Štev. 227 TRST, sobota 14. avgusta 1909. IZHAJA VSAKI DAN £»41 ob nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj- P^smrnlčne Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih ^obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, P«to5ni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Ifini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). 0«LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, •cmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p© SO st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka wAtialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-đujg pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko« je moč I Tečaj XXXIV mm HAROČNINA ZNAŠA n«m sa vse leto 24. JC, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varovala* srn nedeljsko Izdtinja „EDIJTOSTI" atan* : ««1*-lutao K. 5-20, pol lat« 3 flO —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank®- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lusta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODILA. Lastni* konsorcij lista „Edinost"4. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnlčnl račun 11. 841 652. TELEFON Si. 11-57. Brzojavne vesti. Konferenca kričansko-focijalne zveze. DUNAJ 13. „Kor. Austria" je priobčila komunike, da ie konferenca parlamentarne komisje krSčan*ko-BCc;jalne zveze poslanske zbo-o ce enoglasno sklenila, da se udeleži koif^recce, ki jo ie za 17. t. m. »klical pred*, politega kluba Glombioiki in d* ptori »ee, da ce čim prej zagctovi parlamentarno delovanje zborn em ter da bo pri tem pofltopala sporazurrno z nemškimi strankami. Tudi Čehi ne pojdejo na sploini avstrijski katoliški sfcod. DUNAJ 13. Za Siovenci so gasom poročila brnskega „H.afa* tudi moravski Ćthi oklenili, da se ne udeleže splošne g i avstrij-sk< ga katoliškega sbeda. Vprašanje Dardanelov. PETROGBAD 13. Vpr&šanje Dardane-I v se ima smatrati definitivno rešenim. — Crnomorska ruska flota bo v kratkem pasirala Dardaneie. da pcč&ka ruskega carja, ko bo križ-i-il po Sredozemskem morju. Podadmiralata v Zadra ne bo. POLA 13. Vesri, da bo v Zadru usta-novi'en w dadnrraliu, ne odgovarja resnici. Ni tukaišnji pristaniški adnaira'at ni po*elj-*,tvo vojno mornarice ni^ta stavil gleda uita-nov.tte podfcdmiraiaU v Zadru nikakega prešlega. Vaje italijanske vojne mornarice. RIM 12. Vaje italijanske vojne mornarice »a bodo vršite v cJrueji polovici meseci septembra v Jonskem mo.'ju ia v južnem delu Jadranskega morja. Generalni štrajk na Švedskem. STOKHOLM 13. Do današnjfga 9. dne 'tre.k«, se n mir na uerbin n^čin kalil. ' STOKHOLM 13. Oficijelno se dementuje ippnrico o odttopu »lade, češ, da je prišlo mf d kraljem in minUterstvom do navskrižja. Soji med Španci in Mavri v Severni Afriki. PARIZ 13. „Matin" poroča iz Madrida: Dn > 27. juiiia m ll. avgusta so M&tri imeii na vtči izgube. Ttg* poxledojega dne se ie bateriji, nactavljem v hipodromu v Melfli, coprečilo razdajati neko h šo, ležečo v nekem k'6nem gorovja Euiuku, ki so jo bili Mavri znst-dl'. Baterija je tudi vžgala io razdejala ro nfš.i li«tin« gleda Krete. SOLUN 13. V Peču in Djakovu so se vršili she-di, oa katerih ie je razrravljalo o krečanskem vprašanju in ki to biii zelo barni. Vcprejeta je biia resolucija, v kateri sa po* življa vlado, nai napove O-iški vojno. V tem slučaju stavita P:ć in Djakova na razpolago 40.000 mož. CARIGRAD 13. V tukajšojih grških plomatičmh krt g h vlada cd včeraj zelo pesimistično rtzoolož-.nje. Na vlado da vplivajo baje armadrti krogi. L'.sti so zcla reservirani. List „Sabah* svetuje Krečanom, tai me nadejajo le avtonomije pod tuverenostjo Turčije in naj le nikar no računajo na G.ško. Turčija. CARIGRAD 13. Blizu Eiehnice pri Sa-resu so mobaoiedanski bolgarski kmetie kmetje iz vati Bal jak na pa ali speče bolgarske poljske delarce, ki so jih smatrali za uitaše. — Pobili so iih a palicami. CARIGRAD 13. Zasedanje zbornico je podajano do 21. t. m. SOLUN 13. Pravkar so Tikrenjece vse odredbe, da stopi od jutri naprej v moč bojkot grških ladij in grškega blaga, čeravno je ministerstvo zaukazalo, da imajo oblastnije bojkot preprečiti. _ Petrograd 13. Govcri se, da odstopi na jesen rubiti poslanik v Berolicu grof Osteo-Sackeu. ^ Kod&nj 13. Eralj ie poveri« sestavo norega Grf si Predsednik ]e zaključil razpravo ob uri popoludne. Jutri se bo izjavljal državni pravdaik o predlogih braniteljev in otta-žencev, TMM let poaiM Moško c. kr. učiteljišče (slovenski oddelek) v Kopru je ravno zaključilo svoje 33. »fcto, od kar ie trii ta zavod vsled slabih špekulacij preme$,čr-n iz soUčua Gorice^ v ko prake razvaUoe. Ž 3 nekaj let sem prihajajo glasovi, da m alo^enski oddelek ▼ bliinji prihodnosti zopet povrne v Gorico. Enake tolaži j ive vesti so krožile pred kratkim pa časopisih raznih barv in naSa javnost je to prerokovanje pozdravila nad vse simpatično. Ps zopet molk in o premestitvi ni zopet duha ne sluha. Najbrže vpliva pre'n&da vroč'na tudi na to stran, Ali naše sinove bo noiens volens zopet poslati v laško (gnezdo. Kdor je kedaj tam bival in so mu dobro poznane razmere, se z neko ža-Slottjo spominja enih dijaških let, Iri mu je j bilo prebiti v prognan« t to ! Starsši izročajo s»oje sinove brezvestnim ljudem v stanovan;e in t> v dobi od 15 do 20 leta, ko te človeku odloča bodočnost. Čeuto mu je pireprečala lepe načete okolica, ki je slefto vplivala na dušni in telesni razvoj nadobudne mkdine. Z mirno vestjo lahko pritrdimo, da Koper ne nudi naši mladini -ničesar, kar bi jo vsposobljalo za 2. ralo biti, ako bi si mladina ne nalezala prehlada, ki je četto nekak predhodnik jetiki in revmatizmu! Brezvestni gispoderji dajajo dii&kom slabo hrane; me »to vina neko žlobudro pod imenom bevanda. Zato tudi ni nikako čudo, da se mnogi nalezajo želodčnih bolezni. Kaj pa;e« telesno varnosti o? Za to se prav malG skrbi, kajti n&š: Hntje niso nikdar gotovi, da iih ob be=em dnevu, na javni ulici na napade strupena ulična druhal. Pred napadi niso naši »lov, dijfiki verni uiti od strani svodih laških kolegov. Nestr pnost seje zanesla med zidovje prosvete. Dovolj Je 33-letnega prognans.va ! Nizaj mad ifoj^i! Nazaj v Gorico kjer se naSi mladini, prihodnjim učiteliem nudi prilika, da se stanu primerno izobrazijo, da kakor popola! ljudje stopijo med ljudstvo ter ž «jim roka v roki delu ejo za dobrobit naroda iz katerega so izrastii 1 Vsi, poklica ni faktorji, nsi po?zd giejo glas in zahtevajo odločno: C. kr. moško učiteljišče (slo /, oddelek) naj ee premesti v Gorico s prihodnjim šolskim letom I x Pertra\-tazione della Dieta provinciale je naslov tisknneom poročilu o razpravah, ki so se vrfele v zadnjem obitrukciiskem zsie-vrle ; danju gortškfjga deželnega zbora... Kakor se ^učitelje, ^ri bi oevstreaeno delovali na polju kabineta grefj H jlscein-Ledreborgia, pr0l^ ^ miH na§ narod, je izprosil pomisleaa da j*tri. Prebivalci me«ta so po največ ribiči, FRAKOBROD na M. 12. Parcevalov 'kmetjo, karailaiSki čuvaji in »siniori*. Ako zrakoplov je pci&el pri včeraiSui osmi vožnji ] hoče dijtik stanovanja, iskati ga mora pri iz Ue prezgodaj oa tla Vodatvu zrakoplova >; prvo treh icenovaĐih kaitah. kajti ce je posrečilo, da je dirigiralo zrakoplov najti ae sprejemajo dijakov v stanovanje prosto mesto, pri čemur se je obneslo po- j Taki ijndje naj bodo poleg sebno krmilo za umikanje nazaj. Omot zrake- tudi vaditelji naših smov?! plova vendar ni bilo mogoče obvarovati pred j ironija l Kajti tak; „voditelji" majhno po&kodbo, ki bila prizadeta s tem, j da je zrakoplov padel v eno bližnjih k j tako, da je bilo potrebno ga izprazniti. Čoln je Oetal nepoškodovan. II w*iQjori* .e. hraniteljev To je pač potrebujejo sami z relii voditeljem 1 Mesto ne nudi naii mladini nikake prilika za izvenSolsko izobrazbo; zato se ne smemo nič čuditi, da obsolvirani učiteljišč* niki ne prinašajo iz Kopra razven zrelost nega spričevala ničesar, kar tvori socijalno naobrazbo. Mladina pa želi izvenSolake , i z o i? r a e b e, £eH primerne zabave ; a v :Kcpru jo z^man ifiče in poiled-ca je — VIII. ! krok.-injec Žalcstno, a resnično! Gospcdje ^prcf.aorji se sicer trudijo na vse možne na-Danes je branitelj dr. H i n k o v i ć na- čine, da ti pohajanje po krčmah omejili, ali daljeral su.Tiianjem svojih predlogov. Ker pa ne vupeva jim. Dajte na§i mladini prilike za mu predsednirk ni hotel dovoliti tega, je dr. isvenšolsko izobrazbo in pouk, daite jej pri-H ckovic protestiral sklicevaje se na pravdni like sa sahajanje v inteligentne kroge, pa red« Pred-Kgal je med dregi n, naj »e zašli- bode na mah ozdravljena ta rak rana. — V Sita dva heraldična strokovnjaka glede srbskih rKop rtt^p a tega ni in n« bo, ker ni grbov in zastav. Državni pravdnik Aocurti: i take slovenske družbe, pa t idi ne izobraže-_Srrokcvnjafci oaj * se izjavijo, da-li je pod!valnih zabav. Kinematograf in cirkus pa samo Ščite, vatta: to je vse, karte more videti v „Veleizdajnici proces v Zagrebu. (120. dan razpfave.) Zagreb 12. grbe-m uaaetš skupni grb, eii Dr. H i n k g v i ć je pritrdil maenju držav-pravdnika. dr. Solarić je govorilo aferi z zastavo v G ul&vaai dne 18. avguata in je dokacal, da Srbom ci bil namen, da bi srnici zastavi pom g i do veljave v Hcvatski. Prediegil je cnsJišau e rrožaikov in »tražai-! [ kov, ki ga tedaj poslovali, ter §e nekaterih diugib prič, fci dokažejo, da zbiranje ljudi ci bilo poprej ncaasnjeno, marveč so ljud|e zbirali, da vsp^ejmejo sve^e zaslužke od tvrdke Krem?cer. 33ranite!j dr. SpaniiS jo predlaga!, Krečansko vprašanje. N-varnost vojne med Turčijo in Grško :pG2ta & od dne do dne večja. Turška vlada ne m-jie več brzdati armače, ki zahteva vojno za vgako ceao. Vendar >€ m"*lo verjetno a:> bi hoteli mladvturki tirati ko: flikt dc *kr:-jao iti, ker bi vojna ne bila naperjena to-pr.ti Gršk«, kciikor proti JkreUkim za-bitnim V€le4iiam. ScneČno iama Tarčija bi se tudi v slu-■ča u zmage ne mogla okoristiti, ker to ce bi do.»u4tie velesile* V najboljem slučaja bi »e to e, morala zadovoljiti Turčija z moraličnim z* d Učenjem. Kr.ubu temu pa se vrše z nervozno naglico vojne priprave. — Čaoopisi imajo strog Dft og. da ne imajo nč pnati o gibanju ar-ujttJe. Tudi glede brzojavk je vpeljana cen-ztrii, Eljuba ttmu pa nihče ne veru e v res-E3 pa tudi za telesni raz* I v o j, nezdravo mesto. V dokaz tema so (mno^i slučaji jetike, reumatizma, da mer t naj! mladina pred časom pod rušo. pa tičijo vzroki ? Evo konkreto:h S olako poslopje je bitši samostan, ki je stal već let prazen, razpadal ter se aavzel vlage. To staro razpadaj c če poslopje so za silo popravili in izročili c. kr. vladi, ki je menda le začasno hotela tam notri nastaniti učiteljišče. Okna niso nikakor primerna 2a razsvetljaro; radi tega se ob zimtk h dnevih v po polu danskih arah poučuje — pri luči petrolejki. V podzemeljskih luknjah se nahajajo kotti raznih tam pokopanih oseb. Prvo leto, ko ie bilo učiteljišče premeščeno v Koper (l. 1675), pcihajale ao prgoste komisije, merile stavbižče za roro učiteljišče in skle&jeno je bilo v L 1876, da se bo zidalo novo poslopje. Letos pišamo 1909. Poslopja še ni, načrti pa najbrže trohaa pozabljeni na kaki omari namestoittva. Poleg načrtov so tozadevne oblasti tudi popolnoma pozabile, da so poslopje klasificirali za nesposobno; radi razmer, ki jih razne oblasti vidijo morda ▼ megli, naj trpijo in prerano umirajo naši sinovi ?1! Kako tečuo skrbe vojaške oblasti, da so njihovi — konji shranjeni v zdrarib, svetlih hlevih! Niio-li naii sinodi, če že ne več, pa toliko vpoitevanja t redni, kolikor vojaški konji ? ! Humaniteta, kje si ? I Stanovanja so zelo dcega. 42—50 K moraš plačevati v Kopni za razmeroma slaba stanovanja. Niti jedno stanovanje nima peči, pa malokatero stranišče. V mrzli, nezakurjeni sobi mora dijak vr- godi že vsa k ta doslej, tako ima tudi let3s to poročKo i ia prvi strani samolaško besedilo. Ko pride našim županstvom ta knjižica v reke, bodo imela utis, da jim prihaja iz kake pr i fakture v Vidma, a ne iz rok odbora gerišt :e dežele, ki je po večini slovenska. 11 to tal :o je sestavljeno kazalo s a m o v laškem jeziku. Ko bi se slovensko županstvo h o telo tjrej orijentirati, mora zaati — laška 1 Tako je naziranje d želnega odbora... INaj pride v deželni zbor kdor hoče, to «pak o se mora odpraviti v prvi seji deželnega zbora! Ko Tistamo to medlo poročilce, in Čije tratil dragocen čas «amo ljudi', ki jim je bil biagor brga, nas prijemlje sveta nam počenjanje obstrukcijo-glavarjem na čelu, ki so tamo, ka ko se radi trme par ljudstva deveta jeza, in iHadi se nistov z ć ležalnim se tako brez srama igrali z življentkimi interesi beda sga prebivalstva. Ko čitamo pa raz-kaz brei številnih prošenj in predlogov raznih občin, okrajev in zasebnih prosilcev, katere prošnje bi se bile lahko izpolnile, a so ostale nerešane v deželni hiši vsled obstruk-cije, c?očim je ljudstvo tam zunaj zaman čakalo kruha: tedaj se nam duša vspenja ogorčenja nad takim brezvestnim počet-j e m. Ia nikakor niso prazne besede, če že danes vsklikamo: Kmet in delavec, cb tiik in trgovec: glejte, komu zaupate ob flovih volitvah svoje glasove... Če pa ste še v dromu, s kako stranko Vam *e voliti, vzemite v roke to poročilo deželnega zbora: ono Vam pokaže pravo p o t... I _ Združenje obeh cerkva in — „dunajski krogi Oumiški „Našinec", glasilo državnegi poslanca Hrubana, prinaša ozirom na kongres, ki se ie vrSil na Velebrađu v svrho zbli-ženja rim*kc-katoliške in iztočne cerkre, :a-stopno zanimivo in veleznači!no veat : „Kakor doznajemo, «e je bil papež Pij X že odločil, da pošlje na Velehrad svojega zastopnika, ki naj bi bil drugemu kongreiu unionistov izročil posebno papeževo pismo. Tudi oseba odposlanca je bila že dolcčens. Ali izvestni dunajski krogi so slutili v tem kongresu panslavistiško politiko in so preprečili potovanje papeževega delegata na Velehrad. Tako je tudi prišlo, da je moral odgovor Pija X olomuSkemu kne-zonad$kefu pasirati cenzuro dunajske nune i-jatttreu. To najnoveje posezanje politike „dunajskih krogov" v razmerje mtd Rimom in Sžo-vanstvom priča, da se v politiki tastih „dunajskih krogov" zg d)vina ponavlja z železno doslednostjo, da ostaja neizpromo zresta svojim za Slovane usodnim tradicijam. To je politika tiste avstrijske diplomacije, ki je toli demoastrativna-odijozno posegla v volitev papeža, ker ie hotela imeti na pa-pežki stolici s 1 a v o f o b a. To je tista avstrijska diplomacija, ki s pravo ra£niranostjo uporablja vsa sredstva, da že v kali duši eventuvelne bolje dispozicije v Rimu za vsaj delno zadovoljenje slovanskega stremljenja po svojem pravu v cerkvi. To je tista diplomacija, ki daja svojo želežno roko občutiti vsakemu cerkvenemu dostojanstveniku, ki mu vest ne dovoljuje, da liti domače naloge! Pač božje čtdo bi mo- jej bil slepo orodje — kakor je to v vs e 8 tram II EDINOST" St. 227 V Trsta, dne 14. avgusta 1909 grenkobi moral okusiti veliki bitka p Sfcross ne ayer. To je tista dunajska diplomacija, k kriči o nevarnosti panslavizma, čim bi hotel Staran Boga moliti v svojem materimkem jezika. To je tista diplomacija, ki ima — posredovanjem znanih, slepo odanih jej krogov — na svoji vesti tudi riemanjski škandal! Saj so — po njenem — tudi riemanjska tla podmiairana od „paoslaviitičnih agitator jev". Tako je tndi ▼ kongres na Velehradu posegla ta diplomacija s kruto roko. S plemenitim namenom so se sešli odločni možje in cerkveni dostojanstveniki iz vseli slovanskih plemen in obeh cerkva. — Vspričo take plemenitosti visokega cilja je hotela tudi rimska kurija dati tema kongresu svoje priznanje na odličen način. Ali zopet je tiita diplomacija — za-spletkarila se svojim „paslavizmom" in kakor po navadi — naglaleno bodi to no ▼ čast Rimu — todi dosegla svoj namen. Da, značilna je ti dogodba s papeževim delegatom, ki ni smel vršiti svoje naloge, ker izvestni „dunajski krogi" niio dovolili tega. Kar smo doživeli sedaj, ni nič novega. Kurz avstrijske diplomacije nasproti vsemu, kar je v zvezi z interesi Slovanstva, je star, tradici-jonelen in ta nje zfdiji nastop je le nadaljevanje tega kurza« Ne zatiskajmo si oči pred dejstvi! Umeli bomo potem marsikaj, kar se dogaja proti nam in česar ne mer amo upeti, ker je pregorostaino po svoji krivičnosti« — Umeli bomo tudi tisto, zdravemu razumu nasprotno politiko višje diplomacije, ki jedni Italiji na ljubo tišči ob tla svoje lastne podanike ta na jugu države. Lena našo škodo je, ako li za* ti (kamo oči pred dejstvom, da je politika ti-st h »dunajskih krogov", kij so preprečili potovanje papeževega delegata na kongres na Velehradu s pretvezo „panslavistične politike" : neizprosna neomajna sovražnica Slovanov ne le izven monarhije, ampak tudi v njej. Tudi notranja politika v državi, ki Slovane tišči za grlo in jim ne dovoljuje svo-bodaega diha, dobiva icicijative in impulze od — „izvestnih dunajskih krogov" t avstrijski diplomaciji. _ Dnevne vesti. Volitve v mestno delegacijo In odseke. VčerajŠae poročilo o volitvah v odseke nam je nekoliko popraviti oziroma spopolniti: Izvoljeni so bili: 1. V naučni odsek dr. Wilfan. 2. Finančni odsek dr. Ryb£f. 3. Pravni odsek dr. Wilfan. 4. Odsek za javne zgradbe Martelanc in dr. \Vilfan. Zdravstveni odsek dr. Martiois in dr. Pertot. 6. Trgovski in obrtni odsek Sancin. 7. Odsek za vojaške zadeve Miklavec. 8, Odsek za nadzorovaaje zaitavljalnice Ferluga. 9. Odsek za oskrbovanje vode Ferluga. 10. Odsek za javno snago dr, Pertot. 11 OJsek za reformo mestnih uradov dr. Rj^af. 12. Odsek za ianiranje gospodarskega položaja obč. uradnikov Josip Pertot. 13. Nadzorovalni svet hranilnice Bjeker in dr. Martinis. 14. Revi-zi.ski odsek hranilnice dr. Rjbar. 15. Odsek za tramvajski promet dt. Slavik, Slovenci niso zastopani v aaagrcfiSnem odseku, v odaeku za predvidenja proti ognja, v odseka za ljudsko univerzo, v upravnem sveta plinarne, v ravnateljstva hraniloice, upravnem svatu za preskrbovanje malih stanovanj, v kuratoriju nnitaega muzeja in konečno v k oratorij u mestne knjižnice. Infamija „Piccola". — Samo par besed eploga k poznani aferi ponesrečenih italijanskih dirkačev. Dne po dirki je „Piccolo" d rigal grozen krik proti „barbarskemu atentatu" Slovencev (specijalno pa pro i ilenom ko'esarskeg* društva n Balkan"), češ, da so posejali po cesti žeblje in kasneje stavili vozičke po sredi ceste, da bi italijanske dirkače — ubili. Na tozadevno interpelacijo slovenskih poslancev v prvi seji deželnega zbora je vlada odgovorila, d a n i ti g ov ora n i o atentatu in da žeblje v niso posejali Slovenci. Čakali smo par dni. Ali „Picuolo* ni prav nič preklical od svoje klevete: na č a st mu ta.... infamija! Še nekaj. Koles, dr. „Bdkan" se je obrnilo takoj do kolesarskega društva „Sempre avauti", da to poslednje ugotovi resnico in dade zadoščenje. Členi italijan. druitva sami so se čudili pred členi društva „Balkan" ter so obsojali onega, ki je tako neumnost obesil na „Piccolov" veliki zvon. Dalje. Društvo „Sempre avanti* je cdgovorilo »Balkanu" v piimu od 28. julija, da je imenovalo posebno komisijo, ki naj vso stvar izvede in potem da dade društvo zadoščenje ali da nastopi pravno pot. „Balkan" je dolgo čakal na delo te ko-misij*- in se je dvakrat pismeno obrnil do rečetega društva „S. A.", naj vendar enkrat pridejo z resnico na dan. — Ali „S. A." — molči. Molči tudi po odgovora vlade na interpelacijo slovenskih poslancev. Sako nai imenujemo to ? Nelojalnost ? To je malo. Naj bo kolesarskemu društvu „Balkan" v najlepše zadoščenje to, da njegovi obrekovalci morajo — molčati! Sramujejo se svojih klevet. „Piccolo" in parlamentariški običaji. — Včerajšnji „Piccolo" se zopet enkrat široko-u»ti prav na debelo, govoreč o neki „veliko-dašaosti" italijansko-uberalne večine proti siovenski in socijalnodemokratični manjšini v mestrem svetu. Ta „velikodušnost" pa obstaja v tem, dn je večina izvolila tudi aekaj členov opozicije v odseke. Človek bi mislil, de bi moral list, ki prodaja liberalizem na debelo in drobno, vendar le poznati navade, veljavne v parlamenta riškem življenju, ki je predpogoj vsakega pravega liberalizma» A zdi se, da „Piccolo" teh, sicer ne pisanih, a vendar veljavnih parlamenta ri* ških slučajev ne pozna, ako to njemu ne gre v račun. Tako je tndi takrat, ko govori o „velikodušnosti41 italijansko večine, ker je bOd voljenih tadi nekaj členov opozicije ▼ odseke. Znano je, da je v vseh parlamentih vsega sveta v navadi, da volijo v odseke tadi zastopnike manjšine. Nečastna izjema sta bila do najnovejšega časa istrski in tržaški deželni zbor, v katerih je večina skoro popolnoma prezirala vse veljavne parlamentariške navade ter je izključevala manjšino, oziroma opozicijo od sodelovanja v odsekih, če je torej sedaj večina volila v odseke tndi zastopnike opozi-cijonalne manjšine, je s tem večina storila le to, kar je sicer v navadi na vsem svetu. Pokazala je večina, da želi tudi pri nas uvesti one parlamentariške forme, ki veljajo sicer povsod, po vsem svetu. Saj tega ne zahteva le princip kulantnosti in obzirnosti, do onega dela prebivalstva, ki ga zastopa manjšina, ampak je to tadi v eminentaem interesa stvari same, da je zastopana tadi manjšina tam, kjer se z |pravo vrši vse glavno delo. Poštena večina se gotovo ne bo nikdar bala kontrole inopo-z i c i i e. Vendar poglejmo pobližje, kako je z ono proslavljeno „Piccolovo" „velikodušnostjo!" V mestnem svetu je 58 členov italijansko-liberalne stranke in 22 členov slovenske in socijalnodemokratične manjšine. V vse odseke pa je treba voliti 212 členov. V sorazmerja s členi v zbornici bi morala imeti večina v odsekih 154 in manjšina 58 zastopnikov. V resnici pa ima večina 177 in manjšina le 35 svojih zastopnikov v raznih odsekih. Manjšina oziroma opozicija je toraj še vedno prikrajšana za 23 členov. Tu je potrebna pač še precejšna porcija predrznosti, da se govori še o velikodušnosti! 1! Spoštujte naš jezik ! Tu v Trstu izhaja pod imenom „II protettore": glasilo „splošnega društva v varstvo državnih uslužbencev Avstrije s sedežem v Trstu". Povdarjamo pa, da smo to označen je mi preveli na slovenski jezik, kajti original je samolaški, da si je bržkone večina državnih uslužbencev slovenske narodnosti. Pa saj to priznavajo tudi izdajate-ji sami s tem, da prinašajo od 1. avgusta na tretji strani, skrito v kotu tret;e kolone člančič, ki se glasi doslovno: j „Kako država dela s suojim lačnim uslužbencev. Že priteklo leto je naše Društvo vse mogoče storilo v dosego 'efektivnosti in sploh poboljšanja materijalnega in moralnega stanja cestarjev toliko potrebnega za vzdržavanje modernih potrebščin življenja. Začetka leta 1908 poročalo se je nam, da s prvim januarjem t. 1, bodo vsi cestarji efektivni, pak žali bog kakor vsim že znano )ila je država proti temu in doseglo se je samo mala poboljšanja materijalnega stanja, ali ostali so oni vedno isti. Od 3.000.000 Kron katere so bile že ra-tanjene za prvo polletje 1909 je država ta znesek na vsa zadnje znižalo do 290.000 Kron. Prišel je 1. januar in tudi 1 jnlja pak nobena poboljšanja ter vstala je cela stvar še negotova i. t. d.a Torej v listu, ki iteie najmanje blizu 800 tiskanih vrst, je člančič borih 43 slovens. vrstic!! Ia a tiko drobtino, vrženo milostno z bogbt? italijanske mize, menijo menda gospodje, da so že zadostili svojemu čutstvu pravičnosti in principa jednakopravno iti nasproti množici svojih slovenskih tovarišev I! Pa da bi bila ta drobtinca vsaj pošteno dana! Tako, se ne, kakor je pisan gornji člančič, piše slovenski, ampak se sramoti slovenski jezik! Če tudi nečejo jeziku svojih slovenskih tovarišev priznavati jednake mere, pa naj bi ti poslednji zahtevali vsaj toliko spoštovanja do svojega jeziks, da bo ono malo slovenskega pisano po — slovenski !! Važna vest. Vsled odloka c. k. poljedelskega ministerstva od dne 28. janija t, 1. št. 10318 je „Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico" na podlagi svoje vloge od 29. septembra 1. 1907. bila pripoznana kakor oficijelna gospodarska korporacija, ter je dovoljeno da se upiše v oficijelni imenik med glavne gospodarske korporacije na Tržaškem, katerih zastopniki so poklicani, da družbo zastopajo v važnih gospodarskih svetih in sklepih na Dunaju. V omenjenem odloku se obeta, da se bo odslej naklanjala družbi veča pozornost ter izdatnejše podpore v pospeševanje poljedelskega in gospodarskega napredka sploh. Odgovor Rossegerju. Za obrambeni sklad družbe sv. C. in M. so se nadalje zavezali plačati po 200 K sledeči p. n. gg.: 309. dr. Izo Rejn, zdravnik v K minu; 310. Podruž niča družbe sv. Cirila in Metoda na Polzeli; 311. Ženska podružnica družbe sv. C. in M. [v Trsta; 312. Tržaške Slovenke; 313. dr. Jos. Barle, c. kr. notar v Kozjem; 314. A. Martelanc, trgovec, Barkovlje pri Trstu; 315. dr. Ferdinand MuUer, odvetnik v Celovcu ; 316. Anton Vovk, posestnik na Bledu; 317. Moška in ženska podružnica dražbe sv. C, in M. v Šiški; 318. družina Polič-Muha, Trst; 319. A. Šarabou, trgovec Ljubljana. Hrvatski dramatični igralci iz Zagreba (gg. Josip Pastire, Vladimir Kešelj, gca. Katica Kasterlic) so v času 3 mesecev prepoto-tavali del Istre, Goriške in 'Kranjske, med tem pa prirejali povsodi „Dramatike predstave" ▼ korist dražbe sv, C. in M. ter oddali v tem času isti družbi K 263*39 ter 20 K za Dijaški dom v Pazinu. 15 gg. igralci se bodo za malo časa mudili tudi pri nas v naši okolici, kjer prirede nekoliko predstav v korist dražbe sv. C. in M. Jutri v nedelio 15. t. m. bo na Opčinah v dvorani gospe Jamšek predstava s sledečim vsporedom: 1. Klevetnikom Hrvatske (deklamacija). 2. Kako je mali Kohn zastavil leksikon. 3. Šala alkoholista. 4. „Otelo" (parodija). 5. Smešen par (šala). 6. Silom baba u raj (šaljiva deklamacija). 7. Neuspela serenada (šala). 8. Transformacije (original). 9. Lega in Družba (dramski spev od A. Varjačića). Vstopnina k predstavi s sedežem I. vrste K 1., IL vrste 60 stot., stojišče 20 stot., otroci 10 stot. Začetek ob 8 in pol ari zvečer. Priporočamo slavnemu občinstvu, da se v čim večjem številu odzove temu vabilu. Ko dovršijo svojo nalogo na Primorskem, pojdejo ti igralci preko Pole v Dalmacijo, kjer posetijo vsa veča mesta kakor Zadar, Šibenik, Spljet, Dubrovnik in Kotor ter zastavilo tudi tam vse svoje moči v korist družbi sv. Cirila in Metoda. s* Volitev v pridobinsko komisijo. Naznanja se, da so izkazi volilcev ▼ pridobainsko komisijo glede posameznih 4-ih davčnih družb razpoloženi 14 dni, t. j. od 18. do 31. avgusta t. 1., na podpisani c. k. davčni admini-nistraciji v sobi št. 120 in da jih lahko pregleda vsak volilec, kakor tudi dotične obrtne zadruge. In to od 9 zjutraj do 2 popoludne. Vlaka štev. 1921 in 1922, ki sta vozila do sedaj le ob nedeljah in praznikih, vsako sredo in soboto med Petersdorfom n. Tesi in Winkelsdorfam, bosta vozila od 1. avguita do vštet ga 14. septembra t. 1. za poskušnjo vsaki dan. C. kr. avstrlj. državna železnica. Povodom cerkvene slavnoiti sv. Lorenca, ki bo 15. avguita t. L v Vidmu, bo vozil, kakor v prejšnjih letih, poseben vlak iz Tržiča čez Červinjan — S, Griorgio di Nogaro v Videm. Odhod iz Tržiča — — ob 4 uri 40 m. zj. „ Ronkov — — „ 4 „ 43 „ „ „ Pieris Turriaco » 57 » n » 06 „ „ » 30 „ „ » 53 „ „ Villa Vicentina „ 5 „ „ Červinjana — „5 Prihod v Videm — — „6 Vrne ae lahko 15. in 16. avgusta t. 1. z vsemi voznorednimi vlaki, tudi brzovlaki, brez doplačila. Za ta posebni vlak se bo izdajala posebno znižane povratne vozne listke za Videm v naslednjih postajah in za sledeče cene: Iz Tržiča za IL razred 4.00 fek, za III. razred 2.65 frk. Iz Ronkov tov. kolod za II. razred 3 70 frk, za III. razred 2.40 frk. Iz Pieris Turriaco za II. razred 3.56 frk, za III. 2.30 frk. Iz Villa Vicentina za II. raz-ren 3.25 frk, za III. razred 2.10 frk. Iz Červinjana za II. razred 2.85 frk, za III. razred 1.90 frk. OdpuSčena kazen. Cesar je odpustil kazen 32 kaznjencem v raznih kaznilnicah, nekateri teh se nahajajo v koperski kaznilnici« O roparskem napada v Reki. Kakor brzojavlja o iz Budimpešte je v tamošnje stanovanje Abrahama Kritickina, pri katerem so stanovali reški roparji, prišlo nefrankirano pismo, v katerem se je n&haial znesek 180 K v bankovc h po 20 K. Pi«mo je bilo odposlano iz reške okolice na a?strij-skem ozemlju, in sicer takoj po roparskem činu. Policija je izprašala Kritickina in ta je priznal, da so si pred dvema ali tremi meseci on, Orlov, Spektor in Kišmevsky po-toževali svoj slabi gmotni položaj. Pri tem so prišli do misli, izvršiti roparski čia na kako banko, lik onemu, ki je bil izvršen na novopeštansko banko. Prerešetali so to idejo do podrobnosti, nakupili revolverje in sklenili izvršiti čin v Reki, ker da bi od tam lažje pobegnili. Orlov je začetkom junija odpotoval v Reko, da si izbere in ogleda dotično banko in pripravi potrebno. Po tednu dni je Spektor dobil pismo, na kar je isti s Kičinevskim vred odpotopal v Reko. S Kritickijem so se domenili, da dobi on takoj po činu nekaj denarja, s katerim naj se popelje do določenega pristanišča, od koder bodo skupno odpotovali v Ameriko. Budimpeštanska policija je obvestila reško policijo o tej izpovedi in stori sedaj, ko je proizvedela za smer, ubrano od roparjev, vse potrebno, da ulove pobegla roparja. * BUDIMPEŠTA* 13. *Danes opoludne je na adreso zaprtega sokrivca reške baoke roparja Kribickina dospelo pismo, v katerem pobegla roparja sporočata, da ga pričakujeta T Antverpenu, od koder se podajo skupno v Ameriko. En policijski komisar in en detektiv, sta prejela nalog, da zamoreta še danes odpotovati v Antverpsn. Tržaška mala kronika. Radi poaknšenega pošiljanja. Miekarica Josipina Mesar, stara 22 let iz TrebČ, se je predvčerajšnjem ob 8. uri zjutraj vračala v svojo vas. Ko je prišla v Derinov gozd p i Opčinah, se jej je nek mladenič približal in jo večkrat poikuiil posiliti. Miekarica se je obupno borila proti njemu; izvila se je iz njegovik rok, tekla proč in se skrila v xMk> bajto, katere vrata so bila cdprta« AH una grdoba je tekel za njo in je hotel ulomiti vrata. Na obupno vpitje deklice je priteklo več Ijudij, ki so satira spravili v beg, Ž indar-merija ga je pozneje aretirala. Imenuje se Fran Kosič, 20-leten voznik iz Pliskovic?. Velika tatvina! Ana Solkner, dekla pri g. Petru Piazzarello, v ul. Lazzaretto vecchio, je napravila ovadbo na policijo, da iz njene sobe jej je bila vkradena kovinasta verižica v vrednosti — 3 K. Izvršitelj te velikanske tatvine je bil aretiran in — izpuščen na svobodo. Zasačena tatica. Oaemnajstletna Domi nika Dezorzi je šla predvčerajšnjem zvečer v štacuno raanufakturnega blaga Ivana Kavčifi v ul. Maicauton št. 10 in je pod pretvezo, da hoče nakupiti nekaj robe, vkradla 18 ži-danih rut. Bila je zasačena in aretirana. Sumljivo blago. Ob izhodu iz proste luke je bil včeraj aretiran Armand Lombardo. star 26 let, zaposlen pri železni nski tvrd ki G. A. Welponer, ker so našli pri njem kilo kave. Rekel je, da jo je kupil od neznanca za 1 K. Koledar In vreme. — Danes : Erzebij ■p. — Jutri: 11. pobink. ned. Vnebovzetje M. D. Temperatura včeraj ob 2. uri pop. -+- 30°. Cels. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: — Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Vroč«. Društvene vesti. Odbor „Delavskega podpornega društva4 pozivlje vse člene, da se udeležijo sv. maše, ki se bo darovala jutri dne 15. t, m. točno ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Členi in prijatelji drnštva se zberejo pred društvenimi prostori ob 7 in pol uri ter odkorakajo potem skupno pod društveno zastavo in z godbo na čelu v cerkev. Popoluine ob 5. uri se bo vršila veselica v prostorih „kon-sumnega društva" pri sv. Jakobu. Glasbena šola „Šentjakobske Čitalnice4 išče sposobne učitelje za razne inštrumeate. Ponudbe sprejema do 15, t. m. L. Š v a g e 1 j, Via Petronio Št. 1. Ker bo termin kmalu pri koncu, se prosi uajuljudneje ditične gospode ali go>pki bi hoteli poučevati, da se takoj j a rij o pismeno ali uitmeno (ob popoludanakih urah) na gori imenovani naslov. Za eventuelne informacije je imenovani na razpolago v društvenih prostorih (Campo S. Gliacomo št. 5 vis a vis cerkve) vsak večer od 7.—10. ure, v nedeljo pa v kavarni „Commercio* ob 2 uri popoludne. „Narodna Čitalnica" v Rojanu priredi dne 8. septembra t. I. vit 10 veselico z rasao-vrstiim prog amom. Vsa bratska društva so uljudno naprošena, da bi vzela to v poštev, ker je to druStvo potrebno, di se z^pec okrepi in oživi,__ Nar. delav. organizacija „Zreza jugoslovanskih železničarjev" vabi vse tovariše železničarje na društven shod, ki se bo vršil v petek, dne 20. avgusta t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. * * * Jut i v nedeljo dne 15. avguita bo praznovalo bratiko „Del. pedp. druSt'0* obletnico blagislovljenja svoje za»ta*e. Vai tovariši «o s tem vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo toli dopoludanske kolikor popoludaaske slav* nesti. »Del. podporno društvo" je institucija, ki po svoji važnost', a posebno po naklo ue-noiti, ki jo je vedao izkazovala „N. D. O.", zaslužuje simpatije naš h tovarišev. Konsumna zadruga členov N. D. 0. vabi svoje člene na važao posvetovanje, ki se bo vršilo v nedeljo 15. t. m. ob 10. uri, p ed-poludne v društvenih prostorih ul. Lavatoio. Dnevni red : Otioritev II. skladišča za okoUco Škorklja, Greta, R)]an, Behedere ia Barkovlje. ___ Darovi. Za podružnico družbe sv. C. In M. v Škednju se je na predlog g. A. Nardiua v gjstilni Obrtnijskega drnštva pri •». Aoi t>a bralo 15 K 10 stot. in s:cer o priliki kenetrta „Siave" in tamb. zbora „Domovina^. Za moško podružnico družbe sv. C. in M. na Greti nabralo se je na krstu malega Vekoslava Pertot pri „Rameni hiši" 10 kron. Dal Bog obilo posnemale sv. Denar hrani uprava našega liata. Gospodarstvo. Kletarska zadruga za Prošek, Kontoveji in Križ. — (Zvršet k). Drugič v zadružai kleti mora biti nastavljen v svoji strosi dobro podkovan kletar, ki naj imi tudi nekaj irgo^skega duha v sebi; vedno treba paziti na to, da je ki^tar popolnoma zmožen, najsi se ga še tako drag > plača. Ta ima največkrat utodo vse Zftdrut;e v svoj'h rokah, in od njrga je odvuno. ali i« fino dobro ali ne, ali ^oj.vh odjemalce« »»ii ne. če je primemo phč a, bo tudi bel e »n* roval koristi zadeng^. \ tem < zr u «e mkako' ne sme skopariti in tudi Le gledati (-saj v začetku ne), m na nrroanost, ui na i>ičr«r r drugega, ampak edinole na zmož^oit in po- V Trstu, dne 14. avgusta 1909 „EDINOST" št. 227 Stran HI šteoott. To je najglavnejgi pogoj za obstanek ia uspešno delovanje zadruge. Nič manje važen pogoj za vspeh zadruga pa je strcgi in redno nadzorstvo vsega poibvaoja od strani udov načelstva in nadzorstva, ker le na ti način je možno zadrugo obdarovati izgub. V načelstvo in nadzorstvo naj se volijo le taki razumni vinogradniki, ki imajo zmožnost in dobro voljo delovati v povzdigo gospodarskega položaja. Za ude načelstvs, nadzorstva in za uslužbence naj se izdela poslovni red is potrdi od občnega zbora, • čemer se edino more doseči redno in natančno poslovanje zadruge. Dolžnost udov naj bo, da da:o po možnosti vse svoje grozdje, ali pa kakor določi načelništvo, v zadružno kbt in sicer grozdje samo dobre, oziroma najboljše kakovosti, izvzemši ono za domačo rabo. Oglejmo si sedaj vse delovanje zadruge 1 Ob času trgatve dovajajo udje po določenem redu celo, zdravo, zrelo grozdje v pospopje zadruge. Grozdje vsprejemata in ogledujeta d »a členu načelstva. Grozdje se ceni po kakovosti. Grozd e žlahtnejšib vinskih trt ima večjo vrednost, nego grozdje manj vredoih. Cena grozdju se določa po kakovosti in po množmi sladkorja v moštu- Na pr.: grozdje, ki ima 18° sladkorja se plačuje po 28 vin 1 kg. Grozdje z 20° sladkorja po 30 vin. 1 kg. itd. Vsakoletne cene ustanovlja načelstvo •kupno z nadzorstvom. Zadružnikom se plačuje takoj le polovica svote za grozdje, drago oolovico dobe pa tedaj, ko se viao proda. — Eazven tega dobivajo členi koncem leta, če se je vino boljše prodalo, po razmerju grozdja, ki so ga oddali zadrugi, primerno doplačilo, ki se določa po višini čistega dobička zadruge. Vsakoletne cene ustanovlja načelstvo skupno z nadzorstvom. Za to pa te tudi lahko določi preskuševalna komisija, obstoječa iz izvedencev tinog-adnikov, udov kakor neudo-i Na kak način uporablja zadruga grozdje? Uije načelcištva skupno s kletarjem določajo posebej grozdje, ki pride za izdelovanje penečega proaekarja, drugo, ki se naj uporabi za berzamin za steklenice, a iz ostalega naj se napravi navadno namizno vino, belo ali černo. Nsdaljna priprava dobrega pridelka je stvar kletarjeva, ki je zato odgovoren, da se izdeluje dobro vino. V svrho prodaje stopa zadruga v zvezo z vinotržci, gostilničarji, prireja vinske raz* ttave in sejme, da stem privablja obč:'mt.o v te kraje, ki potem razširjajo ima domačega pridelka po svetu. Zadruga tudi lahko uitanovi vinotoč v Trstu ali tudi v drugih mestih. Za razširjanje imena zadruge in poznavanje njenih pridelkov naj skrbi za potrebno rekltmi. V poznejšem času si lahko najame tudi potnika, ki bo skrbel, da bo prihajelo domače vioo daleč v svet, da dobi ime na sveto-vntm t gu. Tukaj so navedeni glavni pogoji in pravila za ustanovitev kletarike zadruge za Prošek, Kontovelj in Križ. To ni še popolno, ampak ie nekaka podlsga, na katero naj se sezida ta neobhodno potrebna zadruga, ki ie za obstanek vsega vinogradništva v teh krajih raivečje važnosti. Poživljamo tem potom Prosečane, Kon-toveličane in Križane, nai o tem premišljujejo, naj izberejo iz svoje srede odšel: ki prouči vprašanje ustanovitve kletarske zadruge, da se na ta način ukrene kaj pozitivnega. To je edina pot, po kateri smo v stanu delovati proti preteči vinski krizi ter se obvarovati pred gospodarskim propadom, ki preti uničiti vinogradnike t h vasi. Torej najprej dobro proučite ta stvar, petem ustanovite zadrugo in bod 13 prepričani, da Vam iata prinese mnego koristiI Vesti iz GoriSke. K ustanovnem občnem zboru „Županske Z eze". V „Elinosti" št. 224 je neki dopisnik izrazil mnenje, da Dutorlje niso pravo sreiišče poiitičaega okraja sežanskega. Zato nasvetuje kakor shodni kraj ali Sežano ali Komen, češ, ako je lega kraja shodu neprimerna, da ni mt-žao pristopiti k zvezi. Podpisani, kak>r začasni voditelj odgovarjam sledeče : Jako m9 je veselilo, ko sem čital ta dopis, ker sodim iz njega, da se je vendar začiio resno gibanja za „župansko zvezo-. Da se na prihudajem shodu izvoli odbor, to je zagotavljeno. Saj je bil nekako nasvetovan ie na zadnjem zborovanja. Pa da Dutovlie niso središče sežanako-komenskega okraja?! Gospod dopisnik naj le dobro pogleda na zemljevid! Gotov ne bi bil pisal tega, da se je g. dopisnik poprej informiral. Meni je bilo priporočeno od Členov pripravljalnega odbora in drugih županov, naj «9 u#tanofi občni zbor „Zveze žapanov" vrši v Ditovljah. To morem dokazati s pismi. Na pnpjmbo, da radi neugodnosti »hodnega kraja ci možno pristopiti k zvezi — ni vredno a.varno odgovarjati. Omenjam le sledeče : Dosedaj je pristopilo k zvezi 2 tretjin župantt^v. ki so mi poslala podpi«t»ae pristopnice. 5 županstev se je opravičilo, ker se ravno sedaj vrše volitre. Oitjja torej la 5 £upan*tav, ki niso ničesar odgovorila. M)rda je med temi tudi gaspod d jpi'^k! V zadnjem odstavku dopisa v „Edinosti" čitam: Želimo pristopiti k tej velepomembni „Zvezi", pa vendar le a pogojem, da «e občni sbori odbora in ahodi vrše po vrati v Sežani in Komna. S tem priznava g. dopisnik, da le ni pristopil k „Zve z i, da-si pripoznava oje potrebo. Će hoče, da bo tudi njega kaj veljalo, oaj pristopi in podpiSe pristopnico brez odloga. Pošlje naj mi jo, da jo uvrstim med podpisane, Gg. županje in podžnpanje sežanskega politiškega okraja ! Ako Vam Dutovlje kakor kraj shoda res ne ugaja, javite mi to takoj po dopisnici. Ob enem pa naznanite, kje si želite kraj zborovanja, na kar priobčim takoj v „Edinosti" dotični kraj. Ako mi tega ne naznanite, bom smatral, da ste zadovoljni z določenim krajem. Na začetkoma omenjeni dopis pa se v tem pogleda ne morem orirati, ker tako-le zshrbtno nima veljave. Kdor hoče, da ga bo kaj veljalo, naj se podpiše, kakor se podpisujem jaz Josip Vran, • župan v Tomaju. x Iz Štanjela. — V Štanjelu je letos izredno mneg) letoviščarjev, največ iz Trsta. V gradu, ki je, k&kir znano, lastnina neke akcijske družbe iz Trsta, se nahaja kakih 40 sob in stanovanj, ki so pa vsa oddaoa. Mnogo letoviščarjev je nastan lenih po privatnih stanovanjih ia sobah. Dosedaj se je moralo zavrniti kak.h 30 družin, ker v Štanjela ni dobiti več prostorov. Če upoštevamo, da puščajo letoviščarji leto za letom obilo denarja v vasi, moramo resnično obžalovati, da se nič ne zida v ta namen. Marsikateri kmet, ki ima neporabne pr c store, bi jih lahko malo popravil in z malim denarjem pripravil po nekaj sob za najem. Stroški bi se mu gotovo izplačali in marsikdo bi se lahko dobro opomogel. Kar se tiče novih stavb, vemo prav dobro, da brez denarja ni možno zidati, vendar naj županstvo premišljuje, ali bi se ne dalo v ta namen pritegniti podporo društva za povzdigo in pospeševanje tujskega prometa? Ker pa vlada sama reda podpira tujski promet, in ker je znano, kako je okrajni glavar sežanski naklonjen Kraševcem, bi ne bilo odveč, če se skuša dobiti kako podporo tudi od strani tlade. Letoviščarji, posebno iz Trsta, kaj radi posečajo Štanjel. Da se ohrani kraju dohodek od te strani, je izdalo županstvo pametno odredbo, po kateri se prepoveduje krčmarjem, da bi se preveč okoriščali na tu;cih, kakor se to dogaja ponekod, Zato so ceue stanovanj in hrane povsem nizke in primerne krajevnim razmeram. Točijo se iz?ratna vina in ne manjka okusno pripravljene hrane. Tu se dobi tudi znameniti nanofiki sir, Štanjel ima maogo zgodovinskih znamenitostij; le škoda, da ni nikegar, ki bi te zbral v Lčno knjižico, v kateri bi se naj podale tudi slike. — Strošek bi bil majhen, in bi to prav lahko žrtvovali združeni krčmarji in pa oni zasebniki ki c d lajajo stanovanja v najem. Knjižica bi služila itak v prvi vrsti njim za reklamo. Vso reč bi lahko vzelo v roke recimo kako olengevalno društvo, ki bi 83 naj ustanovilo v Štanjelu. — Tega bi bilo res potreba, ker letoviščarji, ki plačujejo, hočejo tudi kaj imeti, in često se jih zadovoljuje z malenkostjo. — Tako je mrno treba, da se napravijo na razn h mestih lesene klopice. Gostilniški vrtovi naj se ukusno uredijo in preskrbi naj se za razne druge male udobnosti. Tudi bi se lahko vsaj parkrat v sezoni naročilo kako godbo ob nedeljah. Stroški bi se gotovo izplačali. Ker puičajo tu ci v občini lepega denarja, mora biti vsakemu skrb, da se jih ohrani in pritegne vedno več novih, x Javen shod sklicuje slov. kmečka stranka na dan 15. avgusta v B eginj. x Volilni imeniki za deželni zbor bodo izloženi na municipiju v G 3rici od 9. do 12 avgusta, V tem času se morajo predložiti eventueini prigovori. x Tečaj za knjigoveze se otvori v Gorici. Trajal bo od 13. do 24. septembra. Poučevalo se bo po osem ur na dan, — Pouk bo vodil strokovni učitelj Vstečka. x Pazite na otroke! Štiriletna deklica Ana Cjlja iz Vrha se je igrala minoli teden pri ognjišču. Ker nima več matere in se je oče nahajal na delu, je bila pod varitvom tujih ljudii. Pri ognjišču pa se je obleka vnela in dobila je močne opekline. Prenesli so jo v bolnišnico v Gorico, kjer pa je danes izdihnila po t udih mukah. V Gradež je došio do 11. t m. 9221 gostov, V isti dobi lansko leto 7100. Jeremijada iz Kobarida. Že naslov vam pravi, da nimam nič kai veselega poročati. Čeitokrat je čitati v nemških listih pritožbe, če pošiljajo višje oblasti kakega slov. uradnika v nemški kraj, da-si so Siovenci iezikovao kvalificirani za službovanje tudi mad Nemci, češ, s tem se krši njihov „Besitz« stand". Toda to velja samo za Nemca 1 Mt Slovenc:, „nekulturan narod", moramo biti veseli, čs pošiljajo med nas Nemca, ki nas nadkriljuie. Saj je sin „Edelvolka*, od ka terega mi baje le profitiramo. Ko je nastopil naš g. sodnik Fr. Mavar svoj štiritedenski dopust, so poslali k nam substituta v osebi g. dra. Weinbergerja, trdega Nemca, ki govori slovenščino alla „tavoribariti" ali pa „žrebca potegniti". Kako more biti tak človek, ki ne pozna ne ljudstva. ne njegovega jezika na taka važnem mesta pravičen sodnik?! — Ni ga urada, kjer bi moral uradnik bolj temeljito NOVO POGREBNO PODJETJE?;®*. ^Zbo.a.opremo^a Copso št.49(Piazza Goldoni) in prodaj alnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd. : Velika zaloga : voščenih sveč. Prilika ugodu* nakupa* | Moderne spolne ;obe iz tntejn Kuhan, lesa ■ brez obkladlcov (rimesa) zelo solidno izdelane z garancijo VV H po izredno nizkih cenah I PETER JERflJ, trgovina s pohištvom I na vogalu ulice Vincenzo Belimi ter ulice sv. Katerimi. | Prilika ugodu« nakupa. ■■« Odlikovana krojacnica August Štula-r Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad. KZRAVEN GLAVNE POŠTE) Jzvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme. Bogata zaloga tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt. NaroCDe se izvršijo točno in se dostavljajo na M DELO SOLIDNO Mlphe Haas, trst, m. pamet« 3& B Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. ® posebno za žage na paro in mline. b Bombaž za čiščenje strojev. TBLEFON 11-46. Majcen Miloš .!. mizar - Trst - ulica Leo šte*. 2 priporoča slavnemu občinstvu svojo mizarnico. Izdeluj, vsakovratno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO 3 n Pravi nanoški sir Skapin, centralna tvrdka v Trsta, ulica av. Kateri na štev. 10. Telefon 970. 132 SLOVENCI! SLOVAN! v Trstu! Dolžnost je Vaša, da :: s. poslužujete edino le v :: Slovana briuniei rl v ulici Saverio Mercadante št. 1 I :: (blizu Slovanske knjigarne :: V. GJURIN ::: BRIVEC. Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene ===== zmerne. - Zdravnik In ranocelnik Dr. DInko Cecllnzič specijalist za otro&ke bole v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV (gledal Fenioe). ter ordinira od a. do 3. ure popoludne. Vsled oMa, prodaja s 30-40 ođ slo popsM Prilika do 21. avg^! Prodaja vseh prstanov, uhanov z dijam.in brez istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni G. KEHIAYAN, TRST, C0RS0 23 Stran IV »EDINOST« St. 227 V Trstu, dne 15. avgusta 130S pozrati jezik, v katerem ima občevati ae itrarkani, nego so todni uradniki. Nemci ztčenjajo ? takih sluča ih po svojih glasilih haroaski krik in vik in vii časopisi so edini t refrenu: „proč s takimi ljudmi, s katerimi se mi ne moremo umeti !a E nam pa prihajajo Nemci, zavedajoči se svoje viioke misije: gradnje mostu do A d r i j e; mislijo, da imajo ljudi pred seboj, ki na njihovo povelje zlezejo pred njimi v kup . .. Zahtevajo za komisije dvovprežne vozove — za poti po katerih se fie ni nikdo vozil — gospodarji nimajo doma konj, ali pa jih rabijo sami za-se — gospodje pa začenjajo groziti z orožniki in vsemi paragrafi, in se — blamiraj o nesmrtno! Vi Hov-čani is Cerkliani dcbite tudi nekaj takega! Veselite se pribcds njegovega! A česa bi se lahko naučilimiod postopanja Nem cev?! Dne 25. m. m, okoli 7. ure zvečer si je pretrgal nit življenja pri tukajšnjem oddelku planincev službujoči prostak Gustinčič. Pogcal >i je rrinčenko v osrčje — ponoči je izdihnil med groznimi bolečinami. O »tmo-mcrih — posebno med vojaki je jako razširjena ta macija — se čita dan na dan ; toda dejstvo, da so si v dveh letih ped istim stotnikom končaii na tak način življenje že štirje mladeniči in legli prerano v hladen grob sili k razmišljanju o ... vzrokih ! Mrž ci bil (po tiditvi nekaterih) ravno vzor-voj&ka — izrazil se je baje že večkrat, da ne more prestajati Tednih šiksn, in da napravi temu konec Da način, ki ga je tudi res izvršil. — Vojaška oblast je vedela, da je bil to lahka tazdražljiva narava. Prepovedali so mu nositi patrene — teda železna diiciplina se ni cz«» rala na individualnost — se ni brigala za rahločutnost; postavili so ga, če je le enkrat dostal ječo, zopet vanjo. Vojaška oblast mu je napravila dostojen pogreb, ki se ga je udeležilo vse častništvo z oddelkem možtva, kakor tudi precejšnja množica domačinov. Minole dni je našel neki paBtir na levem bregu Soče mrtvo truplo. Obveščene so bile kompetentne oblasti, da zadostijo zahtevam zakona, Zdravniki niso našli na njem ničesar, kar bi meglo dovesti do suma, o kakem zločicu. To izključuje tudi dejstvo, da so dobili pri njem še 51 E in različne papirje, iz katerih so ugotovili njegovo indentiteto. Iaenoral se je Hudolf Vulč, doma iz Čez-soče, v dobi 37 let, samski. Bil je namenjen na božjo pot na Sv. Goro ; ubral je pot, ki vedi ob levem bregu Soče vedno v bližini reke na Eobariško. Še nekaj! V Eobaridu se ima cdpreti s pri če tko m r šolskega leta pripravnica za srednje šole. Šola je že zdavnaj uradno zagotovljena, toda županstvo, ki se je obrezalo, da preskrbi brezplačno učno sobo in vso šolsko opravo, nima dosedaj nikakega ob-vestiia, Smo že v avgustu — manjkajo še klopi, a rc ero d a j ne oblasti Še tako zavlačujejo to stvar. Najbrže zato, ker se ima uitanoviti šola, ki bo podpirala slovenski inteligenčni n&rašćaj i i Baita !! Vesti iz Kranjske. Nesreča z avtomobilom. Pri Ilir. Bistrici je predvčeraj neki avtomobil, v katerem je ' bilo 8 oseb, skočil 6 metrov globoko pod, cesto. Vseh 8 oseb je bilo več ali manje! poškodovanih. Odvedli so jih v bolnišnico na' Reko. Ni Še znano, čegav je avtomobil in; kdo so bile osebe, ki so ponesrečile. Vesti iz Štajerske. Nevihta v Radgoni. V sredo zvečer je bila v Radgoni in okolici grozna nevihta. Treščilo je v štiri hiše. Tii so pogorele, eno je strela samo poškodovala. Zgorelo bi bilo tudi več stanovalcev, ki so bili od strele (mamljeni, da jih niso Še pravočasno rešili so*ed)e. Neka triletna dekl.ca je rešila pet mesecev starega bit t ca in ga ponrsla iz goreče hiše. — Zgorelo je tudi mnego živine. V ckolici radgonski je baje v tej neči pogorelo tudi več hiš._ Razne vesti. . i Z.služena kazen. V Frankobrodu se je j v obupnohti zaradi neprestanega trpinčeni a staršev vrgla skozi okno II. ntditopnja 16-; ktn* hči potmka H mpfoerja ter se smrtno pošttodoraia. Ta sutovoit sterišev je ljudstvo t iko razburilo, da se je zbralo nad 2000 ljudi . pred njihovo hišo, so t drli v stanovanje ter jih gnali pa mestu pretepaje jih s palicami.; — Policija ia vojaštvo je šele zamegio raz- j ^ at. ljuditvo ter edvesti tako kaznovane cojbo«-. Slon ubil otroka. V Bruselju se je teh dni neka meaežarija selila v An t ver pen in so o tej priliki vodili eno skupino slonov. Otroci k*kt r ctrcci so se zbrali okolu t ah slonov, jih kričaje spremljali ter metali nanje kame-j n,e. Eden slcncv se je razsrdil, zgrabil s sv 3 im riictm etega otroka, dvignil ga v zrak, k er ga je pustil, da pade, a nato ga je po-i te ^t ___ Štajerska črešnjeva gibanica. Zmeša se 8 dsg. raztopljene z bele „CERES" 8 dkg- ? kurja, 2 rumenjaka, ter se dolije 7* ms.tane, 7* litra mleka in dostavi 30 dkg. fiae keruzne moke, */* črešenj in „sneg" { 2 belinjakov. Vse se dobro smeša ter potem » h zabeli „CERE3" speče. Mesto črešenj se lahko rabijo jabolka. MALI OGLASI ratunajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se ratunajo enkrat ve?. pristojbina stane 40 PlaSa se takoj u g maiuiu ^ trikrat «e{. l>0 stotlnk. Jn IČPO CO na I. vknjižbo v Barkovljah 30.000 ICbts OC fcren po 6*/,. Obrniti se na KolaiŠič, Kavarna Corso, Trst. 200 Odda se dobro vpeljana gostilna v sredini mesta z vrtom za koncerte, predstave, pleee itd. Posebno pripravna za društva. Cena po dogovoru. — KolarSič, Trst, Kavarna Corao. 300 Kopelji 'Z cnta' 8—or*j no^>_ge prodsjo vsled I. nadst. selitve za K 30.— U.ica San Vito št. 2 400 Dvovprežno kočijo jSMTVSč: Nemec v Nsbrežini. 1400 PnHnicaili naznanjam Bla\nemnobčinstvu,pri-I U U plodil I jateljem, delavcem v predoru iD mimogredeČim, da sem odprl gostilno v ulici fc®an Marco, kjer točim raznovrstna vina, izborno pivo Puntigam. Kuhinja je preskrbljena vsak čas z mrzlimi in gorkimi jedili. Imam tudi na razpolago več sob za prenočišča. Za obilen obisk se toplo priporočam Franc Štibilj, 1402 MfflriprnA eFa^ne raznovrstno kuhinjsko I?'UUci HO pohištvo in naročila za vsakovrstno mizareko delo sprejema Majcen Milož, Leo 2. 1403 I pnn srondirano josestvo v krasnem kraju Vi-LcpU pavske se proda. Isto sestoji iz hiše z gospodarskimi poslopji, vinogradov, njiv, travnikov in gozdov. — V hiši se izvršuje gostilniška obrt, pripravna tudi za vsako drugo obrt. — Fonudbe ozir. vprašanja na „Edinost" pod „Št. 139S". 1399 Pi*nrlltn Od opeke in strešniki. — Via Sette I ruudju OD Fontane 29. 1401 Vrtoflolirft in ponedeljek 15. in 16. se priredi VlBUt/IJU na Scalisanti velik pleB., 1396 ■L\ KLOBUČARNA Odvetniška pisarna,^ J^plj^ Trst, Corso 34 Klobuki pruih tooorn. Potne ln športne kape po pisarnišk. vajenca zmernih cenah. i KROJAČNICA Andrej Trst, Piazza C. Goldoni 10,1, n. je preskrbljena s pristnim angleškim blagom zadnje mode v veliki izberi in izd»lnje vsakovrstne obleke po najnovejšem krojn. mr JAKO ZMERNE CENE. --Ugodni pogoji plačevanja.-- V|/n7|joh 8e priredi Javni ples v nedeijo l»Clfcl|«ll 22. avgusta ca dvorišču gostilne „Dolgan". Svira godbeno društvo iz sv. Križa. Preskrbljeno bo z jedjo in pristnim kraškim teranom. Toči se tudi teran na csmicab. — Alojz G e c in Ivan Vran. 1380 Gostilna „Pri dveh murvah" :: priredi v nedeljo veselico z godbo in petjem ter svotodno zabavo. — Lovrenc S tr a m š j a k, krčmar. 1397 Meblovsno sobo 86 odda 81- Bep,em ciale št. 11. III. brom v ulici Commer-2000 Josip Stolfa 353Er»i vsakovrstna mizarska dela: Trst, ui:c* ix vršni* Fotograf Anton Jerklč £££ ste 8t. 10, Gorica, Gosposka ulica št. 7. 1357 Cnctilnip*!!* Kulot "Fri treh prijateljih" v U Ud II11II Udi Gorici, ulica Caserma 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322 Nnvalc Antnn odprl n 0 v 0 Blovfn9b° lsUw€II» ^IIIUII brivn'co in se priporoča si. občinstvu za mnogobrojan obisk. Ulica Sette Fontane št. 13. Slovtnci in Slovani! zanimajte se za vaša podjetja. 1385 Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijeud- Salarim Ponte deda Fabra 2 j ul. Poste Nuove (vogal Torrente) Alla citti di Loadra Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in deČfc* kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi ;a rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tiroiski loden. Nepremočljivi plašči (prištet angleški). Specijaliteta: blago tn- in inozeirB^ib tovarn Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cesab ta- In lnozem. v?n, dplrlta, ILkerJov in razprodaja ca debelo in drobno Jakob Ferka^c, Trst Via deiie Acq:i? 6, nasproti Caffš Csntra!« Velik izbor fraacoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-o^rskih vin. Bordearu BurgTinder, renskih vin, Mosella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovae ilivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došli iz do« kičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ia franko. — Razprodaja od pol litra naprej, poskuse n-