116 Podučne stvari. 0 samostalnosti ženskega spola. Govoril dr. Razlag v ljubljanski čitalnici 2. aprila 1871. Citalničin odbor mi je na mojo željo dal nalogo, brati vam čestite poslušalke in poslušalci ,,o samostalnosti ženskega spola". Poskusil bom o tem jako obširnem predmetu govoriti, kar je mogoče na kratko, ker se bojim dolgočasiti čitalničine društvenike s takim nenavadnim predmetom; prizanesite toraj na eno stran kratkosti in površnosti mojih besed, na drugi strani pa predmetu samemu, ki se tako krivo sirom po svetu razumeva. Ne bojte se, čestite domorodne gospe in gospodi-čine, da bom v svoji razpravi priporočal kakor liberalci po nasprotjih (lucus a non lucendo) upravičenost sužnje ženske odvisnosti, ktero nahajamo pri manj izobraženih narodih po veljavnem načelu, da izobraženi narodi tem več čislajo žene, čem bolj so izobraženi; ne bojte se tudi vi možki gg, poslušalci, da bi jaz poveličeval nezdravo sentimentalnost sreclovečnih zaljubljenih pevskih vitezov na škodo moževljeve , se toliko zmerne in v prirodi vkoreninjene prevage v ro-dovinskem življenji, — vendar ker ne bodem govoril, kakor eni morebiti pričakujejo in kakor drugi ne bi radi slišali, škodujem menda najbolje le samemu sebi, ker utegnete reči, da vam nisem nič pikantnega razložil. Cestiti družniki in družnice naše čitalnice sred na- v šega slovenskega središča! Časov kolo se neprenehoma vrti in dovrtelo se je tudi pred naše prage; novi časi prinesejo seboj nove potrebe, nove koristi in naloga mislečih rodoljubov je, na drobno pretehtovati razmere in kar se dobrega najde, tudi v korist boljše prihodnosti obdržati. Da je ženski krasni spol velik faktor v narodnem življenji, je nedvojbeno in da se v prihodnje vsi deležniki razumno, odločno in stanovitno morajo poprijeti delovanja na dušno in gmotno ali materijalno srečo naroda, je jasno kot beli dan; toraj izvolite po-trpno poslušati nazore moje o samostalnosti rodoljubnih Slavjank, kakor jo po zdravi pameti zahteva značaj nepokvarjenega naroda in zahtevi prihodnosti po popolnoma naravskem razvoji. V zdravem telesu prebiva tudi zdrava duša, zdrave ro- 117 dovine in zdrave občine so podlaga zdravega naroda, kteri tudi potrebuje dušnega in telesnega zdravj a za svojo vsestransko srečo. Zgodovina zadnjih 600 let nam kaže, da je človeška družba tem bolj bila bo lan a, čem bolj so se ženske vrivale v javno življenje in zapuščale svetotaj-stva tihega domačega ognjišča, iz kterega vedno kali sreča rodovin in celih narodov. — Po križarskih vojskah so v 13. stoletji se kaj rade pečale s klasičnim jezikoslovjem, v 16. in 17. stoletji so maščevaje se za prepoved sališke postave zastran zabranjenega jim nasledstva kot „kraljevske prijateljice" v politiki dostikrat zvonec nosile in sicer ne na srečo in blagostanje narodov, pri čemur je le treba opomniti na Ljudevita XIV. in XV. na Francoskem. V drugih deželah so se spet v preobilni meri pečale z umetnostmi, kakor je pesništvo, slikarstvo in pred vsem glumstvo ali gledališčine predstave. Kadarkoli in kjerkoli se je ta prikazen objavila, je to bilo znamenje propada zdravega političnega razvoja in neka meh-kužnost je preobladala, s ktero se je vrstila vsa revščina političnega razvoja. Kjer pa je javno življenje se na novo in mogočno na boljše popelo, vselej so se žene vrnile k svojemu prvotnemu in pravemu, čeravno ne edinemu opravilu, pri domačem ognjišči. Vendar vsaka ženska ni žena, narod ima tudi samice in vdove in glede na te tri vrste krasnega spola nahajamo tudi raznovrstne potrebe. Vsem je gotovo želeti, da se same emancipirajo vseh slabosti, vseh strasti in hib, ktere podko-pavajo njih lastno in rodovin srečo, in ko se to zgodi v polno meri, bodo tudi najbolj sebični možki prav radi priznavali samostalnost ženskega spola in neodvisnost od vseh pomanjkljivosti. Dandanašnji žaiibog opazujemo pri bolj omikanih ali vsaj olikanih stanovih zapadne in srednje Evrope, da se ne množe mlade rodovine, ampak da se boJj množe samci in samice, ker se prvi izgovarjajo, da nedelavnim ženskam ne bi mogli pripravljati velikanskega lišpa, kterega v Parizu, Londonu, Berolinu, na Dunaj i in drugod po sprehajališčih na ogled razna-šajo in sicer neukusno v vseh barvah sveta in poslednje čase skrivaje kinč in kras, toraj lepoto lastnih las pod velikanskimi žimnicami. Ti hudobni samci, kterim Nemci pravijo „Hage-stolze", se toraj še bolj zakopavajo v ostudni dim javnih krčem in kavarn, ker se boje, da bi sami zajutrk kuhati imeli svoji rodovini, da bi morali sočivje sami kupovati, tudi v kuhinji prigledovati in skrbeti, da se po najnovejši šegi ali modi prinese ob 10. uri „milost-ljivi" soprogi kava k postelji, oni se boje, da bi morali le strežaji biti pet korakov za prekošato oblečeno ženko in da bi na večer, ker imajo dekle skrb za večerne gospejine veselice, morali cel6 otročje povoje prati. Vse te in še veliko več izgovorov imajo samci, s kterimi črnijo ženski spol, da svoje lastne hibe zakrivajo. Vendar misleče ženske bodo tudi to prikazen sebičnih možkih pazljivo premišljevale in se ogibale vsega, kar bi utegnilo možkim za izgovor njihove samopašnosti služiti in tako se bodo postavile na svoje lastne noge in njih samostalnost v umnem oziru je zagotovljena. Vendar današnji čas imamo tudi razmišljevati razmere vdov in sirot samic. Razun neugodnosti vseh navadnih okoliščin je nasledek grozovitega mesarenja današnjih vojsk ta, da osamljenih ostane veliko vdov in nevest, toraj je dolžnost vsakega mislečega pretresovati te nove razmere, da narod škode ne trpi. Poglejmo v praktično Ameriko in Angiežko, poglejmo tudi na Rusko in na Cesko in tudi v bolj omikano Nemčijo, — povsod nahajamo v veči ali manjši izmeri učilne zavode za ženske, kterim utegne samostalnost brez vse možke podpore za celo življenje dobro služiti. V nekterih deželah se ženske uče zdraviloslovja (medicine) in so celo doktorice te znanosti, kar je popolnoma naravno, ker pri nekterih boleznih je prav za prav le mogoče, ženske zdravnike poklicati, da se ne žali prirojena sramožljivost. Da so ženske naj boljše učiteljice deklet, kterim je treba razun izurjenosti v branji, pisanji in drugih knjižnih spretnosti tudi dejanskih vaj v ženskih opravilih, — da so ženske najpripravniše učiteljice deklet, je gotovo vsakemu brez obširnega dokazovanja jasno dovolj. V tem obziru želimo našemu slovenskemu narodu najboljših moči, ki se naj primerno razvrstijo od jadranskega morja do Drave in Mure v srečo slovenske mladine. Možki so v neki dobi kaj radi za-se obdržavali vsa opravila, tudi taka, pri kterih bi zadostovale sla-bejše telesne moči ženske. Večidel bi poštna in telegrafska opravila kaj lehko oskrbovale ženske, in če kteri ježast mož ugovarja, da ženske premalo znajo molčati, je treba le opomniti, da po zadnjem „Brenceljnu" tudi možki precej radi čenčajo, toraj tudi potrebujejo svoj črni kabinet. Zakaj ženske pri kupčiji, nekterih obrtni j ah, posebno pa pri računstvu ne bi imele popolnoma enakih pravic z možkimi, se ne more misliti, še manj pa opravičevati, ker skušnja vseh narodov uči, da so se v teh strokah izvrstno obnašale, in da imajo tudi dušne zmožnosti za to, — krvavi boj in mesarenje v novi Evropi prepustivši „hrabremu, močnemu moškemu spolu". — Omenjam še le važnost samostalnosti ženskega spola a) v društvinskem, b) v narodnem in c) v političnem življenji, kar je vse pri odgoji (zreji) na-depolne mladine od neizmerne važnosti, toraj vredno, da se bolj na tanko premišljuje v prid budnega, čeravno majhnega naroda slovenskega. Vendar že predolgo sem grešil na vašo potrpežljivost, toraj mi Še dovolite omeniti, da imamo prvo go-spodičino na Slovenskem v Metliki, ki je za poštar-stvo položila preskušnjo in da so na Ruskem osnovali liceje za žensko zrejo in da se na Ceskem taka naprava ravnokar snuje. Pri nas v ubogi Sloveniji se ne moremo meriti z orlom, kteri visoko nadkriluje oblake in hiti do žarkega solnca; mi moramo zadovoljni biti tudi z malimi proizvodi uma in dlani. Naš narod bode toraj srečen, če so slovenske žene modrovladajoče kraljice domače hiše, dragoceni biseri rodovin in vsega naroda, kterega le skupna in skladna pripomoč spravi na višo stopinjo sreče in slave — in če naše slovenske vdove in sirote samice najdejo toliko samostalnosti v domovini, da ne zgrešijo tistih čednosti, ktere^so na vse veke kinč ženskega* spola. Vendar tudi slovstveni napredek našega naroda naj navdušuje naše gospodinje, ako pri tem ne zanemarjajo svojega praktičnega poklica, ako jih navdušuje poleg vsakdanjih, dostikrat suhoparnih opravil tudi sveta iskra nebeškega ognja, kteri vname vse dobro, krasno in resnično, da cvete in sad obrodi na stoletja narodu v korist in slavo. Naš mali narod cel6 že ima v slovstvu izurjene hčerke, izmed kterih mi naj bode dovoljeno omeniti Josipino Turnogradsko - Toman-ovo , naj jej bode večnaja pamjat! potem že umrlo Lavoslavo * Kersnikovo, Vekoslavo Oblakovo, Franjo Hauamanovo, Ljudmilo Gomilščakovo, in še sedaj v naši sredini živečo Lujizo Pesjak o v o. Slovstvo je sicer pri nas le postranska zabava poleg dejanskega vsakdanjega dela in vendar ima svojo važnost, ako se v obzir vzamejo sorodna plemena slav-janska in ako se vedno dela v duhu vzajemnosti slav-janske na jugu in na severu. Nam v Ljubljani je posebno treba po znanstvenih načelih umno osnovanega dekliškega zavoda za narodno izobraženost, o kterem predmetu bi danas preobširno bilo govoriti, toraj gledč na važnost blagonosnega delovanja ženskega spola še vam naj navedem pesnikove besede: Žene spoštujte, sade nam umetno Cvetlice rajske v živetje posvetno, Sladke ljubezni napletajo vez Pod zagrinjali navade lj ubij i ve Krasnega čutljeja plamene žive Skrbno redijo z ročico nebes. Jaz pa še dostavljam: Naj naše domorod-kinje slovensko nježno občutljivost združijo z amerikansko praktičnostjo in rojena bode zedinjena srečna Slovenija, 118