNllt					ČNt					
ELEHeM TITAN			PBcbrtiit 0%. 3AlMEk				UX,USNIK			
MomotO- NOVT										
FoKo*y							INC			
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD Grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	5.000.-	din
2.	nagrada	3.000,-	din
3.	nagrada	2.000,-	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. januarja 1989. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
Jubilej „Colorja“
žnc indi nitrc bavlj, tično oljnate. Leta 19 ze, skla se je v c
V letošnjem 1988. letu bomo obeležili 80-letnico obstoja tovarne „Color“ v Medvodah. Leta 1908 je namreč Ljubljančan Franc Ivančič postavil temeljni kamen tovarni olja v Medvodah oziroma temeljni kamen bodoči tovarni „Color“. Pretežno večino te številke bomo zato posvetili temu jubileju, da bi se tudi mlajši bolj seznanili z začetki in razvojem naše delovne organizacije.
Začetek razvoja našega podjetja pa sega še bolj nazaj in to celo v leto 1832, ko je v Ljubljani začel izdelovati barve slikar in pleskar Adolf Hauptmann.
Ličarsko-pleskarske umetelnosti Adolfa Hauptmanna je po silovitem potresu leta 1895 dalje razvijal njegov sin, praV tako Adolf Hauptmann. Le-ta je v letu 1911 podjetje prodal graški firmi A. Zankl-Sohne, ki je imela v Grazu za tedanje pojme zelo moderno industrijo za proizvodnjo mineralnih sintetičnih barv ter oljnatih lakov. K tej firmi je leta 1904 pristopil France Medič, leta 1919 po tako imenovani nacionalizaciji pa je prišlo do trojnega lastništva Medič, Rakovec, Zanki, ko je v podjetje pristopil še Ivan Rakovec, industrialec Kranja. Leta 1923 je podjetje kupilo An,,, dvoško tovarno olja, ki jo je, kot je bilo rečeno, leta 1908 postavil Ljubljančan Ivančič. Leta 1925 je ostal Franc Medič izključni lastnik podjetja, kar je ostal vse do leta 1946.
Poglejmo si še nekoliko podrobneje hi-storijat medvoške tovarne olja, ki je v poznejšem razvojnem procesu prevzela dediščino celotnega podjetja.
Kakor so že marsikatero kmetijo veseljaški gospodarji pognali po grlu ali za kvartopirski dolg zaigrali kravo ali junca, tako je tudi Franc Ivančič svojo prvo investicijo zaigral za kvartopirskim omizjem. Po treh letih je oljaricaNprišla v roke nekega nem-ca Hutterja, nič bolj srečnega lastnika.
Obrat je imel dve hidravliični stiskalnici
Trg zagotavlja preživetje le inventivnim organizacijam
Inovacijska dejavnost v Colorju
Colorjev razvoj je usmerjen v štiri smeri
Utrinki ob spominih
Pisati o razvojnih dosežkih in novostih v proizvodnem programu firme je precej jev za stir Problematično zaradi vsaj dveh razlogov začela prt '^ jf vsekakor pomislek oziroma boja-nato še prcer[’ .3 bi s takšnim načinom obveščanja 1933 je zra^knl' P°s|ovno tajnost ali skrite načrte, Nič manj npatenmi ste imeli morda namen pridobi ki so ga iz leora^ pre^ konkurenco. S tako informa ko so odkupi,lzpu.b' udarno moč in s tem morda tu danih 700 m2 (lančni usPeh, ki ga načrtujemo in pri cev, medtem kPmo od novega proizvoda, serije al tovne vojne nar}3- Tako se lahko konča skrbno na 300 KS in 110dela pot izdelka od ideje, tipanja trži li proizvajati krom”predpro'zvodne nosečnosti", izdelovati razne šPe s številnimi težavami, pomno-njimi je omeniti nat z oksponencialnim YU faktor-kum, ki je prihajal nP^°VPov prve serije in preopti-goslavicum". Leta -| Pričakovanja komercialistov, proizvodnja litopona,°bi polnijo namišljen mošni-ga artikla barvne indut
Tako je podjetje združuj6 bil tehnične narave. Pino dejavnost, potrebnose kaj rado spremeni v Ijanje celotnega proizvodr3!3^6 strokovnih podat-surovine pa oremaza.1enovane tehnične infor-or niso zanimive za širši ki ob tem preti je
Ne eno in ne drugo pa lostnega informiranja, dežurni zadolženi za ti razlogov „proti“ preprc spevkom ni nič. Sledi mnenje, ki prevladuje, naklonjeno tehničnim hovim umotvorom. Danes je razlog več obletnica naše, težko t ganizacije, saj seje več ga obstoja imenovala Njene korenine segajo do ljubljanskega obrtn mana, ki velja za za< stroke.
Sama starost, ki od svc ko imenovanega „zaslu dala prida od sebe, pe vredna. Tako tudi od sf stare oljnate barve, lake kočije ni moč živeti. Čas in kdor ni z njim, je že d; den se tega zave. Zgoi polna naključij. Tudi naš vina je polna naključij in ženi rji so sestavljali stre leta uspešno spremljal
izk-
Pričetki inovacijske dejavnosti v naši delovni organizaciji segajo v obdobje povojnih let. Znano je, da je Ličen takoj po osvoboditvi zamenjal uvoženo dehidrirano ricinovo dlje s svojim lastnim tehnološkim postopkom dehidriranja ricinovega olja. Po prihodu P. Kržeta leta 1952 se prične ustvarjalna inovativna klima, ki je Colorju prinesla sloves najuspešnejšega podjetja v svoji branži. V letih od 1952 do 1970 je takratni razvoj osvojil skoraj vse
Organizirano inventivno dejavnost srn pričeli v letu 1980, ko smo sprejeli pr? nik o inventivni dejavnosti (moramo
večkrat v škodo podjetja), ki sr 1984 predelali na novo in 1 amandmaji dopolnili. Pripra-pravilnik, ki bo vse izku* vključil. Razumljivo je, d' izključno množično in
da je bil izredno slabo sestavljen ir voljeval najrazličnejša tolmačeni7
Delavcem
ffflh)
A MEDVODE //
Anketa med Colorjevci ob jubileju tovarne
Radi imamo tovarno
iskreno čestitamo za visoki jubilej tovarne