138      Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
Dr. Rudolf Sajovic.
(Nadaljevanje.)
III. Začasne o d r e db e.
Posebne odsvojitvene in obremenitvene prepovedi ustanavljajo vsebino začasnih odredb.
1. Dokaj učinkiovita je zaščita, ki jo nudi prepoved odsvojitve ali obremenitve premičnih telesnih stvari (št. 2 § 331). Po tej prepovedi je neveljavna vsaka odsvojitev ali obremenitev, ki bi jo podvzel dolžnik (inasprotnik stranke v nevarnosti), če pridobitelja ne ščitijo doibra vera in eden ostalih pogojev, navedenih v §§ 367, 456 odz., čl. 306 ali 307 trg. z. Prepoved učinkuje torej v pogledu prostovoljnih razpolaganj absolutno, ničnost razpolaganja moreta uveljavljati tako odsvojitelj ali obremenitelj stvari sam kakor tudi predlagatelj začasne odredbe.'
Vendar ta zaščita ni splošna, kajti izvršba s strani dragih oseb na stvari, katerih odsvojitev ali obremenitev je bila prepovedana, je mogoča, prepoved izvršibe ne izključuje. Drug upnik, ki prehiti z izvršbo predlagatelja začasne odredbe, obrezuspeši na ta način predlagateljev© iz:vršbo in poplačilo iz dotičnih premičnin. V tem smislu pravimo, čeprav dokaj netočno, da je zaščita, ki jo nndijo začasne odredbe v razmerju proti drugim osebam, zgolj dejanska, in ne stvarnopravna, ker ne preskrbi nobene
" Matijevič-Culi novic op. c. V, 2555. — Z u g 1 i a , Van-parnični postupci, 190. — Neumann-Lichtblau op^ c. 1174. — R i n t e I e n , Die einstveilige Verfiigung, 274, 248.
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      139
pravne varnosti na dotični premičnini, prepoveduje samo lastniku razpolaganje, ne ustvari pa zastavne pravice v korist predlagatelju."
2. Druga vrsta začasnih odredb so sodne prepovedi po št. 4 § 551 in št. 7 § 555 ip. (prepovedi razpolagati z d&-namo terjatvijo ali z zailitevkom na izročitev ali dajatev drugih, nedenarnih stvari). Prepovedi te vrste zabranjujejo sleherno razpolaganje (tudi sodno)" s prepovedano stvarjo in je njih učinek, kolikor se tiče prepovedanih razpolaganj z nasprotnikove strani enak učinku prepovedi odsvojitve premičnine. Začasna odredba pa prepo\emije tudi nasprotnikovemu (dolžnikovemii) dolžniku, da ne sme do nadaljnje odredbe plačati predlagateljevemu nasprotniku zneska, ki mu ga je dolžan, ali mu izročiti stvari, ki mu pripadajo, in tudi ne ukreniti kaj drugega, kar utegne obrezuspešiti ali znatno otežiti prihodnjo izvršbo na denarne terjatve ali na stvari, ki jih je treba izročiti ali dati. Po tej odredbi so dolžnikova (nasprotnikova) prostovoljna razpolaganja absolutno nična,^" dočim glede razpolaganj s strani dolžnikovega dolžnika ni enotnega naziranja.
Po enem naziranju, ki ga zastopa predvsem Rintelen*^ in ki se opira tesno na zakon, postane dolžnikov dolžnik, če postopa zoper izdano prepoved in to ne glede ali na dolžnikovo odredbo ali iz lastne poJ>ude, zgolj odškodninsko odgovoren. Po drugem naziranju, ki ga obširneje razvija Neumann-Lichtblau,'^ je tudi vsako razpolaganje dolžnikovega dolžnika (druge osebe) nično. Pristavlja pa, da predlagatelju začasne odredbe sklicevanje na ničnost razpolaganja takrat ne bo koristilo, kadar bo z začasno odredbo prizadet zahtevek na izročitev ali dajatev stvari, pa se je teh stvari dolžnikov dolžnik že znebil, tako da bi bila izvršba na izročitev istih nemogoča. V takem primeru da je dolžnikov dolžnik odgovoren predlaigatelju začasne odredbe zgolj odškodninsko. To znači, da se bo izkazala prepoved \nselej  za neučinkovito, kadar se bo
* Matijevič-Čulinovič op. c. II, 109. — Z u g lia, op. c. 189. — Werk op. c. 662. — Neumann-Lichlblau op. c. 1164, 1178. — Pollak op. C. 1036.
» R i n t el en op. c. 265.
1« M a t i j e v i č - C u 1 i n o v i 6 op. c. V, 2357. — JSI e u m a n n -L i C h t b 1 a u op. c. 1177. — P e t s c h e k , Zvvang-srvollstTeckung in For-derungen, 139. — R i n t e 1 e n op. c. 266, 267. — T i 1 s c h , Einfluss der Zivilprozessgesetze auf das niaterielle Recht, 87, 30O.
" Op. C. 268 si.
Op. C. 1178. — Isto naziranje izraža brez posebnega razlikovanja M a t i j e v i <• - C 11 1 i n o v i (• op. c. V, 2337.
8*
140      Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
tikala določne stvari, tedaj v zavarovanje nedenarnih zahtevkov v večini primerov. Naglaševati v takih okolno-stih neveljavnost pravnega posla gotovo ne more Ijiti namera uvidevnega zakonodavca, zato takšna razlaga ne more zadovoljiti.
Morda ho ibolje, ako se v razčistitev stvari povrnemo na izhodišče vseh razlag, iz katerega izhajata tudi R i n t e -len in N e u m a n n - L i c h t !:> I a u . da gledamo na sodno prepoved odsvojitve in obremenitve stvari po št. 4 § 511 (in št. 7 § 555 ip.) podobno kakor na sodno prepoved odsvojitve in obremenitve premičnih telesnih stvari ]>o št. 2 § 551 ip. Odsvojiiev ali obremenitev premičnin je veljavna navzlic prepovedi, kadar je pridobitelj zaščiten kot dobroverni. če uporabimo to zamisel in jo razvijemo primerno tudi glede sodne prepovedi zalitevkov, bomo rekli, da je zoper tako prepoved izvršeno razpolaganje veljavno vselej, kadar je tretja oseba pridobila zabtevek bodisi od predlagateljevega nasprotnika bodisi od dolžnikovega dolžnika, če je bila v dobri veri. Ako to ni bila, sta razpolaganje in pridobitev s strani tretje osebe neveljavna. Takšni sta tudi, ako je I)ilo sodni prepovedi nasprotujoče razpolaganje izvršeno le med obema osebama, ki vesta za prepoved: med predlagateljevini nasprotnikom in dolžnikovim dolžnikom. Oba sta vselej slabo verna. V tem primeru ima predlagatelj začasne odredbe zoper dolžnikovega dolžnika odškodninski zahtevek le za t. zv. nadaljnje škode, kajti izvršbo more voditi na zahtev^ek navzlic razpolaganju. Kadar pa po povedanem ostane razi>olaganje veljavno, je dolžnikov dolžnik sploh le odškodninsko odgovoren. To je smisel določl:)e 5. odst. § 555 ip.
Izvršbe oseb, ki se jih začasna odredba ni malo ne tiče, na prepovedano terjatev ali zabtevek niso izključene.
5. Omeniti je v tej zvezi še tretjo vrsto začasnili odredb, sodno prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin, nepremičninskih deležev in stvarnih pravic (št. 5 § 355 lip.). Te prepovedi se zaznamujejo v zemljiški knjigi, kar jim podeljuje enak učinek kakor dobra vera in drugi pogoji pri prepovedih odsvojitve in obremenitve premičnih telesnih stvari. S to predpostavko nasprotnikova prostovoljna razpolaganja ne morejo odvrniti poznejše izvršbe s strani stranke y nevarnost, ki je izposlovala začasno odredbo, seveda le tedaj, če je sodišče spoznalo zahtevek stranke v nevarnosti za oljstoječ. Sodna prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin učinkuje v pogledu prostovoljnih razpolaiganj sicer absolutno, a le pogojno, če se
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      141
omenja zakon izrecno le prostovoljna razpo
aganja
IV. Pogodbene  prepovedi  odsvojitve in obremenitve.
Nadalje imamo pogodbene prepovedi odsvojitve im obremenitve nepremičnin, katerih učinkovitost je zagotovljena z določbo § 364-0 odz. O obsežnosti teh prepovedi moremo reči, da nimajo točno določene zakonite vsebine, da pa jim morejo dati stranke poljubno širši ali ožji obseg. V pomanjkanju drug-ih oporišč moramo zato razlagati dogovor kolikor mogoče ozko, t. j. več ali manj skoro dobesedno. Tako ravnamo najmanj zoper osnovno misel, ki se izraža v zakonu, da se ohrani vsaka stvar prostemu pravnemu prometu, ki je v skladu tudi z gospodarskim naziranjem časa. Odsvojitev bi pomenila v tem ozkem pomenu le opustitev ali okrnitev lastnine oziroma prenos iste na drugo osebo ali tudi le odsvojitev posameznih telesnih delov nepremičnine ali posameznih z njo zvezanih pravic. Podobno bi, kadar ni drugačnih strankinih izjav,' tudi za obremenitev nepremičnine imeli lahko le obremenitev z zastavno pravico, čeprav seveda tudi drugačne obremenitve, zlasti takšne, s kakršno se zmanjšajo odnosi, niso izključene in morda celo bolj pogostne. Vselej pa mora biti prepoved, najsi gre za odsvojitev ali obremenitev, za poslovnopravni svet javna, torej poočitena v zemljiški knjig-d. Zato bo mogoče dogovoriti le take obremenitve, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, o katerih obstoju se oprezni pogodnik prepriča iz te. Podoben učinek imajo tudi oporočno ustanovljene odsvojitvene in obremenitvene prepovedi, ki so pa včasili še bolj dalekosežne. ker prehajajo deloma v tihe dedne nadomestitve."
Po § 3640 odz. učinkuje vknjižena prepoved tudi „proti drugim osebam". Kaj je v-sebina tega besednega izraza, je
" M a t i j e v i C- - C u 1 i n o v i č op. c. V, 2536, 2355. — Neumann-Lichtblau op. C. 1197. — R i n t e 1 e n op. c. 237.
" Klang-Rappaport op. c. II, 1, 235. — V sledečem naj se zaradi poenostavitve smatra, da velja tudi za oporočno prepoved, kolikor ni obenem tiha dedna nadomestitev, v načelu isto kakor za pogodbeno. Prav tako se bo uporabljal izraz „odsvojitev" vselej obenem tudi za »obremenitev", kjer le ni povo<la, razumeti samo odsvojitev.
prepoved opraviči z naknadnim izvršilnim naslovom stranče v nevarnosti, nasproti izvršljivim posegom drugih oseb učinkuje kakor začasne odredbe sploh. To se pravi, da ne izključuje sodne izvršbe na nepremičnino ali stvarno pravico s strani upnikov predlagateljevega nasprotnika, ker
142      Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
v zvezi s sledečimi razmotrivaiiji osnovno vprašanje, nasproti l^ateremu so druga dblične narave, ki se z njimi obširno bavi slovstvo, skoro neznatnega pomena.
Besedilo „proti drugim osebam" poudarja v prvi vrsti, da prepoved ne učinkuje samo med pogodbenima strankama, med lastnikom nepremičnine in osebo, s katero je bila prepoved pogojena, da učinek ni torej samo relativen," ampak da daje prepoved upravičencu tudi možnost, izločiti isploh vsakogar od pridobitve pravice, ki bi bila s prepovedjo navzkriž. \ tem smislu se govori tudi o „stvarnem'" učinkovanju prepovedi. Še dalj gredo drugi, ki pravijo, da učinkuje vknjižena prepoved ,.absolutno".''' Med relativnim in absolutnim učinkovanjem je seveda dokajšnja razdalja. Kaže pa to, da iščejo posamezni pisci v obstoječi terminološki zakladnici primernega izraza, ki bi bil ustrezen dejanski vsebini prepovednega učinkovanja, saj dodajajo prepovedim učinke, katerih bistvo eden ali drugi izraz ne podaja točno in tako opredeljeno, kakor bi bilo to v pravnem področju pričakovati in želeti. Zdi se mi tudi, da tiči nadaljnji vzrok nedognanega izražanja v tem, ker gledajo na prepoved izključno kot tako, ker vidijo v njej zgolj možnost neke oselbe, prepovedati odsvojitev ali obremenitev.
Res piscem ta pravica ni izraz samo dvostranskega pravnega razmerja, saj ne obsega samo prepovedi odsvojitve, preko tega zgolj relativnega učinkovanja naj pomaga dejstvo zemljiškoknjižnega vpisa. Vknjižena prepoved se obrača tudi zoper vsako drugo osebo, ki bi hotela dotično nepremičnino s pogodbo prisvojiti ali pridobiti na njej kake pravice. Toda tudi v tej razširitvi zoper tretje osebe učinkuje pravica baje zgolj kot prepoved, to se pravi, druga stranka v tej prepovedni pogodbi (t. zv. prepovedni upravičenec) sme, opirajoč se na vknjižbo, prepovedno pravico uveljaviti zoper vsakogar, sme zahtevati od novega pridobitelja nepremičnine ali bremena na njej vzpostavitev
1^ Ehrenzweig op. c. I/l, 119: ..Pravice, ki učinkujejo ,samo zoper določne osebe, imenujemo relativne, zoper sleherne učinkujoče absolutne". — „Tudi obveznostne pravice učinkujejo včasih zoper tretje (zadaj § 294 III)".
" O različnosti izražanja prim. Štempihar, Pogodbene prepovedi odsvojitve — obremenitve. Slov. Prav. 1957: na strani 8 govori o „stvarnem", na str. 18 o „absolutnem" učinku. —¦ O „absolutnosti" govori tudi SZ XV, 17. — Nasproti temu govori K 1 a n g, Beraerkungen zti den sachenrechtlichen Bestimmungen der Zivilnovellen, 56 o „stvar-nem" učinku razpolagalne prepovedi, v komentarju 1/2, 44, pa o „rela-tivnem".
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      143
prejšnjega stanja.^' Po lem naziranju je zoper prepoved izvršena odsvojitev ali obremenitev sicer stvarna, a samo izipodbojna, dočim o absolutnem učinkovanju prepovedi ne more biti govora. Kolikor govore pisci tedaj o stvarnih ali absolutnih učinkih, razumejo s tem edinole izpodbojnost odsvojitve ali obremenitve. Pravna možnost prepovednega upravičenca se javlja kot navadna subjektivna pravica, nekaj j^repovedati, res ne samo sopogodniku ampak tudi drugim pravnim subjektom. Kot subjektivni pravici se ji more upravičenec vselej odreči in sicer docela ali samo nasproti določnim osebam ali le v pogledu določene obremenitve, izrecno ali molče."
Ali pa je res navzlic prepovedi pogojena odsvojitev ali obremenitev pravno veljavna, pa le izpodbojna? Ali naj vknjižba v tem primeru ne izraža še drugačnih svojstev, namreč onih, ki jih imajo pravice in pravna razmerja', ki so vknjižena, sploh? Ali ne povzroči vknjižba morda neke premaknitve v pravnem razmerju med lastnikom nepremičnine in prepovednim upravičencem? Stalna praksa zemljiškoknjižnih sodišč, ki ji v tem pritrjuje tudi slovstvo," bi kazala na to. Zemljiškoknjižne predloge, ki se s prepovedjo ne dajo spraviti v sklad, namreč sodišča zavračajo. Ce bi bila odsvojitev veljavna, pa obenem izpodbojna, bi moralo sodišče prenos lastnine ali obremenitev izvršiti, pa prepustiti upravičencu, da bi vpis izpodbijal.
Pravno stanje lastnika z odsvojitveno prepovedjo obremenjene nepremičnine se razen v enem ne razlikuje v ničemer od drugega, povsem svobodnega lastnika. Sme upravljati nepremičnino po svobodni volji, jo sme ukoriščati na najrazličnejše načine, spreminjati obdelavno vrsto, postavljati na njej poslopja in jih zopet podirati, izsekati gozd in pod., sme nepremičnino s posledno voljo zapustiti komur koli (§ 610 odz.),"" samo eno mu ^ni dovoljeno, od-svojiti ali obremeniti jo. To pa tudi ne začasno, niti za najmanjši trenutek, tudi ne z omejitvijo „nekvarno pravicam prepovednega upravičenca". V tem se stanje, povzročeno s prepovedno odsvojitvijo, razlikuje bistveno od onega, ki je posledica dedne nadomestitve. Nadomestitveni dedič je omejen v uživanju in razpolaganju lastne mu nepremičnine, lastniku z odsvojitveno prepovedjo obreme-
1" Gl. štempihar op. c. 19. 1» Gl. odi. SZ XV, 17. — Štempihar op. c. 16. 1» Gl. Štempihar op. c. 19. Štempihar op. c. 17, 18.
144      Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
njene nepremičnine nedostaje samo razpolagalne možnosti, sicer je j>olnokrvTii lastnik.
Pel navzlic temu nedostatku razpolaganje z nepremičnino ni izključeno, ni s prepovedjo zadeta nepremičnina postala lastnina mrtve roke, ni odtegnjena pravnemu prometu, le lastnikova razpolagalna volja ni zadostna. Po voljo dopolni in jo napravi popolnoma pravno učinkovito skladna volja prepovednega upravičenca: soglasje oibeh oseb, razpolagati z nepremičnino, daje po zakonu potrebno voljo zLi odsvojitev in obremenitev. Ne gre samo za lastnika nepremičnine, ampak obenem tudi za imetnika pravice, prepovedati odsvojitev, da se poslužim besedila § 21 zzk. Vknjižba dviga enostransko razpolaganje zoper prepoved nad golo izpodbojnost. Zakon ne pravi „zoper prepoved izvršeno pravno dejanje se sme izpodbijati" (izražanje § 2? stz.), ali „darovalec je upravičen zahtevati" (§ 947 odz.), „sme daritev preklicati" (§ 948 odz.) in kakor se podobno glasi še v drugih zakonskih določbah. Odz. pravi v § 364c drugače, odreja, „da prepoved učinkuje tudi proti drugim osebam". Že besedilo samo da slutiti nekaj večjo učinkovitost, kakor jo podeljujejo druge, pravkar navedene določbe. Razpolaganje zoper prepoved sicer ni izključeno, ne more pa povzročiti nameravanega učinka, prenosa ali osnovanja zemljiškoknjižne pravice. Ne zaradi tega, ker bi ne bilo naslova, ampak ker ni privolitve oseb, ki morejo z nepremičnino razpolagati (§ 104 št. t zzk.), učinkuje prepoved proti drugim. To sluti nezavedno tudi praksa, zato se o zemljiškoknjižnih vpisih pri takšnih nepremičninah obvešča tudi prepovedni upravičenec.^'
Iz teh izvajanj izhaja, da zgolj z lastnikom sklenjena pogodba o nepremičnini, zadeti s prepovedjo, ni jx)polna, dokler ne pristopi upravičenčeva privolitev, s to pa se smatra, kakor da je bila pogodba sklenjena že skraja veljavno. Pri prepovedi, ustanovljeni z oporo^ko, sploh do odsvojitve ne more priti, ako ni nikogar, ki bi nedostatno voljo dopolnil. Na podlagi nepopolne pogodlje ne moire nihče pridobiti pravice, ki jo prepoved izključuje. V toliko ima torej prepoved absoluten učinek. To je posledica zemljiškoknjižnega vpisa, ki kaže tudi v tem primeru konstitutivno moč, kar velja prav tako nasproti lastniku, ki je postopal vede ali nevede (v dvomu) zoper prepoved. Tudi sam se
štempihar op. c. 20, sicer samo glede izvršbe, mora pa veljati isto tudi pri prostovoljnem razpolaganju. — Prim. odi. Ut 170/34, SZ VI, 254, SZ Vni, 55.
Prepovedi odsvojHve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      145
lahko hrani zoper sopogodjnika z neveljavnostjo pogodbe, čeprav veljajoče naziranje, ki vidi v poslu sicer veljavno, a izpodbojno pogodbo, to zanika.
Seveda pride le redko do zemljiškoknjižne izvršitve pogodjj, ki nasprotujejo odsvojitveni prei>ovedi. Če bi se pa to zgodilo, ker je prepoved morda nejasna ali jo je sodišče spregledalo, more izpod])ijati vknjižbo predvsem prepovedni upravičenec in zahtevati izbris. Če je bil o vknjižbi obveščen, bo storil to z rekurzom, če bi to ne bilo mogoče, ker bi bilo obravnav-ati sporna vprašanja, s tožbo. Te se more poslužiti tudi po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa. Njegova pravica, zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja, zastara v tridesetih letih, če gre za izibris pravice onega, ki je pridobil naravnost od prepovednega obvezanca, ali če je nasprotnik v neposrednem razmerju z upravičencem (§ 69 zzk. v zvezi s § 1479 odz.)."^ Če gre za naslednje pridobitelje, ugasne vzpostavitvena pravica prepovednega upravičenca v treh letih, ako o nedopustni vknjižbi ni bil obveščen (§ 71 zzk.) ali ako pridobitelj ni bil v dobri veri (§ 70/2 zzk.). Če je bil naslednji pridobitelj v dobri veri in prepovedni upravičenec o prvi odsvojitvi obve.ščen, si zčidnji ohrani vzpostavitveno pravico le, če si izposluje v rednem rekurznem roku zaznambo spora in vloži tožbo v nadaljnjem roku šestdesetih dni (§ 70/1 zzk.).
Brez rekurza ali izbrisne tožbe se zemljiškoknjižno stanje ne popravi, še manj po službeni dolžnosti, ako bi sodišče po izvršeni vroobi napako samo zapazilo. To pravilo je v 1. odst. § 156 zzk. jasno izraženo.
V zvezi s tem se javlja vprašanje, kdo je t. zv. prepovedni upravičenec ali čigave soglasnosti je treba, da se doseže za prenos ali nastanek pravice potrebna volja. Odločba Slov. Prav. 11, 229 ima za podstavo primer, da je oče izročil nepremičnino hčeri in se obenem pogodil, da se brez njegove privolitve nepremičnina ne sme ne obremeniti ne odsvojitd, ampak da jo mora prevzemnica prepustiti enemu svojih otrok. Hči pa je izročila nepremičnino z očetovo privolitvijo sestri. Kasacijsko sodišče zemljiškoknjižnega prenosa ni dovolilo, češ da ni jasno, da bi bila pravica zgolj pogojna, t. j. odvisna le od tega, ako ne bi oče-izročitelj dovolil hčeri prodati nepremičnino tudi drugi osebi. Iz odločbe izhaja, da ima vrhovno sodišče za pre-
22 Za zastaralno dobo prim. predvsem Klang, Kommentar IV, 62?.
146      Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
povednega upravit-enca poleg osebe, ki je prepoved pogodila, tudi osebo, kateri v korist je bila prepoved dovogor-jena, če iz pogodbe ne izhaja drugače. V takem primeru je torej prepovednih upravičencev več, ker je ibila ustanovljena prepoved v korist oseib, ki niso pogodbene stranke. Druga pogodba med očetom in nedoletnim sinom, ki je dala povod neobjavljeni vrhovnosodni odločbi Rv CoCi 6/42. se je glasila: „Da se zavaruje domače posestvo edinemu pravnemu nasledniku, sinu A. B., se odpoveduje oče A. C. pravici, svoje zemljišče bodisi prodati v celoti ali deloma, bodisi obremeniti s kakršnimi koli novimi bremeni in dovoljuje, da se pri njegovem zemljišču vknjiži prepoved odsvojitve in obremenitve v prid sinu A. B." Sin A. B. se je s tem izkazal kot prepovedni upravičenec in tožitelj.
Zamisliti pa si moramo še tretji tip odsvojitve prepovedi, ki ga v nasprotju z obema navedenima, v prid nekemu domnevnemu bodočemu lastniku pogojenima prepovedima, označim kot abstraktnega. PogodlDena ali oporočna prepoved izključuje razpolaganje z imovino iz najraztiovrstnejših razlogov. Najverjetnejši in najbolj pogosti bodo tudi pri teh oziri na bodoče dediče, toda ti se sploh ne imenujejo. Razpolaganja po dejanskem trenutnem lastniku ne omejuje neka obstoječa pravica bodočega lastnika, ampak ga izključuje edinole obveznost nasproti drugi pogodbeni stranki. Izključuje sploh protipogodbeno razpolaganje, ne pridržuje pa s prepovedjo zadete imovine ali nje tvarine določni osebi, ampak jo hoče ohraniti tako, kakršna je, sedanjemu lastniku, ki je v pogodbi (oporoki) imenovan kot prepovedni obvezanec. Taka prepoved se najbolj približuje nekaterim zakonitim, ki skušajo zagotoviti lastnino neokrnjeno sedanjemu lastniku in njegovemu rodu.^' Prepovedni upravičenec je v tem primeru druga pogodbena stranka, dočim utegne nastati, če se prepoved izrazi v oporoki, položaj, da imamo samo prepovednega obvezanca, pa nobenega upravičenca."
O učinkovanju pogodbenih prepovedi v izvršbi zakon molči. Opirajoč se na golo zakon.sko besedilo, bi jim morali odreči vsak učinek. Ne more biti prepuščeno dvema osebama, da sporazumno izključita poplačilo tretje s tem.
23 Prim. Sajovic, K vprašanju pre[>ovedi obremenitve in odsvojitve. Slov. Prav. 1957, 85. — Š t e m p i h a r op, c. 11. — Ehren-zvveig op. C 1/2, 185. ki vidi v taki prepovedi idealno korist za prepovednega upravičenca.
-* E h r e n z w e i g . op. c. 11/2, 454.
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      147
da se zaveže ena nasproti drugi, opustiti vsako razpolaganje s svojo imovino. Z razp^olaganjem razumemo seveda ono, ki je prostovoljno. Kaj takega more ustanoviti le zakonodavec sam. Dovolj jasno kaže na to ureditev sodnih prepovedi — začasnih odredb, ki ne učinkujejo nikoli aisolutno, pa čeprav se dovolijo v zavarovanje zahtevkov, ki jih predlagatelji verjetno izkažejo. Nalika s temi prometnimi prepovedmi bi torej kazala na to, da pogodbene prepovedi izvršibe ne izključujejo. Vendar sta se tako teorija kakor praksa soglasno izrekli, da je dotlej, dokler sega pogodbena prepoved, tudi izvršba na nepremičnino ali terjatev nedopustna.'^ Za razlog se navaja, da izvršbe s pogodbeno prepovedjo zadete nepremičnine ni moči dopustiti, ker bi bila sicer dana možnost, da pTepovedni zavezanec nameravani pogodbeni učinek izjalovi, n. pr. da nalašč ne plača dospele terjatve ter se pusti tožiti ali da celo v sporazumu z drugo os^bo ne prepreči nastanka izvršilnega naslova in pod. Razlogi, ki bi se dali navesti v prid vsaki zakonski določbi in ki razlogovanje z zakonsko svrho postavljajo skoro na enako stopnjo kakor ono a contrario. Zato bi le bol težko edino nanje mogli postaviti tako dalekosežne posledice.
Poseči moramo zopet nazaj, na vknjižbo, na katero veže zakon absolutni učinek. Ta predstavlja skupaj z omenjenimi razlogi ono zavoro, ki brani nepremičnino tudi pred izvršbo. Ker pa učinkuje vknjižba šele odtlej, ko je bila ustanovljena, izvršba v poplačilo poprej nastalih vknji-ženih terjatev ne more biti izključena. Prepoved tudi ne prepreči nastanka in izvršitve zakonitih zastavnih in prvenstvenih pravic,^" ker izključuje v prvi vrsti prostovoljno razpolaganje in v posledici tega tudi izvršbo, kolikor gre na plačilo prostovoljnih razpolaganj (saj je sodba kot taka le deklaratorne narave).
V. F i d e j k o m i s a r s k a nadomestitev.
Posebne vrste prepovedi je fidejkomisarska nadome-mestitev, ki se predstavlja kot z oporoko fiduciarju nalo-
2" Gl. predvsem Klang, Bemerkungen, 55. — Nadalje M a t i -j e v i č - Č u 1 i n o v i č op. c. IV, 1480, 1586. — Štempihar op. c. 20. — Eh renz weig op. c. 1/2, 185. — Klamg, Kommentar 1/2, 47. — Neumann-Lichtblau op. c. 577, 401, 482. — Walker-Procha-ska, System des Exekutionsrechtes, 121, 125, 126. — Odi. SI. Pr. II. 364, IIL 478; GlUNFl VH, 2725, VIII, 2928; SZ VI, 326; VII. 35: XViin, 169; Not. Z. 1956, 158; JBl 1937, 101: ZBl 1937 št. 4,
28 Štempihar op. c. 19, 21. — Klang op. c. 1/2, 47. — SZ Xn, 57.
148      Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
žena prepoved odsvojitve in obremenitve (§§ 608 in si. odz.). Fiduciar ima zgolj omejeno lastninsko pravico „s pravicami in obveznostmi uživalca", kakor pravi § 615 odz. Ker pa uživanje ni povsem neprenosno, izvaja večinsko mnenje za i iduoiarja možnost razpolaiganja z zapuščino in mu dopušča, da more ali sme odsvojiti in dhremeniti substitucijsko imovino, a le nekvarno suibstitucijski vezi.^' To nikakor ni v nasprotju z osnovno idejo fidejkomisarske nadomestitve, saj nje bistvo ni v tem, da bi morala biti sui]>stitucijska imovina v rokah osebe, ki jo imenuje zapustnik, dokler ne iripade fidejkomisarju, marveč v tem, da jo dobi fidej-comisar neokrnjeno za fiduciarjem. Ta namen se da pač s pravnimi sredstvi prav tako doseči kot z izvolitvijo primerne osebe, morda še bolj gotovo in varno, kajti osebne okoliščine so manj zanesljive kot pra\Tie. Ker pa obstoje omejitve lastninske pravice za fiduciarja le, ker je hkrati postavljen fidejkomisar, ta pa še ni postal lastnik, dokler uživa stvar fiduciar, prestanejo za prestalega omejitve, tičoče se njegove lastninske pravice, brž ko odpade eden ali drugi. Zato je samo po sebi umljivo, da moreta oba dediča, prvi in drugi, s substitucijsko imovino skupno razpolagati.^*
Glede vpisov aH razpolaganj, ki bi prekoračili meje dopustnega razpolaganja, bi bilo le kratko pripomniti. So absolutno (neveljavni, more jih izpodbijati prodajalec-fiduciar sam.^' Če je sodišče pri opravi zemljiškoknjižnega vpisa substitucijsko vez prezrlo in izvršilo neomejen vpis, bi takšen fidejkomisarju vendar ne mogel škodovati, dokler <udi fidejkomisarska nadomestitev ni izbrisana. Pač pa bi nastopil za onega dediča, komur v kvar bi se vpis izvršil, enak pravni položaj kakor pri odsvojitveni prepovedi, ako bi se izbrisala substitucijska vez (gl. gori pri opombi 22).
Iz izraženega naziranja, ki razmejuje več ali manj shematično pravni področji med fiduciarjem in fidejkomi-sarjem, se podaja tudi položaj v izvršbi zoper fiduciarja, ki prihaja prav za prav kot edino praktična v poštev. Iz določb o fidejkomisarski nadomestitvi  (§§ 615. 614, 616,
2' E h r e n z w e i g op. c. II/2. 461. — K 1 a n g - R a p p a p o r t op. C. n/1, 244. Pri zadnjem glej ostalo slovstvo, ki je nasprotnega naziranja. Isto izraža tudi Štempihar op. c. 4, 5. — Gl. U II 789.
28 E h r e n z w e i g op. c. II/2, 462, navajajoč odi. GIU XVII, 6852, ki pravi, da imata fiduciar in fidejkomisar skupaj pravice, .,kakor bi šle samoedinemu dediču". S tem se v nekakšni prikriti obliki javlja potreba po skupni razpolagalni volji obeh upravičencev. — Skupno razpolaganje dovoljuje tudi Štempihar op. c. 5.
2" K 1 a n g - R a p p a p o r t op. c. II/I, 247.
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      149
617 odz.) odločno izhaja, da bodi svoboda prvega dediča (fiduciarja) v razpolaganju z imovino kar najmanj utesnjena, tolikšna, kolikor se sploh da spraviti v sklad z zapustnikovo voljo in svrho nadomestitve. Ako je fiduciarjeva lastnina vsaj tolikšna, kakršna gre uživalcu, potem je dopustna na substitucijsko imovino izvršba s prisilno upravo za čas, dokler suibstitucijski primer ne nastopi. Z isto omejitvijo bomo morali dopustiti tudi osnovo prisilne zastavne pravice, kajti vrstni red vknjižene terjatve daje neke prednosti pri razdelitvi upravnih odnosov, ki bi šli sicer, da ni izrv^ršbe, uživalcu-fiduciarju. Zoper ti vrsti iz-vr.šbe torej ne more biti nobenega utemeljenega dvoma.
Več teoretskih pomislekov vzbuja in povzroča obenem izvedba prisilne dražJie zoper fiduciarja. Pa tudi tu je, ako g"re za čisto fidejkomisarsko nadomestitev, ne vezano še s posebnimi prepovedmi, dejanski položaj dokaj jasen. Osnovna imovina mora ostati fidejkomisarskemu dediču ohranjena. To se doseže tako, da se dovoli prenos lastninske pravice same — da vzamemo kakor drugod tudi tu samo to možnost kot osnovni lik v pretres — na drugo osebo dotlej, dokler ne nastopi substitucijski primer. Če izhajamo iz tega, da sme fiduciar prenesti začasno ali pogojno lastnino na drugo osebo s pogodbo, bomo dopustili tudi piisilno dražbo substitucijske imovine, seveda z isto omejitvijo.'^" Po vsem tem se pokaže piepoved odsvojitve, če motrimo položaj samo statično ne glede na dobo omejitve, za bolj dalekosežno in oljčutno omejitev lastninske pravice med živimi od fidejkomisarske nadomestitve. Slednja pomeni omejitev v korist bodočega lastnika substitucijske imovine, ki jo bo pridobil, ko bo prvi dedič odpadel, pri prepovedi pa je bodoči lastnik še popolnoma neznan.
Vsa izvajanja lahko strnemo v stavek: Izvršba na sub-situcijsko imovino je dopustna, pa prisilna zastavna pravica ugasne, prisilna uprava se konča, kupec na prisilni dražbi domaknjene mu nepremičnine prestane biti lastnik. Ijrž ko nastopi substitucijski primer. Pripomniti je seveda, da večinsko mnenje tudi iz tega gori opisanega materialnoprav-ga stanja ne  izvaja za izvršbo dosledno vseh posledic,
Elirenzweig op. c. II/2, 464. — Klang-Rappaport op. C. II/l, 245, z omejitvijo, da je v izvršbi zoper fiduciarja dopusten do-mik le, če je v dražbenih pogojih izraženo, da sprejme kupec substitucijsko vez brez zaračuna na kupnino. — Walker-Pr()chaska op. C. 120 za osnovo prisilne zastavne pravice, 124 za prisiilno upravo, 149 za prisilno dražbo. — Zgolj za prisilno zastavno pravico in prisilno upravo Neumann-Lichtblau op. c. 577, 401.
150     Prepovedi, odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
ampak dopušča na fiduciarjevo imovino le izvršbo z osnovo prisilne zastavne pravice in s prisilno upravo, s prisilno dražbo pa le s privolitvijo vseh fidejkomiksarskih priča-kovalcev ali pa le v poplačilo terjatev, ki bremena sploh na imovini kot taki ne glede na njeno namembnost." Mnogi avtorji pa izključujejo sleherno obremenitev in odsvo-jitev.''
§ 3. Nerubljivost — izvršilna predpostavka.
VI. Pregled splošnih izvršilnih predpostavk.
V prejšnjem paragrafu sem samo v najkrajših oibi-isih prikazal tri vrste stvari, na katere se izvršba iz različnih razlogov ne more voditi, čeprav bi bila nanje v drugačnih dejanskih in pravnih okolnostih brez nadaljnjega mogoča. Nedopustnost izvršbe pa pomeni, da se izvršba ne sme dovoliti, da se mora izvršba, ako se ugotovi prepoved, voditi jo, šele pozneje, ustaviti. Ali naj prištevamo zato okolnost, da je izvršba na neko stvar izključena, k pred-
jostavkam izvršilnega postopka, brez katerih ta ne more
Diti dopusten ali veljaven?
Ob opredelitvi izVršilnih predpostavk kot takih ])0-stopka izhajamo sicer iz občega pojma, da se tičejo ti zgolj postopka. Vendar nas to še ne upravičuje, da smatramo ob nedostajanju izvršilnih predpostavk v izvršbi opravljena dejanja, zlasti tudi izvršilna, za neizpodbojna, ako bi se ti nedostatki ne razkrili že med postopkom samim in se pomanjkljivost istih ne uveljavi že v njem. Ali moremo prenesti brez nadaljnjega na izvršilni postopek skoro neomejeno načelo razisodnega, da t. zv. večnih (absolutnih) ničnosti dandanes v postopku ne priznavamo več,^ ko nam je iz preteklega časa v spominu še nasprotno ? Zopet dmgo, ne toliko izvršilnopravno vprašanje je, ali poznejša neizpod-bojnost pomanjkljivo opravljenih dejanj ne izključuje, da se popravijo oziroma nadomeste materialnopravne posledice izvršbe, ki je bila zaradi nedostatka izvršilnih pred-
^'^ Predvsem N e u m a n n - L i c h t b 1 a u op. c. 577, 401 in glede prisilne dražbe 482. — Nadalje cela vrsta odloči), med temi zlasti GlU XVII, 6852; II, 622 (samo v poplačilo zapuščinskih dolgov), X, 3879 (v poplačilo realnih davkov). — Odi. SI. Pr. 1920, 195 obravnava samo vprašanje prisilne zastavne pravice, ki jo doipušča.
¦'^ Tako tudi Š t e m p i h a r op. c. 5, 6.
^ O večnih ali absolutnih ničnostih v razsodnem postopku gl. S a -jovic, O absolutno nični sodbi. Razprave Pravnega razreda Akad. znanosti in umetnosti. I, 1%.
Prepovedi, odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      151
postavk nedopustna že skraja ali pa je postala taka šele pozneje.^
Zunanja podobnost izvršilnega postopka z razsodnim, potem okolnost, da imajo mnogi izvršilni postopek za nadaljevanje ali zaključek razsodnega, končno da veljajo mnogi predpisi pravdnega postopnika po zakonu nadomestno za izvršilni postopek, vse to je povzročilo, da posveča slovstvo tako teoretično kakor praktično važnemu vprašanju predpostavk v izvršilnem postopku le manjšo pažnjo,'' kakor da bi se dali izsledki, dobljeni za razsodni postopek, uporabiti tudi v izvršbi. Res je sicer, da moremo neikatere pravdne predpostavke prenesti brez nadaljnjega na izvršilni postopek, vendar .smemo storiti to z drugimi le zelo oprezno, in naposled imamo v izvršilnem postopku,
— in sicer poleg poseibnih. kar bi bilo razumljivo samo po seJbi, — tudi nekatere, ki jih v razsodnem ne poznamo. Ce poskusimo pregledati na kratko splošne predpostavke izvršilnega postopka in jih zbrati v primerne kategorije, bi našteli sledeče:
1. Strank se tičeta predpostavki sposobnost, biti stranka v izvršilnem postopku in izvršilna (pravdna) sposobnost, dboje več ali manj enako obiavnavano kakor v razsodnem postopku (arg. § 68/1 ip.), tedaj zlasti, da med postopkom nastopivša nesposobnost ne povzroči neveljavnosti prejšnjih izvršilnih dejanj, da more zaradi osebne nesposobnosti ničen postopek upravičena oseba odobriti (splošno veljavno načelo, izraženo v določbi 571 št. 5 cpp. v zvezi s § 68/1 ip.). Nekaj različnega velja, če zavezanec umre, za kar daje posebne predpise § 49 ip.
- Gl. o tem Hendel, Rechtschutz gegen abgeirrte Zwan!;s-vollstreckungsakte nach dem osterr. und deutschem Rechte. — Fi-scher-Fischerhof, Die Schadenersatzpflicht des VoPstreckungs-glaubigers bei ungerechtfertigter Zvv-angsvollstreckung. — S w oboda, Bevollmiichtigungsvertrag und Auftrag, Geschaftsfiihrung ohme Auftrag, versio in rem, §8 si. — Samo mimogrede omenja verzijski zahtevek L a p a j n e, Reparacije civilnega prava. Slov. Prav. 1927, 50.
Sistematiki in komentatorji se bavijo z njimi le na kratko, domači pisci sploh ne. — S a u e r , Grundlagen des Prozessrechts. 369, odklanja vobče posebno kategorijo izvršilnih predpostavk, češ da je izvršba samo nadaljevanje razsodnega postopka in da pomeni celo izvršilni naslov le pogoj za dopustnost nadaljnjega čina in člena v pravdnem postopku, t. j. za začetek izvršbe in le posredno tudi sledečega postopka.
— Pač pa se bavi s kategorijo izvršilnih predpostavk nekoliko obširneje M ii 11 e r , Die Wirksamkeit des Pfandungspfandrechtes, nadalje jih omenja Bernhardt, Vollstreckungsgevvalt und Amisbetrieb, kar dokazuje, da se vprav pri obravnavanju posameznih vprašanj in izvajanju nadaljnjih, podrobnih zaključkov pokaže pojem uporabljiv in konstruktiven.
152      Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
2. Izvršilna predpostavika se tiče nadalje sodišča, po katerem upravlja izvršilni postopek država, ki ima po pozitivni zakonski ureditvi monopol prisilne izvrševalne moči. Zadnji se kaže v tem, da dovoljujejo izvršbo državna oblastva, da jo opra\ Ijajo prav tako sama z lastnimi oi'gani in v oblikali, ki jih predpisuje prisilno izvršilni zakon, da izvršilne oblasti z dogovori med strankami ni moči izključiti in prenesti na nedržavne organe.
Da bo sodna izvršba dopustna, je treba torej, da je sodna ali pravna pot dopustna, da ni izvršlia odkazana v opravo orugim, z asti upravnim oblastvom (prim. čl. 3 uip), Za sodno izvišbo je nadalje treba, da nastopa nekdo, ki je res sodišče. Preziranje enega ali drugega vodi do enakih posledic kakor v razsodnem postopku: ob nedopiistnosti pravne poti ničnost postopka, ki se more oh predpostavkah § 40 cpp. celo |>o končani izvršbi izreči za neveljaven, popolna neveljavnost vsega, če nastopajoči sploh ni bil državni organ. Končno mora biti sodnik konkretno sposoben, opravljati dotično izvršbo, ne smejo biti podani v pogledu njegove osebe nobeni izključitveni ali izločitveni razlogi.
Izvršilna predpostavka, ki se tiče tudi sodišča, je pristojnost. Edino to obravnavna izvršilni postopnik colikor toliko obširno, pa vendar tudi kot tisto, ki jo je moči urediti drugače kakor v pravdnem postopku. Obravnavanje pristojnosti v izvršbi je deloma strožje, ker so v izvršilnem postopniku določene pristojnosti izključne (§ 64 ip.), na drugi strani pa vkljub temu znatno milejše, ker se pri nepristojnem sodišču vloženi predlogi ne zavračajo, ampak odstopijo po službeni dolžnosti onemu sodišču, ki se pokaže (po morebitnih izvršenih poizvedbah) kot pristojno (§ 11/2 ip.).* Ta določba govori sicer le o predlogih za dovolitev- izvršbe, moramo jo psL po njenem smislu uporabljati na kakršne koli predloge, podane v izvršilnem postopku, torej prav tako tudi v postopku, ki teče pred izvršilnim sodiščem. Zlasti pa predpisa § 50 ip.. da je navesti v vsakem predlogu za dovolitev izvršbe sodišče, ki bo izvršbo opravilo, ni vzeti v tem smislu, da bi bila napačna navedba za sodišče povod, izreči posebno odločbo o nepristojnosti. V tem primeru odstopi dovolilno sodišče opravo izvršbe sodišču, ki ga ima za pristojnega. Drugačne netočnosti in nepravilne označbe povzroče v prvi  vrsti,
* Tako tudi G o r š i č op. c. 98 in M a t i j e v i č - C u li n o v i č op. C. III. 875.
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      lf,S
da se vrne predlog v popravo (§§ 185, 184 cpp.), isti se se zavrne šele, ako je določitev ipristojnega sodišča nemogoča.
5. Nadalje  imamo  v izvršilnem  postopku svojstveno ¦ jredpostavko,   dbstoj   izvršilnega   naslova,   brez caterega se izvršba sploh ne more dovoliti in začeti, pa tudi ne nadaljevati, aJco bi med postopkom odpadel (§ 38 št. 1 in 2).*^
Izvršilni naslov je tisto izkazilo, s katerim država izjavlja, da bo s svojo močjo izposlovala poplačilo v njem izraženega zahtevka. Najsi gre za kakršen koli zahtevek, ki ga je ugotovil po državi postavljeni organ, vendar še ni izvršljiv, ako ga državna oblast za takega ne proglasi. Torej ne z ugotovitvijo, da neki dajatveni zahtevek oibstoji, temveč z izjavo, dči se podeljuje dajatvenemu povelju izvršljivost, postane dotično povelje tudi izvršilni naslov. To izraža izvršilni postopnik, ko pravi, da se izvršba dovoljuje na podstavi listin in spisov, ki jih zakon priznava za izvršilne naslove (§ I ip.). Samo na podstavi te določbe moremo reči, da je izvršljivost ex lege svojstvo sodnih dajat-venih odločb, zoper katere ni pravnega sredstva z odložnim učinkom." Oblastveno izvrševanje ugotovljenih zahtevkov ee javlja torej kot izvrševanje državne oblasti, kot del pravosodstva, ne kot nekaj, kar bi bilo z vsako zasebno pravico neločljivo združeno.'' Podobno kakor se obračajo tožbeni zahtevki na sodišče, da jih ono ugotovi, tako so naslovljeni izvršilni predlogi na državno oblastvo, da ono preskusi, ali gre za izvršilni naslov, ki se kaže torej kot predpostavka za uppraibo državne prisilne moči. To nazi-ranje potrjuje tudi priznavanje tujih dajatvenih povelj kot izvršilnih naslovov, ki obsega preskus raznih formalnih in materialnih predpostavk, s katerimi se daje domača izvršilna moč na razpolago tujemu zahtevku. Zato tudi upor zoper izvršbo ni oškodovalni poseg v tuje zasebnopravno področje, marveč upor zoper javno oblast. Iz tega spoznanja sicer naš veljavni kazenski zakonik ne izvaja edino pravilnih posledic, ker šteje onemogočbo izvršilne oprave h kaznivim dejanjem zoper imovino in ne zoper pravosodstvo ali javno oblastvo. Kot tako oznamenjuje pač poškodbo državnega pečata, s katerim obeleži izvršilni organ zarub-
*3 Pugliatti,  Esecuzione forzata e diritto sostanziale, 155, ga imeniuje „bi.stveno predpostavko izvršilnega pravnega razmerja". Gl. S a j o v i C, Uverenje izvršnosti, Pravosudje 195S.
" Gl. o tem Bennhardt, op. c, U si., 106, ki navaja na s.raneh 12 do 19 še nadaljnjo literaturo. — Blagojevič B. op. c. 59.
10
154      Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.
Ijeno stvar (§§ 99, 154 kz.), torej zgolj zunanjo označitev opravljenega sodnega dejanja, dočim mu je poseg, s katerim naj se uničijo z oblastvenim dejanjem ustanovljeni učinki (rubežni z vsemi posledicami in ki so zvezani vprav in edino z obbistvenim dejanjem — § 566 št. 5 kz.), zgolj oškodovanje upnika.'
Izvršilni naslov omogoča izvršbo, dokler obstoji, zato se vodi na njega podstavi lahko istočasno ali zaporedoma več izvršb, ne da bi bile kasnejše zaradi prejšnje ovirane. Istočasna oprava več izvršb ali izvršilnih dejanj v poplačilo istega izvršljivega zahtevka dovede kvečjemu do ustavitve izvršbe. Brž ko odpade izvršilni naslov, se mora izvršba ustaviti (§§ 54, 55, 58 št. 1, 2, 10) in se razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja.
4. Tudi glede predmeta mora biti podanih dvoje predpostavk, ako naj je uvedeni postopek dopusten: z a -v e z a n č e v a lastnina in r u b 1 j i v o s t izvršilnega predmeta.
Upoštevanje teh okoliščin kot soodločilnih pri stvaranju procesnega razmerja poleg pravdnih sulbjektov zadeva morda največ na nasprotovanje. Toda stvar, ki se vodi nanjo izvršba, t. zv. izvršilni predmet, je največje važnosti, ker je izvršba naperjena na posamezen, individualno določen predmet (celo pri premičninski izvršbi so privzete v izvršilno zvezo po opravljenem rulbežu posamezne telesne premičnine) in določa isti izvršilno sredstvo, ki se lahko uporabi. Rubljiva imovina prinaša obenem z izvršilnim naslovom v izvršbo poleg osebnostnih okoliščin (sodišče in .stranki) nastalega razmerja predmetno, ki je pra\- tako vzročna za njega veljavnost kakor ostale. Zgolj upoštevanje osebnih okoliščin bi prikazovalo postopek kot abstrakten, odločen od predmeta, iz katerega se išče poplačilo. Poseg na predmet, ki je v označenem smislu neprimeren, napravi izvršilni postopek zvečine v celoti za neveljaven. Zato šlejemo o le svojstvi, zavezančevo lastnino in rubljivost k splošnim izvršilnim predpostavkam.
a) Izv ršba je predvsem nedopustna, ako stvar, na katero se posega z njo, ni zavezančeva lastnina. O tej predpostavki zakon splošno ne govori, pač pa poudarja zavezančevo lastnino pri vsakem izvršilnem sredstvu posebej. Tako v §§ 70, 79 (na zavezančevi nepremičnini), v § 107 (predlogu se predloži potrdilo, da je nepremičnina
' Prim. Do 1 e n C - M a k 1 e c o v , Sistem celokupnega kazenskega prava, 555, 577.
Prepovedi odsvojitve in obremenitve v izvršbi in stečaju.      155
/avezančeva lastnina), v §§ 74, 84, 107 (potrdilo, da je nepremičnina v zavezančevi posesti, v § 69 splošno o zavezancu lastnih premičnih stvareli, v § 212 (zavezančeva de-tencija ali posest), v § 254 (dolžnikova denarna terjatev), v § 288 (zavezančeve imovinske pravice). Drugačna izvršba bi bila poseg v pravno področje druge osebe in zato nedopustna.
b) Izvršba je v splošnem izključena, ako izvzema zakon stvar od nje, predvsem torej, ako gre za (pristno) izvršilno oprostil^v v pravem pomenu besede. Zakon pa prepoveduje izvršbo včasih tudi še iz drugih razlogov, kadar ustanavlja posebne izvršilne oprostitve kot privilegije, izkazujoč prednosti drugim osebam (n. pr. št. 5 čl. 6 uip.). Nadalje ima po nekaterih stvareh določitev njih ne-rnbljivosti nemožnost pogodbenega razpolaganja za posledico in tako povzroči ustanovljena razpolagalna prepoved nerui)ljivost, da obravnavamo oprostitvam podobno stvari, ki so zadete s prepovedjo obremenitve ali oprostitve. Zato govorimo upravičeno v vseh teh primerih o nerubljivih stvareh, kajti v bistvu imamo pri vseh enak pojav: ures-ničba posebnega zunanjega stanu, s katerim obeležuje zakon stvar za nerubljivo. (Izjemno so nerubljive tudi stvari, ki niso zavezančeve, ako so v enakem odnosu od njega. O tem pozneje). Možnost, da se upravičenec odreče izvršilni zaščiti, ni toliko bistvenega pomena, saj smo videli, da gledajo posamezne zakonodaje na pojav različno, da drugačno razpolaganje pri izvršilnih privilegijih ni dovoljeno. Zatorej rečemo lahko upravičeno, da so vse te stvari po veljavnib predpisih vobče ali vsaj od posebne izvršbe izvzete (št. 5, št. 38 ip.). Pogodbeni in oporočni odsvojitveni prepovedi daje vknjižba absolutno naravo (gl. gori pod IV), pri njej včasih prav tako kakor pri izvršilni oprostitvi nimamo t. zv. prepovednega upravičenca.
Pogodbeno prepoved je treba ločiti od primera št. 4 § 58 ip. Pri tem gre za poslovno nesposobnega zavezanca, kadar se vodi zoper njega izvršba iz dbvez, ki jih je bil sprejel sam veljavno, na drugo imovino, s katero sam ne more razpolagati. Zavezanec-lastnik z odsvojitveno prepovedjo zadete imovine pa ni omejen v poslovni sposobnosti, pač pa more razpolagati s prepovedno imovino le skupno s prepovednim upravičencem.
Zakonite odsvojitvene prepovedi spadajo le bolj po imenu semkaj, o njih učinkovanju v izvršbi bo govora pozneje. (Nadaljevanje prih.)
10»